Slo/emki
hmeljar
Glasilo hmeljarskega društva za Slovenijo
Izhaja Štirinajstdnevno ♦ Naročnina Din 20—, za neilane Din 30—; posamezna številka Din 2-— a Uredništvo in uprava: Celje, Vodnikova ul. 2, telefon 218
Leto IV
Celje, dne 19. maja 1933
Štev. 10
Bolhači na hmelju
Kakor pri nas tudi drugod povzročajo bolhači znatno škodo na hmelju, ker v prvi dobi vegetacije objedajo mlade poganjke ter cesto tako slabijo in zadržujejo rastlino v razvoju, da taki nasadi dajo večkrat prav pičle pridelke. Pravočasno zatiranje tega škodljivca je zato v mnogih krajih nujno potrebno.
Na hmeljski poskusni postaji Hiill v Nemčiji so posvetili tudi zatiranju bolhačev vsestransko pozornost in v ta namen preizkusili 22 različnih sredstev. Izmed vseh se je dosedaj najbolje obnesel prašek Polvo, ki se uporablja že več let vedno z dobrim uspehom. Polvo je za ljudi in živali neškodljiv in je uporaba lahka in enostavna. Pri pravilni uporabi Polvo ne uničuje samo bolhačev, katere se z njim naravnost popraši, temveč tudi tiste, ki se med prašenjem poskrijejo in šele pozneje zopet spravijo nad hmelj.
S Polvom se praši hmelj pri suhem in mirnem vremenu, ne prezgodaj zjutraj, dokler je še rosa, in tudi ne tedaj, če je tekom 8—10 ur pričakovati dežja. Dotični, ki praši hmelj, mora stopati po hmeljišču tako, da gre senca za njim in ne pred njim, ker bi se bolhači sence preplašili in poskrili. S prašenjem pa je treba pričeti takoj, ko se bolhači pojavijo, in ne šele tedaj, ko so že docela objedli mlade poganjke. To je potrebno posebno v tistih nasadih, v katerih se pojavljajo bolhači vsako leto in kjer si hmelj potem le težko opomore.
Polvo pa je precej drag in stane 1 kg 5 RM (okoli 90 Din); vendar tudi zadostuje,1 kg za 1000 do 2000 rastlin, ako se uporablja dober razprašil-nik, ki se da dobro regulirati ter se s praškom nekoliko varčuje. Dobre razprašilnike izdelujeta
tvrdki Holder v Metzingenu in Platz v Ludwigs-hafenu. V občinah, kjer se pojavljajo bolhači redno in v večjem obsegu, naj bi bilo na razpolago več dobrih razpršilnikov, v občinah pa, kjer se bolhači bolj redko pojavljajo ter le v posameznih nasadih, bi zadostoval tudi eden za vso občino.
Tako poroča k zatiranju bolhačev na hmelju hmeljska poskusna postaja Hüll v Nemčiji.
Tudi v nekaterih naših hmeljiščih so bolhači redni gostje in povzročijo skoro vsako leto prav občutno škodo. Žal pa se pri nas ne dobi praška Polvo, ki ga nemški in prav tako tudi češki hmeljarji uporabljajo z najboljšim uspehom zoper bol-hače. Vsekakor bo treba ukreniti vse potrebno, da pride to sredstvo tudi pri nas v promet. Zaenkrat pa je najboljše sredstvo zoper bolhače, ki ga imamo na razpolago tudi pri nas, brez dvoma apneni arzeniat. Ko se pojavijo bolhači, raztopimo na 100 1 mehke vode 15 dkg apnenega arzeniata v prašku in 5 dkg kazeina ter s to raztopino skrbno poškropimo vse mlade poganjke in zgornjo stran listov; škropiti pa moramo z dobrim razpršilnikom in ob suhem vremenu, ko skoraj ni pričakovati dežja. Uspeh tudi s tem sredstvom ne bo izostal in, kakor vse kaže, se nam bo letos boj zoper bolhače prav dobro izplačal.
