Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2013/61
ZAKLJUČNO POROČILO RAZISKOVALNEGA PROJEKTA
A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU
1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu
Šifra projekta	J5-2074
Naslov projekta	Usklajevanje zasebnega in profesionalnega življenja kot ovira za številčnejšo prisotnost žensk v politiki
Vodja projekta	12112 Milica Antic-Gaber
Tip projekta	J Temeljni projekt
Obseg raziskovalnih ur	5310
Cenovni razred	A
Trajanje projekta	05.2009 - 04.2012
Nosilna raziskovalna organizacija	581 Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Raziskovalne organizacije -soizvajalke	582 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede
Raziskovalno področje po šifrantu ARRS	5 DRUŽBOSLOVJE 5.03 Sociologija
Družbenoekonomski cilj	11. Družbenopolitični sistemi, strukture in procesi
2.Raziskovalno področje po šifrantu FOS1
Šifra	5.04
-Veda	5 Družbene vede
- Področje	5.04 Sociologija
B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA
3.Povzetek raziskovalnega projekta2
SLO
Ženskam je bila sfera politike dolgo časa, deloma pa jim je še danes nedosegljiva. Na področju politike še vedno velja pravilo: čim večja je koncentracija politične moči, tem manj je žensk. Ženske so si relativno pozno izborile volilno pravico, danes pa je kljub pravnoformalni enakosti med moškimi in ženskami delež žensk v politiki še vedno
relativno nizek. Samo posebni ukrepi (kvote), ki jih je v minulih letih v zakonih sprejela Slovenija, da bi z njimi povečala prisotnost žensk v politiki, tako ne zadostujejo, za kvalitativne premike na tem področju. Poleg posebnih začasnih ukrepov so potrebne dolgoročne strukturne spremembe tudi na drugih področjih, med njimi smo izpostavili področje socialne in družinske politike. Odsotnost žensk pomeni hkrati odsotnost več kot polovice prebivalstva iz procesa odločanja, ki zadeva vsa področja človekovega življenja. Prav zato smo v raziskavi pod drobnogled postavili odnos med profesionalnim oziroma poklicnim življenjem in zasebnim življenjem političark, kar doslej še ni bilo narejeno in tako oblikovali dodatne predloge za ukrepe za zvišanje deleža žensk v politiki z bolj dolgoročnimi strukturnimi spremembami na področju socialne in družinske politike. Triletna raziskava je analizirala povezavo med participacijo žensk v politiki in usklajevanjem zasebnega in profesionalnega življenja, s kombinacijo kvalitativnih in kvantitativnih metod za raziskavo omenjene tematike. Delo je potekalo v treh fazah, sprva smo na podlagi izdelanih tipologij vrednot umestili slovenski primer v evropski prostor in tako prepoznali slovenske specifike, nato smo izvedli anketni vprašalnik na populaciji 298 svetnikov in svetnic, kar predstavlja 9 odstotkov celotne populacije (oba spola sta bila v anketi ustrezno zastopana, svetnice so predstavljale 21 odstotkov in svetniki 79 odstotkov), v zadnjem tretjem delu raziskave pa smo izvedli komplementarni kvalitativni raziskovalni del, polstrukturirani intervjuji s poslankami in poslanci ter ministricami in ministri v mandatnem obdobju 2008-2011, ki jih je bilo vseh skupaj izvedenih 32, 14 moških in 18 žensk, ti so bili izvedeni konec leta 2010 in v začetku 2011.
ANG
The sphere of politics has been and partly still is unavailable to women. In the field of politics the rule still works: the greater concentration of political power, the lesser women involved. Women have been achieved suffrage relatively late, and today, hence formal equality of men and women, their share in the field of politics is still low. Special measures (quotas) alone adopted in Slovenia in the last few years to increase the presence of women in politics are not enough for qualitative steps forward in this field. Additional long-term structural changes are needed before all in social and family politics. The absence of women in this important part of life signifies the absence of more than a half of the population when it comes to making decisions that affect all areas of our lives. That is why in our research we focused on the relation between professional or political and private life of female politicians what has not been conducted yet. In this manner propositions for additional measures to increase a share of women in politics and long-term structural changes in the social and family policies were made. In the three year research project we analyzed the interdependency between participation of women in politics and harmonisation of professional and private life by the combination of qualitative and quantitative methods of research of mentioned themes. Research was conducted in three phases , at first typology of values was done by which we put Slovene case into European context with it's specifics. Then a survey was done on population of 289 female and male councils which represents 9 percent of the whole population (both genders were in the survey appropriately present, female councils represented 21 percent of the whole sample while men represented 79 percent). In the last part of the research we conducted complementary qualitative part of the research with semi-structured interviews with male and female MP's and female and male ministries in mandate 2008-2011. All together 32 interviews were done, 14 men and 18 women, they were conducted by the end of the 2010 and in the beginning of 2011.
4.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu3
Osnovna hipoteza raziskave je bila, da na manjšo participacijo žensk v politiki vpliva tudi problematično usklajevanje zasebnega in profesionalnega življenja, hipotezo smo želeli potrditi ali zavreči z uporabo kombinaciji kvalitativnih in kvantitativnih metod. Delo na raziskavi je potekalo v treh fazah. V prvi fazi raziskave smo opravili pregled in analizo sekundarnih statičnih podatkov in kvalitativnih kontekstualnih podatkov, njihova analiza in interpretacija ter selekcija indikatorjev na osnovi katerih je bila izdelana tipologija držav EU in vanjo umeščena tudi Slovenija. Temu je sledila druga faza raziskave: izdelava, izpolnjevanje in obdelovanje podatkov anketnega vprašalnika za občinske svetnice in
svetnike. Zadnja tretja faza raziskave je zajemala izvedbo in obdelavo in interpretacijo kvalitativnih polstrukturiranih intervjujev.
Prva faza raziskave je tako trajala od 2009-2010, v tem času smo zbirali sekundarne statistične podatke in kvalitativne kontekstualne podatke, sledila je njihova analiza in interpretacija ter selekcija indikatorjev na osnovi katerih je bila izdelana tipologija držav EU in vanjo umeščena tudi Slovenija. Za potrebe raziskave smo zbirali kvantitativne in kontekstualne podatke o spremenljivkah, ki so bile identificirane kot pomembni pokazatelji enakosti spolov in politične aktivnosti, iz naslednjih baz:
-	European Social Survey,
-	Eurobarometer,
-	World Value Survey,
-	Eurostat,
-	baze podatkov Združenih narodov (Department for Economical in Social Affairs -Population Division),
-	Council of Europe Family Policy Database,
-	baza podatkov Evropskega parlamenta in baze podatkov Evropske komisije (Employment, Social Affairs and Equal Oportunities),
-	baza podatkov World Health Organization Regional Office for Europe.
Spremenljivke so bile razvrščene v štiri kategorije:
-	trg dela (horizontalna in vertikalna segmentacija, razlika med spoloma v višini plačila, vpliv materinstva na zaposlenost, starševski dopust, zaposlenost moških in žensk);
-	družina (delitev dela v gospodinjstvu, delež otrok v vrtcih, očetovski dopust, starost žensk ob prvem otroku);
-	politične aktivnosti (udeležba v političnih strankah, društvih, volilna udeležba,spremljanje političnih vsebin v medijih, vrednotenje demokracije, politike);
-	in druge relevantne spremenljivke (zdravstvo, izobraževanje, odnos do vrednote enakost).
V nadaljevanju analize so bil v posamezni kategoriji oblikovane sorodne skupine spremenljivk, ki so metodološko in vsebinsko povezane (npr. delež žensk po posameznih gospodarskih panogah ali delež žensk in moških včlanjenih v društva glede na njihove dejavnosti).
