Poštnina plačana v gotovini Ureja: glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Ivan Mauser — predsednik, Franc Koporec — podpredsednik in člani: Marinka Farčnik, Slavka Rojina, Francka Hribar, Zlata Marjančič in Dušan Štiglic. Tisk: ČP »Gorenjski tisk« v Kranju LETO XVII. — 2. 7. 1973 — Št. 6 tekstilec GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS — KRANJ IZ VSEBINE: — S 1. julijem višji OD — Rezultati akcijskega programa 1973 — 20 let ZITT Slovenije — Družbeni dogovor o načelih kadrovske politike — Družbeni položaj žensk — Mitja Ribičič v Tekstilindusu — Kam na dopust — Zdravje se začenja doma — Pozdravi vojakov S 1. julijem višji OD V ponedeljek, 25. junija, se je lovnimi mesti nekoliko zmanjšali, nega in finančnega plana za letoš-sestal politični aktiv podjetja. Na Povišanje osebnih dohodkov naj nje leto se je namreč upoštevalo dnevnem redu sta bili dve po- bi se uveljavilo že s 1. julijem število dni rednega dopusta po do-membni točki in sicer: povišanje 1973 ter bo obračun osebnega ao- sedanjem pravilniku o delovnih osebnih dohodkov ter sprememba hodka za mesec julij že upošteval razmerjih in so bili na tem tudi višine rednega letnega dopusta z zgoraj navedeno povišanje. S tem določeni kolektivni dopusti za po-ozirom na določila novega zakona povišanjem osebnega donodka bo samezne delovne enote. Posebej je o medsebojnih razmerjih delavcev znašal poprečni mesečni donodek treba omeniti, da se poviša število v združenem delu. priDhžno že 2.U5U dularjev oziroma dni dopusta v podjetju že tudi s Ugodno doseženi finančni rezul- se 00 približeval 2.1UU dinarjev. Pri tem, da se je spremenil tudi osnov-tati poslovanja podjetja po perio- tem je še pomembno omeniti, da ni pogoj za pridobitev dopusta, t. dičnem obračunu za I. tromesečje najnižji osebni dohodek za nor- j. da se je sedanja zahteva 11-me-in tudi v drugem tromesečju, nam maini deiovni učinek znašal pri- sečne nepretrgane zaposlitve, izkazujejo možnost povišanja oseb- biižno 1.450 — 1.5U0 dinarjev. skrajšala na 6 mesečno nepretrganih dohodkov poprečno za 10 °/o, Zgoraj navedene možnosti povi- no zaposlitev. Takih delavcev, ki kat pomeni okoli 18(1 dinarjev me- šanja osebnih dohodkov je rezul- izpolnjujejo ta pogoj, pa imamo v sečno na zaposlenega. Poleg teh 10 tat prizadevanj vseh članov delov- našem podjetju kar precej, ker je odst. pa je namenjeno še 0,5 % nega kolektiva za realizranje spre- bilo v letošnjem letu veliko več sredstev za izravnanje posameznih jetega akcijskega programa različ- sprejetih kot pa v prejšnjih letih, neskladij med delovnimi mesti. nih elementov poslovanja. Z ena- Poiitičnii aktiv je po vsestranski ko, oziroma še z večjo prizadev-razpravi sprejel stališče, naj se to nostjo pri delu pa so odprte še no-povišanje razdeli tako, da bo vsak ve možnosti glede povišanja oseb-zaposleni prejel približno enak del, nih dohodkov, s tem pa tudi jas-t. j. okoli 180 dinarjev. Odločitev nejša perspektiva za vsakega deje bila sprejeta na stališču, da je lavca v našem podjetju, v sedanji situaciji ob tako naglem Zatem je tekla razprava o povi-naraščanju cen življenjskih stro- šanju letnega dopusta. Meseca škov najbolj sprejemljiva, kljub aprila je namreč izšel nov zakon temu, da se bodo razponi med de- 0 medsebojnih razmerjih delavcev i ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ Za dan borca iskrene čestitke vsem udeleženkam in udeležencem NOV komp. Č-k-k-k-k-k-K********-******-********-* .-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k* Rezultati uresničevanja akcijskega programa 1973 Na zadnji konferenci ZK je bilo podano poročilo o rezultatih uresni- tako, da so redno že pri viru takoj čevanja akcijskega programa za letošnje leto. Ker je bilo poročilo zelo obveščeni o problemih, o katerih pomembno in izčrpno smo sklenili, da z njegovo vsebino seznanimo razpravlja sekretariat. Ta poveza-vse člane kolektiva in ga zato objavljamo v celoti: va se je pokazala za zelo pozitiv- no, ker ni posrednikov med oboje- Sedanji politični trenutek obve- cij, katerih izvrševanje m uspeh je fctranskim prenašanjem informacij, v združenem delu, ki prinaša med zuje vse člane ZK, da se aktivno bil odvisen od naporov in prizade- Tako tudi oddelki bolj zavzeto OD lot 7ITT Clnuoniia drug™ tudi določilo o minimal- jn tudi kreativno vključimo v iz- vanja, katera smo vanje vložili, razpravljajo o posameznih nalogah tU «BI lII I OlOVBnlJB nem številu dni letnega dopusta, vajanje vseh smernic, ki nam jih Med najpomembnejše vsekakor jp sklepih ter dajejo tudi svoje Določilo zakona pravi, da pripada nalaga Pismo predsednika Tita, spada izvajanje akcijskega progra- predloge. To pa do neke mere tudi V Mariboru je bila 8. juiuja ju- delavcu z ozirom da ima najmanj predvsem k realizaciji »delavskih« ma, za katerega je bila tudi letos povečuje aktivnost in disciplino bilejna skupščina Zveze inženirjev mesecev nepretrgane zaposlitve ustavnih amandmajev. Naša delov- pobudnik tovarniška organizacija članov ZK ker razpravljajo o svo-in tehnikov tekstilcev Slovenije v podjetju najmanj 18 delovnih na konferenca se vrši neposredno ZK. Kot rečeno je bil ta program uj, problemih ter so nepopačeno £!Lr) rl°b- 201et,T7il : d®lovanjf' dnj rednega dopusta, pri čemer se p0 dveh pomembnih dogodkih in sprejet na zadnji konferenci t. j. 23. informirani o sklepih, katere spre- ZITT združuje ze 1711 elanov iz tudi prosta sobota računa kot de- sjcer po 4. konferenci ZKS in 4. 11. 1972 in sicer se je delil na po- jema osnovna organizacija Po- vse S,ovenÜ® in je skokovito na- lovni dan. Dosedaj je bil mini- konferenci ZKJ, kateri sta ocenili litični in gospodarski del, kateri je membna pozornost ie bila posve- rašcala, saj je združevala ob usta- maini redni dopust najmanj 14 de- dosedanje napore za realizacijo bil kasneje predlagan tudi samo- čena ustanovitvi in delovanju ak- novitvi le 337 članov. lovnih dni. Ker pa imamo v na- zastavljenih ciljev dn odpravo ne- upravnim organom podjetja na tiva komunistov neposrednih pro- V svojem 20-letnem delovanju je šem podjetju redni dopust dolo- pravilnosti, katere so bile v naši vseh nivojih. Le-ti so predlagani izvajalcev. Ta aktiv je bil ustanov- ZITT dala pomemben doprinos k čen v obratovalnih dnevih, se mi- družbi dosedaj prisotne. Istočasno akcijski program zelo pozitivno ijen 25, 1. 1973 ter je že začel de- reševanju problematike tekstilne nimalni dopust poviša od sedanjih sta pa 0ba foruma sprejela vrsto sprejeli in v delovnih enotah celo lovati. Že na ustanovnem sestanku industrije, saj je imela svoje čla- 12 na 15 obratovalnih dni. Zgornja pomembnih sklepov, ki terjajo dopolnili sklepe, ki se tičejo ne- je bilo poudarjeno, da ima aktiv ne v skoraj vseh republiških orga- meja oziroma najvišji možni do- predvsem od članstva ZK največ posredno posameznih enot. Tudi pravico in nalogo ’ da obravnava nih. Aktivno je delala na izdelavi pust se tudi po določilih novega pozitivnih prispevkov pri izvaja- oddelki ZK v delovnih enotah so vsa področja dela’ v podjetju ter profilov poklicev za tekstilno in- zakona ni spremenila, to je naj- nju postavljenih nalog. Naš sekre- o njih razpravljali in v večini bili da se ob pojavu problemov takoj dustrijo, obravnavala je probleme več 30 delovnih dni oziroma v na- tariat je že na kratko razpravljal tudi pobudnik in predlagatelj za sestane in ukrepa. Iz zapisnika je kvalitete, uvoza tekstilnih izdel- šem primeru največ 26 obratoval- 0 sklepih 4. konference ZKS na rešitev posameznih zadev. Istočas- razvidno, da je bila razprava zelo kov, ekonomska gibanja in njihov nih dni dopusta, Politični aktiv je zadnji seji 14. t. m., vendar imamo no je bil pa sprejet tudi sklep, da živafina 'ter so posamezni disku- vpliv na tekstilno industrijo, po razpravi soglasno zavzel stali- danes lepo priložnost, da je tov. druzbeno-političnj in samoupravni tanti opozarjali na notranje in zu- Skupščina je ugodno ocenila delo šče, da se za letošnje leto popravi vinko Hafner našel za nas svoj organi v podjetju tudi zasledujejo nanje probleme, kateri terjajo re- ZITT-a in izvolila nov republiški visma pripadajočega dopusta le ti- , - , obrazloži izvaianie sprejetih nalog iz akcij- šitve. Želimo, da bi aktiv tudi v odbor. Ob 20-letnici je imenovala strni, ki