Apneni arzeniat se dobi v drogeriji »Sanitas« v Celju in stane 1 kg 43 Din. Prav tam se dobi tudi kazein po 1-50 Din za 1 dkg.
Prav dobro se obnese za zatiranje bolhačev tudi arzenovo sredstvo za škropljenje »Aresin« in sredstvo za prašenje »Gralit«, izdelki znane tvrdke »Bayer-Meister Lucius«, ki se dobe tudi pri nas, in sicer v skladišču Kmetijske družbe v Celju.
„Varujte svetovni sloves žateškega hmelja!“
Pod tem nadpisom se ponovno opozarja ža~ teške hmeljarje na resnost položaja, kakor sledi:
»Leto 1933 bo za daljšo dobo odločilno za svetovno gospodarstvo in tudi za hmeljarje. Dva merodajna činitelja bosta vplivala na odločitev, namreč peronospora (rjavenje kobul), uničujoč in brezobziren hmeljarjev sovražnik, katerega je treba energično zatirati z vsemi razpoložljivimi sredstvi, in ukinitev prohibicije v Ameriki, ki jo je treba na vsak način zopet pridobiti kot prijateljico in odjemalko. Na delo torej! Stati in čakati križem rok, pomeni zamuditi edino ugodno priliko. Peronosporo imamo tu in nima smisla to tajiti. Ako ne začnemo takoj odločnega boja zoper njo, bo v treh letih žateško hmeljarstvo pokopano. Ameriški trg pa moramo na vsak način pridobiti. Zato pa je potrebno:
1.	Temeljito zatiranje perono-spore s pravočasnim, najmanj dvakratnim škropljenjem s preizkušenimi sredstvi (bordovska brozga, Wackerovo apno in Caffaro).
2.	Pridobiti novega odjemalca — Ameriko. Nespametno si je domišljati, da Amerika naš hmelj mora kupiti! Za ameriško tržišče se pulijo že vsi, predvsem Nemčija, ki ima še vedno izvrstne stare zveze tam preko, dalje Jugoslavija in ne manj Poljska, ki nam je že lani mnogo škodovala v Franciji, Belgiji in Švici.
Ako hočemo v večjem obsegu dobavljati naš hmelj Ameriki, moramo takoj prvo leto postavili na svetovni trg prvovrstno in brezhibno blago, ker prvi vtis je navadno odločilen. Produkcija in trgovina morata tu sodelovati.
Zateški hmeljarji! Nujna potreba sedanjega časa je, nabaviti nemudoma dobrih škropilnic in preizkušenih sredstev za temeljito zatiranje pero-nospore, dalje nabaviti si Sabathilova rešeta za hmelj in skrbno nadzirati pravilno obiranje in sušenje, da si na prvi mah osvojimo naklonjenost ameriške pivovarske industrije in hmeljske trgovine. Ne zamudite ugodne prilike, ki se ne povrne morda nikdar več!«
Tako se vzpodbuja žateške in prav isto velja tudi za nas savinjske hmeljarje. Škropimo hmelj zoper peronosporo, da ne bo ta najnevarnejša bolezen hmelja uničila vprav našega hmeljarstva! Saj škropilnic imamo dovolj, in če jih bomo pridno uporabljali, se nam peronospore ni bati. Uporabimo vsa sredstva, da si osvojimo ameriško tržišče! Kakor smo poučeni, je v tem oziru naša Hmeljarska prodajna zadruga že pridno na delu, ki bo
brez dvoma rodilo bogate uspehe; dolžnost vseh hmeljarjev pa je, pridelati prvovrstno in res v vsakem oziru brezhibno blago.
Hmeljarji! Savinjčani! Tudi za nas velja klic iz Žatca in na noben način ne smemo zamuditi ugodne prilike, ki se nam ne bo nudila morda nikdar več. Vzemimo si torej klic iz Žatca k srcu tudi mi — da ne bomo obžalovali, ko bo prepozno, in brezkoristno zvonili po toči ter si očitali svojo brezbrižnost!