Zbrani podatki niso bili starejši od 5 let, zbrani so bili za moško in žensko populacijo, od kvantitativnih podatkov so nas zanimale predvsem povprečja in deleži v posameznih državah. Zbranih je bilo približno 350 spremenljivk, ki so bile nato standardizirane in obdelane s programom SpSS. Z metodo hierarhičnega razvrščanja v skupine smo države razvrščali v skupine po posameznih vsebinskih sklopih. S to multivariatno metodo na osnovi sklopa spremenljivk smo dobili skupine enot (v tem primeru držav), ki so si znotraj posamezne skupine kar se da podobne, med seboj pa skupine kar se da različne. Na ta način smo pridobili približno 15 tipologij držav za posamezno kategorijo. V nadaljevanju smo analizirali skupne značilnosti in razlike med izoblikovanimi skupinami držav ob upoštevanju kontekstualnih podatkov (kot npr. zakonodajni ukrepi), ki vplivajo na udeležbo na volitvah ali odločitev za očetovski dopust ter ugotavljali, kam se v EU kontekstu uvršča Slovenija. Preliminarne analize so pokazale, da je potrebno določene spremenljivke izpustiti iz analize, bodisi zato, ker so podatki zbrani z anketnimi vprašalniki, v nasprotju s statistikami iz uradnih virov (npr. razlika med podatki o volilni udeležbi), bodisi ker se med posameznimi raziskavami, kjer so z anketnimi vprašalniki merili podobne spremenljivke, pojavljajo nasprotujoče se ugotovitve. Interpretacija sekundarnih statističnih podatkov in drugih sekundarnih virov je pokazala, da z analizo relevantnih spremenljivk za področje političnih aktivnosti, Slovenija sodi v skupino držav s podpovprečno politično participacijo in zainteresiranostjo za angažma v politiki, kar verjetno še dodatno vpliva na nizko prisotnost žensk v politiki. V tej skupini so države s krajšo demokratično tradicijo iz Vzhodne in Srednje Evrope ter Portugalska in Španija. Ženske so v Evropi za politiko manj zainteresirane od moških, posledično tako tudi manj odločitev žensk za aktivno politično participacijo. Ženske so bolj pripravljene sodelovati v
nestrankarskih političnih akcijah (podpisovanje peticij, demonstracije, protesti), kar je verjetno povezano tudi z večjim nezaupanjem v institucije. Ko smo pod drobnogled vzeli kvaliteto in obseg javnega otroškega varstva se je izkazalo, da je v Sloveniji v evropski primerjavi nadpovprečno dobro poskrbljeno, kar je eden najpomembnejših predpogojev za lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti. Vendar podatki kažejo, da se z vprašanjem usklajevanja soočajo predvsem ženske, ki to vlogo (tistega, ki mora za to poskrbeti) tudi sprejemajo. V primerjavi z ženskami iz drugih držav namreč porabijo nadpovprečno količino časa tako za plačano delo, kot za delo doma, in so tako dvojno obremenjene - to pa bi lahko bil pomemben omejitveni dejavnik pri njihovem vključevanju v politiko. Med ženskami v Sloveniji je značilno, da prevladujejo zaposlitve za določen in polni delovni čas ter, da opravijo več delovnih ur na teden kot druge ženske v državah EU. V Sloveniji, v zadnjih dveh desetletjih, beležimo tudi velik preboj žensk na področju izobraževanja, ki pa na povečano politično participacijo žensk ne vpliva. Ključni dejavniki, ki bi tako lahko vplivali na nizko politično participacijo žensk v Sloveniji so: splošna nizka participacija slovenske populacije v politiki in nezaupanje vanjo, polna zaposlenost žensk in nadpovprečna poraba časa za gospodinjsko in skrbstveno delo doma, visok delež žensk zaposlenih za določen čas, visoko brezposelnost in spolna segmentacija.
V letih 2010 in 2011 je potekalo delo na oblikovanju anketnega vprašalnika. Sestavili smo vprašalnik s približno 50 vprašanji, ki je bil razdeljen na naslednje tematske sklope: politična socializacija (družinsko ozadje), začetki političnega delovanja, sedanje politično delovanje, usklajevanje zasebnega in političnega delovanja, prosti čas, usklajevanje poklicnega in političnega delovanja, vrednote in demografski podatki. Izvedbo vprašalnika smo zaradi lokalnih volitev 2010 prestavili junij 2011, saj bi termin izvedbe (poletje predvolilna kampanja ali jeseni, novo formiranje občinskega sveta) vplival na veljavnost in uporabnost dobljenih podatkov. V juniju 2011 je bila izvedena spletna anketa na vzorcu 298 mestnih in občinskih svetnic in svetnikov, vzorec zajet v raziskavo se je izkazal za reprezentativnega glede na spol, starost in tip občine. Vprašalnik je bil v povprečju izpolnjen v 20 minutah. Cilj vprašalnika je bil raziskati dejavnike, ki zaviralno vplivajo na večjo udeležbo žensk v politiki, s posebnim poudarkom na vplivu družinskega oz. zasebnega življenja, kajti samo posebni ukrepi (kvote), ki jih je v minulih letih v zakonih sprejela Slovenija niso prinesli želenih rezultatov. Rezultati so pokazali, da je na vstop žensk v politiko najverjetneje imela vpliv tudi zgodnja politična socializacija, saj se je pri anketiranih svetnicah v krogu njihove družine vendar nekoliko pogosteje govorilo o politiki. Razlika med moškimi in ženskami je 10 odstotnih točk. Pokazalo se je, da so ženske ob vstopu v politiko v povprečju starejše od moških; manj je mlajših žensk. Zgolj četrtina anketiranih se je za kandidaturo odločila na lastno pobudo, med njimi je 2/3 moških in 1/3 žensk. Videti je, da se ženske odločijo za vstop v politično delovanje, ko dobijo vzpodbudo od zunaj, s strani pomembnih akterjev: predsednika stranke ali liste. pomislekov pred vstopom v politiko je bilo relativno veliko. Pri ženskah je veliko bolj kot pri moških prisoten pomislek zaradi samo-percepcije pomanjkanja znanja in izkušenj nasploh ter na področju politike še posebej. Skoraj polovica moških in več kot 40 odstotkov žensk med tistimi, ki delujejo na lokalnem nivoju, ne poročajo o ovirah pri vstopanju v politiko. Med tistimi, ki so naleteli na ovire, pa je med moškimi in ženskami bistvena razlika: ženskam je oviro predstavljalo predvsem zasebno življenje (skrb za otroke in družino), medtem ko moški v največji meri poročajo, da jim je oviro predstavljala skrb za nemoten razvoj poklicne kariere in napredovanja v njej. Anketa je pokazala izrazito spolno zaznamovano delitev neplačanega dela. Večino gospodinjskega in skrbstvenega dela opravijo ženske, kar velja tudi za tiste, ki so aktivne v lokalni politiki. Vendar pa kljub spolno zaznamovani delitvi gospodinjskega dela in skrbi pri vprašanju, kako uspešno usklajujete profesionalno-politično-zasebno, ni bistvenih razlik med spoloma. Opisani vzorci so torej globoko ukoreninjeni v slovenski družbi in s tem v ženskah samih.