imajo po določilih seda- „J^mbneiša doa^ania med skega programa' naprej zavzeto deloval, opozarjal tudi častne in zaslužne elane. Iz njega pravilnika o delovnih raz- najpomembnejša dogajanja med . in zahteval od odgovornih organov našega podjetja je bil za častnega merij manj kot 15 obratovalnih 3. in 4. konferenco ter naloge, ki Še besed^ J J' ustreznih akcij. člana imenovan glavni direktor dm rednega letnega dopusta. Vsem j ih bomo morah v prihodnjem ob- skui programov, ueios je ze ocijc Dušan Horjak, za zaslužnega člana ostalim pa se za letošnje leto ne dobju izvršiti. le,to’ ko « P°leg gospodarskega Organizacija ZK je v tem ob- pa Anton Cam - prvi predsednik bi povišal dopust, ker bi bilo v J . . .. . . plana še dodatno postavljamo naj- dobju posvetila tudi precej pozor- ZITT Slovenije. Za novega pred- tem primeru podjetje preveč obre- Tudl naša organizacija ZK si je pomembnejše gospodarske in poli- nost, uveljavljanju »delavskih« sednika ZITT Slovenije je bU iz- menjeno oziroma bi nastopile te- v obdobju med zadnjo našo delov- tiene cilje ki jih moramo uvelja- amandmajev z organizacijo TOZD. voljen Vladimir Skrbinek dipl. ing. zave pri izpolnitvi gospodarskega no konferenco organizacije ZK m viti, ce želimo doseči dobre eko- 'Postavljena so bila programska (MTT Maribor). A. O. plana. Pri sprejemanju proizvod- današnjim dnem naložila nekaj ak- nomske rezultate. Pokazalo se je, načela za bodočo organizacijo ter ' da je akcija vedno uspešna, ako je imenovana strokovna komisija iz cilj postavljen, če pa tega ni ali predstavnikov vseh enot, kj je pri-je le presplošen, pa tudi ni ustrez- pravila ustrezno analizo in pro-nih rezultatov. S tem ne trdimo, gram vseh nalog, ki so rokovno da smo tudi vedno vse točke do opredeljene. Na osnovi obširnih potankosti realizirali, vendar glav- razprav je bil že izdelan osnutek ne strateške cilje smo pa dosegli, samoupravnega sporazuma, kateri Zato menimo, da je to dobra obli- je bil ravno te dni predložen v ka, posebno še, če se zanje zavza- obdelavo komisiji .nakar bo pome celoten kolektiv. Organizacija sredovan v javno razpravo. Meni-ZK kot pobudnik si pa s tem tudi mo, da je bilo dosedanje delo te-pridobiva na ugledu, ker delavci melj ito opravljeno ter da bodo no-vidijo, da le-ta ne razpravlja o ne- va izhodišča omogočala resnično kih splošnih zadevah, pač pa o samoupravo delavcev. Zavedamo konkretnih nalogah, katere imajo se pa, da uveljavljanje ne bo šlo namen izboljšati položaj delovnih brez problemov, vendar jih bomo ljudi v podjetju. skušali prizadevno reševati. Pričujoča informacija ima na- Na zadnji konferenci je bil spremen pokazati na pozitivne in jet sklep, da je treba v vrste ZK uspešno postavljene ali izvršene sprejeti čimveč mladih delavcev, akcije, razen tega pa tudi na ne- Tudi ta akcija je bila uspešno iz-uspehe objektivnega in subjektiv- vedena. Organiziran je bil seminar nega značaja. za mlade delavce, kjer so bile po- dane ustrezne družbeno-politične I- teme. Večina udeležencev se je od- Sekretariat osnovne organizacije ločila za vstop v ZK. To dejstvo ZK v našem podjetju sestavljajo dokazuje, da imajo mladi ljudje sekretarji posameznih oddelkov (Nadaljevanje na strani 2) Mitja Ribičič ob prihodu v naše podjetje. Več o tem berite na 2. strani Rezultati uresničevanja akcijskega programa 1973 (Nadaljevanje s strani 1) zaupanje in interese za organizacijo, k j si posebno v zadnjem času mnogo prizadeva za pravično reševanje problemov in za resnične socialistične družbene odnose. Moramo poudariti, da so v tej akciji pokazali posebno prizadevanje posamezni sekretarji oddelkov, ker kaže, da poglobljeno delo z ljudmi le rodi ustrezne uspehe. Sedanji uspeh nas ne sme zadovoljiti ter moramo tudi v naprej skrbeti za permanentno pomlajevanje naše organizacije. Omeniti je treba še dve akciji, kateri nista bili zajeti v akcijskem programu in sicer: Formiranje samoupravne delavske kontrole. Razprava o tej temi se je vršila dvakrat na sekretariatu osnovne organizacije in v vseh oddelkih. Na osnovi materialov, kateri so bili ob tej priliki obravnavani je bil sprejet sklep, da se predlaga DS, da formira delavsko kontrolo in sicer se izvolijo zaenkrat člani tega organa na seji DS, pri organizaciji TOZD bi bil pa neposredno izvoljen. Dotaknil bi se še akcije, katera zaenkrat ni uspela. Od Tovarne usnja Vrhnika smo dobili pobudo, da bi 's sredstvi prostovoljnega dela v prostih sobotah osnovali fond za for-siranje izvoza v nerazvita področja. Naš odbor za gospodarstvo je o tem razpravljal ter prišel do predloga, da je naš interes drugje in sicer, da bi s tako formiranimi sredstvi krili izpad dohodka, kateremu se moramo odrekati zaradi izvoza na konvertibilno področje. Predlog za prostovoljno delo v treh prostih sobatah so podprle družbeno-politične organizacije v podjetju in tudi DS s tem, da se ta predlog posreduje vsem zborom delovnih ljudi v vseh delovnih enotah. Nekatere enote so predlog podprle (tkalnica I, gravura), medtem ko so na ostalih doseženi le polovični uspehi na eni izmeni, medtem ko delavci v drugi izmeni niso bili pripravljeni pristopiti k tej akciji. Vse to je bilo podrob- nejše analizirano na zadnji seji sekretariata ter ugotovljeno, da so se naše pozitivne subjektivne sile premalo vključile v boj za podporo te akcije, razen tega pa je treba tudi prisluhniti nekaterim upravičenim zahtevam za ureditev notranjih problemov v posameznih delovnih enotah. Zato bo potrebno več dela z ijudmi in preprečiti, da se nakopičeni problemi rešujejo ne le občasno, pač pa sproti. Zaradi »demokratičnosti« se pa včasih pusti preveč vpliva posameznikom, ki si prizadevajo, da bi vsako akcijo minirali. Tudi te tendence so prišle do izraza. Sklenjeno je bilo, da se k tej akciji povrnemo v jeseni, vendar jo bomo predhodno bolje pripravili, ker tako komunisti, kakor tudi večina dobro mislečih delavcev v Tekstilindusu je bila za skupne pozitivne napore dosedaj enotna ter bomo z novo akcijo dokazali, da smo pripravljeni sodelovati za skupen cilj lastne stabilizacije. Čeprav se nahajamo v sredj stabilizacijskih naporov, vendar nam gospodarska praksa kaže drugače. Letos smo priča izredni podražitvi reprodukcijskih materialov na svetovnem tržišču. Tako se je n. pr. bombaž podražil od septembra 1972 do aprila 1973 za 46 %, vendar naraščanje cen še ni ustavljeno. Tudi družbene dajatve naraščajo, saj so obveznosti po zakonu dosegle indeks 262,3 v letošnjem prvem tromesečju napram istemu obdobju lani. Prav zato smo primorani, da še intenzivnejše poskušamo izboljšati notranje gospodarjenje s tistim delom materialnih in subjektivnih sil na katere lahko vplivamo. Ta proces se je že začel v lanskem letu, ko so bili doseženi najpomembnejši premiki: — večino prekomernih zalog gotovih izdelkov so bile odprodane — zmanjšale so se zaloge tkanin v predelavi in neoperativne zaloge pfeje, kar je sprostilo določena obratna sredstva — OD so se dvignili v poprečju za 35 % — podjetje je bilo celo leto likvidno ter je sproti poravnavalo vse glavne obveznosti — izboljšala se je produktivnost in kvaliteta izdelkov — izdelani so bili programi perspektivnega razvoja ter se je pristopilo k izvajanju prve faze. Tudi letošnji akcijski program je usmerjen predvsem v izboljšanju notranjega gospodarjenja, pri čemer so bili doseženi v glavnem pozitivni rezultati. Seveda je dosedaj še prekratko obdobje, da bi lahko vse realizirali, nasprotno, v posameznih področjih zaostajamo, vendar bolj iz zunanjih kot notranjih vzrokov. Investicije: Aktivirane so investicije v pletil-pico, brezvretensko predilnico, statve v tkalnici, vendar vse z dvomesečno zamudo. Nj večji problem so dobave iz Italije (parilnik in raztezalke) ker imamo dosedaj štirimesečno kasnitev zaradi štraj-kov kovinskih delavcev. To dejstvo bo nekoliko zavrlo realizacijo celotnega dohodka, ker pleme-nitenih pletenin še nismo pričeli proizvajati, kar bo treba v drugem poletju vsaj delno nadoknaditi. Rentabilnost: Napram predvidevanjem v akcijskem programu, ki zahteva poprečno rentab. stopnjo 2,35 je bila dosežena povprečna stopnja 2,62. Še v januarju je znašala 3,58. Torej se že kaže določeno izboljšanje, kar je bilo doseženo z izbiro rentabilnejšega asortimenta in tudi pospešene kreacije novih artiklov. Seveda