se koristi dUlav« ilua.iv» u«i»v-opravtètnl do liar productrsjo.
This paper is devoted to (he interest« of the working clses. Work* ora sre entitled to sll what they produce.
Ste v. (No.) 203.
N
ita McNamara in kolina kapitalistična zarota.
Čimbolj se bliža porotna obravnava proti bratoma Me Ñamara, tembolj presenečajo javnost sen-zaeionelna odkritja, ki uhajajo izza kulis kapitalističnih perseku-torjev. Jasno je že kot beli dan, da celi proees skovan proti bratoma Me Ñamara ni nič drugega kakor jedna gigantna kapitalistična zarota, ki se razteza Od jednega kouea Amerike do drugega; namen te zarote ni samo ubiti železarsko - stavbno unijo, ktere tajnik je J. J. Me Ñamara, temveč eelo delavsko gibanje na kontinentu sploh. Eksplozija v "Los Angeles Times" - tiskarni, ktera je požrla 21. človeških življenj, je za kapitalistične konspiratorje postranska stvar; to je bila le pretveza, da so imeli povod pričeti s kolosalno protidelavsko gonjo. Kakor kažejo najnovejša odkritja neumornih preiskovalcev na strani delavstva v Los Angele-su, bila je raastrelba v tiskarni li sta "Times" naročeno delo ne delavskih voditeljev temveč califor-nijskih kapitalistov. In na čelu te zločinske konspiraeije ni nihče drugi kot sam Harrison Gray Otia, lastnik lista "Los Angeles Times ' politični bos v Los Angelesu in zapriseženi sovražnik vsakega delavskega gibanja. Mnogi detektivi, ki dejujejo v prid Mc Namari-ne obrambe in kteri tesno zasledujejo Otisove zarotnike trdijo, da
0	tem ni več dvoma.
Dalje je bilo dognano zadnje dni, da je Ortie Me Manigal, kteri bo nastopil proti bratoma Me Na-namara kot glavna priča, polbla-zen človek. Njegov stric George Behm iz Portage, Wis., je izjavil, da Ortie ni bil nikoli pri zdravi pameti, da se mu večkrat meša. Behm ga dobro pozna že od njegovega 16 leta. Ako je to resnica, potem seveda bo lahko zagovorni-štvu razbiti vso "evidenco" toži-teljstva v prazen nič. Da tak človek, kot je Me Manigal, kteri je zgromadil na ušesa Burnsovih detektivov nebroj "zločinov" na ratlin bratov McNamara, ne more r. ti pri zdravi pameti, je samoumevno: ali je kronično bolan na duhu, an je pa hipno znorel vsled lakomnosti za Burnsovimi cekini.
1	Cela obtožba in zagrožena smrt na vešalih za delavske voditelje v tem procesu naravno sloni na Mc Manigalu. On je glavna priča kot je bil Orchard v znani zaroti proti Ilavwoodu in tovarišem.
Kako cela stvar, obstoji v Los Angelesu, o tem poroča poročevalec "Appeal to Reasonu" sledeče:
"Sodnik Walter Bordwell je določil pričetek obravnave proti James B. in John J. Mc Namari na dan 10. oktobra t. 1.
Odvetniki na strani tožiteljstva in Burnsovimi detektivi se dan za dnem posmehujejo Mc Namarinim odvetnikom. Nepristranski nav-zočniki zadnjih deset dni v sodni dvorani so izjavili, da še niso nikdar videli tako pristranskega nastop« od sodnikove strani kot v tem slučaju. V Moyer - Haywoo-dovem procesu je sodnik Wood *es Čas zavzemal neutralno stališča. Sodnik Bordwell je pa odprto Da strani tožiteljstva. V mnogih svojih odlokih nastopa naravnost brutalno. Bordwell ne samo zastopa zloglasne Merchants' & Manufacturers' Ass'n" temveč je tudi gorak prijatelj še bolj zloglasnega Otisa, lastnika lista "Times". Ta *>dnik se odprto ponaša, da je potomec neke aristokratiške rodbine
Anglije, kera se je naselila v Južni Californiji. Pred vsem pa *°dnik Bordwell sovraži Irce. (In brat« Me Ñamara sta irskega rodni) Irce sovraži še bolj kot de-l*vce. In ta tiranski sodnik, ki ^isli, da je en angleški aristokrat več vreden kakor vse ameriško Jjodstvo, jP «edaj našel priliko, m znese. Ni čuda, da je zago-
'J!!?0'* !llM «sM«r, IHc. 6. 1W7, »t t h. post of ft • y Ctiteago lu. uud»> tbt Act of (Jongr«#* of March Ird. 1*78.
Office: 2146 Blue laland Ave.
'Delavci vseh dežela, združite se".
81
PAZITE!
ns številko v oklepaju« kl ee nsKs)s poleg vašega naslova. prilepljenega epodal sli
ns ovitku. Ako (204)
|e številka . tedni vsm S prihodnjo številko našega lista poteče naročnina. Prosimo ponovite |o takoj.
Chicago, III., 1. augusta (August), 1911.
Leto (Vol.) VL
vorništvo v skrbeh, ne radi tega da bi bila brata Mc Namara kriva obdi Iženih zločinov, ali da ima to žiteljstvo kakšne dokaze, temveč zato, ker sodnik in distriktni prav dnik absolutno vladata v sodni dvorani kot dva carja in odločil jeta v vseh stvareh kar po svoje ne oziraje se na zakon, justico ali na humaniteto.
Zagovorništvo polaga vso svojo moč na ogromne mase ljmlstva, v svesti si, da barbarsko praktici ranje tožiteljstva mora prenehati ako se ljudstvo odzove v silnem protestu! Sodnik Borwell seveda naglaša, da njegovo sodišče ne bo niti najmanj omajano, četudi protestira 20 milionov ljudi. Burn sovi detektivi se odprto posmehu jejo, češ, da mora priti nekaj dru gega kot pa Debsovi Članki in so cialistični veter, da bi preprečilo Mc Na marino smrt na vešalih. To torej dokazuje, da krvoločni kapitalistični zarotniki imajo že vse pripravljeno: kupljene priče, kupljeno poroto, kupljenega sodnika in rablja z vrvico. Toda poča kajmo delavsko ljudstvo bo imelo zadnjo besedo."
Tako stoji stvar te dni*v Los Angelesu.
SOCIALISTIČNI PREGLED.
—	V Gary, Ind., so se v zadnjih dveh tednih ustanovili štirje klu bi s članstvom mešanih narodnosti. Člani so Poljaki, Čedii, Srbi in Bolgari. Poulični večerni shodi se vrše trikrat v tednu. ,
—	V Benton Harboru, Mich, je bil pred nekaj dnevi izvoljen v šolski svet socialist Arthur Price
—	Socializem naprduje tudi v ledenomrzli in do skrajnosti izkoriščani Alaski. Rudarji vposle-ni v zlatih rudnikih t Deantwoo-du so ustanovili krepko organizacijo. Z namenom, da razširijo socialistično misel tudi po ostalih rudarskih naselbinah Alaske, apelirali so pred kratkim na glavni stan stranke za govornika in organizatorja in obenem poslali zlatega prahu v vredrosti $106.88, ki je bil varno zašit v kozji koži. Zlat prah je bil namenjen za pokritje stroškov organizatorja. Izvrševal ni odbor stranke se je takoj odzval in p< «lal sodr. Goebela v A laško.
BOJ PROTI DELAVCEM.
—	Brezposelnost je zločin v Pa-ducah, Ky.! Tuj delavec, kteri pride v to mesto in brž ne dobi dela, je prijet radi "vagabunda-že" in obsojen k zloglasnemu "chain - gangu". To je vrsta mestnih kaznjencev, ki opravljajo javna dela seveda brezplačno. Stari "chain-gang" (vklenjena četa) je že tako opešal, da ga je «treba nadomestiti z novimi močmi; zato je policija sedaj na delu.
—	Zloglasni sodnik Whitford v Denver.i, Colo., je zopet obsodil dva štrajkarska "piketa", člana premogarske organizacije, na leto dni zapora, a več drugih pa na denarno globo. Obsojenci so baje prelomili njegov smrdljivi "injunction".
—	Ob času zadnjih delavskih bojev v Los Angelesu, Cal., je bilo aretiranih čez 400 štrajkarjev radi "piketiranja".
—	Ne.k i avtomobilist. je pred kratkim povozil psa v Medfordu, Oreg., kterega je moral potem plačati z $00. Nekaj dni pozneje je pa povozil nekega delavca. Ali je bil zaprt? Ne! Ali je kaj plačal? NiČ! Po voženi delavec, ni dobil ničesar razen — odrgnjenih udov, a zgubil je pa dvotedenski zaslužek, ker ni mogel na delo dokler ni o-krcval. Bogataški pes je več vreden kot delavec!
,— Policaji v Pittsburgn, Pa, so pred nekaj dnevi aretirali celo jato brezposelnih in breadenarnih delavcev, ki so prenočevali v nekem parku.
—	V državi Maine je zakon, po kterem se ima vsaka oseba, ktera umre v javni bolnišnici, sirotišnici in v ječi, oddati v zdravniško učilišče za raztelesavanje. Reveži niso niti po smrti več varni l
HAVLICKOV SPOMENIK.
(*'eška kolonija v Chieagu — kar je naprednih, svoljodoinisel nih Cehov — je zadnjo nedeljo, 30. jul., obhajala veliko slavnost. Odkrit je bil spomenik Karla Ha-vlička Borovskega v Douglas parku. Slavnost se je pričela z velikanskim več milj dolgim obhodom naprednih čeških organiza cij od May in 18. ulice do parka in končala z imjxrzantnim in entu ziasrtičnint odkritjem krasne bronaste s« he, ktera prestavlja Hav-liČUa, ob navzočni*iti 30.000 oseb. Pri odkritju sta med drugimi govorila tudi chikaški župan Harrison in Deneen. governor države Illinois. To je prvi češki spomenik v javnem parku na ameriških tleh. — Kari ITavliček Borovski je bil rojen 1. 1821 in umrl je 1. 1856. Bil je pesnik, časnikar in velik boritelj za ljudska prava ob času avstrijskega absolutizma 1. 1848, Tiranska avstrijska vlada ga je preganjala in vlačila po zaporih in kočno pregnala na Tirol sko. kjer je je prebil štiri leta. Njegov spomenik v Avstriji je dandanes še nemogrč. ITavliček je bil tudi svobodomislec. Sodru-gom in somišljenikom našim je znan po svoji satirični pesnitvi "Krst sv. Vladimira", ktero je izdala v slovenskem ježku "Svobodna Misel" v Pragi in ktero ima tudi "Proletarcc" v svoji knjižni zalogi.
Cast možu!
° x -
Zopet jedna žrtev hudodelskega sistema.
Chikaški dnevniki poročajo, da je zadnji teden policija prijela neko Marv SKaakh", » .Slavonian,"
(Hrvatica ali Slovenka?), ktera je pustil« svojega mrtvega otroka na stopnicah hiše št. 1546 Carroll Ave. Mary je sprva — kakor pi šejo listi — priznala, da je otroka zadavila, ker v svoji veliki bedi ni mogla kam z njim, a po«zneje je pa izpovedala na policijski postaji, da je otrok sam umrl v njenem naročaju, ko je begala z njim po chikaških ulicah. Dalje je priznala, da je stara 21 let in otrok da je nezakonski. Pred nekaj tetini je prišla iz Indiane, kjer jo je njen »zapeljivec pustil na cedilu. Tukaj je dobila službo v nekem restavrantu za $6 na teden, a ko je prišel čas poroda, je šla v me stno bolnišnico. Otrok, ko so ga našli, je bil zavit v cunje kakorš-ne navadno dajejo v County Hos-pitalu. Po teh ornijah so naravno hitro zasledili številko in ime matere, ktera je pred kratkim bila v porodniškem oddelku bolnišnice in aretacija je sledila.
Dekle je sedaj v okrožni ječi. kjer čaka veleporote pod obtožbo detomora. Sirota je brez sredstev, brez prijateljev, nevešča angleškega jezika, v skrajno tužnem položaju. Žrtev je hudodelskega sistema, kakoršnih je na sto in nt.o-tisoče. Potrudili se bomo, da poiz-vemo natančno njene okolščin« nakar bomo še poročali.