Drugi komplementarni kvantitativni raziskovalni del so predstavljali polstrukturirani intervjuji s poslankami in poslanci ter ministricami in ministri v mandatnem obdobju 20082011, ki jih je bilo vseh skupaj 32, 14 moških in 18 žensk. Izvedeni so bili konec leta 2010 in v začetku 2011. Pripravljen je bil vprašalnik s 14 izhodiščnimi vprašanji in s pripadajočimi podvprašanji. Strukturiran je bil na naslednje dele: Politična socializacija,
poklic in politična kariera, politične, profesionalne in zasebne podporne mreže, zasebno življenje in politika. Pred izvedbo intervjujev sta bila opravljena dva testna intervjuja. Poslanih je bilo 40 vabil za intervjuje, vabilo je sprejelo 33 oseb, medtem ko jih je 7 vabilo zavrnilo. Kljub temu je v vzorcu primerna spolna in strankarska struktura. Intervjuje so izvedli članice in član raziskovalne skupine, njihova dolžina je v povprečju trajala nekaj več kot 60 minut. Tematska področja, ki smo si jih začrtali za ta del raziskovanja, so podobna kot v kvantitativnem: politična socializacija (zgodnje zanimanje za javno delovanje in politiko, odnos do politike v družini, ipd.); izobraževanje in pridobivanje kompetenc za javno in politično delovanje (formalno in neformalno izobraževanje, ipd.); razvoj profesionalne kariere pred vstopom v politiko in razvoj politične kariere; različne podporne mreže v javnem in zasebnem življenju; usklajevanje zasebnega (družinskega) življenja, skrb za otroke in vpliv le-tega na politično delovanje. Zapise intervjujev smo obdelali s pomočjo sodobnih metod analize kvalitativnih podatkov, ki smo jih za potrebe naše analize tudi kodirali in sistematično razvrstili na nekaj raziskovalnih ključnih kategorij analize. Ugotovili smo, da zasebno in politično nista povsem ločeni polji, ampak sta med seboj močno povezani. Zasebno vpliva na politično (družinsko ozadje, dolžina in stopnja izobraževanja, sošolci iz študentskih dni), a tudi politično močno vpliva na zasebno (ohranjanje profesionalnih in prijateljskih vezi, način organiziranja družinskega življenja ipd.). Vendar ugotavljamo, da so vplivi po spolu različni. Ženske pri odločanju o vstopu v polje politike na primer praviloma za svojo odločitev potrebujejo posebno spodbudo (pomembnih javnih/političnih akterjev), moški manj, kakor tudi podporo iz zasebnega življenja (družine in partnerja/partnerice), moški manj pogosto ali pa sploh ne, oziroma gre bolj pogosto za njihove avtonomne osebne odločitve. Ob tem ženske veliko bolj dvomijo v svoje kompetence in primernost za politično polje kot moški. Ti tudi gradijo svoje kariere bolj načrtno. Ženske bolj zaznavajo in poročajo o obstoju rekrutiranja po principu moških mrež, ne-transparentnih postopkov postavljanja kandidatov in kandidatk na t.i. izvoljiva kandidatna mesta, ipd..
S.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev4
Izhodiščna hipoteza projekta je bila, da na manjšo prisotnost žensk v politiki močno vpliva družinsko oz. zasebno življenje. To so potrdili že sekundarni statistični podatki, ki kažejo na nadpovprečno polna zaposlenost žensk v Sloveniji in nadpovprečna poraba časa za gospodinjsko in skrbstveno delo doma. Omenjena izhodišča smo nadgradili s kvalitativno raziskavo, opravljeno s pomočjo vprašalnikov, na populaciji 298 lokalnih svetnic in svetnikov, ki je pokazala, da na kasnejše politično udejstvovanje vpliva že primarna politična socializacija v družini, kasneje pa družinske obveznosti oziroma preobremenjenost žensk predstavlja najpomembnejši pomislek pri vstopu v politiko. Nasprotno pri moških najpomembnejši pomislek predstavlja skrb za nadaljni razvoj profesionalne kariere. Anketa je pokazala izrazito spolno zaznamovano delitev neplačanega dela. Večino gospodinjskega in skrbstvenega dela opravijo ženske, kar velja tudi za tiste, ki so aktivne v lokalni politiki.
Eden od pomembnih dejavnikov za nadaljevanje javne kariere političark pa je zagotovo podpora družine in prijateljev. Skoraj polovica svetnic navaja, da so jih partnerji pri kandidaturi zelo podprli in imeli zelo pozitiven vpliv na njihov angažma, medtem ko le ena tretjina svetnikov odgovarja, da so jih partnerke zelo podprle. Kvalitativni del analize opravljen s pomočjo polstrukturiranih intervjujev ( 32 ministrov in ministric, poslancev in poslank) potrjuje rezultate pridobljene z anketnimi vprašalniki na populaciji lokalnih svetnic in svetnikov. V nekaterih ključnih točkah, pa smo od njih dobili veliko bolj poglobljen vpogled. Rezultati potrjujejo pomembnost primarne politične socializacije in partnerjeve/družinske podpore. Ženske tako praviloma za vstop v politiko potrebujejo posebno spodbudo, bolj dvomijo v svoje kompetencah (do enakih ugotovitev smo prišli tudi v primeru kvantitativne raziskave). Politiki in političarke so v tem delu raziskave posebej izpostavili, da je glavni razlog za nizko prisotnost žensk v politiki prav usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja. Tako so političarke pogosteje od politikov poročale, da je po vstopu v politiko usklajevanje poklicnega in družinskega življenja postalo težje. Potrdilo se je, da sta zasebno in politično močno povezani polji.
Program dela sestavljen iz dopolnjujoče kvalitativne in kvantitativne raziskave je bil tako v celoti realiziran, raziskovalna hipoteza pa se je potrdila.
6.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5
Sprememb v zadnjem letu ni bilo.
7.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6
Znanstveni dosežek
1.
COBISS ID
425983
Vir: COBISS.SI
Naslov
SLO
Politično polje, zasebno življenje in vstopanje žensk v politiko
ANG
The field of politics, private life and entrance of women in to politics
Opis
SLO
Tekst poskuša, z naslonitvijo na Bourdieujevo razumevanje konceptov polja, kapitalov in habitusa, razumeti problematiko vstopanja žensk v politiko. Izhajamo iz predpostavke, da je vstop v politiko vstop v specifično polje; da mora politik oz. političarka za vstop posedovati specifične oblike "kapitala". Pri tem je nujno razumeti, kako je politično polje strukturirano in v kakšnem širšem političnokulturnem kontekstu prihaja do razmišljanj in odločitev za vstop v politiko. Zanima nas, kako je strukturirano politično polje v Sloveniji oz. kako deluje in kaj "sporoča" tistim, ki razmišljajo o vstopu vanj. Pri tem posebej izpostavljamo razliko v spolu. Do odločitev za vstop v politiko namreč prihaja v kontekstu specifičnega razumevanja mesta oz. vlog spolov v vsakdanjem življenju, politični kulturi in družbi nasploh ter tudi povsem določenega vrednotenja posameznih spolnih vlog, pa tudi v kontekstu pojmovanj o primernosti oz. neprimernosti vstopa žensk v polje politike. Z analizo intervjujev, opravljenih pri predstavnikih in predstavnicah slovenske politične elite, prikažemo, na katere ovire pri tem opozarjajo konkretni politiki in političarke, ki so v politiko vstopili in v njej delujejo. Pri tem smo posebej pozorni na spolne razlike.
ANG
By drawing on Bourdieu's concepts of field, capital and habitus, this text aims to comprehend the problem of women entering politics. It builds on the hypothesis that entering politics signifies the entering of a specific field; that the person entering politics - he or she - must possess specific forms of capital. This calls for an understanding of the way in which the political field is structured as well as of the broader political and cultural context in which deliberation on and actual entrance into politics takes place. We are interested in the way the political field is structured in Slovenia, how it functions and what is its 'message' to those who consider entering it. That is to say, that decisions to enter politics take place in the context of a specific understanding of the place and role of gender in everyday life, political culture and society in general; as well as in relation to very specific evaluations of individual gender roles and thus also in a setting that influences conceptions of the (in)appropriateness of women entering the field of politics. Through an analysis of interviews made with representatives of the political elite, we delineate the concrete problems politicians of both genders face when entering and working in politics. In doing this, we pay special attention to gender differences.
Objavljeno v
Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Teorija in praksa; 2012; Letn. 49, št. 2; str. 396-415; Avtorji / Authors: Antic Milica G., Selišnik Irena
Tipologija
1.01 Izvirni znanstveni članek
2.
COBISS ID
426751
Vir: COBISS.SI
Naslov
SLO
Raziskovanje ovir (v polju zasebnega) za enako prisotnost žensk in moških v politiki
ANG
Researching Obstacles (in the field of private) for equal presence of women and men in politics
Opis
SLO
Pričujoči tekst prinaša vpogled v dosedanja raziskovanja problematike enakih možnosti, vstopanja in delovanja moških in žensk v politiki ter strukturnih, sistemskih in drugih ovirah, na katere naletijo na tej poti. Tekst v prvi vrsti prinaša pregled najpomembnejših, najodmevnejših oz. najbolj referenčnih raziskav na tem področju v mednarodnem merilu, poleg tega pa tudi pregled dosedanjega raziskovanja pri nas. Posebej pa se loteva problematike raziskovanja vpliva zasebnega na javno oz. politično delovanje. Ker se tradicionalno ženskam pripisuje večjo povezanost in skrb za zasebno sfero, se tekst ukvarja predvsem z raziskovanjem ovir, na katere pri vstopanju v politiko naletijo ženske. Doslej takih raziskovanj v Sloveniji ni bilo, zato so avtorice (preden so se lotile raziskovanja tega problema v Sloveniji) pregledale podobna raziskovanja te problematike v Združenih državah Amerike. Na tej osnovi oz. z upoštevanjem nekaterih specifik slovenskega prostora so bili zasnovani metodološki razmisleki lastnega raziskovalnega projekta, ki je prikazan na koncu pričujočega teksta.