bomo pa z napori v tej smeri še nadaljevali. Kvaliteta: V I. tromesečju je bilo v prvi kvaliteti poprečno izdelanih 92,1 odst. tkanin, kar je za 2,9 % boljše kot v istem obdobju lani. To dokazuje resničen napredek v prizadevanju za boljšo kvaliteto. Tudi posamezne enote so že dosegle zadolžitev po akcijskem progra- V torek, 12. junija je obiskal našo tovarno predsednik IO SZDL Slovenije in član predsedstva SFRJ tovariš Mitja Ribičič. Spremljali so ga nekateri člani IO SZDL, predsednik skupščine občine Kranj Slavko Zalokar in nekaj predstavnikov občine. Goste je ob sprejemu pozdravila predsednica delavskega sveta Olga ing. Abramič. Gostje so si s pred stavniki podjetja in družbeno-političnih organizacij najprej ogledali proizvodne obrate, nato pa je v prodajni sobi komercialnega sektorja potekal kratek razgovor. Finančni direktor Virnik Tone je gostom najprej opisal kratek razvoj podjetja in jih seznanil z našim perspektivnim razvojnim programom. Goste je posebej zanimalo, kako poteka v našem podejtju delo v zvezi z uresničevanjem ustavnih amandmajev, o čemer jih je seznanil Boris Pertot. Mitja Ribičič je pohvalil vsa naša prizadevanja, posebno v zadnjih letih, ko smo se iz dokaj kritičnega gospodarskega stanja premaknili na bolje, o čemer pričajo pozitivni premiki naših sedanjih dosežkov, žal je bil čas obiska prekratek, da bi se podrobneje ustavili pri posameznih vprašanjih. Mitja Ribičič je ob odhodu zaželel kolektivu, naj nam bodo dosedanji pozitivni premiki v poslovanju vzpodbuda za doseganje še boljših poslovnih uspehov, ki so edina pot k večjemu in hitrejšemu napredku. mu, vendar moramo ta trend sedaj obdržatj ter odpraviti, še določene pomanjkljivosti na tem področju. Večina proizvajalcev se že zaveda, da le s kvalitetnimi izdelki lahko dosežemo prodajni uspeh, medtem ko so med nami še posamezniki, ki jim kvaliteta ni dosti mar. Tudi te sodelavce moramo pripraviti do tega, da se bomo skupaj borili za vsak kvalitetni meter tkanine. Izvrševanje rokov kljub temu, da se roki boljše izpolnjujejo, še vedno ni povsem v redu, ker za normalno funkcioniranje prodaije je le potrebno, da na tem področju ni propustov. Stroški: Zaradi nenormalnih dražitev se stroški proizvodnje niso znižali, pač pa so večja prizadevanja za racionalnejšo porabo materiala kot pa v preteklosti. V akcijskem programu je bilo predvideno, da bi se izdelal poseben sistem, po katerem bo možno analizirati stroške za vsako delovno enoto. To delo se bo v bodoče vršilo v okviru TOZD, ko bo vsaka od teh imela lasten kompleten obračun. Menim, da bo ravno to lahko največji pripomoček za vplivanje delavcev na boljše notranje gospodarjenje. Res je, da dosedaj enote niso imele dovolj pregleda nad gibanjem stroškov, ker niso razpolagale z zadovoljivo količino finančnih podatkov. Produktivnost: Analiza delovne storilnosti za prve tri mesece letos napram istemu obdobju lani, 'kaže naslednjo sliko: ¥ 3 mes. 3 mes. dvig 1972 1973 letos na izvršeno efektivno uro 100 % 104,4 % 4,4 % na poprečno zaposlenega 100 105,4 5,4 Torej tudi na tem področju be- Osebni dohodki: ležimo zadovoljivi dvig, kar se bo Izplačani mesečni čisti osebni pa s popolno realizacijo vloženih dohodki na poprečno zaposlenega investicij še izboljšalo. so znašali: 3 mes. 3 mes. 1972 1973 Indeks po spisku 1595 1841 115,4 na delu 1674 1910 114,1 Obračunani OD pa so še nekoliko višji zaradi planirane rezerve za izplačila v času rednih letnih dopustov. Na osnovi zadolžitve po akcijskem programu strokovna služba pripravlja analitsko oceno delovnih mest, na osnovi katere bo izdelan nov sistem delitve OD, ki bo odpravil nekatere nepravilnosti na tem področju, vendar je to odgovorno in dolgotrajno delo, ki seveda še ni zaključeno. Delovna disciplina: Kljub razmeroma ugodnim gibanjem nekaterih najbistvenejših ekonomskih elementov imamo na tem področju še nekaj rezerv. Večina delavcev se resnično in disciplinirano trudi za boljše delovne rezultate, medtem ko posamezniki še vedno ne poznajo dovolj na uro. Zato bo potrebno še prizadevanja, da tudi te sodelavce vključimo v naš normalen delovni ritem. Nekateri važnejši ekonomski Indeks I. trom. kazalci: 1973:1972 Količinsko zvišanje proizvodnje tkanin 105,8 Vrednostno zvišanje proizvodnje tkanin 105,2 Vrednostno zvišanje obsega prodaje 107,1 Zvišanje izvoznih cen 135,4 Vrednost zalog surovin in materialov 133,0 Vrednost zalog nedovršene proizvodnje 103,0 Vrednost zalog gotovih izdelkov 89,6 Količinske zaloge nedovršene proizvodnje 72,3 Skupni pritok denarja 128,1 Kratkoročni krediti 82,0 Obveznosti do dobaviteljev 25,4 Terjatve do kupcev 76,1 Stopnje finančne likvidnosti 112,2 Celotni dohodek (prihodek) 108,4 Doseženi dohodek 118,1 Ostanek dohodka 135,2 Vsi navedeni rezultati kažejo na nadaljevanje politike pozitivnih premikov v našem podjetju. Seveda pa istočasno ne trdimo, da nimamo nerešenih problemov. Tudi tega je še dovolj, kar bo zahtevalo postopno reševanje in izboljševanje obstoječega stanja. Vse to bo pa terjalo še veliko delovnih naporov, kreativne dejavnosti, delovne in tehnološke discipline. Vse člane kolektiva moramo vključiti v te napore. Zato je pa predvsem naloga komunistov, da na svojih delovnih mestih, v de- lovni okolici, v samoupravnih in družbeno-političnih organih dajejo vzgled pri realizaciji postavljenih ciljev in vzbujajo s tem pri ostalih delavcih interes za napredek podjetja in dobre poslovne re. zultate. Vsi želimo, da nam bi bilo boljše tako v podjetju, kakor tudi glede osebnega standarda. Vse to pa lahko dosežemo le z dobrim in poštenim delom. Pri tem pa ne smemo pozabiti na dobre medsebojne odnose, ker 'le-ti prispevajo največ k enotnosti, ki je za realizacijo vsake akcije še najbolj pomembna in potrebna. Gosti med razgovorom s predstavniki podjetja Izplačilo OD - maj 1973 V mesecu maju je bilo plačanih 192 ur. Poprečni dohodki po delovnih enotah pa so naslednji. Delovna enota januar-maj maj 1973 din din Predilnica I 1.669,56 1.669,22 Predilnica II 1.688,78 1.755,88 Tkalnica I 1.716,00 1.683,60 Tkalnica II 1.717,29 1.684,36 Plemenitilnica I 1.900,23 1.864,43 Plemenitilnica II 1.797,19 1.748,62 Gravura 2.212,00 2.076,42 VEO 2.154,81 2.125,55 Uprava 2.295,97 2.243,55 Povprečno izplačani osebni dohodek na zapo- slenega v podjetju znaša 1.895,49 din. Kam na dopust? Komisija za štipendije in posojila pri Temeljni izobraževalni skupnosti Kranj na podlagi 8. člena pravilnika o podeljevanju štipendij in 3. člena pravilnika o podeljevanju študijskih posojil Sezona dopustov je pred nami. Vsi smo že polni načrtov, kako bomo preživeli proste dni. Nekateri bomo poležavali ob morju, drugi v planinah ali kje drugje. Za mnoge pomenijo počitnice pravi počitek, za marsikaterega pa le nadaljevanje vsakodnevnih skrbi in dela doma, eni bodo bolj globoko segli v žep in si privoščili dražji dopust, drugi malo manj, zastonj seveda ne bo nobeden. Za naše žepe bo po vsej verjetnosti najcenejše letovati v naših počitniških domovih v Novigradu, Bohinju in na Krvavcu. Če k temu dodamo še to, da smo dobili v maju za dopuste regres v višini 590 dinarjev, bo gornja trditev vsekakor držala, seveda če smo ta denar zares prihranili za dopust. Zanimalo nas je, kako in kam gredo naši sodelavci letos na počitnice in takole so nam odgovorili: FRANCKA VIDIC, konsigner v stilindusu, članica kolektiva pa skladišču gotovega blaga: sem že 23 let. Imava 3 otroke v . v. starosti 15, 11 in 2 leti. Z najinimi »Dopust nameravam preživeta v dohodk- J k,jub r u ne m0. glavnem doma. Možu iz zdravstve- remo privoščit. dopusta na morju. Pred tremi leti se je mož težje ponesrečil in je bil dolgo časa v bolniškem staležu. Malo za tem se nama je rodil še tretji otrok, tako da so bili osebni dohodki od obeh precej nizki; lansko leto so me na 10 sindikata plemenitilnice I sicer predlagali, da grem brezplačno na morje, kasneje pa so me črtali, menda iz razloga, da so drugi še letovanje. Lahko pa se tudi zgodi, da julija ne bom mogel na dopust, ker sem slišal, da bomo morali beliti novo stavbo predilnice, potem bo seveda načrt .padel v vo- RAZPISUJE za šolsko leto 1973/74 do’. Preostali dopust pa bomo doma popravljali hišo in bo seveda veliko dela.