— Ožje volitve na Gališkem so prinesle socialno r demokratični stranki še en uspeh. V kmečkem okraju Drohobvez je izvoljen ru-sinski sodrug Semen Vitijk. Sedanji parlament šteje torej 82 socialnih demokratov. Zaradi bornih pet mandatov, ki so jih združeni nasprotniki pridobili z vsem naporom in z vsem nasiljem, se larinn Bienerthu res ni izplačalo razpušcati parlament, tem manj ker je ravno združitev nasprotni-«ov in neuspeh Bienerthove volilne parole le povečal moralno moč socialne demokracije.
Sicer so se trališke volitve za» cljučile s tem, da je propadel bivši poslanec Markov in ž njim vsa carofilska stranka. Markov je bil tovariš Hribarjev na njegovem >otovanju v Peterburg. Da je ta skrajno nazadnjaška stranka po->olnoma propadla, je tudi političen napredek.
Splošen pregled.
—	V Chrzanowu je bila, kakor piše "Naprzod" izvolitev, sociali-* stičnega kandidata sodr. 2ulaw-skega v vseh volilnih mestih skozi in skozi ugi dna. Na podlagi vseh, iz posameznih volilnih mest in občin došlih prvih poročil je zainogel "Naprzod" konstatirati, da so dobili: kandidat sodr. Žu-lawski 6447 glasov, dr. Wrobel (poljski narodovec) 6180 in narodni demokrat Zaranski 5866 glasov. Potemtakem sta bila izvoljena prva dva kandidata in poslednji je propadel. Kar naenkrat se je razglasilo: Chrzanovsko županstvo se je "pomotilo v seštevanju". (Tu je na inestu poljski izraz "dodawanie") Začelo se je znova šteli in se oficielno razglasilo: Wrobel 6478, Zaranski 6397 in Žulawski 5997 glasov. Tako je socialno demokratični kandidat propadel, ker so mu ukradli pri glavnem skrutiniju 450 glasov. Poljska socialna demokracija vloži v parlamentu energičen protest
proti tem falzifikacijam volitev.
e	o
*
—	Nemčija v Maroku. Nemška vlada je odposlala v inaročansko pristanišče Agadir križkricoj po imenu: "Panther"; v oficiozni " Nordeutsehe AHgemeine Zei-tung" poroča, da ta korak ne zasleduje sovražnega namena, temveč da ima le namen ščititi "življenje in lastnino" nemških podanikov, naseljenih v južnem Maroku. Po zatrdilu španskega notranjega ministra se je v Agadirju izkrcalo 500 nemških vojakov. Ta korak nemške vlade je zbudil v francoski oficijelni javnosti veliko razburjenje v tem večji meri, ker francoska vlada o razmerah nemške vlade ni bila poučena in je bil francoski poslanik v Berlinu, Cambon, ko je izvedel za ta nastop, naravnost presenečen. Korak nemške vlade kaže, kaj so vredni dogovori /meščanskih vlad ; najpoprej je očitno prekršila al-žesiraško pogodbo francoska vla da, njej je sledila španska vlada in sedaj je priromala še Nemčija. Sodrug Jaurčs bere v "Humanité" hude levite francoski vladi; očita ji, da je s svojo zločinsko politiko v Maroku do skrajnosti ogrozila mednarodni mir in pravi, da ji zdaj ne preostaja druzega. kot da se lojalno pobota z ostalimi udeleženimi državami glede razdelitve maročanskega "plena", ali pa lojalno opusti svojo nelojalno dosedanjo politiko.
talisti take borne plače, da so ko maj za sol in kruh. Za zločince in krivoprisežnike, ako jim pomaga jo razdirati unije, pa skrbijo po dčetovsko.
Kapitalisti in njih golo orodj so rog umazana in nizkotna drhal
— Najvišji zvezni državni prav dnik Wickersham je govoril pret "Minnesota State Bar Associa tion" (minesotska advokatska in pravdniška zbornica) o regulaciji velikih korporacij skozi zvezno vlado. Njegov govor je obudi povsod senzacijo. V svojem govo ru je dejal, da mora država ura v na vati velike podjetniške ind ust ri elne organizacije (truste). Država naj bi imela pravico tudi določat cene, ker danes določajo cene le glavni produeenti, kar provzroča da je svobodna konkurenca nekaj nemogočega. Državna komisija ki bi imela moč določati cene izdelkom, bi tudi preprečila trust janom grešiti zoper protitrustjan-ski zakon.
Govor Wickershama dokazuje da je državni socialist ali pa demagog. Mi si radi tega ne bomo belili glave. Ali njegov govor pa vsekako spričuje, da so v vladnih krogih pričeli študirati bistvo so cfolizma, dasiravno so pred par leti še trdili, da je socializem tuja cvetka. Seveda ni državni socializem to, kar učijo socialistični misleci.
Kapitalisti so iznašli novo sredstvo, kako ohraniti sadje in sladoled dolgo časa v svežosti. Kakor odkriva dr. Wiley, član vladnega agrikulturnega oddelka, poslužujejo se prodajalci s sadjem na debelo in izdelovalci pladole-da posebnih kemičnih tvarin, s kterimi prezervirajo sadje, tako da izgleda sveže čeprav leži že mesece na tržnih stojalih. Delajo ako kakor so delali (in delajo še dane«) klavničarji, ko so barvali šunke za ameriške vojake v špansko - ameriški vojni. Da je pa ta cemrčna tvarina naravnost strup za vsak slab želodec, o tem vedo ;udi povedati veščaki, ki se pehajo z zdravilstvom. Pa kaj se irigajo kapitalisti' Velelopove ne »riga če se vsi ljudje zastrupijo,
samo da izprešajo dolar.
e	*
— V Chicagi je nastopila policija, golo orodje kapitalistov po isti metodi napram strokovno organiziranim delavcem kot svoje-časno rudniški baroni na zapadu jroti Moyerju, Ilavwoodu in Pet-ibonu.
Pri zaslišbi je glavna priča, no-toričen lump Pardee pripoznal, da je dobival trideset dolarjev na teden in da so mu plačevali vse stroške v hrttelu.
Takole skrbijo kapitalisti za krvoprisežnike, ako je treba spraviti unijske odbornike na vešala. Svojim delavcem plačujejo kapi-,
— Poizvedbe so dognale, da je železniška družba zakrivila železniško nezgodo dne 12. julija v Co-necticutu, pri kateri je 14 oseb izgubilo svoje življenje. Železniška družba je pa po stari navadi vso krivico vrgla na strojevodja, ki je pri nezgodi zgubi? življenje in se sedaj ne more zagovarjati. Ali njegova vdova je govmla za njega.
"Moj vbogi soprog je zgubil življenje, ker je preveč delal* V pondeljek je osem ur premikal vozove na tovorniškem kolodvoru v Bronx - u. Vi razumete, kaj pomeni pri taki vročini delati osem ur. Truden je prišel domov. Ob deveti uri zvečer je dobil ukaz, da mora prevzeti Federal ekspresni vlak ki o polndči ostavi mesto. Bil je truden, ali vseeno ni odpovedal, ker smo rabili denar. Ravnokar je okreval od tritedenske bolezni. Imel je ošpice in dali so nas v kva-ranteno. S tem so prenehali naši dohodki in prihranki so kmalu pošli. Trinajst let je bil v službi "New Haven in Hartford" železniške družbe in med temi 11 let kot strojevodja. Dobil pa ni nikdar regularne službe. Sedem let je bil le pomožni strojevoidja. Bil je zelo pazen in vesten v službi. Že večkrat je vodil Federal ekspresni vlak. Poznal je tir do piči-ce in če je ponesrečil, ga je zmogla vročina, ker je bil truden. V pondeljek zvečer je tožil, da ga je vročina zelo oslabila".
Izpoved njegove vdove je popolnoma verojetna za vsakega železničarja in se da tudi lahko dokazati. Kdor je osem ur delal v strašni vročini, ki smo» jo imeli pred nekaj tedni, in v peklu to vorniškega kolodvora, kjer solnce pripeka z vso silo in poleg se peče človek še pri razgretem parnem kotlu, je bil potreben trajnega počitka. Ali komaj je siromak prišel domov, da bi se odpočil, že je dobil ukaz, da mora o polnoči prevzeti ekspresni vlak.
Koiliko ur je vendar ta strojevodja spal ali imel počitka? Najbrž niti ene ure! In nespočitega človeka so prisilili, da je vodil vlak. ki je dirjal z eno miljo hitrosti na uro! Nesreča se je pripetila še le ob treh zjutraj.
Iz navedenega sledi, da vso krivdo zadene le železniško družbo, ker je iz lakomnosti do mastnih dividend, ukazala človeku voditi ekspresni vlak, ki je nujno potreboval počitka.
Iz polja delavstva.
—	Kapitalistični listi vabijo dola vce na vse kriplje v North Pa-koto na farme, češ da tam primanjkuje delavskih moči. V resnici je pa N. Dakota vsa preplavljena z delavci in letina je zelo slaba. Kapitalisti vabijo deleavce tamkaj edino z namenom, da dobe dovolj brezposelnih delavcev nakar bodo znižali plače. Čuvajte se teh limanic!
—	Slabo se dela v Portlandu, Oreg. Niti izučeni delavci ne morejo dobiti dela. Delodajalske a-genture, ki so v službi kapitalistov, pa kljub temu lažejo, da je v Portlandu dovolj dela.
—	Organizacija smothamarjev v San Franeiscu zahteva, da Sam Go mpers, predsednik American Federation of La nor, izstopi iz National Civic Federation, ktera ni za drugo kot kapitalistom za stafažo.
—	1000 premogarjev v Vigo in Green County, Indiana, ki so bili par tednov na štrajku, se je vrnilo zadnji teden nazaj na delo.
GROŽNJE KAPITALISTIČNIH RABLJEV.
•Predrznost kapitalističnih zarotnikov in rabljev v Los Angelesu presega že vse .meje. Sedaj jim je prišlo na misel, da bi spravili v ječo vsakega delavskega agitatorja in govornika, kteri bi javno protestiral proti barbarski perseku-ciji brate v McNamara. Neki kapitalist je izjavil sledeče: "Oba McNamara moramo obesiti in stvoriti odprto delavnico v Los Angelesu četudi nas stane miliar-do dolarjev in makar če bo treba zapreti vse agitatorje v južni Californiji. Sodnik Bordwell, distriktni pravdnik in šerif so naši možje skozinskoz. Ako bodo delavski agitatorji poskušali, vtikati se v naš 4 business \ dobili bodo po grbi kakor so dobili rudarji v Cripple Creeku. Neumne parade in resolucije topot ne bodo pomagale; Mo-ver - Haywood fiasko se ne sme ponoviti. Brc^a McNamara morata viseti."
V teh besedah se zrcali vsa podivjanost križejnih trinogov v k«^ pit alist i enem taboru. In Hearstovi isti se zgražajo nad Turčini, kteri koljejo Albance! Ali je treba večjih turških pasjeplavcev kot so oaliforniški kapitalisti?
John McNamara je minuli teden poslal iz svojega zapora v Los Angelsu daljši članek v "Bridge-man's Magazine", glasilo železarsko-stavbne unije, pri kteri je on mednarodni tajnik. Med drugim piše: "Opozarjam čitatelje, da naj dobro osolijo poročila iz Los An-gelesa glede našega procesa v navadnih čaoopisih. predno jih hočejo prebaviti. Ta poročila bodo precej pobarvana, Ako «hočete zvedeti resnico o našem slučaju, čitajte uradna unijska poročila in pa socialistične časopise. Obenem skušajte milwaukeezirati svojh domača mesta."
John J. McNamara je postal socialist odkar se nahaja v ječi.
—	Ameriški socialisti imajo do sedaj enega Sodruga kot poslanca v narodnem kongresu, 18 so-Irugov v deželnih zbornicah, 31 županov in 225 izvoljenih sodru-gov. v javnih službah.
e	•
*
—	Kdor se druži in občuje s človekom, katerega roke so se u-mazale z denarjem iz hiše nesramnosti, ni niič boljši 'kot on.
o	o
e
—	Prismojeni Lojze bi si rad
jomagal z lokalnim patriotizmom na noge. — Najbrž pohajajo novci, ki so prišli iz hiše sramote.