ANG
The text brings into focus contemporary research on equal opportunities, the entrance and activities of men and women in politics, as well as structural, system and other obstacles they face on their way to decision-making institutions. Primarily, it provides an overview of the most important, widely successful or most referenced international research in the field, together with an overview of research undertaken in Slovenia. In particular, the text addresses the research problem of how the private sphere influences public or political activity. As women are traditionally considered as being more connected to and interested in the private sphere, the text mostly deals with the problem of the obstacles women face when entering politics. Because this kind of research is missing in Slovenia, the authors (before becoming involved in studying this problem in Slovenia) examined similar research in the United States of America. On this basis and with a consideration of certain specificities of Slovenian territory, they frame methodological reflections regarding their own research project that is presented at the end of the text.
Objavljeno v
Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Teorija in praksa; 2012; Letn. 49, št. 2; str. 336-355; Avtorji / Authors: Selišnik Irena, Antic Milica G., Kogovšek Tina
Tipologija
1.01 Izvirni znanstveni članek
3.
COBISS ID
426495
Vir: COBISS.SI
Naslov
SLO
Politična socializacija, izobrazba in ambivalentnost politične profesionalizacije žensk
ANG
Political socialization, education and ambiguity of political profesionalization of women
Opis
SLO
V prispevku, ki temelji na intervjujih s slovenskimi političarkami in politiki, avtorici analizirata dve skupini dejavnikov politične profesionalizacije -zgodnjo politično socializacijo ter izobrazbo in poklicne izkušnje. Ti dejavniki so vir političarkinih oz. politikovih kompetenc in veščin, pa tudi njene oz. njegove avtonomije v odnosu do politične stranke in svobode pri uveljavljanju političnih načel. Analiza intervjujev kaže, da ženske pogosteje in bolj nedvoumno kot moški izražajo nelagodje do poklicne politike in svoje politične funkcije, to nelagodje in ambivalentnost pa pogosto blažijo s sklicevanjem na svojo strokovnost, ki so si jo pridobile s izobrazbo in izkušnjami v prejšnjih poklicih.
Based on interviews with Slovenian male and female politicians, in this article the authors try to analyse two sets of factors of political professionalisation - early political education and socialisation as well as
		ANG	professional experience. These factors serve as the basis of male and female politicians' competencies and skills, their autonomy in relation to a political party, as well as their freedom in exercising political views. The analysis of the interviews shows that women express discomfort towards professional politics and their political function more often and more explicitly than men. This discomfort and ambivalence is often mitigated by invoking their professionalism which stems from their education and experiencein previous professions.	
	Objavljeno v		Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Teorija in praksa; 2012; Letn. 49, št. 2; str. 356-375; Avtorji / Authors: Rožman Sara, Mencin Čeplak Metka	
	Tipologija		1.01 Izvirni znanstveni članek	
4.	COBISS ID		426239	Vir: COBISS.SI
	Naslov	SLO	Zasebno je politično	
		ANG	Private is Political	
	Opis	SLO	Analiza političnega v Sloveniji izhaja iz predpostavke, da specifične vsakdanje prakse v politiki temeljijo na tradicionalni definiciji vlog v javnem in zasebnem življenju, jih utrjujejo in s tem ovirajo enakopravno sodelovanje žensk in moških v tej sferi javnega življenja. Z analizo intervjujev s političarkami in politiki, ki delujejo na državni ravni, avtorici in avtor ugotavljajo, da na ravni pričakovanj in dejanskih praks obstaja in deluje spolna pogodba, ki se kaže v asimetrični obremenjenosti politikov in političark z obveznostmi v zasebnem življenju. Politika v Sloveniji je izrazito maskulinizirana profesija, v katero se ženske in moški vključujejo tako, da se prilagajajo obstoječi strukturi, ki se ne spreminja v korist boljšega usklajevanja zasebne in profesionalne sfere ter skladno s tem večjega upoštevanja življenj pripadnikov in pripadnic profesije.	
		ANG	We assume that specific everyday practices in the field of politics in Slovenia are based on the traditionally defined gender roles of men and women in private and public life, that they reinforce these roles, as well as hinder the equal participation of men and women in politics. The analysis of interviews with male and female politicians active at the national level shows the existence of a gender contract that operates at the level of expectations as well as actual practices and which results in an asymmetrical load of private life responsibilities of men and women in politics. The political profession in Slovenia is highly masculinised. Female and male politicians adapt to the existing structure which does not consider the benefits of the coordination of their private and professional lives.	
	Objavljeno v		Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Teorija in praksa; 2012; Letn. 49, št. 2; str. 376-395; Avtorji / Authors: Kanjuo-Mrčela Aleksandra, Šori Iztok, Podreka Jasna	
	Tipologija		1.01 Izvirni znanstveni članek	
5.	COBISS ID		44377442	Vir: COBISS.SI
	Naslov	SLO	Vloga Državnega zbora pri zagotavljanju enakih možnosti obeh spolov v procesih političnega odločanja	
		ANG	The role of National Assembly of the Republic of Slovenia in the last two decades in ensuring equal opportunity of both sexes in decision making processes	
	Opis	SLO	Prispevek analizira vlogo Državnega zbora Republike Slovenije pri zagotavljanju enakih možnosti obeh spolov v procesih političnega odločanja v zadnjih dveh desetletjih. Po pregledu in analizi institucionalnih sprememb (na primer ustanovitvi parlamentarne komisije za žensko politiko in vladnega Urada za enake možnosti), po sprejetju nekaj pomembnih zakonov (kot sta Zakona o načelu enakega obravnavanj in Zakona o enakih	
			možnostih žensk in moških) ter vpeljavi pomembnih zakonskih rešitev (kot so na primer kvote) - in pregledu podatkov o položaju žensk in moških v politiki avtorica pride do zaključka, da so ženske in moški v politiki pomembno različno pozicionirani in, da Državni zbor ostaja prostor, kamor se je ženskam v politiki najtežje prebiti.
		ANG	The paper analyses the role of National Assembly of the Republic of Slovenia in the last two decades in ensuring equal opportunity of both sexes in decision making processes in three levels: activities of National Assembly as the highest representative body in the country; as legislative body and as a place of democratic dialog in last two decades. The Author came to conclusion after careful examination and analysis of the institutional changes in the last two decades on the field of gender equality and implementation of important legislative solutions (i.e. quotas) that men and women are differently positioned and that the National Assembly remains a place of men's domination.
	Objavljeno v		Državni zbor; Prihodnost parlamentarne demokracije; 2010; Str. 106-114; Avtorji / Authors: Antic Milica G.
	Tipologija		1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci
S.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati projektne skupine7
	Družbeno-ekonomski dosežek			
1.	COBISS ID		50490466	Vir: COBISS.SI
	Naslov	SLO	Ženske med gotovostjo poklicnega dela in negotovostjo poklicnega političnega delovanja	
		ANG	Women among certainty of professional work and uncertainty of professional political activities	
	Opis	SLO	V prispevku bomo predstavili problematiko vstopa žensk v politiko, v okviru katere se bomo osredotočili zlasti na trenutek odločitve za kandidaturo in posledično odhod iz poklicne kariere v politično. Ugotovitve raziskav, da je prehajanje iz določenih poklicnih polj v politiko bolj pogosto kot iz drugih (Cairney 2007) bomo nadgradili z izsledki kvalitativnega dela raziskave Usklajevanje zasebnega in profesionalnega življenja kot ovira za številčnejšo prisotnost žensk v politiki opravljene na Oddelku za sociologijo, Filozofske fakultete v Ljubljani. Ugotovitve raziskave opravljene z intervjuji na vzorcu političark, ki delujejo na nacionalnem nivoju političnega odločanja, bodo tako osvetlile dileme in strategije politikov in političark in razlike med njimi pri premeščanju negotovosti ob prehodu iz enega v drugo polje.	