« IVAN AGNIČ, transportni delavec v DEPO: »Doma sem na Dolenjskem in običajno hodim z družino tudi tja na dopust. Morja si kljub regresu ne morem privoščiti, sicer pa ga tudi ne pogrešam preveč. Doma se hodimo kopat v Kolpo, ki se poleti zelo ogreje in ni nič manj topla nih razlogov ne prija morje, pa bova odšla za nekaj časa v hribe. Tokrat imava v načrtu Krvavec, hčerko pa bova poslala s sorodniki na morje. V podjetju sem zaposlena 30 let in imam 26 dni dopusta.« JANEZ PIRNAR, kurir: »V letošnjem letu imam 19 dni dopusta. Konec junija bomo odšli z družino za teden dni v Novi-grad, kamor grem še najraje, pa tudi najceneje je. Preostali dopust pa bom porabil za delo doma. čaka me beljenje stanovanja, sicer pa sami veste, da je doma vedno dosti dela in so mi dnevi dopusta prekratki, da bi uresničil vse načrte.« MIJO KRIZMANIČ, vodja vratarsko čuvajske službe: »Brez morja si dopusta sploh ne znam zamišljati. Že nekaj let po vrsti odhajam z družino na kampiranje ob morju. Letos se bomo odpravili 15. julija preko Plitvic in Karlobaga do Zadra. Pot je sicer dolga a zanimiva. Prj Zadru smo bolj potrebni. Na morju še nikoli nisem bila na dopustu in zaenkrat tudi ne kaže, da bomo lahko šli, morda čez nekaj let, ko bodo otroci odrasli.« NEŽA PELKO, II. pomočnik tiskarja: »V podjetju sem zaposlena 23 let in imam 24 dni dopusta. Sem vdova in imam enega sina. Dve leti nazaj mi je letovanje v Novigradu plačal sindikat, letos pa sem si s pomočjo regresa prihranila denar, kot morje. Na Dolenjskem bomo ostali 14 dni, malo bomo počivali, malo delali, pa nam bo še prehitro minilo.« 1. 49 ŠTIPENDIJ, od tega na Filozofski fakulteti za študij psihologije in .pedagogike 1 štipendijo, na Fiiozotski fakulteti za študij zgodovine in geografije 1 štipendijo, na Visoki soh za telesno kulturo 2 štipendiji (prednost imajo ženske), na Akademiji za likovno umetnost ali Pedagoški akademiji za študij likovne vzgoje 1 štipendijo, na Pedagoški akademiji za študij na oddelku za razredni pouk 17 štipendij, na Pedagoški akademiji na oddelku za predmetni pouk za študij slovenščine in knjižničarstva 2 štipendiji, na Pedagoški akademiji na oddelku za predmetni pouk za študij biologije in kemije 2 štipendiji, na Pedagoški akademiji na oddelku za predmetni pouk za študij matematike in fizike 2 štipendiji, na Pedagoški akademiji na oddelku za predmetni pouk za študij angleščine in nemščine I štipendijo, na Pedagoški akademiji na oddelku za predmetni pouk za študij tehničnega pouka in fizike ali samo tehničnega pouka 2 štipendiji, na Pedagoški akademiji na oddelku za predmetni pouk za študij glasbe 2 štipendiji, na Vzgojiteljski Soh 16 štipendij. 2. 40 BREOBRESTNIH ŠTUDIJSKIH POSOJIL za srednješolce (do 400 din mesečno), višješolce in visokošolce tdo 500 din mesečno) z odpisi in dolgoročnim vračanjem. Posojilojemalec se oprosti vračanja posojila, če konča šolanje v predpisanem času oziroma če diplomira do konca absolventskega staža, priznanega v statutu šole in sicer: v primeru odličnega uspena do 1UU %, prav dobrega uspeha do 80 %, dobrega uspena do 50 % in zadostnega uspena do 20% prejetega posojila. Prošnja za dodelitev štipendije oziroma posojila mora biti izpolnjena na obrazcu (obr. 1,65 in obr. 1,66 — Drž. zal. Slov.), priložiti pa ji je treba: — lastnoročno napisano izjavo prosilca, da ne prejema štipendije ali posojila, — potrdilo o šolanju oziroma frekventacijsko potrdilo, — potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih; srednješolci predložijo zadnje spričevalo oziroma tudi spričevalo o zaključnem izpitu, — potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov, — mnenje šole, — mnenje študentske, mladinske oziroma druge družbeno-politične organizacije. Potrdila o osebnem dohodku in nadomestilih morajo biti izpolnjena s podatki za prvih pet mesecev leta 1973. Prošnja za posojilo mora poleg navedenega vsebovati še višino mesečnega zneska zaprošenega posojila. Obravnavane bodo vloge prosilcev, pri katerih mesečni dohodki na družinskega člana ne presegajo 900 din in so končali razred oziroma opravili izpite vsaj s poprečno oceno 2,6 oziroma 6,6. Pri podelitvi štipendije imajo pri enakem izpolnjevanju pogojev prednost otroci udeležencev NOB in žrtev fašističnega nasilja ter pro siici s slabšimi socialnimi pogoji. Prošnjo z vsemi zahtevanimi prilogami naj prosilci naslovijo oziroma oddajo na Temeljno izobraževalno skupnost, Komisija za štipendije in posojila, najpozneje do 20. junija 1973. Prošenj, vloženih po tem roku, komisija ne bo obravnavala. Vsa podrobnejša pojasnila daje referent za vzgojo in izobraževanje pri skupščini občine Kranj, oddelek za občo upravo in družbene službe, soba št. 158/1, telefon 22-621, interna 265. Komisija za štipendije in posojila pri TIS Kranj Črna statistika Vsak dan sledimo časopisnim, radijskim in televizijskim poročilom, ki nas med drugim seznanjajo in opozarjajo na tragične prometne nesreče na naših cestah. Ne mine dan, da ne bi naše ceste pobrale svojega krvnega davka. Tragičen in žalosten je podatek, da je do sredine junija izgubilo Življenje zaradi prometnih nesreč že 250 ljudi. Najbolj pogosti vzroki nesreč so neprimerna hitrost, izsiljevanje prednosti, vinjenost voznikov itd. Ob vsem tem se vprašujemo, če smo danes sploh še varni na naših cestah? Na pragu turistične sezone smo in zato moramo računati, da bo promet iz dneva v dan še večji. Kljub temu je na cesti vse polno voznikov, ki ne upoštevajo nobe- nh pravil in opozoril o vami vožnji, temveč se vedejo tako, kot bi bila cesta le njihova. Nekateri divjajo po cesti tako kot bi silili v smrt, ne zavedajo pa se, da s tako vožnjo ne ogrožajo le svojih življenj, pač pa tudi ostalih udeležencev prometa, ki postanejo najpogosteje njihove nedolžne žrtve. Koliko manj prometnih nesreč bi bilo, če bi bili vozniki disciplinirani. Samo nekoliko več previdnosti in obzirnosti ter upoštevanja prometnih znakov, pa naša čma cestna kronika ne bi bila tako tragična. Mnogi se že pripravljajo na dopust. Če je pred nami dolga vožnja, ne bi bilo napačno, če potovanje nekoliko planirate. Računati moramo namreč na dolge kolone in vožnjo v vročini, ki postane hudo utrujajoča. Ne bi bilo napak, če se med vožnjo večkrat ustavimo in odpočijemo. Tako bomo nadaljevali pot dobre volje in spočiti. Vsem voznikom želimo srečno in varno vožnjo! Komisija za varnost v prometu tako da bova teden dni letovala s sinom v Novigradu. Bolujem namreč za bronhitisom in upam, da mi bo morje zelo pomagalo. Dopusta se zelo veselim in želim, da bi imeli lepo vreme.« kampirali že lansko leto in nam je bilo zelo všeč, .pa še poceni je, saj nas tak dopust stane manj, kot pa če bi letovali v Novigradu.« ROZALIJA SOVINC, II. pomočnik tiskarja: »Kot vsa leta nazaj bomo z družino med počitnicami kar doma. Oba z možem sva zaposlena v Tek- ANTON ŠILAR, pleskar: »Dopust planiram v mesecu juliju. Za 10 dni nameravam z družino v Ankaran, kjer imamo znance. Vsako leto se dogovorimo, da oni pridejo k nam za 10 dni, mi gremo pa potem na morje. Njim prija gorenjski zrak, nam pa morje in tako si dopust lepo izmenjamo, pa še poceni nas pride tako Naselje v Novigradu bo mnogim prijeten dopust Navodila za varno delo s krožno žago Nevarnosti pri krožni žagi za obdelavo lesa so naslednje: 1. List žage lahko zagraoi prste ali pest žagarja, medtem ko žaga. 2. List žage lahko zagrabi prste ali pest delavca medtem, ko odstranjuje žaganje pod ah nad delovno mizo. 3. Zažagani rez se med žaganjem lahko spet stisne — »les se vrača« s hudim zaletom in povzroča povratni udarec. 4. Iveri lahko priletijo žagarju v oko. 5. Zažagani kos se med obdelavo lahko zatakne na delovni mizi. 6. Nevarno je ustavljati list žage z roko ah s kosom lesa. 7. Če je list poškodovan, lahko o dleta va j o kosi žage. 8. Pri avtomatskem podajanju materiala lahko zgrabijo valji po-mikači. 9. Nepravilni delovni postopki so nevarni. 10. Nehoteno poganjanje stroja je nevarno. 11. Pomanjkljivi deli električne opreme so nevarni. 12. če okolica stroja ni pospravljena, se delavci lahko ob padcu poškodujejo. Navodila za varno delo 1. List žage dvigni samo toliko nad delovno mizo, da se les lahko žaga. Previsoko dvignjen list lahko povzroči nesrečo. 2. Pred začetkom dela namesti ustrezni varnostni pokrov. Ta sme biti največ 5 mm nad kosom, ki ga žagaš (sl. 1). 