Glavni občni zbor Hmeljarskega društva za Slovenijo {Konec)
2.	Obračun: Hmeljarsko društvo je imelo v minulem letu Din 12.833-40 dohodkov, ki so se vsi porabili in je blagajna ostala prazna. V imenu pregledovalcev računov je poročal g. Jošt, da so računi v redu.
3.	C 1 a n a r i n a za leto 1934 ostane nespremenjena, t. j. 10 Din za člana. Pač pa se bo pobira! poseben prispevek za legitimacije obiralcev, da si na ta način društvena blagajna nekoliko opomore, ceno legitimacijam bo določil društveni odbor.
4.	Volitev glavnega odbora: Ker sta bili predlagani dve listi, je g. podpredsednik prekinil zborovanje, da se po možnosti doseže sporazum med obema skupinama. Do sporazuma pa m prišlo, ker žalska skupina sploh ni hotela upoštevati kandidatov savinjskih podružnic. Vršilo se je poimensko glasovanje, pri katerem je dobila savinjska lista 27, žalska pa 32 glasov. Tako so bili izvoljeni v glavni odbor gospodje: Roblek Franc, Petriček Anton. Janič Rudolf, Lorber Rudolf, Kočevar Nikolaj, Razboršek Jernej, Antloga Andrej, ing. Jeschounigg Hans, Kopriva Anion, Senica Robert in Steiner Anton, vsi iz žalske podružnice, ter Ocvirk Martin (Sv. Jurij o. T.), Hočevar Ivan (Go-milsko), Šketa Jožef (Sv. Rupert), Schwentner Franc (Vransko), Kožuh Josip (Škofja vas), dr. Mikuš Rud. (Vojnik) in Stopar Vinko (Velenje), za namestnike pa gospodje Plavšak Ludvik, Jošt Martin, Brinove Blaž, Vrečer Frane in Prekoršek Anton.
Ker je podpredsedniku g. Mihelčiču z izvolitvijo novega odbora funkcija prenehala, se je zahvalil navzočim in zapustil predsedniško mesto. Nastala je zmešnjava, ker ni bilo nikogar, ki bi vodil občni zbor, ker novi odbor še ni bil konstituiran. Končno pa je prevzel ta posel zastopnik oblasti, sreski podnačelnik g. Klobčič.
5.	Za pregledovalca računov sta bila izvoljena gg. Jošt Mihael in Kopriva Anton.
6.	V razsodišče so bili izvoljeni gospodje Lorber Rudolf, Kočevar Nikolaj, ing. Jeschounigg
Hans, dr. Mikuš Rudolf in Kožuh Josip, za namestnike pa šušterič Ernest in Steiner Anton.
7.	Predlogi podružnic: Vloženih je bilo več predlogov, ki pa po večini spadajo med hmeljsko - trgovske uzance ter se bodo pod tem naslovom obravnavali pri glavnem odboru. Bilo je še nekaj predlogov glede rajoniziranja hmelja, sezonskega kredita itd., ki pa so bili vsi odkazani glavnemu odboru.
8.	Slučajnosti: Besedo je povzel poslanec g. Prekoršek, ki je želel društvu mnogo uspeha, priporočal, da čim prej stori na merodajnih mestih potrebne korake glede kontingentov, in izjavil, da bo vedno deloval za povzdigo hmeljarstva po željah in predlogih hmeljarskega društva.
Tako je bil 53. glavni občni zbor zaključen ob 1. uri popoldne.
Glavni odbor se je takoj po občnem zboru konstituiral, in sicer takole: predsednik g. Roblek Franc, podpredsednik g. Lorber Rudolf, tajnik in blagajnik g. Petriček Anton, člani ožjega odbora pa gg. Antloga Andrej, ing. Jeschounigg Hans in Razboršek Jernej.
