43 12 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino Gorazd Stariha "Pri tem je odpel hlače in..." Ljubljanski mestni uradniki v prvi polovici prejšnjega stoletja v naslednjih vrsticah se nam bo predstavilo nekaj ljubljanskih mestnih uradnikov iz prve polo- vice prejšnjega stoletja, ko je bil že vsak pisar gospod in je zato moral paziti, ali vsaj naj bi, na svoje obnašanje in nasploh na potek svoje živ- ljenjske poti, da ni sramotil magistrata in gospos- kega sveta. Ker pa je tako samonadzorovanje za ljudi marsikdaj pretežko opravilo, jim je pri tem pomagal tudi magistrat in tako so se nam v fondu ljubljanske predsedstvene registrature ohranili za- pisniki in poročila o pregrešnih uradnikih. Naj- večkrat je omenjana nepoboljšljiva pijanost, poleg nje pa - ubi Bacchus, ibi Venus - nečistovanje. Za pijančljive uradnike je značilno, da so jih kar na- prej opominjali "zadnjič pred odpustom", končnih sodb o odpustu pa med spisi skorajda ni. Kdo in kaj pa so uradniki sploh bili? "Kje se je najprvo prikazala ta rastlina in kdaj ter kako je prišla k nam, ni znano. Skoro dognano je to, da se je prikazala brž, ko so ji bila tla po- gnojena z davki," ugotavlja Jakob Alešovec v svo- jih Ljubljanskih slikah.^ Ta ugotovitev nedvomno drži. Waltraud He- indl pravi,2 da se je razvoj modeme birokracije v Avstriji začel v jožefinskem desetletju. To je bil čas, ko je država potrebovala sposobne uradnike, ki bi obvladali poplavo zakonov in odlokov, bili pismeni in obvladali poslovanje s spisi. Za vstop v visoke državne službe je postal študij prava obvezen. Pomembna je začela postajati učinkovitost, storilnost, ki se je pojavila med kriteriji za zasedbo uradniškega mesta. Jožef II. je s svojo postavo uvedel hierarhijo po službeni starosti, pomembne so postale izkušnje, pridobljena praktična znanja. Vsaj teoretično plemiški stan v uradu ni več igral vloge, od vseh se je zahtevalo izvrševanje pravil in zahtev urada. ^ Jakob Alešovec, Ljubljanske slike. Podoba ljubljanskega sveta pod drobnogledom, Ljubljana 1911, str. 34. ^ Waltraud Heindl, Gehorsame Rebellen: Bürokratie und Beamte in Österreich 1780 bis 1848, Wien, Köln: Böhlau, 1990. To pa je pomenilo, da so postale pomembne "nove" vrline, redmo točnost, ki so jo zahtevale uradne ure. Na točnost se je vezala rednost, sistematičnost, iz katere se je kasneje razvilo tudi dlakocepstvo, ki je postalo pomembno zaradi sa- mega sebe in pomembnosti uradnika. Z že ome- njeno zahtevo po učinkovitosti je služba zahtevala sposobnosti in spretnosti, nekaj česar ni bilo na seznamu staroveških plemiških vrednot, kjer je bilo pomembno, kako se je plemenitež nosil, ne pa koliko je bil sposoben narediti. Ena bistvenih novosti pri uradniški službi je bila ta, da uradnik ni mogel biti odpuščen zaradi samovolje plemiča, vendar pa je bil v praksi tudi sam Jožef II. brezkompromisen do drugačemislečih uradnikov. Cesar Jožef II. je od svojih uradnikov pričakoval največjo predanost službi, požrtvoval- nost, razsvetljensko razmišljanje, goreče razume- vanje potreb države - skratka, v svojih uradnikih je hotel videtì duhovnike države. Po drugi strani pa je cesar svojim uradnikom bolj malo zaupal. Uradniki so biü stalno nadzo- rovani, veliko je bilo govora o dolžnostih in malo o pravicah. Za časa Jožefa II. so o uradnikih vodili osebne mape, liste, kjer r\iso bili vpisani samo vsi mogoči podatki (ime, položaj, vera, otroci, zdravje, plača, jezik, itd.), ampak so vanje vpisovali tudi obnašanje uradnika - pijančevanje, hazardiranje, izgrede. Leopold II. je "črno kroniko" ukinil in uvedel mesečna poročua, ki pa so seveda imela enak namen. Kot že rečeno, uradnik ni mogel biti odpuščen samo zaradi slabe volje nadrejenega. O odpustìtivi je odločala disciplinska komisija, ki jo je pred- stavljalo več višjih uradnikov, na odloatev te ko- misije pa se je uradnik še vedno lahko pritožil na višjo instanco. Tako zaradi nesposobnosti pravilo- ma niso odpustili nobenega uradnika. Avtorica na- vaja primer visokega uradnika pri komorni pro- kuraturi v Gradcu, ki kljub številnim poskusom nikakor ni mogel opraviti strokovnega izpita. Nje- gove zmožnosti so bile tako skromne, da je na- posled pristal pri škartiranju spisov. Kljub vsemu 25 : KRONIKA .3 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 pa je bil preskrbljen z naslovom in plačo finanč- nega svetnika. Plače uradnikov, posebno nižjih, niso bile kaj posebnega, vendar so ob omenjeni "neodpustlji- vostì" predstavljale stalen dohodek, poleg tega pa je Jožef II. leta 1781 za uradnike uvedel pokojnine. Uradniški standard in plače bodo še omenjeni, ob predstavljanju uradnikov v jožefinski dobi pa jih poglejmo še z drugega zornega kota. Pojav avstrijske birokracije sovpada z evrop- skim razsvetljenim absolutizmom. Birokratski apa- rat je bil v tem času napreden element, uradniki so bili izobraženi (vsaj visoki) in so bili reformisti- čno, pogojno rečeno celo revolucionarno usmer- jeni, oz. nastrojeni. V kulturnem pogledu so urad- niki predstavljali eno najpomembnejših, če ne glavno skupino izobraženega meščanstva Avstrije (v času med 1780 do 1848 so bili skoraj vsi avs- trijski pesniki in pisatelji uradniki, seveda niso bili pesniki in pisatelji zato, ker so bili uradniki, ampak zato, ker se v Mettemichovi Avstriji ni dalo živeti samo od umetnosti, svoj pečat pa so takratni biro- kraciji, kot njen del, vendarle dajali). Salon in urad sta bila kraja, kjer se je odvijalo življenje tedanjega uradnika. Vedeti moramo, da nam. avtorica predstavlja visokega, dunajskega dvornega uradnika. Ti visoki uradniki so seveda imeli salone in dnevne sobe, kjer so sprejemali, kjer se je odvijalo družabno življenje, tako po- membno za statusni položaj. V salonih so govorili o kulturi, o politiki in o vseh drugih temah. Konec 18. st. so bili številni (in pomembni) uradniki člani prostozidarskih lož. Cesar Franc L je naredil takim in podobnim združenejem konec (vsaj, kar se tiče uradnikov). Od leta 1801 so morali uradniki letno priseči, da ne pripadajo nobenemu skrivnemu društvu. Tako se je politika preselila v salone, med glasbo in