		ANG	In the paper we presented the problems of entering of women into politics especially we focused at the moment of decision for candidacy and as a result living professional carrier and entering the political one. Findings of the research that transition from certain professional field in politics is more often than others (Cairney 2007) will be upgraded from the research findings of the qualitative research "Reconciliation of private and professional life as an obstacle for more numerous presence of women in politics" from the Department of Sociology, Faculty of Arts in Ljubljana. Conclusions of the research done on the interviews with the women politicians on the national level will shed new light on the dilemmas and strategies used by them when the differences and uncertainties are moved when they pass from one field to the other.	
	Šifra		B.06 Drugo	
	Objavljeno v		Slovensko sociološko društvo; Slovenija v času negotovosti; 2012; Str. 36; Avtorji / Authors: Antic Milica G., Selišnik Irena, Rožman Sara	
Tipologija
1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci
2.
COBISS ID
50490722
Vir: COBISS.SI
Naslov
SLO
Kako se s težavami usklajevanja zasebnega in profesionalnega življenja soočajo političarke in politiki v Sloveniji
ANG
How do politicians in Slovenia cope with reconciliation of private and professional life
Opis
SLO
Politika je izrazito maskulizirana profesija. To velja tako za njeno spolno strukturo (kar se kaže v nizki zastopanosti žensk), kakor tudi za organiziranost in način delovanja, ki je izrazito neprijazen do usklajevanja profesionalnih obveznosti in obveznosti v zasebni sferi (dolgi in nepredvidljivi delovniki, delo ob vikendih in ponoči, podrejanje zasebnega življenja javnemu angažmaju itd.). Raziskave kažejo, da delajo (in morajo delati, če želijo biti uspešni) zaposleni v maskuliziranih profesijah in poklicih več kompromisov v zvezi z družino in manj kompromisov v zvezi z zaposlitvijo, kot v bolj feminiziranih ali integriranih poklicih. Ker so ženske še vedno tiste, ki v družbi prevzemajo večino skrbstvenega in gospodinjskega dela, je posledično vzrok za nizko zastopanost žensk v slovenski politiki mogoče iskati tudi v težavah povezanih z usklajevanjem zasebne in profesionalne sfere. Čeprav v nekaterih delovnih okoljih spreminjajo organizacijo in način dela v smeri lažjega usklajevanja obeh sfer in sprejemajo družini naklonjene ukrepe, to ne velja za področje politične profesije. Moški in ženske, ki želijo vstopiti v politiko, se morajo prilagoditi obstoječi strukturi, ki ignorira zahteve zasebnega življenja - to je tradicionalno lažje za moške.
ANG
Political profession is highly masculinised. First by its gender structure (low representation of women) and second by the existing culture and practices, which hinder reconciliation of private and professional life (unpredictable and long working hours, night and weekend work, subordination of private to public etc.). Research shows, that people in masculinised professions make (and have to make, if they want to be successful) more job-family trade-offs than in more feminised or integrated professions. Since women in our society are still the ones, which do the majority of care and household work, the low share of women in Slovenian politics can consequently be attributed also to problems with reconciliation of private and professional life. Even though in some work environments organization and way of work began to change in order to make it easier for the employees to reconciliate both life spheres and family friendly measures have been adopted, this does not apply for political profession. Women and men, who want to enter politics, have to adapt to existing structure, which ignores the demands of private life - that is traditionally easier for men.
Sifra
B.06
Drugo
Objavljeno v
Slovensko sociološko društvo; Slovenija v času negotovosti; 2012; Str. 37; Avtorji / Authors: Sori Iztok, Podreka Jasna
Tipologija
1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci
3.
COBISS ID
Vir: vpis v poročilo
Naslov
SLO
„Sirimo vednost dajemo moč: delavnice za ženske v politiki"
ANG
Spreading the knowledge- giving power: Workshops for Women in Politics
Opis
SLO
V septembru so bile izvedene v organizaciji Slovenskega sociološkega društva delavnice za mlade političarke. V prvem delu smo predstavile rezultate razsikave, v drugem delu pa smo teoretičnoznanje aplicirali na konkretne prakse.
ANG
In September 2012 were organized by Slovenian Sociological Association workshops for young female politicians. In first part of the seminar the results of the research were presented and in the second part in workshops
			theoretical knowledge was applied on concrete practices.	
	Šifra		F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev	
	Objavljeno v		http://www.sociolosko-drustvo.si/2012/10/05/sirimo-vednost-dajemo-moc-enodnevni-seminar-z-delavnicami-za-zenske-v-politiki/	
	Tipologija		3.13 Organiziranje znanstvenih in strokovnih sestankov	
4.	COBISS ID		47476578	Vir: COBISS.SI
	Naslov	SLO	Zasebno življenje žensk kot vir vzpodbud ali preprek za številčnejšo prisotnost žensk v lokalni politiki?	
		ANG	Women's Personal Life as a sourse of obstacles or motivation for representation of women in local politics?	
	Opis	SLO	V prispevku so povzeti zaključki kvantitativnega dela raziskave izvedene na mestnih in občinskih svetnicah. Ženske za vstop v politiko potrebujejo posebno podporo, da je njihova največja ovira skrita v samopercepciji svojih veščin in v bremenu zasebnega. Ženske kljub spolni zaznamovanosti gospodinjskega dela, poročajo o uspešnosti v usklajevanju obeh sfer, kar kaže na globoko ukoreninjene vzorce delitve dela, ki se ne precipirajo kot problematični.	
		ANG	In the paper are summarized the key findings of qualitative part of the research done on municipal councilors. Women need for entrance in the politics special support, their greatest obstacle for entering politics is hidden in self-perception of their skills and burden of private life. Women in spite of their housework which of course is gender determinated report about success in reconciliation of both spheres which shows how deeply internalized are patterns of work distribution which are not perceived as problematic.	
	Šifra		B.06 Drugo	
	Objavljeno v		Slovensko sociološko društvo; Tri desetletja spreminjanja slovenske družbe; 2011; Str. 22; Avtorji / Authors: Antic Milica G., Podreka Jasna, Rožman Sara, Selišnik Irena, Šori Iztok	
	Tipologija		1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci	
5.	COBISS ID		46962786	Vir: COBISS.SI
	Naslov	SLO	Zasebne korenine spolne neenakosti v slovenski politiki	
		ANG	Private roots of gender in-equalities in slovene politics	
	Opis	SLO	Referat je predstavil preliminarne rezultate raziskave na populaciji žensk in moških v slovenski politiki in ovire in podporo na katero so naleteli na poti razvoja svoje politične kariere.V Sloveniji je udeležba žensk po dveh desetletjih pluralizma političnih strank in kljub njihovi aktivni udeležbi v političnih strankah in organizacijah civilne družbe, proporcionalnemu volilnemu sistemu na eni strani in velikem uspehu izobraževalnega sisitema na drugi skupaj z veliko zaposlenostjo žensk in nizkimi razlikami v plačah med spoloma, še vedno nizka (pod 15 odstotkov). V prispevku se ukvarjamo z vprašanjem zakaj je temu tako.	
		ANG	The paper will present preliminary results of the research on the population of male and female politicians in Slovene national politics and the obstacles and support they have encountered on their way to political positions. In Slovenia women's presence in politics is, after two decades of political party pluralism and despite their active engagement in political parties and civil society organizations, proportional electoral system on the one side and despite their high achievements in the educational system, high employment rate and low gender pay gap, still low (under 15 percent). The main research questions is why this is still so.	
				
	Šifra	B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
	Objavljeno v	European Sociological Association;University of Geneva;Swiss Sociological Association; Social relations in turbulent times; 2011; Avtorji / Authors: Antic Milica G.
	Tipologija	1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci
9.Drugi pomembni rezultati projetne skupine8
Članice in član raziskovalne skupine so se pojavljali tudi v tiskanih, spletnih in avdio-vizualnih medijih v katerih so predstavljali rezultate raziskave ter tako prispevali k ozaveščanju o problematiki enakosti spolov ter posredno k uresničevanju politik enakosti spolov in demokratičnejši družbi.