3. Pri rezanju malih kosov, ali kadar prihajajo roke preblizu lista žage, uporabljaj pripomočke (sl. 2). 4. Poglej, če je pod delovno mizo list žage zavarovan (sl. 3). 5. Žaganje odstranjuj z delovne mize z omelom ali krtačo. 6. Namesti pravilno razporni klin, da ne bi obdelovanca vrglo nazaj. Klin mora biti odmaknjen od temena zob 3—10 mm in debelejši za 1/4 od lista žage. 7. Preglej, če odsesalna naprava za žaganje pravilno deluje. 8. Delovne površine mize in vodila — ravnalnika se ne sme držati smola, strjen prah, rja ... 9. Ko si stroj izključil, ne ustavljaj lista z roko, ampak z zavoro. 10. Ne zapuščaj stroja, dokler se list ni popolnoma ustavil. 11. Preden nameščaš nov list, ga preglej, če ni poškodovan, ker ga sicer ne smeš uporabljati. 12. Pri avtomatski krožni žagi mora biti narobljeni podajni valj zavarovan s trdnim naslonom. 13. Pri potiskanju žaganca morajo biti roke izven območja žage. Palca morata biti pritisnjena k pestem. 14. Pazi, da pri nameščanju lista žage ali pri vlaganju novega žaganca nehote ne poženeš stroja. 15. Ne delaj s strojem, ki ni pravilno opremljen ali ima slabo stikalo. ló.Okolica stroja naj bo čista, pospravljena. Obdelane kose nalagaj v za to določen prostor. A.R. Družbeni dogovor o načelih kadrovske politike Tokrat objavljamo celoten tekst družbenega dogovora o načelih za izvajanje kadrovske politike v občini Kranj, ki ga je potrdil delavski svet na 13. seji. Pretežno večino določil tega dogovora imamo že dose-daj zajetih v naši interni zakonodaji, nekaj pa jih bo treba še do konca leta vključiti. V zvezi z resolucijo skupščine 3. Podpisniki bodo v roku 6 me-SR Slovenije o osnovah kadrovske secev svoje akte o sistemizaciji de-politike v SR Sloveniji (Uradni lovnih mest izdelali na osnovi de-list SRS, št. 46/71), so organizacije janskih potreb, ki jih bodo ugoto-združenega dela s sedežem na ob- vili na osnovi opisov del in anali-močju občine Kranj, občinska Ze strokovnosti, znanja in sposob-skupščina Kranj, Občinska konte- nosti, ki so značilne za posamezno renca ZKS Kranj, Občinska konte- delo in ki izvirajo iz stalne vse-renca SZDL Kranj, občinski sindi- bine tega dela. V sistemizaciji de-kalni svet Kranj, občinska konte- lovnih mest praviloma ne bodo za renca ZMS Kranj, skupščina TIS posamezna delovna mesta določali Kranj, skupščina kulturne skupno- alternativ v stopnji izobrazbe, sti Kranj, skupnost za zaposiova- prav tako zaradi zviševanja vred-nje delavcev za Gorenjsko, skup- nosti delovnih mest ne bodo nost zdravstvenega zavarovanja umetno dvigali zahtev po šolski delavcev in kmetov Kranj, spre- izobrazbi. 4. Za odpravo razlik med zahtevano in dejansko izobrazbo oziroma kvalifikacijo zaposlenih, bodo podpisniki: — na nezasedena delovna mesta sprejemali delavce z zahtevano jeli DRUŽBENI DOGOVOR o načelih za izvajanje kadrovske politike v občinj Kranj I. 1. Izhajajoč iz razmer in potreb izobrazbo oziroma kvalifikacijo; kadrovske politike v občini Kranj, če na ponovno objavljeno prosto ki se odražajo v ugotovitvah in delovno mesto ne bo možno dobiti stališčih skupščine občine Kranj kandidata z ustrezno strokovno v zvezi z analizo srednjeročnih izobrazbo, se na to delovno me-planov gospodarskih organizacij sto lahko sprejme delavca z eno za zaposlovanje s posebnim ozi- stopnjo nižjo izobrazbo, če ima rom na probleme dinamike zapo- na tem področju delà potrebne de-slovanja in izobrazbeno strukturo lovne izkušnje; zaposlenih in programom socialne — delavcem, ki zasedejo delov-politike v občini Kranj ter z na- na mes,ta za katera nimajo zahte-menom izboljšati kadrovsko strukturo v organizacijah združenega dela (v nadaljnjem besedilu: organizacijah) na področju občine Kranj, bodo podpisniki družbenega dogovora (v nadaljnjem besedilu: dogovora) vsa vprašanja kadrovske politike urejali v svojih organizacijah in skupnostih tako, kot določa ta dogovor h kateremu pristopajo. Podpisniki bodo uveljavljali kadrovsko politiko kot neločljivi del samoupravne poslovne politike temeljnih organizacij združenega dela, njihovih asociacij in družbeno političnih skupnosti. V kadrovski politiki bodo zagotavljali vsestranski razvoj sposobnosti vseh delovnih ljudi, zlasti mladine in omogočali uveljavljanje svobodnih, odgovornih, kulturno osveščenih in ustvarjalnih osebnosti, njihovih socialističnih in moralno političnih vrednot. Omogočili jim bodo napredovanje, jim dali ustrezna priznanja in pohvale ter jih predlagali za odlikovanja. vane izobrazbe oziroma kvalifikacije, omogočili pridobitev take izobrazbe oziroma kvalifikacije; — delavce, ki v določenem roku od dneva uveljavitve tega dogovora, računajoč štiri leta za eno stopnjo manjkajoče izobrazbe, ne bodo pridobili ustrezne izobrazbe, po postopku, določenem v splošnem aktu delovne organizacije, razporedili na prosta delovna mesta, ustrezna stopnji njihove strokovne usposobljenosti; delavci, ki ne izpolnjujejo zahtev delovnega mesta glede strokovne izobrazbe, delo pa uspešno opravljajo, lahko na podlagi sklepa pristojnega samoupravnega organa organizacije ostanejo na delovnem mestu, če so imeli na dan uveljavitve tega dogovora vsaj 20 let ustreznih delovnih izkušenj. 5. Podpisniki bodo skrbeli za izobraževanje vseh zaposelnih. Delavcem, ki jih bodo v skladu s planom organizacije napotili na strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje, bodo zagotovili: — -povračilo celotnih stroškov šolnine, — povračilo dejanskih stroškov za prevoz od kraja zaposlitve do kraja šolanja, če je ta izven kraja zaposlitve, — 100 % nadomestilo poprečnega osebnega dohodka zadnjih 6 mesecev za izgubljeni zaslužek za čas študijske odsotnosti. (Nadaljevanje na strani 5) SU Družbeni položaj žensk o. 2. Podpisniki bodo v roku šestih mesecev po podpisu dogovora na osnovi analize obstoječe kadrovske strukture in lastnih razvojnih programov sprejeli srednjeročne programe kadrovskega razvoja za svojo organizacijo v skladu s splošnim; razvojnimi programi občine in republike. Na predlog konference za družbeno aktivnost žensk Jugoslavije je zvezna konferenca SZDLJ v svojem delovnem programu sprejela predlog, da eno izmed svojih sej nameni obravnavi nekaterih aktualnih vprašanj družbenega položaja žensk. Izhodišče je bilo stališče, da govorimo o ženski kot o dejavniku razvoja političnega sistema. Ženske se vse bolj vključujejo v združeno delo in zato je nujno poznati položaj ženske-delavke, spoznat; njene probleme ter jih reševati v skladu z ustavnimi spremembami kot probleme družbe. Zvezna konferenca SZDL Jugoslavije je predhodno pripravila za javno razpravo teze »Samoupravljanje, sodobni družbeni, ekonomski in tehnološki razvoj ter nekatera aktualna vprašanja družbenega položaja žensk«. Bistveno v tezah je obravnavanje ženske kot delavca, zaposlovanje in izobraževanje žensk ter delovni pogoji. Teze posegajo še v vprašanje materinstva, porodnega in poporodnega dopusta, načrtovanja družine, razvoja družbenih ustanov za otroško in mladinsko varstvo. V zaključnem delu teze opozarjajo na vključevanje žensk v samoupravnem odločanju. V naši republiki so teze vzbudile javno razpravo, ki je tekla od decembra 1972. leta dalje in v katero so se vključile tudi organizacije sindikatov. Iz razprave je bilo razvidno, da se pereča vprašanja, s katerimi se srečujejo zaposlene ženske, nanašajo predvsem na družino, otroke. Razprava je pokazala, da je nujno organizirano varstvo in vzgoja otrok. To vprašanje bi uredili ob sodelovanju staršev v družbeni skupnosti. Razprava o družbenem položaju žensk v naši republiki je strnila problemska sekcija republiške konference SZDL. Položaj, ki ga ima v družbi slovenska žena, je v svojem referatu prikazala predsednica te sekcije Olga Vrabičeva in drugi sodelavci v razpravi. Sodelovala je tudi Vida Tomšičeva in se zavzela, da bi ženske soodločale pri vseh pomembnih vprašanjih v skladu z vlogo, ki jo imajo pri ustvarjanju v proizvodnji. Po javni razpravi v republikah je zvezna konferenca strnila razpravo o družbenem položaju žensk na svoji seji letos dne 1. junija. V uvodnem referatu je predsednica konference za družbeno aktivnost žensk v Jugoslaviji Vaška Duganova poudarila, da smo v zadnjih dvajsetih letih dosegli pomembne rezultate v spremembi družbenega položaja žensk in -da je bila večmesečna razprava povezana