•	e
e
Ste le obnovili naročnino "Pro-etarca"? — Če jo še niste, storite to takoj, da ee Vam ns ustavi ata
(»ROLKTAItEC
UZT ZA IHTKMSI DK1.AVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOK*K.
Lastnik io iadajatelj:
Jvfaalavaaska delavska tiskovna družba v Cklcaf o. III.
Naročala«: 2« Americo $1.50 sa celo leto, 75c sa pal Is t*. Za Evropo 12 sa csio lato, $1 sa pol lata.
9fU*i p« dogovor* Pri tpromombi bivaliičm m moUg nov*pa naonaniti tudi STA MI aoslov.
/
PROLETARIAN
Owaad and published H ve« y Tuesday bp
loath Slavic Workmen'» Publishing Company Chicago, iilinoit.
Glasilo Slovenske organizacije Jugosl. socialistične Zveze v Ameriki.__
frank 1'adllpac. 1'raatdant;
Frauk Podboj, Secretary; . Frank JaaeilC, Traasurar. Frank Petrič Jo«
Vantîaï
Äl^torij.
ItmscatPTioH rates: United States and Canada, UJS a year. 7Sc lor half ysar. Foreign countriaa $2 a yaar, 91 (or half year. mftrnrisinc sates on sfrsement.
NASLOV t ADDRESS):
"PROLETAREC"
SI46 Blue Island ave. Chicago, 111.
Delavci in visoka carina.
Govor sodr. V. L. Bergera v kon grešni zbornici 14. junija t. L
(Nadaljevanje.) Nabavljajo se najnovejše zadn-. je čase iznajdene inašine namesto delavcev in plače so kolikor naj več mogoče znižavajo. Boj je za življenje in smrt in "slabejši zapade vragu."
Nevgnana konkurenca odbija dobiček na vsakem predmetu, a vsak predmet se zopet kosa z novimi predmeti, ki prihajajo na trg; to pomeni, da čim cenejše je blago, tem več kapitala je treba za vzdržavanje podjetja.
Iz tega je razvidno, da mali o-brtnik in mali trgovec s svojim majhnim kapitalom in s svojo majhno zaloga blaga vedno bolj in bolj izginja s površja, kakor je izginil rokodelec s svojo lastno . delavnico. Ravno ta razred malih obrtnikov in trgovcev najbolj vpije proti korporaeijam. železnicam in trustom. Ravno ta razred hoče, da bi bil Shermanov antitrustni zakon '4bolj aktiven" in ravno ta razred bi rad, da bi se kolo gospodarskega razvoja obrnilo na zaj.
To pa ni mogoče. Razdjati truste bi se reklo: razdjati našo civilizacijo. Še več : mi jih ne maramo razdjati! Trusti prinašajo nekakšni sistem v industrialn i kaos (zmešnjavo). Predhodniki so no vega družabnega reda. Trusti so prvi, ki bodo ubili grozonosna zla konkurence. Med tem ko konku renca še divja med delavci, ki iščejo dola in malimi trgovci, so trusti ze uničili konkurenco meti seboj v znamenju "velikega busi-nessa". Trusti so nedvomno mejnik v inthistrialni evoluciji Človeštva. Trusti poinenjajo napredek --toda, seveda, dobiček
prinašajo danes še le tistim, ki jih posedujejo.
Kar je torej treba storiti, je, da se privatno lastništvo trustov spremeni v javno lastništvo.
Prihodnji veliki korak gospo-darskega razvoja je ljudska lastnina trustov. Shermanov zakon mora se odpraviti in narediti nov zakon za podržavljenje vsake industrije, kjer t mat kontrolira izdelek in cene.
Trustom se je treba zahvaliti, da danes tako dobro poznamo kapitalistični sistem. Mi vidimo, da je individrulistična teorija o privatnem lastništvu "imetja" _
ktero je sedanji konkurenčni me-zdni sistem položil za temelj družbe — posledični popolnoma twrg-la možnoat privatnega lastništva za veliko večino ljudstva, .letin* desetina nagega prebivalstva že poseduje več kot štiri petinke vsega bogastva. Centralizacija lastninske k< ntrole narašča rapidno, medtem ko na drugi strani še hitrejše padajo plače, gotovost dela in socialna neodvisnost mezdnega in agrikulturnega prebivalstva. Bogastvo postaja največja in lahko bi rekli, da tudi jedina družabna moč. Vsaka vrednost človeka se že izraža v terminu bogastva : — v dolarjih in centih.
Vedno pa ne pojde tako. Beli ljudje .se bodo nasitili. Sedanje razmere in njih posledice ustvarjajo v na«i sredini pleme "belega ljudstva", ktero se kmalu ne bo
inoglo primerjati niti z v i stoletju.	I
V kratkem Času. ako $e med tem easoin razmere ne spremene
imeli bomo v Ameriki dva narmia — jedne in iste krvi. Prvi bo ve lik po številu, polciviliziran. iz stradan iu degeneriran vsled mi zerije; drugi bo pa majhen, pre nasičen, preeiviliziran in degeneriran vsled luksusa. In izidf
Nekega dne bo vulkanični iz bruh. Strašna kazen zadene kapitalistični razred kot razred in nedolžni bodo trpeli s krivieniki vred. Revolucija te vrste, akt) ke-daj pride, vrgla bi ljudstvo nazaj v polbarbarizem in vsaj začasno zatrla civilizacijo.
Ponujali so nam že raznovrstne remedije: obdačenje neproizvajal-ecv (single tax) več srebrnih dolarjev, "greenbaeke" in še dosti drugih reči. Toda ker vsi ti pripomočki ne morejo odpraviti gro-zonosne kompetieije in teškega vpliva stroja na delavca, moram jih po vrsti vse zavrniti kot ne-zadostljive. Zlasti to velja za "single tax", ki bi zaenkrat poostril konkurenco in tako še bolj povečal bedo meti delavci. Preti kratkim smo slišali goreč zagovor "single tax-a" iz ust gentlema-na (Mr. George) iz New Yorka. On nas je opozoril na uvedbo tega sistema v Vancouveru, British Columbia, in slikal je v rožnatih barvali dobrote, ki baje sledijo. Zdaj je pa prišla vest. da je Vancouver središče generalnega štraj-ka. prvi te vrste v imenovanem mestu, v kterem so prizadeti vsi organizirani delavci. Evidentno je torej, da po "single tax - u" ne bo kruha. (Smeh.) Mi socialisti pravimo sledeče: Strojev in napredka v izboljša-vanju sredstev za proizvajanje mi ne moremo niti nečerno uničiti niti zaustavljati. Civilizaeja ne ma ra iti nazaj v srednji vek v dobo barbarizma. Dokler so pa sredst va za proizvajanje, zemlja, maši nerija, surovi material, železnice telegraf itd. — privatna lastnina tako dolgo bo le par gospodarjev izrabljalo lastništvo teh stvari svoje lastne koristi. Konkurenčni individualizem nam je dal kapita lista in mezdnega delavca; več ne more dati. Družabni red kapitala sta in mezdnega delavea mora se neizogibno končati z ekonomsko nadvlado nekoliko absolutnih ka pita listov nad številnim delavskim razredom.
Mezdni sistem bil je korak raz voja k svobodi, toda samo en korak. Ako bi ne bilo strokovnega unionizma in delavskega združevanja. mezdni sistem bi provzročil družabni položaj, kteri bi bil slabši kot nekdanji fevdalizem. Družabne svobode in popolne pravice ne bo. dokler so hlapei na svetu svoboda in pravica bo le tedaj, ka dar bodo vsi ljudje na svetu delodajalci in obenem delavei.
Družabno svobodo in popolno pravico r>a zamore podeliti le kolektivno (skupno) lastništvo in demokratična (ljudska) uprava sredstev za proizvajanje in distribucijo.
Vem, tla ta preobrat se ne more izvršiti v enem samem dnevu ali potom — enodnevne revolucije; vem pa tudi. da vse zakmodajst-vo, če hoče biti napredno, se mora pomikati proti temu praven. Zakonodaja, ktera se ne giblje v tem smislu, je v nasprotju z gospodarskim razvojem, vsled česar ne more obstati; zakonodaja, ktera zaustavlja naravni razvoj industrije. gre nazaj in zato nima v s peha : zakonodaja, ktera deli narode v oborožene tabore, ktera neguje nepotrebno mornariee in ktera gradi kitajski zid earine med ljudstvom, je nazadnjaška.
Predloga, o kteri zborniea sedaj „debatira, jc majhnega pomena za lelavski razred. Samaposebi ne pomeni nikakoršnega materialnega preobrata razmer med delavstvom. Ali ker je nn potu soeialne-ga in političnega razvoja in ker je korak k odstranitvi stare carinske supersticije in vodi do tesnejšega zbliža nja raznih narodov, hočem podpirati to predlogo. (Ploskanje.)
fKonce prih.) (S tem je končan prvi in znameniti soeialistieni govor dodruga Bergera v kongresu. Sedaj pride debata, ktero je imel sodr. Ber-ger z mnogimi kongresniki v zbornici, ko je končal svoj govor Debata je zanimiva in vsekakor del
njegovega (pv^rtft, zato jo seuio v prihodnji številki v (Trad.)
prine-
eeloti.
Maroko.
Med Nemčijo in Francijo je zavoljo Maroka nastala taka napetost, da bi se nihče ne čudil, ako bi ena ali druga država pričela krvavi ples z napovedjo vojne.
Meščanski Časniki obeh narodov še u vajo za vojno. V tem oziru so si nemški in francoski boržuazni čaisniki podobni kot jajce jajcu. Na obeh straneh pišejo o narodni ea-sti, o interesih nartnla, kakor Če bi bilo UNiroeansko sporno vprašanje res v stiku s častjo naroda in njegovimi interesi.
Pametni ljudje vedo, da maro-čansko vprašanje vsebuje le koristi za nemške in franetmke kapitaliste, ki drug drugemu ne privošči jt» naravnih zakladov v Maroku. Ti iuteresi niso identični z intersei nemškega in francoskega naroda. Za francoske delavce in poljedelec je vseeno, če francoski kapitalisti posedujejo par bakrenih rudnikov in premogokopov več, kot nima nemški narod nič od tega. če nemški kapitalisti lastu-jejo v Maroku nekaj železnic in tvornic. Nemški in franeoski narod imata od takih kapitalističnih in pustolovskih podjetij le škodo, ker morata vzdrževati močne vojaške posadke v prekomorskih pokrajinah. da branijo imetek kapitalistov pred KabHi in Mam, ki nočejo nič slišali o kapitalistični kulturi, ki razdira in vničujc njih stare šege, navade in nazore o svobodi.
Vsledtega je naivno, ako nemški in francoski kapitalistični listi pišejo, da so v nevarnosti čast in Interesi nartula, če nemški kapitalisti vsled ne v oš] i v ost i francoskih
DULCE EST DXSIPERE IN LOOO. 1
Pomilovanja vredui so uredniki " Prolet a rea". A ko ne pridejo na ' gauge", bodo šli pa na ričet
"Clev. Amer." 1. članek, ki
marsikdo, z se
ne morejo poljubno odirati domačine. ali pa francoski kapitalisti vsled lakomnosti nemških ne smejo poljubno krasti in ropati v Maroku.
Ta fakt je bilo potrebno kon-šftatirati, ker sedaj močno rožljajo s sabljo v Nemčiji in Franciji. Nemčija je po brzojavnih poročilih baje poklicala rezerviste prsi zastavo, v Franciji pa reorganizirajo arm«ado. kar pomeni v jeziku diplomatov, da mobilizirajo in se pripravljajo za vojno. Ne glede na to, da bi bila vojna med dvema kulturnima in civiliziranima naroda največja sramota za človešt vo v 20. stoletju, marveč je tu nevarnost, da iz plameneka, ki so ga zanetili kapitalisti dveh naro dnrv nastane silen požar — mednarodna evropejska vojna, ako mednarodno organzirani delavci v rožljaČem s sabljo obeh narodov: Do tukaj in ne naprej!