Eden od pomembnih a nenačrtovanih rezultatov tega raziskovalnega projekta je bila pobuda vodje raziskovalnega projekta za izvedbo Mentorskega dne s političarko Uradu za enake možnosti. Na njen predlog in z njenim aktivnim sodelovanjem pri koncipiranju in organizaciji je UEM ta projekt izvedla 8. marca 2011. Mentorski dan je bil izveden v sodelovanju s 5 ministricami in 10 poslankami ter vodjo kabineta predsednika Državnega zbora in skupno 16 študentkami iz treh univerz (Univerza v Ljubljani: FDV, FF, PeF; UM: FF, UP: FHŠ). Vsaka študentka je ta dan (od 9. do 17. ure) spremljala eno od političark pri njenem delu in se tako neposredno seznanila z delom žensk v (visoki) politiki. Ta projekt je doživel velik odziv in naletel na odobravanje tako ožje politične javnosti kot širše ( 19 objav v medijih). V 2011 je izšla tudi publikacija o tem projektu Dan s političarko : pilotni projekt mentoriranja mladih žensk v politiki / [uredili Milica Antic Gaber in Jasna Jeram ; fotografije Državni zbor, Urad za enake možnosti].
lO.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 10.1.Pomen za razvoj znanosti10
SLO
Prva faza raziskave je z obdelanimi spremenljivkami in opravljenim izborom najbolj relavantnih indikatorjev po štirih sklopih (družina, trg dela, aktivno državljanstvo, vrednote in drugo) pripomogla k metodološkemu razmisleku o relevantnosti posameznih baz podatkov in vsebinski primernosti posameznih spremenljivk. Predvsem pa je naša raziskava v kontekstu sodobnih raziskav o prisotnosti žensk v politiki naredila inovativni premik. Dosedanje raziskave so se v glavnem ukvarjale z vplivom političnih, socialno-ekonomskih in kulturnih dejavnikov na prisotnost žensk v politiki. V glavnem so pri vplivu kulturnih dejavnikov ugotavljale, kakšen vpliv na vstopanje žensk v politiko imajo religija ali, enakost spolov kot vrenota, (Norris in Inglehart, 2002). Drugi pristop, ki proučuje družbenoekonomske dejavnike, pa je ugotavljal kakšen vpliv na politično participacijo žensk ima tip družbe, bruto družbeni dohodek, stopnja urbanizacije, indeks človekovega razvoja (angl. Human Development Index - HDI) in delež žensk na trgu delovne sile (Siaroff, 2000; Tremblay, 2006). Politični dejavniki pa se v glavnem osredotočajo na vprašanja, kakšne pravice imajo ženske in kakšen je vpliv političnega sistema (volilni sistem, stranke in posebne politike). Nekateri se tako ukvarjajo s povezanostjo med letom pridobitve volilne pravice žensk in prisotnostjo žensk v politiki, drugi pa z volilnim sistemom, državnim ustrojem (dvodomen ali enodomen parlament), značilnostmi političnih strank in podobnim. Takšne in podobne raziskave so bile opravljene tudi v slovenskem prostoru. Pričujoča raziskave pa je pripomogla k razvoju raziskovanja na tem področju (in s tem znanosti) v Sloveniji, saj je nadgradila omenjene študije, ki so bile doslej opravljene in so se ukvarjale predvsem z omenjenimi dejavniki, saj je prvič pod drobnogled postavila razmerje javno-zasebno. Hkrati pa je pomemben njen doprinos tudi v evropskem kontekstu. V okviru evropskega raziskovanja žensk v politiki so bile z redkimi izjemami (Kolinsky) spregledane analize, ki bi se posvečale prav dejavnikom, ki vplivajo na razmerje javno-zasebno. V ameriški referenčni literaturi, kjer obstaja daljša tradicija proučevanje spola in političnih ambicij, raziskujejo razloge, zakaj se ženske v manjši meri odločajo kandidirati (Davidson-Schmich, 2006; Fulton, Maestas, Maisel in Stone, 2006). Pri tem ugotavljajo, da je eden od razlogov tudi v tem, da ženske pogosteje kot moški dvomijo o svojih sposobnostih in veščinah (Fox in
Lawless, 2004). Ali, da na možnosti politične participacije moških in žensk vplivajo nekatere zasebne prakse, strukturiranje vsakdanjega življenja, vpliv družinskega okolja, delitev dela v družini, skrb za nepreskrbljene otroke, časovni in finančni viri posameznic in posameznikov ter njihova vključenost v prostočasne in prostovoljske dejavnosti. Skratka vse to, kar se skriva pod zasebnim življenjem in različnimi življenjskimi praksami (Burns, Scholzman in Verba, 2001). V pričujoči opravljeni raziskavi so bile navedeni dejavniki postavljeni v samo središče raziskovanja in so zato pomembni tudi za primerjalne analize tudi na evropski ravni.
ANG
The first phase of the research has with evaluated variables and selection of most relevant indicators in four sets (family, labour market, active citizenship, values and other) contributed to methodological reflexion about importance of individual databases and content relevance of individual variables. However before all has our research in the context of contemporary state of the art of research about the presence of women in politics made innovative shift. The studies carried out by now have mostly dealt with the influence of political, social-economical and cultural factors on presence of women in politics. In general had in the field of culture factors evaluated what was the influence of religion on entering of women in politics or the impact of value as gender equality (Norris and Inglehart, 2002). The second approach which studies socio-economical factors has asserted how on political participation of women effects the type of the society, gross domestic income, urbanization, Human Development Index-HDI and share of women in labour market (Siaroff, 2000; Tremblay, 2006). Political factors are mostly focused on the questions as what rights do women have and what is the influence of political system (electoral systems, political parties and special measures). Some of the researchers deal with the relation between the year the suffrage was gained and presence of women in politics, other with electoral system, state constitution (uni- or bicameral parliament), characteristics of political parties and similar. This research has contributed to new knowledge in this field (and with that also to science) in Slovenia as it upgraded already mentioned studies which were till now mostly done and had studied already mentioned factors as for the first time it shed new light on the relationship between private and public. At the same time the contribution of the already mentioned research is important also in European context. In the frame of European research of presence of women in politics were with rare exceptions (Kolinsky) overlooked analysis which will focus on factors which influence on the relationship of public-private. In reference American literature where the tradition of studying gender and political ambition is longer they deal with questions as why women decide in a much fewer numbers to run for office (Davidson-Schmich, 2006; Fulton, Maestas, Maisel in Stone, 2006). By doing that they assert that one of the reasons are also doubts in abilities and skills present at female population much more as in male population (Fox in Lawless, 2004). Or that the chances of political participation of men and women are effected also by private practice, structure of everyday life, the influence of family environment, division of labour in the family, care for children, time and financial resources of individuals as well as their inclusion in voluntary and free-time activities. All that the private life is defined (Burns, Scholzman in Verba, 2001). In this research all the mentioned factors were put in the focus of the research and are there for important also for comparative analysis on the European level.
10.2.Pomen za razvoj Slovenije11
SLO
Ugotovitve pričujočega raziskovalnega projekta nakazujejo, da Slovenija izstopa iz evropskega konteksta po manku zanesljivih (statističnih ali drugih preverljivih) podatkov oziroma odsotnostjo kompleksnih analiz, ki bi lahko služile kot indikatorji enakosti položaja žensk v družbi in še posebej politiki. Tak primer je odsotnost podatkov o volilni udeležbi glede na spol, ali uradnih podatkov o članstvu (delovanju) žensk v političnih strankah. Te podatke bi bilo potrebno začeti zbrati, zato da bi jih lahko analizirali, saj so izjemno pomembni, kot indikatorji enakosti spolov v Sloveniji. Slednja raziskava je prav tako pomembna za razvoj Slovenije saj je s številnimi dogodki, ki so bili izvedeni v njenem okviru (predstavitve na konferencah, okrogle mize, predavanja, delavnice) pripomogla k širjenju vednosti o teh vprašanjih ter posredno tudi k opogumljanju žensk za odločitev za kandidaturo ali širše za sodelovanje v polju političnega. Njeni rezultati so bili predstavljeni Uradu za enake možnosti in oblikovana priporočila, ki lahko morda vplivajo na večje možnosti vstopanja v polje politike in, ki bi lahko pomembno vplivali na preseganje tradicionalnih vzorcev spolno specifične skrbi za družino in dela v zasebni sferi.