ples, kulturo, kjer je bila še težje nad- zorljiva. V bidermajerskem salonu so uradniki zado- voljevali svoje duhovne in kulturne potrebe, ti sa- loni pa so predstavljali tudi politični forum. Po- membnost te vrste družabnosti se nam kaže v uradniških spominih, kjer zavzema precej pro- stora. Prav dnevniški spomini, pisma in literarne stvaritve uradnikov nam dajejo možnost preuče- vanja navad in vsakdanjika uradniškega življenja, ki nas zanima ob vprašanju, kako je kulturni raz- voj znotraj birokracije vplival na razvoj avstrij- skega meščanstva v prvi polovici 19. stoletja. Ce se vrnemo k začetkom modernega urad- ništva, vidimo, da so ravno na tem področju imeli "neplemeniti" meščani možnost vsaj formalne ena- kopravnosti nasproti plemstvu. Seveda pa spet ne moremo govoriti samo o enostranskem vplivu urad- ništva na meščanstvo oz. "pomeščanjanje", vendar nadaljnje razglabljanje o tem pojavu že presega namene tega prispevka k "uradni" zgodovini na Slovenskem. Po, recimo temu, uvodu, ki opozarja na pomen uradništva v "procesu nastajanja meščanstva", se povrnimo k "našemu" uradniku, ki seveda ni bil nikak dunajski dvomi imenitnež. Za začetek in boljšo predstavo subjektov, ki se nam bodo pred- stavili s svojimi usodami, naj zopet pokličem na pomoč Jakoba Alešovca, ki nam je podobo sta- roavstrijske uradniške "rastline" ohranil, kot sledi: 'Navadna vnanja znamenja uradnikova, kakr- šen ima biti, so: votìa, pinji podobna posoda, ki se pred višjimi nosi v rokah, drugače pa povezne na glavo; precej osoren obraz, zarastel pod nosom z nekaterimi pustimi kocinami, katerih pa ne sme biti niti preveč, niti ne smejo biti čez postavo dolge; ostali obraz pa naj ne bo pregosto zarastel. Pod vsem tem je trd zavratnik, ki se ozko prime vrata in skriva srajco; če pa te kaj vun moli, mora biti kviškustoječa. Drugi život je bolj kebru podo- ben: nekoliko ga pokriva krilo, proti koncu izpod- rezano in preklano ter podobno lastovičjemu repu; do tal pa gredo noge v ozkih hlačah, ki se izgube v čevljih. Vse to je črno, ker svetla barva ni nič kaj obrajtana in očem težko dé. Včasih je nos nekoliko daljši, kar neki prihaja od zgoraj in ni nič kaj prijetno. Pri nekaterih uradnikih se pa zadaj kaže še tudi neki izrastek, ki je zelo podoben levovemu repu, v navadnem življenju mu pa pravimo "cof'.•^ Takšna je bila torej stereotipna predstava urad- nika ob koncu prejšnjega stoletja. Ni se kaj dosti spreminjala, še danes nam je razmeroma lahko predstavljiva, zlasti temna mrkost oblačil se zdi uradniški zaščitni znak. Vendar pa so bili začetki pravih uradniških uniform precej bolj živobarvni, od svetlozelene in sveüomodre, do karminsko rde- če in vijolične. Sprva cesar in dvoma pisama nista bila naklo- njena želji uradnikov, da bi jim bila podeljena čast nošnje uniforme (tako bi se v javnosti videlo ko- liko pravzaprav je tega, od davkov živečega, urad- ništva). Šele leta 1814 je cesar Franc I. dvomim in državnim uradnikom podelil čast oblačenja uniforme (izključeni pa so bili madžarski uradniki). Uniforme sprva niso bile obvezne (to so postale šele z ukazom leta 1849, in sicer ob svečanih pri- ložnostih, v javni službi in pri poslovanju z dm- gimi uradi) in uradniki so jih morali dati narediti na lastne stroške."* V zvezi z uniformo se nam je ohranil primer, v katerem je hotel uradnik pretopiti srebro gumbov svoje uniforme v denar. Petega decembra leta 1820 je Ijubljariski magi- strat prejel pismo uprave loterije v Trstu.^ V njem ^ Jakob Alešovec, Ljubljanske slike..., tr. 35. 4 Heindl, Gehorsame Rebellen..., str. 241, 242. ^ Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL), fond Mesto Lju- bljana, predsedstvena registratura (LJU-490), arhivska enota 156. 26 43 12 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino uprava naznanja, da je nekdo, ki ne želi biti ime- novan, prijavil računskega ofidala pri c. kr. držav- nem namestništvu v Ljubljani, Thomasa pl. Salz- berga, da se gre s srebrnimi gumbi svoje uradniške uniforme loterijo. Zanje je že prodajal srečke po 2D krajcarjev, izžrebani pa bi bili s številkami žreba na tržaški loteriji. Vse lepo in prav, če bi plemeniti Tomaž plačal pristojbino pri tržaški loteriji, kot je narekoval zakon iz leta 1814 (plačati bi moral 10% od dobička za srečke), pa tega ni storil in loterijski urad je zahteval, da Tomaža kaznujejo, kot je predvideval zakon (z zaplembo srebrnih gumbov, plačilom vsote, ki bi jo dobil, če bi prodal vse srečke in še s 30 gld kazni). Plemenitega Salzberga so poklicali na magi- stratno zaslišanje, kjer je "ad generalia" izjavil svoje ime, poklic, da je star 36 let, poročen in da ne ve, zakaj je bil poklican na zaslišanje. Ko so ga se- znanili z obtožbo tržaške loterije, je dejal, da je sicer res imel namen zaigrati gumbe na loteriji, vendar mu ni uspelo dobiti dovolj igralcev in je tako tistim, ki so kupili srečke, vrnil denar in opustil namero. Seveda pa bi takoj plačal dolžno takso, če bi za igro dobU dovolj igralcev. Po tem pojasnilu so ga vprašali, če se srebrni gumbi uradriiške uniforme še nahajajo v njegovi posesti. Odgovoril je pritrdilno in ker ni imel ničesar več dodati, so zapisnik zaključili s svarilom, da bi gospod plemeniti Salzberg moral skrbneje ravnati z gumbi svoje uniforme. Tako jo je ofidal odnesel brez kazni, ki jo je zahtevala uprava loterije v Trstu, glede dejstva, da so bili srebrni gumbi del uradniške uniforme, pa se je magistrat zadovoljil z opominom. Lahko da je imel Thomas pl. Salzberg dobro zaledje, ali pa takšno ravnanje z uradniško urüformo res ni za- služilo strožjega ukrepanja - konec koncev jo je dal narediti za svoj denar. Uradniki v Ljubljani so bili državni, deželni, mestni in privatni. O dohodkih državnih urad- nikov je odločala vlada na Dunaju, mestne urad- nike pa je plačevalo mesto. Plače mestnega urad- ništva, predvsem nižjega, so bile precej slabe in uradništvo z dna lestvice se je težko preživljalo. Iz težav so se reševali s prošnjami za posojilo, pod- poro, predplačilo.