Pri pustolovskih podjetjih v Maroku in drugod v Afriki so najbolj angažovani neriški. francoski, španski in angleški kapitalisti.
saka država pa ima svoje javne in tajne zaveznike za slučaj vojne. Ta resniea pa govori, da je tukaj nevarnost za mednarodno ev-rnpejsko vojno, ki .bi prinesla to-iko gorja za vse narode, kakor-Snega do danes še ni videl svet.
In popolnoma naravno je, da so se izrekli socialistični državno-zborski poslanci štirih narodov, katerh kapitalisti najbolj silijo, tla se maročamko vprašanje reši spltmnim klanjem in krvolitjem, da se takoj skliče mednaroden »arlament, ko nevarnost za vojno >rihiti do vrhunca in se prepreči vojna.
V vojni največ trpijo delavci! In popolnoma v redu je. ako mednarodno socialistično organizirani delavci vporabijo vsa sredstva. «la zabranijo občno klanje.
Dvajset let nazaj so kapitalisti diplomati in kralji Še lahko sami reševali taka vprašanja. Danes se ra taka vprašanja ne dajo več rešiti bro7 socialistično organiziranega delavstva.
Ako bi kapitalisti prezrli svare-glas socialistično organiziranega delavstva in vzlic protestu de-aveev pričeli vojno, morajo biti )a tudi pripravljeni, da bodo nosili vse posledice.
Mednarodno socialistično delavstvo je pripravljeno!
Priporočajte in Širite jugoslovansko socialistično časopisje v Ameriki: "Proletarec", "Radni-čka Straža", "Svjetlo", "Narodni Olas".
v Joliot," je zaključil ko je prečit al v dne 25. julija t. glasi doslovno:
— "Proletarcu" pa povemo, da se za njegove urednike siluo zanima posta Zedinjenih držav in če bodejo uredniki "Proletarca" v prihodnjem mesecu jokali, da ne more njih list več izhajati, ker jim pošta ne pusti izhajati, in če bodejo poleg tega še zaprti v Jolietu, to ne bo naša krivda, pač pa njih sama. Vsaka sila do vremena, reče Hrvat."
Tudi urednike "Proletarca" je obšla zona, strah je prešinil njih kosti, obrazi so jim pobledeli in čuti je bilo šklepet njih zob, ko so videli črno na belem, da j« "Clev. Amer." postala uradno glasilo ameriške pošte, da je vse-zavodni, najboljpametni, najrado-tlarnejši in najučenejši Slovenec v amriški republiki — nezmotljivi urednik in kolega v Clevelandu postal uradni reporter za strica Sama.
Ali hudobni uredniki "Proletarca" so se tresli le za trenotek, takoj se je vrnila v njih duše stara hudomušnost, ki je tipično svojst-vo vseh zakrknenih grešnikov, katerim je vseeno, če umrjejo na "gaugah" ali v postelji, če gredo po smrti v nebesa ali v pekel in se jasno loči od urednikov hi navcev, ki v srcu kolnejo, javno molijo; na tihoma denuneirajo vohunijo, skrivaj radi sprejemajo denar, če se ga tudi drži greh, jav no pa nastopajo kot vsestranski rešitelji vseh slojev naroda za svo.t žep.
V trenotku, ko je srca uredni kov "Proletarca" zasedel satan hudomušnosti, so se takoj zavedali. da morajo priskočiti svojemu kolegu v Clevelandu na pomoč, da mu ohranijo službo kot uradni re porter. — da ga stric Sam ne spodi iz službe. Kaj takega bi bila neizbrisna blamaža za ves slovenski narod v Ameriki, ako bi naša slavna vlada prcna&la in izrekla, da je naš najodlienejši. najpametnej ši, najuglednejši in nezmotljivi slovenski prvak, navaden idiot, ki ni toliko nevaren, da bi ga bilo treba zapreti v blaznieo. vendar je pa dobro, če se ga uradnim potom proglasi škodoželjnim oslom.
Taka blamaža se mora odvrniti od slovenskega naroda! Kdo bo še vpošteval naš narod v Ameriki, če bodp naše najboljugledne in učene sinove proglašali uradnim potom za duševne sorodnike dol-gouhe livalicet Te vrste blamažo se mora prekrižati, pa magari če postanejo uredniki "Proletarca" žrtve in morajo umreti na "gaugah" ali pa tam. kjer »t-a jok in škripanje z zobmi.
In le hvaliti moramo danes u-rdnike "Proletarca", da so se izrekli. da prevedejo vse izdaje Proletarca" v angleščino, ker st» svojega kolega v Clevelandu pro-mišli prelahkega v slovenščini in pretežkega v angleščini, ako jih ni kolega v Clevelandu tudi plačal za trud in delo.
Kolega v Clvelandu bo najbrž tudi sprejel to blagohotno ponud-saj je nesebični, najpametneji, najuglednejši in najboljštudirani slovenski mecen v Ameriki, ki kar gori za dobrobit vbozega, zatiranega in preziranega slovenskega naroda. Mar je njemu za par stota-kov, če je treba v javnosti odvrniti bi amažo o<1 slovenskega naroda, sebe pa dvigniti tako visoko, tla ga bodo vsi Slovenci v prihodnje častili kot božansko bitje, ki je le
ZDRAVNIŠKI GOLJUFI 0BS0 JENI
Zvezino »odišče v New Torku je 25. jul. obsodilo dr. Samuel Hyodmana, W. H. Rudvlfa in Jul. Jelfiika, dohtarske ftvindlerjc, ki so pod znanim imenom firme Collins Medical Institute dolgo časa odirali ljudi, prva dva na dve leti zapora in $500 globe, zadnjega pa na eno leto zapora in $100 globe. Omenjeni trije "dohtarji" st) osleparili za tisoče dolarjev tudi
j« pa< se
bolj i>ogf)stet dokler pitalizeiu. V zmoti delavcev, ki mislijo, Ml ponovi vedno redno ob Íawí sedniških volitev. Laž J(. i nadprodukcija; nadprodukeiia'*
mkjer. N« milijo „.
republiki, ki bi potrebovali taT ga blaga, so kakoršnem so preofc, žena skladišča, in <lasirs¡ZT^ delavci vse to naredili vendar biti ne sinejo. Kapitalisti, ki niti s prstom genili, enostavno t! dijo, da je vse to njihovo, fcdij
Slovence in Hrvate potom ogla-	_______ ^^^
sov v našem vrlem narodnjaškem	za kapitalisti pa stoje pretlaeJnik in katoliškem časopisju. Obsoje-	governorji, senatorji, kongr<*ma! ni »o bili zaradi zlorabe pošte v	»odniki, župani, policmani ar sleparske namene, ker ho pstme-	mada in mornarica, katere na„ ni m potom (!) "alravili" poleg	neii 111 cigani volijo, da ta sveti raznih drugih bolezni .tudi jetrko.	»i^tem varujejo in delavce v «tra _ j hu drže.
Vojne ne bo.	I Jaz bom let<>8 tu<*i težko cel ta?
Vojni oblaki, ki so zadnje dni	vedno
plavali i nad Evropo, so se razkadi- TT* T r™ev d™(ti >»«. Ii. Nemčija je oilnchala. Marokan- A" ^ "aje vef ~ J-sko vprašanje bo rešeno mirnim potom med Francijo in Nemčijo. Tako se glasi neuradno poročilo iz Londona. Vihar socialističnega protesta v obeh državah nemara-v an emu barbarskemu klanju je vendarle zalegel. Proti vojni so nastopili tudi nemški in nmeoski framazoni, ki so nedavno imeli »kupni sestanek v Baden-Badnu na Nemškem. Neki višji framazon, rv„	v . .
iz Municha je re kel: : Vlada lah.	rWva sem pod no-
SfiS	80m plešast,) sem gotovo mislil,
. b*j« več dela ne do!
bim, ker sta superintendent in kapitan prišla do prepričanja, sem lisjak. Po zoologiénih vrtin sem videl že dosti lisjakov, vendar ti so mnogo manjši od mene. Na Aurori, Minn., sem služil nekaj časa pri župniku za hlapca. Hudo-mušni Aurorčani so se seveda «m*, jali, bili so mnenja, da bodeva i gospodom vsak nekaj časa mašo j brala. In ker nimam nič brk (oJ
ko napove vojno, toda ljudstvo bo zapo»vedalo: mir!" Socialistični list "LePeuple" v Bruselju pa do-stavlj: "Če pomislimo, tla so moc framazoni vseučilišeni profesorji in navatini delavei, potem si lah ko predstavljamo važnost tega manifesta."
Dopisi.
Wis.
uniji
Chippewa Falls,
Cenjeno uredništvo: —
Letošnje leto se po celi pred vsem pa še po železnem okro žju v Minnesoti silno težko dobi tlelo. Mnogo delavcev je brez dela in jela. Marsikteri delavec te rezervne armade ve povedati, da sedaj niso pasji dnovi samo v pra-tiki, temveč tudi na mizi in žepu Mnogo rudnikov po Sellwood, Ely, Tower, Messabe, Adriatic, Aurora, Pinesville, Biwabik, Kiellog, Mc Kin lev, Ella, Gilbert, Sparta, Evelcth, Virgina, Mt Iron, Lok naw. Buhl, Me Kinzie, ChLsholm, Hibbing, Maksville itd. popolnoma počiva; drugod se zopet dela le po tri dni v tednu, le malo je rudnikov da bi delali z normalnim številom delavcev. Kapitalisti imajo stnlaj na površju velikanske kupe rude, parne lopate pa skoro nikjer ali pa le po malem nakladajo rudo na tovorne vlake. Ako parne lopate še en mesec pri miru stoje, bode ostala ruda skoro vsa na kupih. kar pomeni, da se prihodnjo zimo ne bode nič ali pa le po malem delalo po železnih rudnikih. Tt) hode huda kriza in udarec, posebno za Slovence, kterih je mnogo vp< slenih po teh peklenskih rudnikih. Tudi po pristaniščih v Duluth in Two Harbors je vse mrtvo, ker letos le malo ladij odvaža rudo po velikih jezerih navzdol do ogromnih železotopilnic v St). Chicago, Gary. Cleveland, Pittsburg itd. Steel Tryst Co. s svojim trebušatim plutokratskim šta-iom, si je za sedaj izmislila nov blufseveda, zelo mora biti neumen, kdor verjame v njega. Pravijo, da se zato ruda naprej ne )ošilja, ker je letos pri toni 50 et. cenejša; za tako nizko ceno pravijo, da jo pa ne dajo. Čigavih pa je največ rudnikov in ruodtopilnic, mar ne Steel Trust Co. Kodo pa narekuje ceno surove rude, železa in jekla, nlar ne Stool Trust Co. Zato je velika uganka, kako PPP BB	PH	ti cigani sami sobe prodajajo
iz ljubezni do preganjanih Sloven- Stvar je pa v resniei sledeča: Ka-
da me bode "prečastiti" župnik Pirnat imenoval za svojega kaplana. To se pa ni zgodilo. Nal Aurori je namreč dosti navihan-»
cev, ki se za župnišče, čfe je prav večji kot cerkev, popolnoma nič' ne zmenijo, in zato jim je že eni duhovna posoda več kot preveč. Ko sem pozneje šel po plačo in J povedal svoje pisanje, so se gegput nekoliko namrdnili, približno ta-l ko, kot iz Preddvora širokopleč-nati Knjobež, kedar je orjaškim hrbtom kakšno steklo pri oknu zmečkal. Druge posebne nesreče pa ni bilo. Tukaj v Chi-pewa Falls sem pa šel vasovat brez vizitnic k Lutrovskemu pastorju. Ravno sem se komodno vsedel v gugalni stol, kar pride njegova zakonska polovica ter nn začne delati nekakšno pridigo. Ker se pa bil slučajno bolj slabe volje, sem rekel, da naj gredo go-s"pa v pekel z njeno pridigo in vero. Seveda, potem sem jo hitro od- -kuril, ker drugače bi bil v nevarnosti, da zna kaj pasti na hrbet. Je pač gledal M. M., ki je mislfl, <la se bodeva skupno pripeljala v Milwaukee. Odšel sem proti Eau Claire, odkoder sem jo odžvižgal proti Minneapolis. Takoj pa sen zapustil Mineapolis, ko sem sprevidel. tla je skoraj polovico mesta na "bum". Tukaj menda tudi ne bom več dolgo Časa. ker se že S daj z bossom bolj po strani gledava; kam da idem pozneje, ne rem še natančno. Metat bi šel klobuk zrak, pa je prenevarno. V mojem klobuku je namreč že sedaj mnogo vetrov, tako da na vec kra jih lasje zkoz njega zvedava in >i redno gledajo v svet. Pogledati )o treba enkrat tudi proti zapadli v Wyoming. Montano, Oregon in Washington, kako se kaj tamkaj moji rojaki počutijo. No, mudi M mi še nič, zato se bržkome še pop red srečamo v Milwaukee in Chi eagi. Stvar je pa sledeča: Resnično vam povem, tla brez študirane druščine sem se naveličal večnega klatenja po svetu. Zato pridem f Chicago, da se mi pridružita či« kaski Tone in So. Chikaški Janez, potem jo pa skupno mahnemo ni "bum", ker drugače bodeta ti «Iva mračna filozofa segnjila od same lenobe.