Razno
Predpriprave za bodočo sezono. Dne 3. t. m. je Hmeljarska prodajna zadruga, ki se mnogo trudi za čim boljše vnovčenje našega hmelja, sklicala na razgovor vse naše samostojne hmeljske trgovce in ko-misijonarje, ki so se vabilu tudi v prav lepem številu odzvali. Pri tej priliki se je ugotovilo, da je nujno potrebno preskrbeti našim denarnim zavodom za sezono dovolj gotovine in primeren kredit od Narodne banke, da bodo hmeljski trgovci že na podlagi obvestila o nakazilu lahko dobili potrebno gotovino, ker do izplačila v klirinškem prometu nakazanih zneskov poteče večkrat tudi par tednov. Prav tako se je ugotovila nujna potreba znižanja železniške tarife za hmelj, potreba kontingentov in drugih carinskih ugodnosti. Istega dne popoldne se je potem v Žalcu vršilo tudi zborovanje sekcije hmeljskih trgovcev pri trgovskem gremiju, kjer se je razpravljalo o istih zadevah. Z vseh strani so že storjeni potrebni koraki na merodajnih mestih, da se upravičenim zahtevam našega hmeljarstva tudi ugodi. Tudi davni zahtevi hmeljarjev, za katero so se zlasti hmeljarske podružnice Braslovče, Griže in Polzela vneto potegovale, bo končno le ustreženo ter bodo v kratkem stopile pri nas v veljavo obvezne uzance za hmeljsko trgovino in bo s tem menda vendar že enkrat konec vedno večjega izkoriščanja hmeljarjev in škodljivega slepomišenja tekačev. Uzance bomo objavili, kakor hitro bodo končnoveljavno redigirane in po zbornici TOl odobrene.
Na boj zoper peronosporo na hmelju pozivajo zadnji čas vedno bolj tudi Nemci. Radi deževnega vremena je nevarnost peronospore vedno večja in priporočajo zato nujno škropljenje z 1 % bordovsko brozgo. Poleg tega je potrebno takoj odstraniti tudi vse obolele liste
UCQDIT prav dobro sredstvo za aati-Hfclvlvl S ran je plevela na vrtnih potih in drugod/kjerjje plevel odveč. Točno navodilo in Herbitjdobite v drogeriji „Sanitas“ v Celju
in kuštrovce, in sicer po škropljenju. — Kakor je videti, peronospora že silno straši in če bo res deževno leto, kakor ga obetajo, bodo letošnji pridelki hmelja pičli ter bo zlasti gladko zelenega blaga primanjkovalo. Zato bo prav, da tudi slovenski hmeljarji tozadevno ne držijo križem rok in si zasigurajo v barvi brezhibno blago.
Izvoz hmeja iz Jugoslavije je znašal lani 16.530 stotov v vrednosti 13,230.000 Din, dočim v letu 1931 le 15.769. stotov v vrednosti 11,860.000 Din.
Kje se dobé sejmske legitimacije. Legitimacije za obisk letošnjega XIII. Ljubljanskega velesejma od 3. do 12. junija 1933 prodajajo po Din 3-— vsi večji denarni zavodi, trgovske korporacije, županstva, župni uradi, prosvetna društva, tujsko-prometne ustanove in večje železniške postaje Dravske banovine. Kjer bi legitimacij ne bilo na razpolago, naj se zahtevajo direktno od urada Ljubljanskega velesejma. Organizacije in ustanove, katere bi želele prevzeti prodajo legitimacij, se naprošajo, da se obrnejo na urad velesejma. Pri dohodu na velesejem doplača imetnik legitimacije razliko v ceni, t. j. Din 27—, pri velesejmski blagajni, kjer dobi potrdilo o obisku velesejma, nakar mu vozni listek velja za brezplačen povratek.