^ Nizki dohodki so, zlasti v kriz- nih časih (napoleonske vojne, leto 1848), spod- bujali k podkupovanju in ponarejanju. Tako je kazen za podkupovanje izšla leta 1812 (odpust iz službe in izguba pokojnine) in je bila obnovljena leta 1849.'' Nesposobnost in lenoba sta se tolerirali, tudi za pijanstvo in prešuštvo so se delili večni opomini, pri denarju pa je bilo konec razu- mevanja. Uradnika iz naslednjega primera so od- pustili zaradi poneverbe in ponovne zaposlitve ni dobil kljub posredovanju okrajnega glavarja. 31. decembra leta 1839 je bila s kresije naslov- ljena na župana Johanna Nep. Hradezkya prošnja, da bi našel kakršnokoli namestitev za Franca Laknerja.^ Franc je bil pisar pri upravi komornih pristojbin za Štajersko in so ga odpustili zaradi poneverbe. Prosilec je bil glede tega zakonito kaz- novan, tedaj že nekaj časa na prostosti in je moral iskati preživetja zase in za svojo družino. Lakner je imel ljubljansko domovinsko pravico, kot že njegov oče, ki je bil pri tamkajšnjem eramem sol- nem skladišču višji uradnik. V Ljubljani upokojen, se je oče preselil v Trst in tam kmalu umrl. Iz prošnje zvemo, da ni znano, da bi Franc Lakner imel kakšno sorodstvo, od katerega bi lah- ko pričakoval podpore, dobro pa je znano, da je bil v šolah dober, da je sposoben in v svoji službi uporaben. Več let je bil nastavljen pri bankabii upravi v Gradcu. Nadalje piše, da je stiska prosilca odtna, saj nima ne premoženja ne stalnih dohodkov, poleg tega pa mora skrbeti za številno družino in bolno ženo. Lakner je še pri močeh, pripravljen delati in odločen, da preživlja družino. Laknerju je treba na vsak nadn pomagati, tudi v sodelovanju z ubožno ustanovo, da dobi vsaj začasno denarno podpro. Zupan naj v treh tednih o svojih prizadevanjih poroča na kresijo. Župan se je pozanimal o Laknerju in 20. febru- arja glavarju odpisal, da Lakner res pripada lju- bljanski občini in je kot tak upravičen do pomod občinske sirotišnice, vendar pa se sedemdanska družina ne more preživljati samo od darov in ži- veti samo od miloščino. Lakner že pol leta dobiva od ubožne ustanove deset goldinarjev mesečno, vendar to ne bo moglo trajati v nedogled, Lakner bi moral delati, ne pa prejemati miloščino. Poleg tega se je izkazalo, da ima tudi več sorodstva v Ljubljani in župan mu je predlagal, naj najstarejšo hčer primemo zaposli, najstarejšega sina da k vo- jakom ali k obmejni straži, sina Aleksandra v uk kake obrti, se nato sam zaposli in s tem preživlja ženo in enega otroka, medtem ko bi za triletnega sina lahko poskrbel kak sorodnik. Da pa na ma- gistratu ni prostega mesta, to se ve in če more, naj mu deželna uprava kaj preskrbi. Za sedaj bo še naprej dobival 10 gld mesečno od ubožne ustanove in 5 gld neke privatne podpore, s katero razpolaga župan. Čez dober mesec piše župan ubožni ustanovi, da naj Laknerju še naprej izplačujejo 10 gld me- sečno. Spisi o Laknerju si sledijo spet čez skoraj štiri leta (19. 12. 1843), ko še vedno prosi župana za ^ Eva Holz, Plačevanje ljubljanskih mestnih uradnikov v drugi polovici 19. stoletja. Zgodovinski časopis 39, 1985, str. 75, 76. ' Heindl, Gehorsame Rebellen..., str. 40. 8 ZAL, LJU-490, a.e. 458, 484. 27 12 KRONIKA 43 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 službo, ta pa piše ubožni ustanovi, da naj mu dajo podporo. Cez dva meseca Lakner prosi župana za kur- javo in obleko za družino in prošnja roma naprej na ubožno ustanovo, službe pa mu občina ne more najti, niti ga ne more v nedogled podpirati, naj se pobriga zanj kresija. 14. februarja 1844 župan odpravlja Laknerja, da je storil, kar je mogel, za podporo naj se ne obrača več nanj, ampak na ubožno ustanovo. 29. marca 1844 Lakner še vedno prosi za služ- bo; če mu je uspelo kaj dobiti, pa ne zvemo več. To je bil eden redkih primerov odpuščenega uradnika. Sedaj pa poglejmo nekaj "navadnih" grešnikov, pijancev in prešuštnikov, ki so dobivali opomine tako redno kot plačo, zalegli pa so tudi toliko kot plača - komaj do naslednjega meseca. V prvem primeru je župan Joharm Nep. Hra- dezky že julija leta 1822 kvartirmojstru Joharmu Schmitzu podelil zadnji opomin, preden bo pri- siljen prositi za njegov odpust.^ V spisih, nastalih čez dve leti, beremo, da so vsa sredstva, da bi kvartirmojstra odvadili pijače, zaman. Ne samo da zanemarja svojo službo, temveč je tudi povod za mnoge nesramne opazke javnosti na račun magi- strata. Tako je predan pijači, da je treba opustiti vsak up o njegovem poboljšanju. Tega provizorič- nega uradnika bi bilo treba odstraniti z magistrata ali vsaj suspendirati s plače za nekaj mesecev. Vendar pa Schmitz še ni bil kaznovan in za odpust je bilo treba prositi višje oblasti, poleg tega pa je bilo zaradi orožnih vaj veliko dela in so Schmitza potrebovali, tako da so mu suspenz kar naprej prelagali - vedno z grožnjo "do prve pija- nosti!" V zadnjem spisu iz marca 1825 beremo, v pismu kresije na županstvo, da naj se navsezadnje Schiiùtza opozori, da je samo po zaslugi županove dobre volje in v upanju nakazanega pobolj sanja še v službi. Seveda pa bo ob ponovni pijanosti letel brez nadaljnega. Župan naj ga tudi najstrože nadzoruje in vsakega tretjega v mesecu poroča o Schmitzovem obnašanju na kresijo. Podobno kot Schmitza so opominjali mestnega pisarja Karla Rozmana. Spis iz oktobra 1833 nam pove, da sta se morala on in pisarniški praktikant Jevnikar zglasiti na magistratu, ker se kljub šte- vilnim opominom nista vzdrževala obiskovanja točilnic in kavam, ker sta kršila zakonito poHdjsko uro in povzročala nerede. Čez dobre tri tedne so zaslišali samo Rozmana, mogoče že zaradi kakega novega greha. Obtožili so ga vsega zgomjega ter še igranja in obrekova- nja. Obljubil je, da se bo poboljšal, če mu spregle- dajo. Stvari pač obžaluje, ne more pa jih znikati. Po zaslišanju je župan Hradezky predlagal, da ga zaradi njegovega ponavljajočega se neznosnega obnašanja suspendirajo iz urada in s plače od 1. do 31. decembra, ob tretji ponovitvi pa naj ga dokončno odpuste. Mestni svetnik Klobus je bil mnenja, da je taka sodba nekoliko prehuda, vsekakor pa je treba Roz- manu za nedoločen čas prepovedati obiske vseh kavam, z grožnjo, da mu ne uide omenjeni suspenz, če se tega ne bo držal. Seveda je Rozman svečano obljubil, da se bo vzdržal vsakršnih to- vrstnih obiskov. Iz primerov je videti, da so v pijanost zabredle uradnike kar naprej kar najostreje opominjali in obsojali, vedno znova se ponavlja "...ob prvi na- slednji pijanosti...". Vendar pa je uradnik najprej moral dobiti pisni opomin, šele nato so lahko na magistratu zahtevali odpust pri višjih oblasteh, kjer pa se je celo zgodilo, da so naznanjenega uradnika vzeli v bran, kot je bil med dmgim primer v naslednji zgodbi. Skratka, cela procedura okrog odpusta je rodila kup opominov in zapis- nikov, konkretnih dejanj pa bolj malo. O tem, da je pijanost res nemamost, nas pouči tudi naslednja prilika o uradniku, ki ga je kar naprej preveč mučila žeja.