Predvidevamo, da bodo priporočila spodbudila politične stranke k spremembi nekaterih mehanizmov, ki v stranki delujejo, tako bodo lahko vplivala na rekrutacijo kandidatk za poslanke, mehanizme izbora in na nastanek nekaterih dobrih praks, ki bi ženskam olajšale odločanje za kandidaturo oz. politični angažma. Na ta način se bodo lahko spremenile nekatere spolno-specifične prakse v vsakdanjem življenju moških in žensk, utrjevale politike enakih možnosti ter s tem predvsem omogočali pogoji za vstop v politiko mladih žensk oziroma staršev obeh spolov z majhnimi otroki. Projekt je torej prispeval k ustvarjanju in spodbujanju enakih možnosti preko večplastnega ozaveščanja, kakor tudi preko informiranja širše javnosti, preko tiskanih objav in razprav na družabnih omrežjih.
ANG
The findings of our research project indicates that Slovenia is set apart form European context because of the absence of reliable (statistical and other verifiable) data or the absence of complex analysis which would serve as the indicators of equal position of women in society and especially in the politics. Such case of absence of data is voters turnout regarding gender or official data on (active) membership of women in political parties. This kind of data needs to be collected so that they could be analyzed as they are extremely important as indicators of equality of women and men in Slovenia. This research was also important for development of Slovenia as numerous events were carried out in its scope (presentations on the international conferences, round tables, lectures, workshops). It has spread knowledge about the already mentioned questions and has indirectly contributed to empowerment of women to decide for candidacy or broader participation in the field of politics. Its results were presented at Office for Equal Opportunities and recommendations were made, which could influence on higher chances of women's decision to enter in to politics and which could had important impact on overcoming of the traditional pattern of gender specific care for the family and work in private sphere. We anticipate that recommendations will encourage political parties to change some structural mechanism within the party and so would influence on recruitment of female candidates for MP's, the mechanisms of selection and on formation of good practices which would made women's decision to run for office more easy. In this way some of the gender specific practice will change in everyday life of men and women, the equal opportunity politics will be endorsed and before all the conditions for entrance into politics for young parents and especially young women will be encouraged. The project has there for contributed to creation and encouragement of equal opportunities through awareness, as well as by informing the general public through printed publications and discussions on social networking sites.
ll.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva!
Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni
Cilj		
F.01	Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin	
	Zastavljen cilj	O da o ne
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.02	Pridobitev novih znanstvenih spoznanj	
	Zastavljen cilj	o DA O NE
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.03	Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja	
	Zastavljen cilj	O da o ne
	Rezultat	
	Uporaba rezultatov	
F.04	Dvig tehnološke ravni	
	Zastavljen cilj	o da o ne
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	1 d
F.05	Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja	
	Zastavljen cilj	o da o ne
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.06	Razvoj novega izdelka	
	Zastavljen cilj	o da o ne
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.07	Izboljšanje obstoječega izdelka	
	Zastavljen cilj	o da o ne
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.08	Razvoj in izdelava prototipa	
	Zastavljen cilj	o da o ne
	Rezultat	
	Uporaba rezultatov	d
F.09	Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije	
	Zastavljen cilj	o da o ne
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.10	Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije	
	Zastavljen cilj	o da o ne
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.11	Razvoj nove storitve	
	Zastavljen cilj	o da o ne
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	1 d
F.12	Izboljšanje obstoječe storitve	
	Zastavljen cilj	o da o ne
	Rezultat	d
		
	Uporaba rezultatov	d
F.13	Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov	
	Zastavljen cilj	o da o ne
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.14	Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov	
	Zastavljen cilj	o da o ne
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.15	Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz	
	Zastavljen cilj	o da o ne
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.16	Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz	
	Zastavljen cilj	o da o ne
	Rezultat	
	Uporaba rezultatov	
F.17	Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso	
	Zastavljen cilj	o da o ne
	Rezultat	I d
	Uporaba rezultatov	1 d
F.18	Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)	
	Zastavljen cilj	o da o ne
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.19	Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off")	
	Zastavljen cilj	o da o ne
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.20	Ustanovitev novega podjetja ("spin off")	
	Zastavljen cilj	O da o ne
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.21	Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov	
	1	
	Zastavljen cilj	O da o ne
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.22	Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov	
	Zastavljen cilj	O da o ne
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.23	Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev	
	Zastavljen cilj	O da o ne
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.24	Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev	
	Zastavljen cilj	o da o ne
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.25	Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev	
	Zastavljen cilj	O da o ne
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.26	Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev	
	Zastavljen cilj	o da o ne
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.27	Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine	
	Zastavljen cilj	O da o ne
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.28	Priprava/organizacija razstave	
	Zastavljen cilj	O da o ne
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.29	Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete	
	Zastavljen cilj	O da o ne
	Rezultat	d
		
	Uporaba rezultatov	d
F.30	Strokovna ocena stanja	
	Zastavljen cilj	o DA O NE
	Rezultat	1 d
	Uporaba rezultatov	1 d
F.31	Razvoj standardov	
	Zastavljen cilj	o da o ne
	Rezultat	1 d
	Uporaba rezultatov	1 d
F.32	Mednarodni patent	
	Zastavljen cilj	o da o ne
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	
F.33	Patent v Sloveniji	
	Zastavljen cilj	o da o ne
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.34	Svetovalna dejavnost	
	Zastavljen cilj	o da o ne
	Rezultat	d
	Uporaba rezultatov	d
F.35	Drugo	
	Zastavljen cilj	o da o ne
	Rezultat	I d
	Uporaba rezultatov	
Komentar
12.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva!
Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja
	Vpliv	Ni vpliva	Majhen vpliv	Srednji vpliv	Velik vpliv	
G.01	Razvoj visokošolskega izobraževanja					
G.01.01.	Razvoj dodiplomskega izobraževanja	O	O	O	O	
G.01.02.	Razvoj podiplomskega izobraževanja	o	o	o	o	
G.01.03.	Drugo:	o	o	o	o	
G.02	Gospodarski razvoj					
G.02.01	Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu		O	o	o	o	
G.02.02.	Širitev obstoječih trgov		o	o	o	o	
G.02.03.	Znižanje stroškov proizvodnje		o	o	o	o	
G.02.04.	Zmanjšanje porabe materialov in energije		o	o	o	o	
G.02.05.	Razširitev področja dejavnosti		o	o	o	o	
G.02.06.	Večja konkurenčna sposobnost		o	o	o	o	
G.02.07.	Večji delež izvoza		o	o	o	o	
G.02.08.	Povečanje dobička		o	o	o	o	
G.02.09.	Nova delovna mesta		o	o	o	o	
G.02.10.	Dvig izobrazbene strukture zaposlenih		o	o	o	o	
G.02.11.	Nov investicijski zagon		o	o	o	o	
G.02.12.	Drugo:		o	o	o	o	
G.03	Tehnološki razvoj						
G.03.01.	Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti		o	o	o	o	
G.03.02.	Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti		o	o	o	o	
G.03.03.	Uvajanje novih tehnologij		o	o	o	o	
G.03.04.	Drugo:		o	o	o	o	
G.04	Družbeni razvoj						
G.04.01	Dvig kvalitete življenja		o	o	o	o	
G.04.02.	Izboljšanje vodenja in upravljanja		o	o	o	o	
G.04.03.	Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave		o	o	o	o	
G.04.04.	Razvoj socialnih dejavnosti		o	o	o	o	
G.04.05.	Razvoj civilne družbe		o	o	o	o	
G.04.06.	Drugo:		o	o	o	o	
G.05.	Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete		o	o	o	o	
G.06.	Varovanje okolja in trajnostni razvoj		o	o	o	o	
G.07	Razvoj družbene infrastrukture						
G.07.01.	Informacijsko-komunikacijska infrastruktura		o	o	o	o	
G.07.02.	Prometna infrastruktura		o	o	o	o	
G.07.03.	Energetska infrastruktura		o	o	o	o	
G.07.04.	Drugo:		o	o	o	o	
G.08.	Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva		o	o	o	o	
G.09.	Drugo:		o	o	o	o	
Komentar
13.Pomen raziskovanja za sofinancerje12
	Sofinancer				
1.	Naziv				
	Naslov				
	Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala:				EUR
	Odstotek od utemeljenih stroškov projekta:				%
	Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja				Šifra
		1.			