s konkretnimi analizami v posameznih okoljih. Zvezna konferenca SZDL se je zavzela, da organizacije in telesa socialistične zveze, družbeno-politične organizacije in druge organizacije na vseh nivojih, vključno v svojo družbeno-politično akcijo, ki jo vodijo, tudi naloge za reševanje konkretnih vprašanj, ki jih zajemajo zaključki te konference o aktualnih vprašanjih družbenega položaja žensk. Olga Abramič Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam finančnega sektorja ter IO sindikata uprave za darila, ki mi bodo ostala v spomin. Vsem skupaj želim še veliko zdravja in uspehov pri delu. Stane Kašman Družbeni dogovor o načelih kadrovske politike (Nadaljevanje s strani 4) Za prvo opravljanje izpitov jim bodo zagotovili najmanj naslednje število dni študijskega dopusta: — za vsak razred osnovne šole 5 dni, —• za vsak izpit predmeta na srednjih šolah 1 dan, — za vsak izpit predmeta na višjih in visokih šolah 2 dni, — za zaključni izpit na srednjih šolah 6 dni, — za diplomo na višjih šolah 20 dni, — za diplomo na visokih šolah 30 dni. Če je po statutu šole potrebna za opravljanje izpitov in vaj daljša obvezna navzočnost v šoli, se odobri toliko dni dopusta, kolikor je določeno v statutu šole. Organizacije se obvezujejo, da ne bodo ovirale izobraževanja ostalih zaposlenih, ki bi se želeli šolati po svoji želji. Organizacija s področja izobraževanja bodo čas pouka in program študija prilagodile možnostim organizacij, katerih delavce izobražujejo. 6. Podpisniki bodo vsako leto vlagali za izobraževanje novih kadrov in za izpopolnjevanje že zaposlenih v skladu s programom kadrovskega raizvoja, najmanj toliko, kolikor so se zavezali s samoupravnimi sporazumi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. 7. Podpisniki sprejemajo kot stalno nalogo organizirano uvajanje in priučevanje novo zaposlenih, da bi s tem zagotovili) v čimkrajšem možnem času njihovo polno delovno usposobljenost; skrbeli bodo za stalno izpopolnjevanje in sistematično napredovanje že zaposlenih delavcev. Ob preusmeritvi proizvodnje oziroma dejavnosti bodo organizacije poskrbele za prekvalifikacijo svojih delavcev. 8. Podpisniki bodo zagotovili družbeno-politično in ekonomsko izobraževanje za vse zaposlene v posameznih organizacijah, posebej pa za novo sprejete delavce, za strokovni kader, za vodilni in vodstveni kader ter za novo izvoljene organe samoupravljanja. Vsebino, način, sredstva in pogoje izobraževanja bodo določili v svojih programih. Družbeno-politične organizacije: zveza komunistov, zveza sindikatov in zveza mladine ter Delavska univerza bodo skupaj z organizacijami skrbele za letni' program, organizacijo in izvedbo izobraževanja. 9. Podpisniki s področja šolstva in Zavod za zaposlovanje bodo nadarjenim otrokom socialno šibkih delavskih in kmečkih družin nudili vso pomoč pri vključevanju v nadaljnje šolanje ter na nje opozarjali zainteresirane organe in organizacije. Komunalni zavod za zaposlovanje bo organizirano vodil evidenco ter iskal možnosti za štipendiranje in druge oblike pomoči. 10. Podpisniki bodo vse zaposlene, ki nimajo dokončane osnovne šole, še posebej mlajše, vzpodbujali in jim omogočili, da to dokončajo, v zvezi s tem pa bodo izvedli ustrezne organizacijske in druge ukrepe. Temeljna izobraževalna skupnost in Delavska univerza bosta do začetka novega šolskega leta pripravili enoten program osnovnošolskega izobraževanja zaposlenih ob delu. Občinski sindikalni svet Kranj bo sodeloval pri pripravi programa in se zavzemal za njegovo uresničitev. 11. Podpisniki bodo v svojih aktih o delitvi dohodka in osebnih dohodkov sistem delitve izpopolnili, da bo vzpodbujal čimboljše rezultate dela in čimvišjo strokovno usposobljenost. III. 12. Podpisniki bodo zagotovili uresničevanje družbenega dogovora o štipendiranju v razdobju 1972—1977 in štipendirali ali poskrbeli za štipendiranje najmanj toliko študentov in dijakov, koli- V organizaciji oziroma interesni kor predvideva program razvoja skupnosti. 13. Skupščina občine Kranj bo vsako leto pregledala načrte organizacij o sprejemanju pripravnikov in ustrezno ukrepala. 14. Podpisniki bodo v splošnih aktih med pogoje za vodilna in vodstvena mesta zapisali tudi družbeno-politične in moralno-etič-ne norme. 15. Podpisniki se obvezujejo, da na vodilna in vodstvena delovna mesta ne bodo razporejali tistih: —ki s o bili kaznovani zaradi kaznivih dejanj v zvezi s svojim delom na delovnih mestih, — ki so s slabim vodenjem organizacijo pripeljali v stanje stagnacije ali nazadovanja, — ki so zaradi slabih odnosov do sodelavcev morali zapustiti prejšnje delovno mesto, — ki izražajo negativen odnos do tradicij NOB in socialistične revolucije, do samoupravljanja, do interesov samozaščite, vseljudske obrambe, do bratskih narodov in družbeno-političnega sistema nasploh. 16. Ob izbiri za mesto najvišjega individualnega izvršilnega organa (direktorja) lahko podpisniki v izjemnih primerih odstopajo pri pogojih šolske izobrazbe za eno stopnjo od najvišje zahtevane izobrazbe v delovni organizaciji. Pri pogojih prakse bodo zahtevali najmanj pet let delovnih izkušenj. 17. Podpisniki bodo ob ponovni izvolitvi najvišjega individualnega izvršilnega organa (direktorja) in imenovanju vodilnih delavcev organizacije upoštevali uspešnost poslovanja, ki se izraža: — v jasni perspektivi družbenega in ekonomskega napredka organizacije in pomena za širšo družbeno-politično skupnost, — v uresničevanju programa razvoja organizacije, — v ustvarjenem dohodku, — v razvoju samoupravnih in medsebojnih odnosov, — v izboljšanju kadrovske strukture in razvoju kadrov, — v dvigu življenjske ravni zaposlenih. Podpisniki pri razpisih ne bodo zapisali, da gre za reelekcijo. 18. Uspešnost dela teh delavcev bodo podpisniki preverjali tudi ob vsakem zaključnem računu delovne organizacije. V primeru neuspešnega dela morajo samoupravni organi sklepati o zaupnici najvišjemu izvršilnemu organu. 19. Podpisniki ne bodo sklenili delovnega razmerja z delavci, ki ne morejo z delovno knjižico dokazati, da niso več v delovnem razmerju z drugo delovno organizacijo. 20. Podpisniki bodo organizirali kadrovsko službo in na delovna mesta v tej službi kadrovali ljudi, ki bodo sposobni izvajati principe kadrovske politike in določila tega dogovora. Delovne organizacije z manjšim številom zaposlenih bodo za izvajanje kadrovske politike zadolžile ustrezno usposobljenega delavca, ki bo za delo odgovoren pristojnim organom upravljanja v organizaciji. IV. 21. Posamezne interesne skupnosti bodo v okviru svoje dejavnosti skrbele za to, da se bo kadrovska politika izvajala v skladu s principi resolucije o osnovah kadrovske politike v SiR Sloveniji in tega dogovora. 22. Podpisniki bodo pri uresničevanju kadrovske politike upoštevali načela javnosti in javnosti dela dejavnikov, ki lahko vplivajo na izvajanje te politike. 23. Komisija za sestavo družbenega dogovora o kadrovski politiki v Občini Kranj (v nadaljnjem besedilu komisija) bo spremljala izvajanje in razlagala uporabo določil tega dogovora. 24. Podpisniki bodo določila tega dogovora vnesli v svoje splošne akte najkasneje v roku šestih me- secev po podpisu. Dokler določila dogovora ne bodo vnesena v splošne akte, se neposredno uporabljajo določila dogovora. 25. Vsak podpisnik lahko predlaga spremembo dogovora. Predlog z obrazložitvijo predlagatelja ter mnenjem komisije se pošlje v obravnavo vsem podpisnikom. Zdravje Svetovni dan zdravja praznujemo vsakega 7. aprila. Ob tem dnevu se spominjamo na 7. april leta 1948, ko je bil sprejet in potrjen status Svetovne zdravstvene organizacije. Letos ta organizacija praznuje že svoj 25-letni jubilej. Vsako leto ob tem spominu opozori Svetovna zdravstvena organizacija vso svetovno javnost in ustrezne službe na enega izmed pomembnih zdravstvenih problemov. Letos je ob tem dnevu Svetovna zdravstvena organizacija posvetila svojo skrb družini — temeljni celici družbe, predvsem pa pomenu njenega zdravstvenega varstva z geslom »Zdravje se začenja doma«. Vse od svoje ustanovitve se Svetovna zdravstvena organizacija ukvarja z vprašanji zdravja, ki se tiče milijonov in milijonov ljudi. V letošnjem letu pa je njena skrb usmerjena k zdravju malega sveta — v svet družine, v okvire njenega doma in to ob trditvi, da je zdravje vsakega mesta, vasi in zaselka odvisno od zdravstvenega stanja domov, v katerih prebivajo ljudje. Letošnja skrb Svetovne zdravstvene organizacije je torej namenjena nam, našemu domu, naši družini. Ta skrb izhaja iz ugotovitve današnjega časa, da je naše zdravje, naša družina, naš dom, na vsakem koraku več ali manj ogrožen. Še več, v današnjem svetu se že 1. Zanimivo krojena obleka v kombinaciji treh desenov: večjih pik, manjših pikic in črt. Barvna sestava naj bo živahna, npr. večje pike v temno modri barvi, črte in drobne pikice pa rdeče. 