^^ Ta uradnik je bil pro- vizoričru magistratni kanclist, Joharin Hočevar po imenu. Prvi zapis o njem je iz januarja leta 1823, ko ga njegov predstojnik opominja, da nikakor ne more ostati neprizadet ob njegovih vse hujših spodrsljajih in nemoralnostih, do katerih prihaja zaradi njegove nesrečne predanosti pijači. Ugo- tavlja, da tako prijateljska opominjanja, kot tudi stroge graje ostajajo neplodni. Po uradni poti ga ne more pripraviti k pokorščini in tudi s trdo roko ne doseže, da bi njegove očetovske besede naletele r\a odziv. To se mora končati, ker trpi ugled urada in zadnji vzrok za opomin mu mora biti dodobra pojasnjen, ker ga bo treba zagovarjati nadrejeni oblasti, vsekakor pa bo ob prvi ponovitvi prisiljen ukrepati v smislu Hočevarjevega odpusta. Za dobro leto dni ni kakšne ohranjene prijave, da bi Johann ves čas miroval, pa tudi ni verjetno. Marca leta 1824 je nastal zapisnik z Jakobom Bres- kvarjem, 39 let starim hišnim posestnikom s Tmo- vega. Jakob je povedal, da je prejšnjo nedeljo, bila je pustna, z ženo okrog osmih zvečer zavil v gos- tilno k "Profesord" na Bregu, kjer se je ob njunem prihodu nahajalo okrog 40 gostov. Veseli dmžbi, ki si je nazdravljala in se povz- digovala v govorancah, se je okrog desetih vnovič pridmžil Joharin Hočevar, ki je bil ta večer že v gostilni. V pogovoru z dninarjem Francem Vese- lom je slednjemu naposled zabmsil: "Ti torej mis- liš, da jaz tega ne morem napraviti!" Pri tem je od- pel hlače in udaril s tičem po mizi ("...er öffnete ^ ZAL, LJU-490, a.e. 300. 10 ZAL, LJU-490, a.e. 382. 11 ZAL, LJU-490. a.e. 263. 28 43 12 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgordovino das Beinkleid, und schlug mit dem Gliede auf den Tisch") ter dodal: "To tukaj (misleč svojo služkinjo, op. p.) je že doletelo in kmalu bo potrebovala botra!" Druščina se je ob tem vznejevoljila, Hočevar- jeva dekla je planila v jok in napotili so ga ven. Hočevar se je pobral iz gostilne ter se, kot je naslednji dan povedala njegova služkinja, zvrnil (in prespal) pred vrati stanovanja. Vse to se je dogajalo pred gosti, in seveda pred krčmarico, katero je Breskvar naslednji dan vpra- šal, če je tista miza dobro pomita, ker drugače ni- kakor ne sede zanjo. Krčmarica je odvrnila, da jo je dekla temeljito sprala. Čez dober teden je Johannov šef prosil okrožni urad, da odpusti iz službe nesrečnika, ki je zagrešil strašno dejanje na pustno nedeljo in je njegovo obnašanje nasploh ponižujoče za javno dostojnost in za čast urada. Johann je dobil poziv na zaslišanje na okrož- nem uradu (kresiji) ter po nagovoru in prebrani obtožnici dejal, da je bil res že večkrat opominjan zaradi pogostih obiskov gostiln. V zagovoru je po- vedal, da je do leta 1822 živel pri svoji ostareli ma- teri, izprašani babici, kjer je imel hrano in stano- vanje. Po svojih skromnih močeh jo je podpiral, ker je bila že precej v letih in sama ni mogla več dosti zaslužiti. Mati je imela navado, da je zvečer šla kam spit kak maseljc vina. Na teh poteh jo je včasih spremljal Johann in tako počasi sam začel hoditi v vinotoč. Novembra leta 1822 je mati umrla in Johann je moral na hrano po drugih hišah - po raznih gos- tilnah. Da bi ubogal ukaz svojega nadrejenega in da bi se odvadil obiskovanja gostiln, si je najel deklo, ki mu je od začetka tega leta kuhala doma. Do tega pusta je samo dvakrat, trikrat zašel v gostilno, drugače pa bil vedno doma. Na pustno nedeljo je doma že nekaj pojedel in popil, ko se je pri njem oglasila druščina in ga speljala v gostilno, kjer je nevajen kadil tobak in spil "svojo pordjo piva" (koliko je bilo to?!). Ko se je počutil opitega, je šel mimo domov, se skoraj (povsem) slekel in zadremal na zofi, kar ga je prišel iskat tobačni uradnik Blank in ga ponovno posilil v gostilno, kjer njegovi čuti niso bili več sposobni, da bi mu preprečili nedostojno obnašanje in se je predal zgoraj omenjeni nepremišljenosti. Seveda se je b-dno odločil, da se poboljša in ne stori nobene neumnosti več. Še tokrat prosi za prizanesljivost in oprostitev zagrešenega. Okrožni glavar je v pismu županu Hočevarjeva dejanja in zagovor označil za jalova in graje vredna. Vendar pa se je odločil, da še ne sproži postopka za odpust, in sicer iz treh razlogov: a) Hočevar se že vrsto let nahaja v magistratni službi in je po izjavah več sledečih si pred- stojnikov čisto uporaben v svojem poklicu. b) Nagnjenost k pijači je žal res hiba, izkušnjam primemo pa je treba ljudem dati priložnost in upati na zboljšanje. Vendarle je Hočevar mlad mož in z nekaj več napora, več dela in boljšo dmžbo se lahko poboljša, če to res želi. c) Tokrat je bil prvič prijavljen na glavarstvo, do- slej je dobival samo dobrohotne opomnje s strani neposredno nadrejenega. To svojo obrazložitev je glavar zaključil z upa- njem, da bodo Hočevarja kritični dnevi, v katerih se nahaja, pretresli in ga spodbodli k pravemu po- boljšanju, če ima še kaj čuta za čast in skrbi za svoj obstanek. Enkrat naj bi ga torej še opomnili, preden bi ga zares odpustili. Želje kresijskega glavarja so bile res očetovske, Johann pa je nadaljeval v stilu nehvaležnega sina - nadrejeni je ponovno dobival prijave o njegovi pi- janosti in nemoralnosti, tako da so ga spet po- klicali na zagovor. Hočevar je na začetku izjave zatrdil, da si je opominjanja gospodov okrožnega glavarja in žu- pana vzel kar najbolj k srcu in se je tmdil, da bi si s svojim ravnanjem pridobil naklonjenost