PretldvoK-an.
cev vzelo nase človeško da jih uči, bodri in jih
podobo, vodi po
potih samo njemu umljivega "socializma" v svobodo.
Da pa kolega v Clevelandu ne bo mislil, <ia jo ponudba urednikov "Proletarca'" navadna in hudobna šala. so so zakleli kot veliki Napoleon, da bodo za osem dni pregnali spanec od sebe in sedeli v Bernardovi vinami nn Blue Tslnnd Ave, igrali "tarok in pre-verans'' in čakali, da pride poŠta ali pa kolega iz Clrovelantla po nje, ko poleti ta izdaja v slovenski svet.
Hudo nam je, a priznati moramo le resnico: Difficile ost saliram non ser i bere!
pitalisti se gospodarsko močnih delavcev bolj boje, kot vrag kri-ža, ali pa čikaški župnik socialistov. Zato pa tudi kapitalisti ne puste, tla bi delavci stalno delali, treba jih jo izstradati, ker potem so bolj ponižni, ko so lačni in suhi. Ze sedaj se tako prismojenih bos-sov in ponižnih delavcev ne dobi z lepa kje na svetu, kot so ravno v severni Minnesoti in Miehiganu. *ploh so pn krize periodične bolezni in dete današnje laži oivili-zaoijo in kulturo v vseh industri-elnih državah na svetu. Kolik bolj i je razvita veleindustrija kapital v rokah posameznih o« tolikor hujše razsajajo. In te krize bodo tudi vedno ostrejše in vedno
—	Španska vlaaa so je vendar
ojunačila in .i«' prepovrdala portugalskim kraljevskim privržen-(•♦•m zbirivti so ob portugalski ne-.ii. Španska \lad« jc odredila, fa 1000 mož meščanske garde zased« mojo in zebrami prehod monarhi-Rtom prokt) mojo.
a	a
a
—	V vsako leto je bil ob tem
času trust za led zapleten v *<*!• njislco obravnavo. Letos ga preiskujejo celo v treh krajih.
Najbrž bo pa ta preiskava končala kot vse drugo. Trust jani bodo v jeseni razdelili mastne drvi-dende meti seboj.
i
Vse pritožbe glede neredni pošiljanja lista in druge stvari * čoče se "Proletarca" je poslati i* sodr. Frank Podlipca, 604 N. Ctf* tis St. Chicago, HI,

PROLKTARBC
i.1	J—- ...... mmmmmmrnmmm
v Jugoslovanska socijalistiCna Zveza •-v Ameriki.--
EK8EKUTIVA:
Ju. «avartnlk it., Tomo Baianii, B. E. 8*vtč, Frank Udorlch, Katarina Strahota. Spaaoje Markovlč, Joalp Kolar, Stefan Parin.
Frank Patri«, tajnik, 1830 80. Centre Ave., Chicago.
1 Chicago, 111. — Jugoal. »oc. klub, tajnik Frank Podlipec, 604 K. Curtis St., organiaator M. Kulovec.
t. Glencoe, O. — Jugotd. soc. skupina, tajnik John Kravauja, Box 101 I, Allegheny. Pa.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Anton Horvat, 937 E. Ohio 8t i. La Salle, 111. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Valent. Potisek, 1237 — 1st St
5.	Conemaugh, Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Stefan Zabrii, Box 508
6.	Chicago. 111. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik Andr. Trstenjak 1830 So Center Ave.
Milwaukee, Wis. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Nick. Hinich, 404 Park 8t Forest Citv, Pa. — Jugosl. »oc. skupina, tajnik Frank Verbujs, Box 140 Kenosha, Wia.-Jugosl. soc. udruienje, tajnik Fr. Žerovec, 818 Jenne St
E.	Pittaburg, Pa. — Jugosl. soc. udrulenie, tajnik John Graianin, Box 388. Sygsn, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Louis Olaiar, Box 77, Morgan Pa. 8t. Louis, Mo. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Jos Filipovich, 1419 Salis bury Street.
Clairton, Pa.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Ivan Celan, box 155, Blair Sta Chicago, 111. — Jugosl. žensko soc. udruienje, tajnica Tereza Petrak 1142 Harrison Street.	'
s Youngstown, O. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Luka Oašparii, Box 1373; organizator J. Filipan.
80. Sharon. Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Ivan Mak, 1016 Hamilton av Chicago, 111. — Jugosl. soc. udruienje, tajuik B. R. Savi*, 2318 Clybourn av. Kansas City, Kans. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Mirko Malec, 422 Sandusky Ave.
Chisholm, Minn.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Joe Drobnif, box 679. Indianapolia, lnd. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Filip Oodina, 909 W. Pearl 8t.	'
Steel. O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik K. C.radiAnik, Box 224. Cleveland, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Vine. Jurman, 1128 E. 63rd St., Jos. Jauch, organizator.
Hoslyn, Wash.—Jugosl. soc, udruienje, tajnik Nick. Pozarich, box 451. Hackett. Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Tony Mrak, Box 31. Breezy Hill, Kans. — Jugosl. soc. skupina, tajnik John Lekäe, Box 94. West Mineral, Kans. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Pongrac Jurshe, P. O. B. 357.
West Newton. Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Bartl Vertačnik, R.
F.	D. 3, Box 98.
New York, N. Y. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Luka Mustapid, 585— 11th Ave.
34 Frontenac, Kans. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Frank Krajzelj, Box 108. 35. West Allis, Wis. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik S. Celich, 541 — 60th Ave
37.	Milwaukee, Wis. — Jugosl. »oc. skupina, tajnik Fr. Novak, 257 — 1st Ave.
38.	East Palestine, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik John Poienel, Box 139.
39.	Oglesbv, 111. — Jugosi. »oc. skupina, tajnik John Bergant, Box 173.
40.	Oregon City, Oregon. — Jugosl. soc. skupina, tajnik John Kurnik, Box 155.
41.	Clinton. Ind. — Jugosl. soc. skupina, tajaik Leop. PraSnikar, Box 67.
42.	Joliet, 111. — Jugosl. soc. skupina, tajnik John Andlovich, 205 Indiana 8t.
43.	Adamsburg, Pa. — JugosL soc. skupina, tajnik Josip Mostar, Box 120, organizator Martin Brunet.
44.	Superior, Wyo. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Lukas Groser. Box 341.
45.	Waukegan, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik Jak. Podboj, 611 Market 6t.
46.	Panama, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik Joe Ferjančič, box 10.
47.	Portland, Ore.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik J. Obad, 1088 80. Front St.
48.	Calumet, Mich. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik J. Krpan, 813 Portland 8t.
49.	Collinwood, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Alois Škof, 5806 Coljutto. 60. Virtleu, 111. — Jugosl. «oc. klub,"tajnik Frank Stemplhar, box VŽT.
51.	Monessen, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik John Aetek, Box 82.
52.	Chicago, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik Wank Urbančid.
53.	Gary, Ind. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Geo. Maravich, 2193 Washington Street.
54.	Aurora, Minn. — Jugosl. soc. klub, tajnik Josip Jerich, L. Box 97.
I.
10.
11. ISIS. 14.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
Vstvarimo to trdnjavo.
Chicago, 24. julija. Vsem sodragom in prijateljem «e nasnanja. da je gl. «Hw r Jugo-slov. »oc. Zveze «začel z delom o načrtih za osnovanje Jugoslovanske zadružne tiskarne, na temelju, ki ga je začrtal I. jugosl. «oc. kongres v Chicagu.
Pred vsem riaj ho pojasneno, zakaj se gl. odboru ni bilo mogoče baviti preje s temi načrti.
Takoj po kongresu se je začelo jugosl, delavstvo zanimati predvsem za pojačanje političnih klubov, v kterih je spojeno vse prosvetno delo in se je organiziralo okrog 30 novih klubov, tako, da ima Jugosl. soc. Zveza dano« o-krog 1200 članov. Temu razvoju .je moral gl. odbor posvetiti vso svojo pozornost in zvezno tajništvo je bilo vsled tega preobloženo izrecno s tem poslom, kajti treba je bilo biti vedno v dotiki s krajevnimi khibi. dajati jim v»ako-vrstne nasvete in navodila itd. Dalje je srbski «dbor J. S. Z. ustrojil svoj list "Narodni Glas", med ko je hrvatski izdal mesečnik "Svjetlo". Z ustanovo tega je bil vezan čas in denarno žrtve. Ae-le ko se je zasiguriral obstanek Srbskemu listu "Narodni Glas" in hrv. mesečniku "Svjetlo", je zamogel glavni odlmr preiti na misel o načrtih za zadružno tiskar no J. S. Z. Sedaj deluje na tem odločno, s vest si, da se z a vrši vse vspešno, če bodo tudi ostali sodrugi in prijatelji storili svojo «loJžnost. Ravno sedaj, ko so se vrste sodrugov v Jugosl. soc. Zve-z, kakor njeno časopisje "Pro-letsrec ", " Radnička Straža' \ "Narodni Glas" in "Svjetlo" po-jaeali. je upanje neonrajeno, da naši načrti ne morejo biti le vodna pena.
Zadni/ua tiskarna je danes pe-reeka točka gl. odbora, ker prav «o tu dani vsi pogoji za obstanek rn napredek nameravanega podjetja, in so zamore iti na ^Oelo brez kakeea zavleČavanja. — * redno postavimo poboje, ki govore v prilog osnovanja, poglejmo malo na glavne t< čke določb v resoluciji, sprejete na 1. jugosl. konsnvsu, katere se glase:
1. Tiskarski zafdrucri naslov naj Jugoslovanska zadružna ti-
»Vam«
Xjen sedež naj bo v Obieacri z inkorp< racijo po zakonih države DHnoN
Zadruga iuij se bavi s sledeči-mi {Kisli: tiskarstvom, knjgovez-bo itd.
Glavnica zadruge naj ne bo manja ml $2500 — in ne večja od $10.000.
Defciee naj ne presegajo cene $10 — in naj se plačujejo tudi delno po $1.
Obresti nad 8% se morajo nalagati v rezervo, iz katere se zamore eventuelno gTaditi dom tiskarne.
Zadruga ne more začeti s poslovanjem tako dolgo. dokler ni in-korporirana. Predno pa se to zgodi. se ima sklicati občni zbor delničarjev, kakor to zahteva tzakon države Illinois. Delničarji samfr naj odločijo glede inkorporacije rn pravil zadruge.
Dokler se ne začne s poslovanjem. naj bo odgovoren pripravljalni odbor za ves imotek nameravanega podjetja.
Do začetka poslovanja naj se plača vsakemu delničarju za upla-čan delež 3% obresti.
Vsak delničar zamore predno se začne s poslovanjem tiskarne — dobiti svoj uplačan delež nazaj.
Gl. odbor je razpravljal na več sejah o osnovanju načrtov za zadružno tiskarno ¿11 je konečno volil tudi troje sodrusrov v tozadevni odbor, da izdelajo proračun, pravila in skličejo ustanovni zbor delničarjev. Dne 30. junija je bila skupna seja slovenskega, hrvatskega in srbskega osrednjega odbora. kjer je podpisani odbor predložil pregleden proračun, nakar se je zaključilo, da gre podpisani odbor takoj na delo, da se zadružna tiskarna čimprej uresniči.
*
IMočba kongresa se- glasi, da glavnica ne sme biti manja od $2500 ter ne presegati $10.000.