Gospodarski stroji in orodje bodo razstavljeni v posebni skupini na letošnjem XIII. Ljubljanskem velesejmu od 3. do 12. junija. Zastopani bodo izdelki naše države, Avstrije, češkoslovaške, Holandije, Francije, Italije, Kanade, Madžarske, Nemčije, Švedske in Amerike. Naši gospodarji bodo imeli tu najlepšo priložnost, da si izberejo pluge, brane, kosilne stroje, mlatilnice, čistilnice, slamoreznice, pluge za okopavanje in osipa-nje, traktorje, lokomobile, motorje in veliko število najrazličnejšega orodja. Večina strojev bo v obratu, gnanih z lokomobilami, motorji in električnim tokom.
Pridelek hmelja v žaieškem okolišu je znašal v letu 1932 le 56.269' 11 stotov, t. j. za 36.195-59 stotov ali 39-15% manj kakor v letu 1931, ko je pridelek znašal 92.464-70 stotov. Površina nasadov je znašala lani 7345 ha, t. j. za 20-62% manj kakor v letu 1931. Hmeljarjev je bilo v žateškem okolišu lani skupno 9855, dočim predlani še 10.921. V primeri z letom 1931 je bil pridelek lani v dolini zlatega potoka, kjer se pridela najboljši hmelj, za 36-08% manjši, v podgozdju pa za 37-38%, splošno v čeških občinah za 46-63% in v nemških za 34%. Povprečni pridelek na 1 ha pa je bii lani splošno za 23-33% manjši kakor predlani.
Poraba hmelja v ČSR je znašala po ugotovitvi statističnega urada v vseh pivovarnah v letu 1931 skupno 31.452 stotov, slada pa 1,724.413 stotov. Produkcija piva je znašala 10,679.211 hi in dodatek hmelja na 1 hi piva torej povprečno 295 gr. Kapaciteta vseh pivovarn je bila 17,989.800 hi in je bila torej izrabljena le z 59-36%.
Važno za izvoz hmelja v Ameriko! V smislu razglasa »Departement of Agriculture« v NewYorku mora biti pri uvozu v Ameriko za vsako balo hmelja označeno, koliko vsebuje hmelj žveplenega dvokisa, ki se
je uporabil za konzerviranje. Vsaka pošiljka se tudi analizira glede arzenika, ki je morda dospel na hmelj polom škropljenja zoper škodljivce z arzenikovimi preparati. Pošiljke, ki gornjim predpisom ne odgovarjajo in izkazujejo večji obseg arzenika, kakor je običajno, carinski uradi zavračajo.
Na vse strani dobro učinkuje ukinitev prohibicije v Ameriki. Nekatere tekstilne tovarne, ki imajo dobre trgovske zveze z Ameriko, so prejele v zadnjem času velika naročila za lanene namizne prte. Te prte naročajo restavracije in gostilne, ki so poprej točile limonado pri nepogrnjenih mizah. Če se toči pivo, pa mize že morajo biti pogrnjene. Tudi tovarne za juto dobivajo iz Amerike mnogo naročil za hmeljske vreče.
Produkcija piva v Avstriji je znašala v letu 1932 le 3,089.200 hi, dočim v letu 1931 še 3,984.133 hi. Lani je torej produkcija piva proti predlani nazadovala za 22-47%. V obratu je bilo lani 119 pivovarn, dočim v prejšnjem letu še 124.
Reklama za češkoslovaški hmelj, predvsem seveda žateški, za Ameriko je v polnem razmahu. Propagando za žateški hmelj bo vodil »New York-Herald« in so se zastopniki tega lista, čegar evropska izdaja izhaja v Parizu, nedavno mudili v Žalcu radi podrobne organizacije propagande.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: Stanje hmeljskih nasadov je zelo neenakomerno; v nekaterih se hmelj prvič in deloma že drugič privezuje, v nekaterih pa je zopet rastlina še precej zaostala v razvoju. Vlage ima sedaj hmelj dovolj in bi bilo želeti bolj toplega m suhega vremena. Peronospore ni opaziti, pač pa v nekaterih nasadih hmeljski bolhači povzročajo mnogo škode; obrambna dela so v teku. — Za hmelj starejših letnikov je precej zanimanja, vendar se nudijo le razmeroma nizke cene. Poleg letnika 1932 je tudi letnik 1931 že večinoma razprodan po 10—20 Din za kg, za letnik 1930 je nekaj zanimanja po 6—10 Din za kg, dočim za starejše letnike še ni povpraševanja.