in zau- panje nadrejenega. A žal ni mogel ostati brez krivde, vendar upa, da bo tudi v tem priznanju videna osnova za njegovo popolno poboljšanje. V nadaljevanju je priznal, da je zaužil preveč vina na neki vožnji po vodi (verjetno po Lju- bljanid - op. p.) in na neki veselid, kamor ga je s svojo tiščavostjo spet zapeljal Blank. Odtno so ga dolžili tudi nedstovanja z njegovo deklo, saj pravi, da je okolišdno, da je doslej še ni mogel odsloviti, pripisati njegovi bolezni, v kateri mu večkrat lajša zlo in v kateri bi brez takojšnje pomod svojo smrt našel. Vrhu tega pa je dekla postala tako neugled- na, da mu res ni mogoče odtati kakšnega pečanja z njo. Prav tako se misli preseliti v kakšno pri- stojno hišo s hrano in kvartirjem ter tako odvrniti vsakršna podtikanja. Zavrnil je še neko obtožbo srebminarja Kuhla kot neosnovano, v kar se lahko župan prepriča z zaslišanjem obeh zakoncev in ob koncu najsrčneje zagotovil, da se bo odvadil obiskovanja gostiln, da bo premagal ta razvrat in vse, kar iz njega izhaja. Ker je bil to zadnji spis v zadevi Johanna Ho- čevarja, lahko sklepamo, da se je popravil in ga ni bilo več treba opominjati. Torej bi bil lahko najbolj neverjeten zaključek, kakršnega bi lahko potegnili tudi iz naslednjega zapisa, ki nam pove, da je bil tehtniški pomočnik pri c. kr. glavnem carinskem uradu, Matija Krobath, sicer poročen, vendar ga to ni motilo, da ne bi okoli pohajkoval z ljubico in jo vodil celo domov. 12 Ta stvar se je že prav ne- 12 ZAL, LJU-490, a.e. 335. 29 2 KRONIKA 3 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 sramno razvedela in oblasti so morale ukrepati, saj je bil ogrožen krepostni glas uradništva. Magistrat je na zaslišanje poklical glavnega krivca - zadeva se je dogajala leta 1826 - Elizabeto Obald, Kro- bathovo ljubico. Betka je bila stara 26 let, samska, hči policijskega strežnika, brez bratov in sester. Stanovala je pri očetu, preživljala se je s pranjem in čiščenjem. Dvakrat je že bila v zaporu zaradi javnega druženja z uradnikom Krobathom in tudi tokrat so jo prijeli, ker se je navkljub opozorilom nahajala v Krobathovem stanovanju. Zastavili so ji sedem vprašanj, na katera je odgovarjala, kot sledi: 1. Je res, da si se nesramno obnašala do Krobathove žene, ko si bivala pri njem? Res sem ji nekajkrat rekla, v moževi navzoč- nosti, da ga nikakor ne mislim pustiti. 1. Kako se je pri teh besedah obnašal mož Matija Krobath? Tako kot žena mi je ukazal umolkniti. 3. Kako dolgo si se zadrževala v Krobathovem sta- novanju, odkar smo te zadnjič izpustili? Samo tisti popoldan in sledečo noč. Tja mi je velel priti Krobath in s seboj sem nesla tudi polič vina, ker Krobathova žena pravi, da še zmeraj raje vidi, da sem z njim v njegovem stanovanju, kot pa da se v pohujšanje ljudem kaževa po mestnih in okoliških gostilnah. 4. Ali si med sedanjim arestom govorila s Kro- bathom, oz. to poskušala s kom drugim? Krobath je prišel pod okno prostora, kjer sem bila zaprta in hotel govoriti z menoj a ko sem odprla okno, ga je policaj odpravil naprej. 5. Ali si, in kolikokrat, nečistovala v stanovanju M. Krobatha, medtem ko je bila žena doma? V njegovi hiši nisem nikdar nečistovala z njim. 6. Vendar pa je naznanjeno, da sta neke noa prišla s Krobathom v njegovo stanovanje in že- na, ki je bila že v postelji, je morala le-to na Krobathovo željo prepustiti tebi? To se ni nikdar zgodilo. 7. Ali se tebi tak način življenja s poročenim moš- kim ne zdi graje vreden? Vem samo to, da sem se družila z njim, da sva bila prijatelja, in nič več. Elizabeta ni imela ničesar dodati, zapisnik so zaključili in jo spoznali za krivo. Ker je bila že dvakrat kaznovana in ni nič pomagalo, ker se ni bilo zanesti na razuzdanosti predanega Krobatha in ker je dobivala pri materi potuho, so odločili, da bo ostala v mestnem zaporu, dokler ne bo pre- skrbljena z dostojno službo. S carinskega urada pa so po novem letu na magistrat pisali, da so zaradi zadnjih izgredov Kro- batha prijavili c.kr. gubemijskemu svetniku in ca- rinskemu upravniku, da bi ga premestili kam dru- gam - sicer pa so Krobatha že enkrat premestili iz Beljaka, leta 1821, zaradi neposlušnosti, goljufije in povzročanja neredov. Čez mesec dni je Krobath na magistrat poslal skesano izjavo, v kateri priznava, da se je več let pohujšljivo družil z Elizabeto Obald in da tega ne bo več počel. Če bi se kaj takega zgodilo, se daje na voljo nadrejenim, da ga brez milosti kaznujejo. To je seveda izjavil in podpisal svobodne volje, brez prisile. Na magistrat so nato pozvali Elizabetina starša, jima prebrali Krobathovo izjavo in ju vprašali, če sta pripravljena vzeti hčer nazaj k sebi. Stara dva sta odgovorila, da imata malo upanja, da bi se M. Krobath poboljšal, prav tako njuna hči. Do sedaj so se vsa sredstva, vsi načini, izkazali za ne- uspešne. Vendarle pa upata, da se bo Krobath poslej bal pohajati okrog z njuno hčerjo, ker so mu predpostavljeni zagrozili z najstrožjo kaznijo. V upanju, da se bo držal svoje obljube in da je dolgi zapor (50 dni) vplival na hčer v smeri nje- nega poboljšanja, sta jo pripravljena vzeti nazaj na svoj dom. Obenem pa prosita magistrat, da, če se bodo stvari začele ponavljati, nastopi najstrože in njuno hčer takoj spet zapre v ječo, Krobatha pa naznani nadrejenim. Po tej izjavi je tudi medtem privedena Elizabeta sama podpisala (stara dva je podpisal pisar in sta se podkrižala), da se odpo- veduje druženju s Krobathom. Tako je bil do svoje hčerke verjetno strog oče. Če je njej to kaj pomagalo, ne vemo; da je Kro- bath nadaljeval po starem, pa zvemo iz pisma, ki je bilo na sv. tri kralje naslednje leto poslano z magistrata na višji carinski urad. V njem na za- htevo carinskega urada, da uvedejo uradno, pisno preiskavo glede Krobathovega načina življenja, odgovarjajo, da preiskave na prošnjo nesrečne Krobathove žene ne bodo uvedli, ker se želijo iz- ogniti javnemu pohujšanju. Takšna je bua torej ta morala - interno opo- minjanje "zadnjič pred odpustom" je bilo čisto v redu in je lahko trajalo v nedogled, uradna pre- iskava (dejansko ukrepanje) pa bi lahko že pohuj- šala javnost. V zadnji