2. Ljubka obleka, ukrojena iz Sprememba je sprejeta, če se z njo strinja tri četrtine organizacij in vsi drugi podpisniki. 26. Če posamezne organizacije ne izpolnjuje določil dogovora, komisija na to opozori najvišji samoupravni organ in vodstva druž-beno-političnih organizacij v organizaciji. V primeru, da opozorila ne upoštevajo, komisija obvesti vodstva družbeno-političnih organizacij v občini. pojavlja tragedija, da mnogi ljudje niti nimajo doma, oziroma je zanje dom še nedosegljiva dobrina, ali pa je sicer urejeno bivališče samo še prenočišče podnevi razkropljene družine. Ti ljudje nemorejo biti zdravi, če le verjamemo geslu letošnjega dneva zdravja — Zdravje se začenja doma, saj nimajo doma, oziroma njihov dom je le še kratko prenočišče. Domovi, ki jih ni, ali so ogroženi, ne morejo biti varuhi zdravja v smislu opredelitve Svetovne zdravstvene organizacije, ki trdi, da je zdravje popolna telesna, duševna in socialna blaginja in ne samo stanje brez bolezni in invalidnosti. Človek je z razvojem civilizacije postal del družbe in je odvisen ođ okolja, v katerem živi. Njegov dom, ki naj mu zagotavlja psihološko, kakor tudi fizično varnost, ki naj mu pomeni življenjski center, negibno potreben za harmonični razvoj družine, je danes ogrožen v tem svojem okolju. Nobena družina nima danes več možnosti umakniti se iz svojega okolja v svojo lastno trdnjavo, svoj dom. Nihče ne more povsem dvigniti mostu, kj ga veže z drugimi ljudmi. Nihče ne more več živeti ločeno od težav in nevarnosti, ki nadlegujejo njegove sosede, pa čeprav priznavamo posamezniku zakonito pravico do zasebnega življenja. blaga v karo desenu in kombinirana z enobarvnim blagom. Sedelce je zadaj in spredaj enobarvno, pas te vstavljeno blago v gubah prav tako. Barve se morajo ujemati v karu z enobarvnim. 27. Podpisniki bodo v splošne akte napisali, da je neizpolnjevanje določil dogovora za odpoklic odgovornega organa oziroma hujše kršitve delovne dolžnosti odgovornega delavca. 28. Ta dogovor velja za vse podpisnike z dnevom podpisa. 29. Vsak podpisnik prejme en izvod dogovora. Original dogovora se hrani pri skupščini občine Kranj. Povsem odkrito lahko rečemo, da noben naš dom ne more biti grad, v katerega bi se zatekli in se zavarovali pred preizkušnjami in nevarnostmi življenja, s katerim se spopada družba. Na nobenem drugem področju pa ni ta resnica bolj jasna, kot ravno na zdravstvenem, saj niha stanje zdravja in bolezni v nenehni prepletenosti med domom in družbenim okoljem. To medsebojno vplivanje se prepleta na razne načine. Mnogo je stvari, ki vežejo ljudi na svet zunaj zidov njihovega doma. To so pota za zaslužkom, za nabavo hrane, obleke itd. Ljudje iščejo izven doma razvedrila in zadovoljevanje svojih čustvenih potreb; udeležujejo se dela in odločanja v javnem življenju, kjer se odloča tudi o njihovih lastnih koristih. Pri vsem tem so lujdje izpostavljeni številnim nevarnostim. To so nevarnosti v njihovem delovnem okolju, na polju, v tovarni, rudniku itd. Ogroženi so na poti v službo in iz nje, ogroža jih okužena hrana, voda, onesnaženi zrak, telesni in duševni udarci, ropot, umazanija in nazadnje slabe navade ljudi, ekscesi, ki jih danes v družbi srečujemo že skoraj na vsakem koraku. Ali so ob vsem tem pri nas danes še domovi, kj so zavarovani pred temi številnimi problemi? Ali imamo še kraje, kjer živi misel o (Nadaljevanje na strani 6) 3. Dekliška obleka zvončastega kroja in živahnih barv, primeren je cvetlični ali geometrijski desen, tiskan na belo osnovo. Dopolnimo jo tudj z belim blagom. MaK Mladim na dopustu se začenja doma Zdravje se začenja... (Nadaljevanje s strani 5) samostojnem življenju v samoti, o domu kot gradu, v katerega ne more prodreti nobena sovražnost? Take idile pri nas skoraj ni več. Tudi na podeželju ne, razen tam, kjer so domovi razporejeni po dovolj razsežnih zemljiščih, kjer ni tolikšnih medsebojnih stikov, kjer obdelujejo zemljo še po starem in so v veliki meri gospodarsko samostojni. Življenje na podeželju se prepleta z življenjem v mestu. Industrijski proizvodi močno prodirajo na podeželje. Četudi dobiva življenje v vaški skupnosti nove oblike zaradi gospodarskih in socialnih sprememb, pa kljub temu večje število podeželjskega življa išče boljši zaslužek in se zato seli v industrijalizirane kraje. Tam nastajajo zato nove nevšečnosti. Pojavlja se prenaseljenost, nastajajo revna, zanemarjena predmestja, s tem pa škodljivi vplivi okolja za zdravje. V enakem obsegu kot se večajo zazidalne površine in njihova gostota, naraščajo tudi problemi zdravja in bolezni. Danes lahko sledimo vedno glasnejšim in pogostejšim pozivom družbenim organom naj se z večjo prizadevnostjo lotevajo teh vprašanj. Nobenega dvoma ni, da se pojavljajo vedno nove in vedno težje zdravstvene naloge in to tako očitno pred našimi očmi, da se že nobena vlada na svetu danes ne more umakniti zahtevam, da uporabi vsa sredstva in moč v korist človeka, da ustvari ravnovesje med potrebami po gospodarskem napredku in potrebami po zdravstvenem varstvu, zavedajoč se spoznanja, da ne more biti zdravega gospodarstva, če ni zdravih ljudi in tudi obratno. Brez pomoči skupnosti je danes že nemogoče zaustaviti in obvladati nevarnosti, ki jih povzročajo urbanizacija, onesnaženje vode in zraka, gneče v prometu in drugi naraščajoči povzročitelji telesnih in duševnih okvar, med katere prištevamo tudi alkoholizem. Zavedati pa se moramo, da še tako obsežni ukrepi skupnosti za zdravstveno in higiensko varstvo ne bodo uspešni, če ne bodo pri tem sodelovali tudi ljudje, naši domovi. Ljudje se morajo v prizadevanju za lastno zdravstveno in higiensko varstvo tudi sami potruditi. Dom mora biti središče zdravstvenih prizadevanj, pa naj si bo dom premožna hiša ali koča, naj stoji sredi mesta ali kjerkoli. Stat pregovor pravi, da je vsakdo sem najonzjr, aa je vsak sam svoje sreče m zuravja Kovač. Družina je pri ljuaen temeljna družbena enota m je prva poKiicana SKroeti za varno oKoije, v Katerem lanKo naraščaju zagotavlja zadovoljevanje potreo, mirati pa do snrajnosti omejuje nevarnosti. Ki prete njegovemu zdravju in ostali blaginji. V družini se otroci na-uce, KaKo se onranjuje in razmnožuje. Tu se privajajo tudi na nadme, kaKo se znajti v svojem okolju. Tu mislimo na vzgojo otrok v okviru doma. Tukaj izstopa naša velika odgovornost do naših potomcev. Ü0 materi in očetu se malčku porajajo prva spoznaja. Naši zgledi jin v nadaljnem razvoju oblikujejo. Tu je začetek njihovega zdravja. Sladi zgiedj bodo rodili zlo, dobri pa jim bodo velika opora pni njihovih lastnih odločitvah. Zavedati se moramo zlate resnice, da niso nalezljive le nekatere bolezni in slabi zgledi, pač pa so nalezljive tudi dobre navade in zdrav način življenja. Ce torej starši skrbijo po svojih močeh in z dobrimi zgledi za zdrav način življenja že doma v svoji družini, kajti zdravje se začenja doma, potem prispevajo tudi k svetovnemu zdravju. Današnji časi se hitro menjavajo. Tehnika in znanost nas ženeta naprej s tako naglico, da se komaj privajamo na spremembe. Osvobajanje žene spreminja njeno vlogo. Zaposlenost in skrb za vsakdanje življenje odteguje žene — matere od njihovega osnovnega poslanstva. Vzgoja otrok in dom sta zaradi njene preobremenjenosti v mnogih primerih odrinjena in ogrožena. Vsaka matj mora zato danes mimo in trezno premisliti, kaj pomeni biti mati in vsak mladi par trezno oceniti kakšne bodo njegove dolžnosti napram potomstvu in kdaj se lahko odločijo za potomstvo, kajti take odločitve ne smejo biti neplanske, nepremišljene, ker že takoj na začetku lahko povzroče motnje v mladem zakonu, odsotnost družinske harmonije pa že najeda dom, s tem pa zdravje njegovih članov in potomstva. Kljub zmotam