Podpisani odbor je na podlagi informacij zaključil, da je glavnica za nabavo orodja v tiskarski obrti, potrebna $7000, katero bodo plačali delničarji — in le ti zamorejo biti: — 1. Jugosl. soc. klubi, 2. člani v jugosl. »oc. klubih, 3. vsa jugosl..delavska podporna društva, t. j. slov. hrv. srh. in bolgarska fn njihovi člani, 4. vsi jugosl. delavci brez razlike, 5. vsi jugosl. obrtniki in sploh v«i, ki se bodo strinjali s pravili tisk. zadruge.
In zdaj poglejmo, kako izgleda
obstanek in napredek tiskarne sume:
Danes stane, oziroma daje Jugosl. soc. Zveza za svoje tiskovine kapitalističnim podjetjem nu lety sledeče svote:
44 Prtdetaroc" ...:........$1800
"Radnička Straža"...... 1800
"Narodni Glas"......... 800
"Svjetlo"............... 400
Druge tiskovine ......... 2000
. Skupaj.......$6800
Računajmo, da bo imela zadružna tiskarna še privatnega dela za..........$2200
kar znosi skupno.......$10.000
Skupni obrat tiskarne računjen samo z gotovimi številkami, bi torej znašal do $10.000 na leto. Stera je pa obstanek podjetja dodobra zasiguran.
Sedaj je pa treba vedeti, da računajo kapitalistična podjetja na 30%—40% zaslužka, kar znaša na leto od gornje glavnice naj-manje, $3000 dobička. Že istega samega je razvidno, kolike važnosti bo v gospodarskem oziru za jugosl. soc. gibanje v Ameriki, zadružna tiskarna. Dobrote bi razdelili lahko takole:
1.	Ho naš'1 časopisje neodvisno v proizvodnji cen in sploh v vsakem oziru od kapitalističnih podjetij.
2.	Naše časopisje bo izgotovlje-no z manjimi stroški.
3.	Rn det čistega dobička bo mogoče založiti v dobre soc. knjige in brošure, kar bo služilo soc. p ros vCt i in razširjenju tisk. zadruge.
• 4. Z ustanovo tiskarske zadruge se ustvari gospodarska organizacija jugosl. soc. delavcev v Ameriki, na podlagi ktere bodo delavci — ko bodo videli nje občo korist —osnovali tudi druge koristne zadružne ustanove.
5. Denar zadrugarjev, ki bo naložen v to podjetje, ne bo služil špekulacijam kapitalističnih bank, ki v Ameriki niso radi gospodarskih krrz nikdar sigurne. Za svoj vloženi denar dobe vlagatelji obresti, kaltvre določijo delničarji na občnih zborih.
Pod točko 3 je rečeno o izdajanju knjig, kar če biti v bodoče ena važnih zadev zadružne tiskarne. Te bodo zajedno služile v pov-zdigo in izobrazbo jugosl. delavcev v Ameriki. Samo poslovanje s knjigami bo vrglo od dve do treh let do $3000 prometa na leto. A ko to svoto prištejemo gornji, in ako vzamemo, da se bo po teh dveh letih nabralo zopet novega dela za nadaljnrh $2000, tedaj za-nv Vremo računati, da bo imela zadružna tiskarna po dveletnem poslovanju, okrog $15.000 obrata. Ako vzamemo, da delajo kapitalistične tiskarne s 30% dobička, tedaj dobimo, da na ta način zgubimo najmanje do $4500 na leto, ktere kar tako poklanjamo kapitalističnim podjetjem, ne da bi imeli kake koristi od njih. Vse to je zgubljeno na škodo jugosl. soc. gbanju!
Iz tega se da lahko preračuniti dobiček, ki bi ga imela zadružna tiskarna, kakor tudi vse naše gibanje in zadrugarji. Pa vzemimo, da bi naša tiskarna delala le z 10%, nam prinaša še vedno $1500 čistega na leto in bi glavnica od $7000 nosila zadrudarjem po 25% dobička. Seveda bi zadrugarji ne dobili ozir. ne jemali celih 25% dobička, ampak bi se gotov del od tega vložil za razširjenje podjetja. kakor tudi za rezervni fond, s katerim bi se eventualno mogel graditi dom zadružne tiskarne, v katerem bi imela J. S. Z. svoj urad, listi pa svoje prostore za
UTednštva in upravo.
•
Obstanek tiskarski zadrugi bi bil na pmllagi tega torej zasiguran. Glavno je sedaj v tem. da dobimo glavnico. Mi smo tudi trdno uverjeni, da s«1 bo glavnica dobila, če se bodo vsi sodrugi zavedali, kolike važnosti je za naše gibanje zadružna tiskarna.
V Jugosl. soc. Zvezi je do danes priključenih 54 soc. klubov s 1200 člani. Naše časopisje "Pro-leta rec' \ • 'Radnička Straža' \ "Narodni Glas" in "Svjetlo" ima čez 5000 plačanih naročnikov, meti kterimi je vsaj 3000 dobrih in zavednih naših sodrugov. Tn če bi vsak| od teh 3000 socialistov j vzel le po eno delnico, imamo o-' grom no glavnico, okrog $30.000. j Seveda se ne more zahtevati, da
bi vsak sodrug kupil eno delnico, ali pričakujemo vendar, da bo to mogoče storiti vsaj maloholj obstoječim delavcem, ko se odpre prodaja delnie. Že prvi dan, ko s< odpre prodaja, bo imela zadruga prodanih za $1000 delnic, namreč vsled tega, ker ima že sedaj društvena tiskarna, ki zdaja "Rad. Stražo" nekaj avojih črk in strojev.
Dalje se je nadejati, da mlkirpi-jo soc. klubi vsaj za $1500 delnic, na kar bo treba še nadaljnih $4500, kar pomeni, da bo treba 450 delničarjev, ki bodo prispevali po $10.
Podpisani pričakujemo, da bodo sodrugi z vso vnemo pozdravili ta prevažen korak za vreaničen-je Jugosl. zadružne tiskarne. Ta zadruga bo vidno znamenje resničnega, stvarnega in resnega dela jugosl. delavstva v Ameriki. Ta korak bo mogočna trdnjava našega časopisja, naše prosvete in dela sploh. S to trdnjavo se začne resnično tlelo, ki bo nosilo stote-ren sad v korist delavskemu gibanju v Ameriki.
S socialističnim pozdravom.
Frank Petrich, Tomo Besenič, B. R. Savič.
Adamsburg, Pa. 18. julija.
Cenjeni sodr. urednik!
Prosim, da mi odmerite nekoliko prosora v našem, cen j. listu 44 Proletarcu". Dolgo sem pričakoval, da 8e kteri oglasi iz tukajšne-ga kraja, ali do sedaj še ni bilo ne duha ne sluha in tako sem se namenil, da se oglasim jaz.
Kakor je že marsikteremu znano. v kakih razmerah ..mo bili 15 mesecev v westmorelandskem o-kraju, Pa. Dne 3. julija t. 1. je bila sklicana konvencija v Green.sburg pri kteri so bile zastopane vse lokalne unije; pri isti konvenciji je bil štrajk proglašen končanim. Vzrok so slabe finančne razmere mednarodne organizacije. Seveda nam ni bilo mogoče nadalje vstra-jati brez vnanje podpore, torej smo se vrnili na milost naših prej-šnih delodajalcev in tako hodimo od rova do rova večinoma brez uspeha,Jter do sedaj se ni dobilo 5% ljudi dela. Sedaj imamo pred očmi kapitalistični bič, ali vstra-šimo se ga se ne, akoravno smo že bili bičani. Mi imamo še eno sredstvo na razpolago, da naredimo konec tem "razmeram" in to je, da se organiziramo politično v socialistične klube, kjer podučuje-mo one, keri še niso državljani, da postanejo prej ko mogoče, in ko pride volilni dan, takrat zamoremo kapitalistom pokazati našo moč, takrat je Čas, da se znebimo onega jarma, kteri nas tere in molze noč in dan, tam smo oboroženi ravno tako, kakor je v državi Pen-nsvlvania "državna policija" na konjih in z močnimi streli. — Jaz sam prepričan, kaj vse se je z nami godilo in še do danes se ni zboljšalo in se ne bo, dokler ne bomo mi delavci sami zbrali zastopnike in jih postavili v razne postavodaje, kapitalistom pa ukazali s prstom, kakor je ukazal Kristus hudiču, ko ga je prišel skušat in mu odgovoril: "poberi se iz pred mene", potem šele bomo rešeni od te kapitalistične pošasti.
Torej delavci vseh dežela, združite se! Zgubiti ne morete ničesar, pridobite pa lahko celi svet.
Pozdrav vsem zavednim in nezavednim delavcem sirom Amerike!
J os. Mostar.
Aurora, Minn.
Kredništvu " Proletarca"!
Priobčite v naš delavski list Prolelarec sledeče:
Po dolgi želji, da se tudi v Aurori ustanovi socialističen klub, se je to izvršilo dne 24. julija ob navzočnosti 15tih somišljenikov, kateri so vsi pristopili h klubu. Ta korak je znak. da je tudi v tem mestu nekaj sloy. delavcev, ki razumejo znamenje časa in gredo naprej z zavednimi delavci o-stalih narodov.
V (hIbor za tekoče leto so izvoljeni sledeči sodrugi: Josip Jerich tajnikom, Vincenc Lesar blagajnikom; Iiazar Šuštar nadzornikom; Alojzij Noše organizatorjem. — Seje kluba so vsako tretjo nedeljo v mesecu v Finski dvorani.
Novoustanovljeni klirt> vabi vse zavedne delavce v Aurori in okolici, tla pristopijo v naše vrste kot
boritelji svobode za delavstvo.
Dne G. avgusta pri rede finski sodrugi vrtno veselico — pit nik, katereluu — tako smo sklenili — se pridruži tudi naa khib. Zbirališče za pohoti [K) mestu je v finski dvorani ob 9.30 zjutraj, odkoder odkorakamo <z godbo na čelu na prostor veselice. Prustor, kjer st» vrši piknik, je blizu mesta pri pokopališču.
Na veselici bo govor v angleškem, finskem in slovenskem jeziku.
Vsakega 'zavednega • delavca dolžnost je, da se te venelioe udeleži. l isti dobiček je namenjen v kn rist delavcev.
Vsi dobrodošli!
Tajnik Jugosl. soc. kluba st. 54.
Oregon City, Oreg.
Sodrug urednik "Proletarca"!
Vem da tudi v vašem uredništvu divja pasja vročina. Toda vsled tega ja ne ptwiljate dopisov v uredniški koš. Kdo trpi največ v tej vročini? Delavec in njega dru-žina. Marsikdo bi si mislil, kako da vendar delavca zadene najhujša vročina. Ali ni res, tla se mora delavec boriti celi dan na prostem taki vročini po deset ur s krampom in lopato. Kapitalist se vozi mimo njega v avtomobilu in potem se vsede v hladno sobo, pije in brije norce z delavca kot se nm poljubi. Delavci, zakaj gre tako? Kdo je vzrok tega zla? Delavec, ti si vse to zakrivil sam in vsled tega boš tudi trpel in občutil svojo nepremišljenost. Mogoče se vendar ketlaj spametuješ in oddaš svoj glas pri volitvah tistemu, ki se poteguje za izboljšanje delavskega položaja. Da bi združene delavce kapital vničil, je nemogoče. Delavec mora vse vstvariti, (čeprav Sojar pravi, da je vse vstva-ril bog) s svojim trudom najsibo-de najmodernejši stroj in najslabša otroška igračica. Delavci smo oropani pravic in vsak nas hoče izkorsčati in to le, tla zadobi večji profit. Ali mi smo se pričeli zavedati in boriti se hočemo z boržua-zijo, dokler ne dosežemo sad svobode. Mi smo se naveličali suženjstva, in da bi vedno eni nam ukazovali. mi pa delali zanje, kot mule v rudnikih in to še zastonj. Prej ali slej mora biti tega tlačen-stva konec. Zatorej delavci, rojaki. kateri še niste pri socialističnem klubu, prstopite rajši danes nego jutri. Ne poslušajte onih, ki vas strašijo, da ne morete voliti, ako nimate državljanskega papirja. Povsod ni enako; v Oregonu imaš vso volilno pravico s prvim papirjem. Dokazov imamo dovolj da je le ena rešitev iz suženstva in to je socializem. Veseli me, da so se rojaki tudi v Oregon Citv pričeli zanimati za to stranko. Naš klub št. 40 je še mlad in vzlic tej mali naselbini je dovolj močan in še vedno se kdo oglasi za pristop v naše vrste, ker uvidevajo, tla je res to pravo orožje proti kapitalizmu. Rojaki, le pridite na sejo in gotovo bodete stopili v naše vrste, sploh pa naj se vdeleže seje tudi oni. ki povprašujejo, kaj je to za ena golazen socializem, in k« liko se dobi podpore, ako je v so o. klubu. Rojaki in sodrugi v Oregon Citv, Portland in okolici, vsi na piano, ako priredita soc. kluba št. 47 in št. 40 v Oregon Citv skupni javni shod v Portlandu. Tedaj bodete culi, kaj je soc. stranka, koliko je |>odpore, potem bodete gotovo zgubili vašo mreno raz oči in zagledali beli dan.