zgodbi se nam bo predstavil magi- strat, pravzaprav razmere v njegovih zaporih, kot uradnik pa senilna mrcina, katero je doletela ... sicer pa, lepo počasi. Septembra leta 1852 je sedemnajstletni ključav- ničarski vajenec Johann Vollheim pobegnil svo- jemu stricu in mojstru Viljemu, ker je le-ta z njim slabo ravnal. Fant se je nato šest do sedem tednov zadrževal pri ključavničarskem mojstru Vidicu v Kranju in krajši čas pri mojstru Pemetu, 18. ali 19. novembra pa se je vrnil v Ljubljano. Takoj po vrnitvi se je napotil na magistrat, da bi mu tam pomagali doseči pri mojstru "frejš- 30 43 12 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino prehengo", oprostitev vajenstva in povišanje v pomočnika. Zupan Burger je bil prezaposlen z raznimi strankami, zato je fanta sprejel prvi ma- gistratni svetnik Mihael Ambrož in ga z njegovo prošnjo napotil do drugega magistratnega svet- nika, Johanna Köstla. Kosti je vajenca začel prepričevati, da naj se vrne k mojstru in popravi storjeno, kar pa je va- jenec odločno odklonil. Medtem je mojstru in stricu Viljemu prišlo na uho, da se je nečak vrnil in je pohitel na magistrat. Tam so ga napotili do Köstla in z njim se je na samem pogovoril. Pove- dal mu je, da prihaja od svetnika Ambroža in da predaja fanta Kostìu, da ga zapre, ker je ta zakrivil že več pregreh in mu končno samovoljno pobegnil iz delavnice neznano kam. Fanta noče več obdr- žati pri sebi, pisal da bo njegovemu očetu, naj pride ponj, do tedaj pa naj bo zaprt na magistratu, kar mu ne bo nič preveč škodovalo. Po pogovoru je Kosti fanta predal pazniku Čebulu in mojstru dejal, da bo o aretaciji obvestil svetnika Ambroža. Naslednji dan se je mojster Viljem znova podal na magistrat in tam močno zaposlenemu Ambrožu povedal, da prihaja zaradi nečaka. Ambrož je od- vrnil, da se res spominja, da je bU pred dnevom, dvema pri njem vajenec, Vollheim po imenu, zaradi oprostitve in da ga je napotil h Kostlu. Mojster je pritrdil, da je bU tudi on pri Kostlu, mu razložil položaj in Ambrož se je strinjal. Paznik Gregor Čebul je kasneje izjavil, da je Köstla večkrat opozoril na zaprtega vajenca, kot tudi, da je vajenca enkrat odvedel v urad svetnika Ambroža, kjer je bil navzoč tudi mojster Vollheim in ga čez nekaj časa spremil nazaj v zapor. Na Čebulovo vprašanje, kaj se bo zgodilo z vajencem, je Kosti odvrnil, da je mojster Vollheim pisal bratu, oz. očetu vajenca, v Aachen in bo, takoj ko bo prejel odgovor fanta z odgonom poslal domov. S to odloatvijo je vajenec ostal cel mesec v magi- stratnem zaporu, brez obsodbe, brez zaslišanja, niti zapisnika z njim niso naredili, česar je bil deležen že vsak v "mestno oskrbo" napoteni marginalec. Pa je fant samo verjel v pravičnost oblasti in je skušal z njeno pomočjo doseči neodvisnost od trdega strica.l3 Preden nadaljujemo pripoved poglejmo razme- re v magistratnih zaporih, kakršne je našla komi- sija, ki jih je obiskala čez dve leti in pol in ki go- tovo niso bile boljše kot takrat, ko je v njih pre- ganjal uši vajenec Johann. 4. maja 1855 je deželni glavar Gustav Ignac grof Chorinsky na magistrat naslovil (župan je bil še vedno Burger) ostro pismo, v katerem pravi, da je ob pregledu magistratnih zaporov 31. marca ko- misija naletela na veliko umazanijo in zanemar- janje jetnikov, zato deželno glavarstvo ukazuje naslednje: 1. V celici št. 2, ki naj bi služila za občasno pre- iskavo lahkoživk, je treba zamenjati raztrgano in zamazano slamnjačo z novo, čisto. 2. V celici št. 3 vlada velika svinjarija in na le- žiščih ni drugega kot stelja. Sama stelja za ležišča ni zadostna. Tla in ležišča je treba zribati z lugom, stene pa prebeliti. V tej in v vseh ostalih celicah je treba ležišča preskrbeti vsaj s tistim, kar predpisuje postava iz leta 1854 za kaznjence brez imetja, namreč s slamnjačo, slamnatim vzglavnikom ter z odejo ali kocem. Celice je treba opremiti tudi z ostalo nujno opremo. 3. Že tako slabo celico št. 4 je treba vsaj očistiti, odstraniti zgornji zaslon pri oknu in v njem na- rediti zračnik. Kjer so zidovi vlažni, je potrebno še posebej skrbeti za zračenje in čistočo. 4. V celici št. 5 je treba odstraniti zaslon z okna in ga opremiti z zračnikom ter zamašiti špranje ob oknu in prebeliti zidovje. 5. Celico št. 6 je našla komisija v stanju, ki ni nasprotovalo samo obstoječim predpisom, am- pak tudi "obči človečnosti". Zrak je zaudarjal, kar ni čudno, če se je v njej drenjalo 17 oseb, vedro je bilo polno, slabo zaprto, slabo vzdr- ževano, povsod je vladala najhujša svinjarija. Tudi mrčes se bohoti v tem brlogu. V celico št. 6 naj se v bodoče ne zapira več kot 6-8 ljudi, edino okno je treba oskrbeti z zračnikom. Celico je treba očistiti in prebeliti kot ostale. 6. V celici št. 7 je treba popraviti okno in vgraditi zračnik Za vsepovsod navzočo svinjarijo so odgovorni stražniki, zdravniki, ki so zadolženi za kaznjence, za nadzor nad zaporom zadolženi magistratni taj- nik Raimund Vidic in magistrat sam (beri župan - op. p.). Magistratu bo njegova malomarnost pred- očena, tajnika Vidica je treba ostro ukoriti, saj je po lastni izjavi pregledoval zapore le vsakih 8-14 dni in s tem hudo zanemarjal svojo dolžnost. Ma- gistrat bo v bodoče ravnal po odredbah in po vesti ter tako v redu skrbel za to svojo dejavnostno vejo. Kar se tiče vzdrževanja čistoče, pa naslednje posebne zapovedi: Magistrat mora poskrbeti, da se bodo umazani kaznjenci ob prihodu umili in po potrebi oastili obleko mrčesa. Pri tem naj se inventamo perilo uporablja radodameje kot doslej. Prav tako je potrebno temeljito očistiti mrčesa arest in arestante ter čiščenje zapora občasno po- navljati. Za prenapolnjenost bi se poskrbelo z raz- porejanjem jetnikov po ustreznih prostorih v oko- lici Ljubljane. 13 ZAL, LJU-490, a.e. 551. 