		2.			
		3.			
		4.			
		5.			
	Komentar				
	Ocena				
14.Izjemni dosežek v letu 201213 14.1. Izjemni znanstveni dosežek
V Teoriji in praksi št.2/2012 je izšel tekst Milice Antic Gaber in Irene Selišnik Politično polje, zasebno življenje in vstopanje žensk v politiko. Tekst poskuša, z inovativno povezavo Bourdieujevega razumevanje konceptov polja, kapitalov in habitusa, razložiti problematiko vstopanja žensk v politiko. Pri tem smo izhajali iz predpostavke, da je vstop v politiko vstop v specifično polje; da mora politik/političarka za vstop posedovati specifične oblike "kapitalov". Nujno je razumeti, kako je politično polje strukturirano in v kakšnem širšem politično kulturnem kontekstu prihaja do razmišljanj in odločitev za vstop v politiko. Pri tem nas je zanimalo, kako je politično polje v Sloveniji strukturirano oz. kako deluje in kaj "sporoča" tistim, ki razmišljajo o vstopu vanj. Pri tem smo posebej izpostavili problematiko razlik po spolu. Do odločitev za vstop v politiko namreč prihaja v kontekstu specifičnega razumevanja vlog spolov v vsakdanjem življenju, politični kulturi in družbi nasploh.
14.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek
Enodnevni seminar z delavnicami „Širimo vednost dajemo moč: delavnice za ženske v politiki" je bil izveden v septembru 2012 v organizaciji Slovenskega sociološkega društva. V prvem delu so bili predstavljeni rezultati raziskave s strani sodelavk na projektu (Milica Antic Gaber, Irena Selišnik, Aleksandra Kanjuo Mrčela), v drugem delu pa smo teoretično znanje aplicirali na konkretne prakse v treh delavnicah. Delo v delavnicah so izvajale strokovnjakinje in strokovnjaki s področja enakosti spolov v paru z izkušenimi političarkami z daljšim stažem delovanja v politiki. Na delavnicah so bili komentirani rezultati raziskave in tako , pripomogli tudi k opolnomočenju žensk za kandidaturo in aktivno udeležbo v političnem odločanju, saj so mnoge udeleženke opozorile, da so preko znanstvenih raziskav sedaj prvič ugotovile, da v svoji izkušnji niso edine, in da si jo delijo z mnogimi ženskami, ki že delujejo v politiki. Delavnic se je udeležilo 22 političark iz vse Slovenije.
C. IZJAVE
Podpisani izjavljam/o, da:
•	so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni
•	se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS
•	so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki
•	so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta
Podpisi:
zastopnik oz. pooblaščena oseba	in vodja raziskovalnega projekta:
raziskovalne organizacije:
Univerza v Ljubljani, Filozofska	Milica Antic-Gaber
fakulteta
ŽIG
Kraj in datum: Ljubljana	|8.3.2013
Oznaka prijave: ARRS-RPROJ-ZP-2013/61
1	Opredelite raziskovalno področje po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science). Prevajalna tabela med raziskovalnimi področji po klasifikaciji ARRS ter po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science) s kategorijami WOS (Web of Science) kot podpodročji je dostopna na spletni strani agencije (http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/preslik-vpp-fos-wos.asp). Nazaj
2	Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj
3	Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj
4	Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11) Nazaj
5	V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikost pisave 11). Nazaj
6	Navedite znanstvene dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj
7	Navedite družbeno-ekonomske dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'.
Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen.
Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta _ - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj
8	Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 7 in 8 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj
9	Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj
10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj
11	Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj
12	Rubrike izpolnite / prepišite skladno z obrazcem "izjava sofinancerja" http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/, ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj
13	Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega projekta v letu 2012 (največ 1000 znakov, vključno s presledki). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj
Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2013 v1.00
C5-33-4D-3E-39-1E-EA-7B-38-53-16-82-78-C5-02-63-8C-BF-7C-99
5 Družbene vede 5.04 Sociologija Znanstveni dosežek: Politično polje, zasebno življenje in vstopanje žensk v politiko.
Vir: Antic G., M., Selišnik, I. (2012): Politično polje, zasebno življenje in vstopanje žensk v politiko.
Teorija in praksa: družboslovna revija, 49 (2), str. 396-415.
100%
50%
0%
1990 1992 1996 2000 2004 2008 2011
Slika: Delež žensk in moških v parlamentu
Tekst poskuša, z naslonitvijo na Bourdieujevo razumevanje konceptov polja, kapitalov in habitusa, razumeti problematiko vstopanja žensk v politiko. Izhajamo iz predpostavke, da je vstop v politiko vstop v specifično polje; da mora politik oz. političarka za vstop posedovati specifične oblike "kapitala". Pri tem je nujno razumeti, kako je politično polje strukturirano in v kakšnem širšem političnokulturnem kontekstu prihaja do razmišljanj in odločitev za vstop v politiko. Zanima nas, kako je strukturirano politično polje v Sloveniji oz. kako deluje in kaj "sporoča" tistim, ki razmišljajo o vstopu vanj. Pri tem posebej izpostavljamo razliko v spolu. Do odločitev za vstop v politiko namreč prihaja v kontekstu specifičnega razumevanja mesta oz. vlog spolov v vsakdanjem življenju, politični kulturi in družbi nasploh ter tudi povsem določenega vrednotenja posameznih spolnih vlog, pa tudi v kontekstu pojmovanj o primernosti oz. neprimernosti vstopa žensk v polje politike. Z analizo intervjujev, opravljenih pri predstavnikih in predstavnicah slovenske politične elite, prikažemo, na katere ovire pri tem opozarjajo konkretni politiki in političarke, ki so v politiko vstopili in v njej delujejo. Pri tem smo posebej pozorni na spolne razlike.
5 Social sciences 5.04 Sociology Scientific achievement: The field of politics, private life and entrance of women in to politics.
Reference: Antic G., M., Selišnik, I. (2012): Politično polje, zasebno življenje in vstopanje žensk v politiko. Teorija in praksa: družboslovna revija, 49 (2), str. 396-415.
100%
50%
0%
1990 1992 1996 2000 2004 2008 2011
Picture: Share of men and women in the parliament
By drawing on Bourdieu's concepts of field, capital and habitus, this text aims to comprehend the problem of women entering politics. It builds on the hypothesis that entering politics signifies the entering of a specific field; that the person entering politics he or she must possess specific forms of capital. This calls for an understanding of the way in which the political field is structured as well as of the broader political and cultural context in which deliberation on and actual entrance into politics takes place. We are interested in the way the political field is structured in Slovenia, how it functions and what is its 'message' to those who consider entering it. That is to say, that decisions to enter politics take place in the context of a specific understanding of the place and role of gender in everyday life, political culture and society in general; as well as in relation to very specific evaluations of individual gender roles and thus also in a setting that influences conceptions of the (in)appropriateness of women entering the field of politics. Through an analysis of interviews made with representatives of the political elite, we delineate the concrete problems politicians of both genders face when entering and working in politics. In doing this, we pay special attention to gender differences.
5 Družbene vede 5.04 Sociologija Družbenoekonomski dosežek: "Širimo vednost, dajemo moč: delavnice za ženske v politiki"
Ljubljana, Gospodarska zbornica Slovenije, 17.09.2012
V sodelovanju s Slovenskim sociološkim društvom smo organizirali seminar za mlajše političarke in ženske, ki želijo v politiko šele vstopiti. V prvem delu smo predstavili najpomembnejše raziskovalne ugotovitve o ženskah v politiki in na vodstvenih položajih v znanosti in gospodarstvu, med drugim tudi rezultate raziskave "Usklajevanje zasebnega in profesionalnega življenja kot ovira za številčnejšo prisotnost žensk v politiki". Drugi del dogodka je bil namenjen delavnicam namenjenih povezovanju, prenosu in širjenju tako teoretičnega znanja kot praktičnih izkušenj oziroma primerov dobrih praks s pomočjo političnega delovanja.