Vojvodina: Vkljub precej hladnemu vremenu, zlasti noči so zelo mrzle, hmelj prav lepo napreduje. Hmeljarji že napeljujejo žico oziroma motvoz ter pridno gnojijo in si sploh prizadevajo dobiti čim obilnejše m boljše pridelke. Povečanje hmeljskih nasadov znaša v Peiroveu 35—38%, v okolici pa 12—15%. — Ker je lanski pridelek iz prve roke že razprodan, je zadnji čas precej zanimanja za starejše letnike ter se letnik 1931 plačuje po 8—10 Din, starejši pa po 1 — 3 Din za kg.
Češkoslovaška:	Razvoj hmeljske rastline
normalno napreduje, dasi precej neenakomerno. V zgodaj obrezanih nasadih je hmelj že napeljan na žico oziroma motvoz, v ostalih pa se še napeljuje. Bolhači se pojavljajo v znatnem obsegu, vendar jih hmeljarji pridno zatirajo. Splošno bi bilo potrebno bolj toplo m vlažno vreme. — Čvrsta tendenca na hmeljskem tržišču traja dalje, ker je povpraševanja dovolj, ponudbe pa prav malo. Največ povpraševanja je za prvovrstni gladko-zeleni lanski pridelek, katerega pa sploh ni več na razpolago. Cene so se še dvignile in se sedaj za letnik 1932 boljše žateško blago plačuje že 88 do 110 Din zd kg; za letnik 1931, ki pa je tudi že zelo
razprodan, se plačuje zadnji čas 35—48 Din za kg. Za starejše letnike pa še ni dosti zanimanja in so na ponudbo po 5—22 Din za kg; tudi sindikat prodaja svoje zaloge letnika 1930 in zahteva 24 Din za kg. Letnik 1932 in 1931 iz Ušteka, Roudnice in Dube je že skoro docela razprodan. Znamkovanih je bilo letnika 1932 v Žalcu dosedaj 41.516 bal v skupni teži 53.548 stotov.
Nemčija: Stanje hmeljskih nasadov je zelo različno, vendar v splošnem zadovoljivo. Pri zgodnjih vrstah hmelja se rastlina že ovija na žico oziroma privezuje na opore, pri poznem hmelju pa se postavljajo opore, odnosno napeljuje žica. Novi nasadi že prav lepo odganjajo. Zadnjih štirinajst dni je bilo toplo in suho vreme ter je rastlina hitro napredovala v razvoju, zadnji čas pa jo deževno in hladno vreme precej zadržuje. Bolhači v mnogih nasadih povzročajo znatno škodo in tudi peronospora v obliki kuštrovcev se v nekaterih okoliših že pojavlja v večjem obsegu. — Na hmeljskem tržišču traja sicer mirnejša, toda zelo čvrsta tendenca dalje. Cene so se nadalje dvignile in se zadnji čas plačuje za letnik 1932 Hallertauski hmelj 83—96 Din, Tettnangski 89—96 Din, Spaltski 83 — 98 Din in gorski (Hersbruck) 69—83 Din za kg, vse le boljše in najboljše blago, prometa je malo, ker so zaloge že prav pičle in ni dosti ponudbe. Prav tako za letnik 1931 traja živahno povpraševanje dalje ter se plačuje, po kakovosti in provenienci pač, po 31—43 Din za kg. Nakupuje se največ za izvoz v Ameriko. Tudi za letnik 1930 je vedno več povpraševanja in se plačuje že po 24 Din za kg. Cene se še vedno dvigajo in je neka partija prvovrstnega Hallertauskega hmelja letnik 1932 dosegla že 103 Din za kg.