31 12 KRONIKA 43 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 'Tiste za odgon" (berače), pri katerih je težko pričakovati popolno astost, naj po možnosti zapi- rajo proč od ostalih jetnikov. Zdravniki morajo pri svojih pregledih paziti predvsem na uši in poskrbeti za odstranjevanje le- teh z ljudi in to tudi nadzorovati. V takšnih razmerah se je vajenec cel mesec spraševal - zakaj? Nadaljevanje sledi 18. decembra, ko se je na prijavo policije, da je brez vsake os- nove na magistratu zaprt vajenec, na magistrat podvizal prisednik deželnega sodišča Neumeister, se pozanimal o stvari in zaslišal vajenca. Po po- izvedbi o dejanskem stanju so na zahtevo držav- nega pravdništva na okrožnem kolegijalnem so- dišču proti magistratnemu svetniku Köstlu uvedli preiskovalni postopek. Okrožno sodišče je ugoto- vilo, da ni zadostnih dokazov, da je Kosti zagrešil prekršek službojočega uradnika. Državno pravd- ništvo se s tem ni strinjalo in se je pritožilo na deželno sodišče, ki pa je potrdilo prvotno sodbo. Okrožno sodišče je v obrazložitvi navedlo nasled- nje: Res je Kosti dal neposreden ukaz za prijetje va- jenca, vendar je to storil na zagotovilo mojstra Vollheima, češ da prihaja od prvega svetnika Ambroža, tako da je Kosti mislil, da sledi ustno izdanemu ukazu prvega magistralnega svetnika. Na tem dejstvu torej bazira pregrešek g. Kostla proti vajencu Vollheimu in po premisleku, da gre tu za pomoto, se izključuje možnost kaznivega dejanja. Ob tem državni pravdnik (tožilec) Trauenstem v pismu županu pripominja, da bi se moral svet- nik Kosti o navedbah mojstra Vollheima prepričati pri svetniku Ambrožu. Prav tako je bilo KosUu znano, da vajenca ni nihče zaslišal glede bega od mojstra oz. glede oprostitve vajenstva. Kosti bi moral vedeti, da bi se tako zaslišanje moralo opra- viti na sodišču. Poleg vsega pa je Kostla na za- prtega vajenca večkrat opozoril paznik Čebul. Res ni nobena nepazljivost, ampak skrajna zanikmost, da Kosti v štirih tednih ni poskrbel za vajenca, ki je bil zaprt na njegovo povelje. Kosti je bil po lastni izjavi že čez štirideset let na magistratu in je v starosti že tako napredoval, da ga očitno že zapušča spomin, kar je nedvo- umno tudi vzrok za nemarno ravnanje v primeru vajenca Vollheima. V tem stanju g. Köstlu tudi preprostih, enostavruh zadev ni mogoče več zau- pati, posebno še v današnjem času, v množici no- vih predpisov, v katerih se še človek pri polnih duševnih močeh težko znajde. Kosti po mnenju državnega pravdnika Trauenstema zaradi visoke starosti ne more slediti novim predpisom in mu zato manjka potrebna sposobnost pri reševanju za- dev. Poleg tega je njegova pisava vsled starosti tako slaba in težko berljiva, da vzame pregle- dovanje njegovih zaključenih zadev (kar zahteva previdnost) veliko časa in zahteva veliko muje. Če upošteva vse našteto - pravi Trauenstem -, potem predlaga oz. ukazuje, da se g. Johann Kosti upokoji in da se njegova pisna prošnja preda magistratu v nadaljno obravnavo.^^ Po vsem izrečenem na račun magistrata, je župan Burger prvemu svetniku Ambrožu oatal, da si je ta po lastni izjavi v prvem tednu službovanja na magistratu ustvaril prepričanje, da je g. Kosti v službi nezanesljiv in neprimeren za uradovanje - kako je bil potemtakem lahko tako nepozoren v tem primem? Mestnemu tajniku Jožefu Vidicu je ukazal v bodoče najmanj enkrat tedensko pregledovati mest- ne zapore, odpravljati nepravilnosti in jih po po- trebi prijavljati županu. Pazniku mestnih zaporov, Gregorju Čebulu, pa je naročil, da tajniku Vidicu dnevno ustno poroča o osebah zaprtih na magistratu, kot tudi, kateri urad in zakaj je ukazal aretacijo. Kosti je seveda moral zaprositi za upokojitev. O teh ukrepih je župan poročal deželnemu glavarju Chorinskyju, državno pravdništvo (tožil- stvo) pa je županstvu ukazalo, da popravi ma- gistratni opravilni red, da naj se na splošno raz- mere na magistratu izboljšajo in da naj župan v bodoče bolj pazi kaj se dogaja na magistratu. S tem je bila zadeva Vollheim zaključena, glav- ni junak izpuščen na svobodo, senilno mrdno je doletela zaslužena upokojitev, pa tudi naše zgodbe o uradnikih, ki so nam odkrile delček iz življenja in dmžbenih norm prejšnjega stoletja, so se iz- tekle. Če se torej vmemo na začetek, lahko rečemo, da so bili uradniki od jožefinske dobe dalje v precejšnji meri nosilci "nove" meščanske družbe^^. S svojim kulturnim, dmžbenim delovanjem so predstavljali nekaj pozitivnega, seveda pa je birokracija orodje oblasti. Kakšna je vsakokratna birokracija, pa je odvisno od vsakokratne oblasti, ki si podreja birokracijo, od splošne dmžbene klime in od notranjega razvoja, dogajanja v birokraciji sami. 14 ZAL, LJU-490, a.e. 574. 1^ Köstlu v dobro pa je vendarle treba povedati, da v mla- dih letih do kaznjencev ni bil tako nepozoren ali trdo- srčen. V članku Petra Vodopivca o italijanskih karbonar- jih na ljubljanskem gradu (Kronika, letnik 27, št. 3, leto 1979, str. 177), beremo, da zaradi karbonarstva obsojeni Silvio Pellico v svojih spominih "med drugim omenja kratek postanek v Ljubljani, kjer se mu je zaradi svoje človečnosti posebej vtisnil v spomin mestni tajnik, ki ju je z Maroncelljem obiskal v zaporu. Henrik Costa je leta 1868 opozoril v "Triglavu", da se Pellicova omemba na- naša na mestnega uradnika Kostla, ki je začel svojo uradniško službo v času francoske okupacije;,.." Ernst Bruckmüller, Nove raziskave zgodovine avstrij- skega meščanstva, ZČ 45, 1991, str. 373. 32 43 12 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino Tako si je sčasoma cesarska oblast popolnoma podredila samostojne, svobodomiselne uradnike in birokratski sistem je zastal, z reformami je bilo ko- necl7 in birokracija je postala eden od temeljev, na katere se je naslanjal novi absolutizem.Tudi da- nes uradništvo prej vzbuja negativne asociacije na dolga čakanja, zadirčnost, prevzetnost, kot pa mi- sel na prosvetljene izobražence, ki izgorevajo v ža- ru skrbi za čimboljše delovanje svoje ustanove in so pripravljeni narediti vse, da bi ustregli ljudem. Hierarhično je bila birokracija seveda močno razvejana (štela je 12 stopenj), tako da guverner pokrajine in navaden pisar nista imela ravno dosti skupnega.l^ Uradniške zgodbe v prispevku se uk- varjajo bolj z drugoomenjeno vrsto, za katero sicer v Ljubljanskih slikah zvemo, da "spada med uradnike toliko, kolikor n. pr. cerkovnik (mežnar) med duhovnike. Poklican je k temu stanu ravno- tako malo, kakor kdo k temu, da si zlomi nogo; če se mu kaj takega zgodi, je to le nesreča, katere ni vselej sam kriv. Tudi pisač se je bü namenil, da spleza na lestvi življenja do vrha, ali - izpodletelo mu je na njej - više ali niže - in tako je "post dis- crimina rerum" prišel na trdi stol v pusti uradniški sobi, kjer je svojega življenja le malokdaj vesel."