Peter Kurnik, org. soc. kluba št. 40.
Youngstown. Ohio, July 28th 1911.
Cenjeni sodrugi!
Naznanjam tužnO vest, da si je s(»drug Luka Gasperič tajnik hrv.
•oc. kluba J. SLov, Bat. Federacije, končal svoje življenje stein, da se je vstrtdil v sredo dn« 26. julija t. 1. V*rok neznan, Kajnki je bil ugleden, priljubljen sodrug ln tovariš v naselbini East Young»-town, O. Zopet ena žrtev današnjega krivičnega sistema. Z delom gre tukaj čedalje slabeje, Stavbeni rokodelci so vposleni povprečno vsi. Strokovne organizacije so bolj šib le. Kar je večjih železarskih mlinov, delajo v njih večina neorganizirani delavci. Delavci so vseh narodnosti, največ je Poljakov Horvatov in Slovakov po mlinih. Stavebno kupčij-sko in obrtno stroko, opravljajo Angleži Nemci in Hebrejci.
Pri drugi priliki kaj več o tem kraju. Konečno pozdravljam vse sodruge po republiki. Tebi Prole-tarec, pa največ vspeha. Vaš za socializem	John Petrich.
»MM»MM»MMMM<MIM<
1 w
Stran K.a
VAŽNO ZA SODRUGE V OHIO IN PENNSYLVANIJI.
Socialislična stranka zapadne Penna., Ohio in W. Va. priredi po dogovoru dne 21. avgusta t. 1. skupen izlet in piknik v Ročk Spring Park W. Va Sodrugi, ki bi se želeli udeležiti tega izJeta ,naj se na to pripravijo. Kakor poročajo sodrugi iz Svgjm, Pa., je tam mnogo zanimanja za ta izlet. Izlet je namenjen za ojačanje financijel-nega stanja soc. blagajne V Allgh. Co. Veselica in izlet bo nekaj im-pozantnega.
Ročk Spring Park je oddaljen od vseh okrožij -od Clevelanda ali Pittsburga, Glencoe itd. okrog 60 milj. Vožnja semintje je 85 ct.
ZA CLEVELAND.^
V sredo dne 9. avgusta t. 1. ob S uri tzvečer prirede slovenski socialisti skupno z angleškimi in nemškimi sodrugig shod v dvorani J. Ordinata.. Vsi slovenski delavci, ki se zanimajo za delavako politikt) in bližajoče se volitve se uljudno vabijo na ta shod.
Za jugosl. soc. klub v Cleve-landu,
M. Petrovič, i»,,
ZA ROSLYN, WASH.
Sodrugom v Roslyn se naznanja, da se vrše seje jugosl. soc. kluba vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu in sicer v slovenski čitalnici.
Sodrugi! Ne zamudite prisusto-vati sejam.
Tajnik.
CHICAŠKI DELAVCI POZOR!
Važno za tiste, ki žele postati državljani.
Kdor želi dobiti prvi ali drugi državljanski papir, zamore narediti tozadevno aplikacijo v uradu Jugosl. Soc. Zveze, 1830 S. Centre ave., kjer daje tajništvo vse informacije brezplačno. Tajniški urad je vsled tega odprt v naprej vsako sredo do 9 ure zvečer, tako, da zamorejo tisti, ki čez dan delajo, to storiti v tem času.
-r- Malo smodnika in svinčena zrna so bila še vedno najboljša sredstvo proti nižji rasi, ki se pro-tivi belim ljudem." Tako je govoril slanvostni govornik, guverner Cole Ii. Blease, South Caroline v Spartansburgu v proslavo ameriške neodvisnosti. V svojem govoru je hvalil linčanje kot najboljšo pravico.
Gorje delavcu, ki bi kaj takega govoril kot zagovornik svojega razreda napram kapitalistom. Vse kapitalistično časopisje bi pisalo: Na vešala ž njim!
POZOR!	POZOR!
---NA--
Mednarodni Picknik
katerega prirede
Socialistične Organizacije v Cook County
dne 3. septembra '11
V RIVERWIEW PARK
Na pickniku bo govoril sodr. Emil Seidel, župan iz Milwaukee. Vstopnice 25c.
in as jih dobi pri upravniltvu "Proletarca" ali pa pri agitatorjih. NA TA DAN VSI NA KROV!
I
I
MATI.
Socialen roman v dveh delih. Spiaal Maxim Gorkij.
Prvi del.
—	Ali je tako, Paša t
—	Tako! — je trdno in krepko odgovoril. In pravil je o ljudeh, ki Hi) dobro hoteli ljudstvu, ki bo resnico sejali med njim, a da so jih sovražniki življenja preganjali za to kot divjo zver, da so jih metali v ječe in pošiljali v pre gnanatvo . . .
—	Videl sem take ljudi! — je vzkiknil ves v ognju. — To so najboljši ljudje na zemlji!
V njen pa so ti ljudje vzbujali strah in rada bi bila vprašala sina:
—	Ali zares, Paša? Ampak ni se mogla odloČiti in
preplašeno je poslušala povesti o nerazumljivih ji ljudeh, ki so na učili njenega sina takih nevarnih misli in besed. Nazadnje mu je dejala:
—	Dani se že . . . lezi iu zaspi! . . . Jutri moraš na delo . . .
—	Takoj se vležem! — ji je pritrdil; sklonivii se k njej jo je vprašal:
—	Ali si me razumela?
—	Razumela! — je vzdihnila. Iz njenih oči so se znova usule solze in ihte je dostavila: — Pa del boš!
Pavel je vstal, šel po izbi sem-tertje in dejal:
—	Glej, zdaj veš vse, kaj po^ čnem, kam hodim ... vse sem ti razložil! Prosim te, mati, če me ljubiš — nikar me ne oviraj!
—	Ne, ljubček moj! — je vzkliknila. — Boljše bi bilo nemara zame, da ne bi vedela!
Pavel ji je segel v roko in jo k|*epko stisnil.
Pretresla jo je beseda "mati" ki jo je a tako žarečo silo izgovoril in pa to, da ji je stisnil roko.
—	Nič te ne bom ovirala! — je dejala z zlomljenim glasom. — Ampak oprezen bodi, oprezen!
Ker ni dobro znala, pred čim naj bo oprezen, je otožno dostavila :
—	Ti hujšaš . . .
S toplim pogledom je objela njegovo krepko, vitko telo in je urno in tiho govorila:
—	Bog s teboj! Živi, kakor ti je drago, ne bom te motila. Le eno te prosim, — kedar govoriš z ljudmi — boj se jih! Bati se je treba ljudi — zakaj drug druzega sovražijo, lakomni so in zavistni. Vsi so škodoželjni ... Če jih boš tožil in sodil — te bodo sovražili in uničili!
Sin je stal pri vratih in je poslušal njene žalostne besede; ko je mati končala je smehljaje de jal:
—	Ljudje so slabi, to je res ... Odkar pa vem. da je resnica na svetu — so se ljudje poboljšali!.
Smehljal se je in nadaljeval:
—	Sam ne vem, kako to! Kot otrok sem se vseh bal ... ko sem doraščal — sem jih začel sovraži-ti . . . nekatere zavoljo podlosti, druge, sam ne vem, zakaj ... A sedaj so zame vsi drugi . . . zato ker se mi smilijo, ali zakaj? Nerazumljivo mi je . . ampak srce se je omehčalo, odkar vem, da niso vsi sami krivi svojega blata.
Na to je za hip obmolknil, kakor da bi poslušal samega sebe, potem pa je potiho in zamišljeno nadaljeval:
—	Glej, kakšno moč ima resnica! .
Mati se je ozrla nanj in zamom-
=f
Ijala:
—	Opasno si se izpremenil . . . moj bog!
Ko se je vlegel in zaspal, je mati oprezno vstala s avoje postelje in šla Je njemu.
Pavel je ležal vznak in od bele blazine se je ostro odražalo njegovo rjavo, kljubovalno in strogo obličje. Z rokami na prsih je stala mati, besa in v sami srajci, poleg njegove postelje, ustni sta se ji tiho pregibali in iz oči so se ji točile enakomerno druga za drugo debele, kalne solze . . .
V.
In zopet sta moJče živela, daleč drug od druzega in vendar blizu.
Ko je nekoč sredi tedna, na praznikov dan odhajal Pavel z doma, je dejal materi:
—	V aoboto pride k meni nekaj ljudi . . .
—	Kakšni ljudje? — ga je vpra šala.
—	Nekaj tukajšnih . . drugi pa iz mesta.
—	Iz mesta? ... je ponovila mati, zmajala z glavo in vzdihnila.
—	Zakaj, mama? —• je nezadovoljno vzkliknil Pavel. — Zakaj?
Mati si je s predpasnikom otr-la obraa in odgovorila tiho;
—	Ne vem . . . Kar tako . . . Šel je po sobi semintja in usto-
pivši se pred njo jo je vprašal:
—	Ali se mar bojiš?
—	Bojim se! . . . — je priznala. Kdo jih pozna te ljudi iz mesta? ,
Sklonil se je k njenemu obrazu in srdito, .kakor oče njegov de
jal:
Strah nas vse uničuje! In ti. ki nam ukazujejo — izrabljajo strah in nas še bolj plaše. Vedi — če se ljudje boje, zginejo ka kor breze na močvirju . . . Oso-koliti se moramo, čas je že! Odšel je v kot in tam ji je de-
jal:'
ro !
Vseeno . . . pri meni se zbe-
Mati je zaplakala:
—	Ne togoti se! Kako naj se ne bojim? vse svoje dni sem preživela v strahu . . . vsa duša ga je polna!
Potiho in molče je dejal:
—	Oprosti mi . . . ne morem drugače!
Nato je odšel.
Tri dni ji je trepetalo srce in zastalo je. kedar se je spomnila, da pridejo v hišo tuji ljudje. Ni si jih mogla predstavljati, ampak dozdevalo se ji je, da so grozni. Ti so pokazali sinu pot, po kteri hodi . . .
V soboto zvečer sc je Pavel vr-vrnil iz tovarne, se uinil in preoblekel, nato pa odšel rekoč, ne da bi se ozrl na mater:
-Če pridejo, jim povej, da se takoj vrnem . : . Počakajo naj me. Prosim te, ne boj se . . . Ljudje so kot drugi ljudje.
Onemogla se je sesula na klop. Sin jo je čemerno gledal in ji predlagal:
Morda odideš . . .
To jo je užalilo. Zmajala je z glavo in dejala:
—	Ne . . . vseeno je! Zakaj pa?
Koncem septembra je bilo. Po dnevi je na znirzlo zemljo padel suh, mehak sneg, in slišalo se je.
(Dalje sledi.)
Napaka.
Kadar zahtevate "grenko vino'* ne napravite napake, da bi sprejeli vsaki izdelek, kterega vam bi hotel trgovec uročiti. Kar zabte-
Feelinč Better Already
sem, ker Bern poslušal vaš svet in se zdravil z
Dr.Richterjevim PaiH-EXP ELLER J EPI.
Ozdravel me je bolečin v
in križu, da se počutim sedaj čisto zdravega. Vsaka družina bi ga morala imeti. ČuVajte se ponaredb. 25 in BOc. steklenice.