Francija: Stanje nasadov je v splošnem zadovoljivo, vendar rastlina radi hladnega in deževnega vremena vidno zaostaja v razvoju. Bolhači povzročajo hmeljarjem mnogo preglavice in tudi peronospora se že pojavlja. — Na hmeljskem tržišču je položaj v glavnem nespremenjen in tudi cene kažejo še vedno tendenco navzgor.
Poljska: Hmcljska rastlina je letos zelo zaostala v razvoju in le počasi napreduje. Novih nasadov je razmeroma malo. — Letnik 1932 je večinoma že razprodan in prav tako letnik 1931, za katerega se je plačevalo zadnji čas po 6—12 Din za kg.
Belgija: Stanje hmeljskih nasadov splošno za-dovoljava. Rastlina se je krepko razvila in se v zgodaj obrezanih nasadih že privezuje. — Na hmeljskem tržišču je tendenca prej ko slej zelo čvrsta. Za letnik 1932 se zahteva že splošno 59 Din za kg, letnik 1933 v predprodaji za oktober in november pa nofira Pope-ringhe 49 Din za kg.
Anglija: V hipeljskih nasadih je vse pridno na delu, ker se splošno računa za letos na živahnejšo sezono. Rastlina je prav dobro prezimila in pri ugodnem vremenu dobro napreduje v razvoju, zaenkrat še nemoteno po raznih boleznih in škodljivcih. — Na hmeljskem tržišču pa je še vedno precej mirno, četudi je v zadnjem času nekaj več zanimanja. Cene so ostale v glavnem nespremenjene in letnik 1932 notira 42 do 59 Din, letnik 1931 pa 7—20 Din, letnik 1930 tudi še 5 do 10 Din, letnik 1929 pa 2—4 Din za kg. Najbolj čvrst v ceni je Fuggles, ki se plačuje letnik 1932 po 44—54 Din, in Oolding, ki se plačuje lanski pridelek po 46 — 52 Din za kg. Prometa je malo, tendenca pa je čvrsta.
Amerika: Pri toplem in vlažnem vremenu zadnji čas hmeljski nasadi prav dobro napredujejo. Površina nasadov se je sicer precej povečala, vendar po dosedanjih ugotovitvah največ za 25%. — Hmeljsko tržišče je po kratkem oddihu postalo zopet izredno živahno. Cene so se zopet učvrstile in notira letnik 1932 sedaj 46—54 Din, letnik 1931 pa 34 — 44 Din in starejši letniki 18—25 Din za kg — vse le boljše in najboljše blago. Žlahtni hmelj iz Evrope notira 118—123 Din, izbrano prvovrstno blago tudi 125—138 Din za kg. Zaloge so že zelo pičle, ponudb je vedno manj in se zahtevajo vedno višje cene. Letnik 1933 v predprodaji se plačuje po 31—34 Din za kg in po isti ceni tudi že letnik 1934. Zaključna tendenca je čvrsta in tudi prometa je dovolj. Največ povpraševanja je za letnik 1932, in tudi še 1931, vendar je to blago že zelo razprodano in je tudi uvoz iz Evrope zelo pičel.
Vse cene na inozemskih tržiščih so preračunane po pariteti v Zurichu.
* * . *
II.	Poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo. Žalec v Savinjski dolini, dne 10. maja 1933. Pri precej ugodnem vremenu se v hmeljskih nasadih nadaljuje prvo, deloma že tudi drugo privezovanje mladih poganjkov, ki se krepko razvijajo. Obče se opazuje, da hmeljarji letos z večjo vnemo in z večjim veseljem izvršujejo vsa dela kot v minulih letih. Gnojenje s hlevskim in umetnim gnojem se pravilno izvršuje. Te dni so se razprodali zadnji ostanki letnika 1931, in sicer po 15 Din za 1 kg. Na odrešitev pa čakajo še ostanki letnikov 1930 in 1929.