^'' Plače (ljubljanskega mestnega) uradništva, pred- vsem nižjega, so bile res precej slabe, vendar se magistratu ni bilo treba bati za uradniški naraščaj, saj se je za posamezna prosta mesta pravUoma potegovalo po več prosilcev. Služba na magistratu je s svojo trajnostjo, rednimi (čeprav nizkimi) do- hodki in pokojnino, vendarle predstavljala neko stopnjo veljave in socialno vamost.^l Da uradniku ne pogori ničesar in mu tudi toča ne pobije, niti slana vzame dohodkov,^^ pg ygija še danes! 1'' Heindl, Gehorsame Rebellen, str. 329. 18 Jean-Paul Bled, Franc Jožef, Ljubljana, 1990, str. 150. }Z Ib., str. 151. Alešovec, Ljubljanske slike..., str. 43. 21 Holz, Plačevanje ljubljanski mestnih uradnikov..., str. 78. 22 Alešovec, Ljubljanske slike..., str. 189. ZUSAMMENFASSUNG "Da machte er seinen Hosenschlitz auf und..." Die Ljubijanaer Stadtbeamten in der ersten Hälfte des 19. Jahrhunderts Das Aufkommen der österreichischen Büro- kratie geht mit dem europäischen aufgeklärten Absolutismus einher. Der bürokratische Apparat stellte für jene Zeit ein fortschrittliches Element dar, der Beamte (wenigstens der höhere) war gebildet und reformistisch, bedingt gesagt, sogar revolutionär eingestellt. Das moderne österreichische Beamtentum, das sich in der Regierungszeit Josephs II. zu ent- wickeln begann, spielte eine wichtige Rolle in der Entwicklung des Bürgertums und seiner Emanzipation gegenüber der Aristokratie. Joseph II. mit seinen Forderungen nach "neuen" Tugen- den sicherte den Bürgern, wenigstens in formaler Hinsicht, die gleiche Stellung, wie sie die Aristokratie einnahm. Er führte die Hierarchie nach Dienstalter ein, von Bedeutung wurde die Wirksamkeit, der Zugang zu den hohen Staats- diensten wurde vom Jurastudium abhängig ge- macht. Eine von den wesentlichen Neuheiten im Beamtendienst war auch, daß der Beamte von einem Adligen nicht eigenwillig entlassen werden durfte. Über die Entiassung entschied fortan eine Kommission, der Betroffene konnte Berufung bei der höheren Instanz einlegen. Der Beamte war praktisch "unkündbar". Das füllte neben ständigem Einkommen und Aussichten auf eine Pension die Beamtenreihen, auch die untersten, wo das Einkommen vidrklich sehr niedrig war. Obwohl das neue Beamtentum einerseits etwas Positives darstellte, darf man nicht die Tatsache aus dem Auge verlieren, daß die Bürokratie immer nur das Werkzeug der herrschenden Elite darstellt und als solche von dieser abhängig ist. So wurde auch das österreichische Beamtentum mit der Zeit einer der Stützpfeiler des neuen Absolutismus. Die Behörden führten die Aufsicht über ihre Beamten. Aus diesem Anlaß entstanden ver- schiedene Berichte und Protokolle, die bis heute erhalten sind. Aus diesen Berichten sind allgemeine Angaben über einzelne Beamte zu ent- nehmen, aber auch verschiedene Laster, denen einige Beamten verfielen. In den Dokumenten zu diesem Thema, die im Fond der Ljubijanaer Präsidiumsregistratur er- 33 i KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 halten sind, werden in den meisten Fällen die Trunksucht und damit verbundene verbotene Liebesverhältnisse erwähnt. Von unverbesserlicher Trunksucht zeugt der Fall eines stets betrunkenen Quartiermeisters, dessen Verhalten Anlaß gab für mehrfache öffentliche Kritik am Magistrat. Ahnlich verhielt es sich mit dem Stadtschreiber, den man un- aufhörlich mahnte und mit Entlassung aus dem Dienst bedrohte, dem aber letztendlich nichts passierte. Noch schlechter als mit diesen beiden stand es aber mit dem provisorischen Magistratskanzlisten, der sich in seiner Besoffenheit in einem vollen Wirtshaus so weit vergaß, daß er vor den An- wesenden seine Männlichkeit entblößte. Ihm wurde außerdem vorgeworfen, daß er ein Ver- hältnis mit seinem Dienstmädchen habe. Zu seiner Verteidigung machte er für seine Trunksucht mittelbar seine verstorbene Mutter verantwortlich, für sein Dienstmädchen führte er aber an, sie sei zu häßlich geworden, als daß er sie noch begehren könnte. Außerdem versprach er erneut, sich zu bessern. Auch der technische Waage-Adjunkt beim Zoll- amt streute sich nnit seinen Bitten um Verzeihung Asche aufs Haupt. Der biedere Ehemann trieb sich in Stadt und Umgebung mit einer Geliebten herum und brachte sie sogar mit nach Hause. Die Stadtbehörde hat die Geliebte den Zeitumständen gemäß als schuldig erkannt und zu einer Frei- heitsstrafe verurteilt. Als endlich auch der Ehe- brecher bestraft werden sollte, lehnte die unglückliche Ehefrau eine amtliche Untersuchung ab, um noch größere Schande zu vermeiden. Für Bilanzfälschungen sorgten der Rechnungs- offizial bei der Reichsstatthalterei in Ljubljana und der ehemalige Schreiber bei der Kameralgefällen- verwaltung für die Steiermark. Der erste veranstaltete eine illegale Lotterie mit den silbernen Knöpfen seiner Beamtenuniform, der zweite verstieg sich sogar zu einer Ver- untreuung, die ihn seine Stelle kostete. Nach seiner Haftentlassung bewarb er sich umsonst um eine Stelle und mußte mit einer Armenunter- stützung sich selbst und seine Familie unterhalten. In der letzten Geschichte werden Verhältnisse in Magistratsgefängnissen geschildert, wo ein seniler Bürokrat aus lauter Nachlässigkeit und Stumpfheit einen unschuldigen Menschen einen Monat lang im Arrest hielt. Hierarchisch war die Bürokratie stark ge- gliedert (12 Dienstgrade), so daß der Gouverneur eines Gubemiums und ein einfacher Schreiber riicht viel Gemeinsames hatten. Die Beamten- geschichten im vorliegenden Beitrag handeln vom niederen Ljubljanaer Beamtentum, das schlecht bezahlt war. Dennoch brauchte sich der Magistrat keine Sorgen um Beamtennachwuchs zu machen, gab es doch in der Regel mehr Bewerber als Stellen. Eine Anstellung beim Magistrat war trotz allem mit einem Ansehen verbunden und bot soziale Sicherheit. 34