in čestim napačnim ocenjevanjem odgovornosti staršev za zdravo potomstvo je le mati temeljni steber v družinskem krogu in lahko vidimo, da je prav mati v vseh slojih družbe glavni čuvar otrokove blaginje. Seveda pa izstopa danes, v smislu že povedanega, v ospredje prevladujoči Za učenje raznih poklicev sprejmemo za šolsko leto 1973/74 naslednje število vajencev: Poklic Obrat I Obrat II Skupaj — strojni ključavničar 4 2 6 — obratni električar 2 1 3 — strojni mizar 2 1 3 — vodovodni inštalater 1 1 2 — kovinostrugar 1 1 2 — kovinorezkalec 1 1 2 — klepar 1 1 2 Skupaj: 12 8 20 Učna doba za vse navedene poklice traja 3 leta. Kandidati morajo imeti dokončanih 8 razredov osnovne šole. Interesenti naj se zglasijo v kadrovskem sektorju do 15. junija 1973, kjer bodo dobili vsa navodila in pojasnila. S seboj naj prinesejo zadnje šolsko spričevalo. Ob nenadomestljivi izgubi očeta JANEZA OREHARJA se iskreon zahvaljujem sodelavcem ekspedita tkalnice I za zbrano denarno pomoč in izraženo sožalje. Marija Golob Ob tragični izgubi dragega moža ANTONA GUBANEC se iskreno zahvaljujem sodelavkam predilnice I za poklonjeni venec, denarno pomoč in izrečeno sožalje. Ivanka Gubanec in zaskrbljujoči dejavnik — zmožnost matere. Na dlani je dejstvo, da tam, kjer odpove žena-mati, trpijo njeni otroci. Če pa je žena-mati s svojo preudarnostjo in pogumom življenju kos, je varuh njihovega zdravja; njihove popolne telesne, duševne in socialne blaginje. Odgovornost matere in družine za dosego takega stanja nam postane jasna, če vemo, da je zdravje odvisno od treh glavnih dejavnikov: od dednosti, od okolja in od zanositve dalje, in od zmožnosti tistih, ki morajo skrbeti, da se otrok znajde v takem okolju, kakršno ustreza njegovim potrebam. Družina je torej odgovorna za dednost in za okolje. Mati za polovico dednosti in med nosečnostjo za celotno okolje. Ker pa mati v pretežni meri nadzoruje otrokovo okolje vsaj prvih pet let, je njena odgovornost za otrokovo dobro stanje zares velika. Iz vsakdanjih izkušenj vidimo, da je v zgodnjih letih tudi navezanost otrok na mater večja kot na očeta. Njegova vloga pride do veljave bolj v kasnejšem času. Vsekakor opažamo pri ljudeh, da postaja družinsko razmerje: oče-mati -otrok tem tesnejše, čim bolj napreduje razvoj otroka in čim bolj se poglablja razmerje med materjo in otrokom. Družina je torej tista, ki mora skrbeti za varstvo, za gotovost in pomoč dolga leta, dokler otrok ni usposobljen za samostojnost v tem zapletenem tehničnem svetu. Najsrečnejši in zdravi so lahko le otroci, ki imajo ob vraščanju v življenje v svojih starših dobre zglede, ki so deležni vse nijhove pozornosti in pomoči, skratka oni otroci, ki rastejo v zdravem domu. Le zdrav dom lahko da zdravo potomstvo. Le zdravi otroci so opora zdravemu domu. Zato skrbimo za zdrav dom, kajti zdravje se res začenja doma. Tako smo vsestransko ocenili pomen zdravega doma, vrednost zdravih medsebojnih odnosov med starši samimi, pa tudi njihovo odgovorno vlogo do lastnih otrok. Če temu pridamo še našo nenehno željo, da bi nam trud, kj ga imamo z našimi otroci ob njihovem vraščanju v življenje, rodil vsaj tako sladek, če ne slajši sad, kot so ga z nami dosegli naši starši, potem se na kraju te ocene le še samokritično vprašajmo, kakšno oceno si ob tem razmišljanju lahko sami sebi damo? Ali se zavedamo svoje velike odgovornosti pri ustvarjanju svojega doma, svojega najožjega okolja, ki ni samo stanovanje, hiša z vrtom oizroma bližjo okolico, ampak tudi naše navade, naš nazor, odnosi s sosedi, verske navade, naše vedenje, navade v prehrani, naša prisotnost in odsotnost z doma? Ali se zavedamo, da z vso to vsebino, pa tudi z našimi vsakdanjimi navadami, sejemo seme, iz katerega raste zdravje in blaginja nano prehrano, higieno, zdravstveni-navadami, sejemo seme, iz katerega rasteta zdravje in blaginja naših otrok? V njih je globoko zakoreninjena želja, da bi tekmovali s starši, da bi nam ugajali in dobivali priznanja za svoje početje. Ta želja jih sili, da nas opazujejo. Hočejo vedeti kaj in kako delamo. Poslušajo nas in nas ocenjujejo. Postajamo jim vzor pravilnega obnašanja odraslih ljudi. Posnemajo nas. Izkušnje, ki jih od nas pridobijo pa imajo dolgotrajne učinke in jim sčasoma pomagajo oblikovati osebnost. Ta njihova osebnost je torej močno odvisna od nas samih, saj pravimo v vsakdanjem življenju, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Učimo se torej od rojstva, zdravje se začenja doma! Današnja družba se tega močno zaveda. Z usklajenim zdravstvenim načrtom, upošteva vse vrste stikov z družbeno skupnostjo, skrbi preko zdravstvene službe za celotno zdravstveno varstvo, še posebej pa za zdravstveno varstvo otrok, šolske mladine, žena-nosečnic in zaposlenih v gospodarskih dejavnostih. Proučevanje zdravstvenih in socialnih razmer, skrb za napredek v zdravstveni vzgoji, pri načrtovanju družin, pri ustanavljanju otroških vrtcev in novih šol, preskrba dodatne preorane v šolah in delovnih organizacijah, preskrbova-nje s pitno vodo, cepljenja proti nalezljivim boleznim, pomoč materam v nosečnosti in ob porodu, skrb za odstranjevanje odpadkov, ukrepi za varstvo pri delu in v prometu, bedenje nad smotrno porabo pridobljenih dobrin, borba proti kroničnemu alkoholizmu itd., vse te dejavnosti so zahtevne in dragocene storitve, ki jih družba nudi našim domovom, da bi ti v' vsej omejeni ogroženosti ostali zdravi. Ta družbena prizadevanja so in bodo uspešna le ob našem sodelovanju in pomoči. Zato jih podpirajmo in še bolj razvijajmo, da bomo bolj varni in da bodo naši domovi še naprej ostajali zdravi. Dr. Armeni C. Pozdravi vojakov Ruško Stojakovič V. P. 6330/6 81002 Titograd Dragi Ruško! Hvala za pozdrave. Tekstilca Ti omo vsekakor redno pošiljali, rav tako pa Ti bomo poslali tudi idnji osebni dohodek. Lepo Te ozdravljamo in upamo, da se boš 3 kdaj oglasil. SREČNO VINKO! V zasluženi pokoj je odšel naš dolgoletni sodelavec VINKO PELKO. Dragi Vinko! Za Tvoj trud in požrtvovalnost, ki si jo izkazal pri svojem delu v dolgih letih zaposlitve, smo Ti vsi sodelavci iz tiskarne iskreno hvaležni, želimo Ti srečen, zdrav in miren pokoj ob kozarčku rumenega mošta. Sodelavci iz tiskarne 10 sindikata plemenitilnice I Dragi Milan! Tvoje pismo je pristalo tokrat v uredništvu Tekstilca. Sklenili smo, da ga bomo objavili v našem tovarniškem časopisu, da ga bodo lahko prebrali vsi Tvoji bivši sodelavci. Ne moremo Ti povedati, kdo je prejel Tvoja prva tri pisma in dve razglednici, ki si jih poslal, ne smeš pa biti jezen na sodelavce, kajti verjetno niso prišla pisma v prave roke. Naslov na pismu se je glasil le Tekstilindus — obrat I in če si tudi prejšnja enako naslovil, so se verjetno izgubila. Tokrat bodo tvoji sodelavci prav gotovo prebrali pozdrave, ki jih jim pošiljaš iz JLA in prepričani smo, da Ti bodo tudi odgovorili. Torej sodelavci Milana Gorenc, ki je bil zaposlen v ple-menitilnioi I kot pomoč, pri razteg, pram, v belilnici, na plan! Oglasite se Milanu, ki misli na vas in tako željno pričakuje vaših pisem. Milan je namreč obljubil v pismu, da vam bo poslal tudi sliko, da boste videli, kako izgleda kot vojak. Najegov naslov je: Milan Gorenc, V. P. 5530/5, Slavonska Požega 55300. Vojak RUŠKO STOJAKOVIČ nam je poslal lepo razglednico z naslednjo vsebino: Spoštovani sodelavci! Prejmite lepe pozdrave od vojaka Ruška. Prosim, če bi mi pošiljali Tekstilca in pa za zadnji mesec, ko sem bil zaposlen, osebni dohodek. Vsem sodelavcem in celotnemu kolektivu lepe pozdrave. bi vas prav rad obiskal, toda saj ne vem, če bom sploh še dobrodošel. Sprejmite mnogo lepih in toplih pozdravov od vašega nekdanjega sodelavca Milana. Dragi sodelavci! Popoldne v kasarni je in sedim za mizo ter mislim na vas. Težko mi je in premišljujem, zakaj sem se vam zameril, da se mi nihče ne oglasi. Poslal sem vam tri pisma in dve razglednici, pa mi ni nihče odgovoril. Rad sem delal v tovarni in velikokrat se spominjam, kako smo delali skupaj. Kako bi bil vesel vsaj enega pisma od vas, kajti vedel bi, da name niste pozabili. Odločil sem se, da vam pišem zadnjič, tokrat prav zares, saj nima smisla, da vam pišem, ko pa se nobeden več ne spomni name. Komaj 6 mesecev je minilo, kar sem vas zapustil, vi pa ste name že pozabili. Ko bom prišel na dopust,