Bolhači bodo uničili hmelj,
ako g a ne poškropite Jg	a^ poprosite z ar- A*
z apnenim arzeniatom fffUCSlil zenovim sredstvom	U*!*	•
Tudi za škropljenje sadnega drevja JkT	je sedaj najprimernejši čas! Vsa ta
zoper črvivost in škrlup z l°l0nim	OSpTUSCTt -OTTI preizkušena sredstva svetovne tvrdke
se dobi v Celju — skladišče Kmetijske družbe.
Najbolj varna naložba denarja — Najvišja dnevna obrestna mera Jamstvo Dravske banovine z vsem premoženjem in davčno močjo	
Hranilnica Dravske (nasproti pošte) Cankarjeva ul. prej Južnoštajerska hranilnica	banovine podružnica Celje Vsakovrstna posojila pod ugodnimi pogoji Dolžnik jamči samo za izposojeni kapital
Za razvedrilo
Reklama.
Gost natakarju: »Kako to, da sem dobil danes za isto ceno komaj polovico včerajšnje porcije?«
Natakar: »Je že mogoče, gospod. Kje pa ste sedeli včeraj?«
Gost: »Tam pri oknu.«
Natakar: »Seveda, seveda, popolnoma razumljivo! Gostje, ki sedijo pri oknih, dobijo vselej večje porcije, in to radi reklame, gospod!«
Dober izhod.
Ona: »Dragi, oče mi je ukazal, da se midva ne smeva več pogledati.«
On : »Še bolje! Se bova pa v temi sestajala.«
Škodljivce in bolezni hmelja
se bo letos izplačalo pridno zatirati, ker se obetajo dobre cene.
Zanesljivo učinkovita sredstva: apneni arzeniat, Sulfanit, Sulfarol, Sulikol, Arbi-nol, mazavo milo, žveplec itd. dobite stalno ■ in po ugodnih cenah v
DROGERIJI »SANITAS«, CELJE
ALEKSANDROVA ULICA 5
HMELJARJI! VAŠ DENARNI ZAVOD JE
LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
___________♦____________
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv In hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
" ♦
1
__________♦
Vlagatelji pri Ljudski posojilnici ne plačajo rentnega davka — Stanje vlog nad 100,000.000 dinarjev
♦
Umetna gnojila, krmila, travna in deteljna semena, galico, žveplo, vsa sredstva za po-končavanje škodljivcev na drevju in hmelju, sadjarsko in vrtnarsko orodje, kmetijske stroje in vse druge kmetijske potrebščine
oddaja najceneje
Skladči^
v Celju, Aškerčeva ulica
Kmetje, meščani, trgovci, obrtniki!
Zavarovalnica slovenskega ljudstva je le
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Zavaruje:
1.	proti požaru, streli in plinski razstrelbi: poslopja vsake vrste, dograjena pa tudi med gradnjo, vse premičnine, pohištvo, zvonove, poljske pridelke, hllielj^ žito, krmo itd.;
2.	proti razbitju in razpoki: zvonove, steklo;
3.	v življenskem oddelku: na doživetje in smrt, otroške dote, rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah in posmrtninsko zavarovanje »KARITAS«;
4.	sprejema nezgodna zavarovanja poedincev, društev, kolektivna delavska zavarovanja, potovalna zavarovanja, zavarovanja šoferjev, potnikov v avtu, zavarovanja zakonite dolžnosti jamstva v vseh oblikah, zavarovanja avtomobilov zoper poškodbo, požar in tatvino.
Za vsa pojasnila in nasvete v zavarovalnih zadevah se
obračajte le na naše krajevne poverjenike po župnijah ter
v Celju
na podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica 2, in
v Mariboru
na gosp. Franja Žcbota, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica štev. 10.