F. AD. RICHTER * CO.. «IS PmtI Str—«. N.w York. N.Y.
Dr. Rlehtorj«** Congo Pllt.1. oUJfejo. (25*. all 50b.)
vate, je Trinerjevo ameriško zdra-	POHIŠTVO NA PRODAJ!
vil no grenko vino, ker vam je ziia-	Pohištvo prodam po zelo
no, da je zanesljivo aredatvo za	ceni, ker mi soproga odpotuje v
želodec m v istim za eelo tel —	staro domovino.
Ko hitro postaja vaš tek slab ali
Kdor želi kupiti pohištvo naj
se zmanjšuje vaša telesna moč, ra- »e zfflasi P" J. Križanič, 4954 W.
bite Trinerjevo ameriško zdravil- OWo st- Chicago, Dl.
no grenkt» vino. Ono Ih> ojačilo -—--
vse organe na novo ter jih uspo-	v CTPM3 \ ¥ T TI
sobilo za lahko delovanje. Uredi-	M« J I K/l i. j iS
lo bo drobovje ter preprečilo za-	URAR hasammt in vae ž njo zvetzane tež-
kt)če. Ne bo pripuščalo, tla se v	1010 W. 18th 8t. Chicago, Hi
želodcu in drobovju nabirajo ne-
, .	. . ,	».»	aalogo ur, reriftie, pr«t»
potrebni plim m bo preprečilo L , u	^^ Uvrto>
razkrojitev vsebine želodca in1 ■ ' * drtbovja. — Pazite na to, da si kupite pristno Trinerjevo ameriško zdravilno grenkt) vino.
V lekarnah Jos. Triner. 133.'i — 1339 St». Ashland A ve. Chicago, Illinois.
vMkovftrtna popravila v tej stroki sei« ni ski
ObûêiU gal
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D
Zdravnik ta notranja boieanl in ranocalnlk.
Iadravniika preiskava bresplaftao—pU éati je le adavila, 1934-20 Blue Ialant Ava., Chicago. Za dne ur«; Od 1 do t po pol. Od 7 do 9 aveé«r. Isrea Chieaf-IWeéi bolniki naj pitalo aLov«a*ki
Importiran starokrajski tobak vsake vrste
za cigarete, pipe in žvečenje. Im-portirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah.
VAC. KROUPA,
1225 W. 18th St. Chicaco, JU
Za dobre fotografije
dobropoznanemu fotografu, ki izdeluje vaakovrstne In n&lflnef&e
slike: otroke, družine, skuDine, ženitve in društvene
skupine.
Fotografira tudi zvečer po naročilu.
14381440 BLIIE ISLAND AVE., CHICAGO.
KA VOGALU 14. PULCB. TELEFON C Alf AL 8S7.	USTANOVLJENO 1SSS.
'4 N ATUR ALIZA CIJ8KI ZAKON" se imenuje knjižica, ki je namenjena tiste rojake, ki žele postati državljani Zed. držav.
Zakoni za naseljence so čedalje bolj strogi, treba je, da si vsak nabavi tozadevno knjižico, v kteri se razlaga, kako se postane ameriški državljan.
Knjižica stane 16 ct. s poštnino in se jo naroči pri sodr. Pr. Petri-6u, 1830. So. Center Ave.f Chicago, 111.
Sodrugi! Nai list » ... močnejše orožje!	Uj'
Podpirajmo in iirin^J?0«} rajmt, da bo 'PROli^ ie večji in močnejšif De^L , brez svojega časopisi* /T* življenje brez solnca J ***
# . •
Delavci še verjamejo v ^ •tvan, a vedo pa le malo
DOBRO SLUŽBO
Jak« vtžne vpra*ai|e?
"Ali aem že poilal zaupalo
ročnino na "ProletarcV?
lahko dobi vsak mladenič ali gospodična na železnici ali pa pri "brezžičnem brzojavu". Odkar je osemurni delavnik postal za kon in se množe brezžične posta je, primanjkuje približno 10.000 brzojavnih vslužbencev. Začetniki dobivajo $70 do $90 mesečno. Naša šola je pod nadzorstvom višjih brzojavnih uradnikov. Vsem, ki dokončajo šolo s povoljnim vspehom, so službe osigurane. Pišite za podrobnosti šolskemu zavodu, ki vam je najbližji. National Telegraph Institute, Cincinnati, O., Philadelphia, Pa., Memphis, Tenn., Columbia, S. C., Davenport, la., Portland, Ore.
Ôo ne! —
Podpirajte socialisti** éaaa pis je! Naročajte, čitajts te tZ •Proletarca'I Priporočajts hrnî slom delavcem 'Radničko "
Stara navada je zdraviti rev-mutizem, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jevim "Pain Expeller". Pravi Pain E*peller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti.
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovice, miaeralne vode in raznih necpojofh pijač.
1837 So. Piak St Tel. Canal 1406
Skladišče
čevlfev
za dame, moike in otroke
Domača tvrdka
Izdeluje nove čevlje po meri in prevzame vsa popravljalna dela, spadajoča v čevljarsko obrt!
Za obila naročila se priporoča si. občinstvu
JOSIP JECMENJAK, lastnik
»
1831 So. Cestre Ave.. Cblcsgo. III.
it.
Slovencem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnico.
FRANK ZORNJAK. 1837 So. Centre ave., Chicago, 111.
w v >vvvw
Spomladanske in
B letne
"Nobby ojekf
po zmerni ceni
za odraščene in mladeniča
Najnovejše mode.«
IAWNDale
Am clothing HOUSE
&W Corner 26 V&Gniral PtrUt.
Rudolph Layer,
lastnik. PRVA.SLOVENSKA
Vinarna in Gostilni
v Kaliforniji,
kj«r m U*M dobra rin» in inporttnu» pilzeniko pivo. Prodaja vina na ralone in na drohaa
Ant. Schnabl,
cor. Trumbull ave. is 26. Str., Chichi, I.
Zdravljenje v 5 dneh =
---9	9	BREZ NOŽA
IN BOLEČIN
Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, 8tructuri; dalje ozdravim, nalezljivo zastrupijenje, iivčno nezmožnost, vodenico in bolezni tičočih •e moikikr^^n ■ ■	■ ■	■ ■ 1
Ta prilika je dana zlasti tistim, ki so izdali ie velike svote zdravnikom ne da bi bili oidravlieni in moj namen je, pokazati vsem, ki so bili, zdravljeni po tucatih zdravnikov, brezuspešno, da posedujem le jaz
Arlinn «railat irn a kotanm ».l.m.in. ...n.l _.	*
ozdravlieni in moj namen je, pokazati vsem, ki so bili catih zdravnikov, brezusp " edino sredstvo, a katerim zdravim vspešno.
F>opravIte Vaše zdravje
Pridite v moj urad in govorite zaupno. Govorimo vse jezike. Dobili boste najboljše nas vrt o in prednosti, ki sem si jih iztekel v moji 14 letni j praksi kot specialist v boleznih pri moftkih. Ce je upanja v vaii zadevi vam pojasnem, kake se treba zdraviti.
Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice ln neprilike ▼ jetrih.
(Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati).
TAJNE moike bolezni
zgubi i»afo« a. t»leini v
ledicah in jetrih zdravim hitro za stalno in tajno. 2ivčene onemoglosti, slabost, napor, zastrupljenje in zguba vode.
PLJUČA
naduho, Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najno vejii metodi
Zastrupyen|e
in vseh drugih kožnih bolezni, kakor priiče, lucije, onemoglost itd.
Ženske bolezni
beli tok, bolečine v oza-ture, garje, otekline, po-dju in druge organske I bolezni zdravim za stal-1 (Preiskovanje brszplačno) no-Zdravljenje za stalno, Ja, kar žeU TiN«lor; ozdravim vsakogar, kdor mil zaupa njegov položaj. Moje zahteve so dostopne in primirne napram na
(Nasveti"aaat*VJJ)^U ^ °br°ki Uhki' Pridite dane9 in 0,aj4aJte bolečine.
AVSTRO-AMERIKANSKA
ČRTA.
Najpripravnejža in najeeuejža paro-brodna črta za Slovence in Hrvate.
Regularna vožnja med New-Yorkom, Trstom in Reko.
Brai poitni in novi parobrodi na dva vijaka:
Martha Washington, Laura. Alice, Argentina in Oceania
Druge nove parnike, ki bodo vozili 19 milj na uro, gTadijo.—Parni ki odpluje-jo iz New Yorka ob «redih ob 1 popoldan in iz Trsta ob sobotih ob 2 popoldan proti New Yorku.—Vai par-niki imajo brezžični brzojav, električno razsvetjavo in so moderno urejeni. —Hrana je domača. — Mornariji in zdravnik govorijo slovensko in hrvatsko.
Za nadalne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naAe zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & C0.
6en'l Agt's, 2 Washington St., Ne« York.
Zastopnik za Zapad: K. W. Kempf, 120 N. La Salle St., Chi-cago, 111.
Največja trgovina
z žganjem, vinom in smodkauii na debelo.
Vse blago prve vrste! Dve proda|alne:
JOSEPH H. MILLER et Comp.. 917 Woodland in 8030—6032 St. Clair ave. Cleveland. Ohio.
Telefon: Cujahoga C. 4254 R in Princenton 2002.
Blago poiiljamo tudi izven Cleve-landa.
Piiite slovensko! Cene nizke. Potrežba točna!
Najboljše in najfinejše oblek«
so po nizki ceni na prod«| pn H. SCHWAJtTZ,
16—18 A. Halsted St., Oblog* Velika zaloga klobukov, ¿epie,'fc. ▼ljev, perila in koržskos.
Kdor kupi za pet dolarjer, ^ darilo.
Dolžnost vsakega socialista j«, podpirati svoje časopisje. Aftti. rajte za "Proietarča". Pridobili mn novs naročnike.
POZOR! SLOVENCI! POZO»!
SALOON
s modernim ke?ljf&ei
Svete pivo v sodčkih in batdjtaft in drug« raznovrstne pijač« t« oaodk«. Potniki dobe ¿«dno r čiMe za ni »ko eoao.
Postrežba točna in liborna.
Vsem SoTueeo) Ln drugim Sli se toplo priporoča
MARTIN POTOKAR,
1625 So. Centra Ave. CMot|l
Valentin Potlsek
GOSTILNIČAR
1237-lst St..
La Salle, in
To« TM, gwtUai podrejen« fi>* Ibm pri porota w>bsi ■
Clark Str.
DR. ZINS, 183 med K Adolph in Clark
Odprto: 8 ajutraj do 8 avé«r. Ob nadaljah od 8 ajiitr. do 4 p^p
Chicago!

41TO LETNO IZPLAČILO OBRESTI V ODDELKU NAŠIH 1	HRANILNIH V LOOATELJEV.
Obresti so viteti od 1. julja. Iste se izplačujejo ali dopišejo k hra-nilnimvlogam pod tem datumom.
Nove hranilne vloge, ki dospe do 15. jolja t. 1. se itejejo obresti od 1. julja
INDUSTRIAL SAVINGS BANK
2007 Blue Island Ave., Chicago, III.
!l«| é«i pol Milita« dilirjtv.
Uprto y soboto sä 8 4s 8 trs zvočor.
v VVaukeganu!
Če k očete piti c^obre pijače in se zabaviti po domače pojdite k
B« Mahnich-u,
714 Market Street, Waukegan.
Pri njem o je vse najbolje. Kdor ne vijame, naj sc prepiča.
dobra, domaČa gostilna
v Clevelandu, Ohlo
J. SVETE po domafe pri ZALARJU 6120 St. Clalrsve
i" Prr«jrr.U. Srn od k. prr« kvultoto w n« rrnri.i 7- mn,i- iL ___
s. pripori, „ink^, » cKSŽT^
M. A. Weisskopf, M. D.
Izkušen zdravnik.
Uradu je od 8—11 prsdpoldao in od 6—9 zvečer.
1842 So. Aahland Avs.
Tel. Canal 476 Chicsfo, ni
r

LMtnlii.
i. Kosirnik. krojač
izdeluje nove obleke, fisti, lika K> popravlja. Cene zmerne.
J. Kosirnik, 3708 W. 26tl St.
I Tel. Lanwdale 1761.	Chlcflfi'
LOUIS RABSEL
moderno urejen salu»
II 411 6RIID AIE., KEIISIA. VIS
Telefon 1199.