St 73. V Trstu, v soboto 12. septembra 1885. Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko i-*« t »EDINOST« izhaja SIkrat na teden vsako sreda In »afcete o poludne. Cena za vie lato je « gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta \ ffld. KO kr. - Posamezne Storilke se kr. . za polu leta 3 gld.. za četrt leta \ gld. KO dobivajo pri opravniitru in t trafikah t Trsti po K kr., v fi.rtol in v Aitfevttlal no r. - l^aroinnt, reklamacije m m.erate prejema Opravalitvi, vla Tartufe, >Nava tiskara«. Vai dovni m pošiljajo II rad a (it v a . fra ii ki ran. Rokopisi n^e? posebne vrodnosti Nuova Tipografia;« vsak mora biti — InttraU (razne vrate nazna- sss srsa- -* Federalizem, ii. V prvem članku smo praganje federalistične osnove za Avstrijo podpirali z avktoriteto Machiavelli-ja, ki je bil veS časa tajnik florentinske države; zdaj pa hočemo navesti tudi nekoliko novejših pisateljev, da Se bolje podpremo in opravičimo svoje prepričanje. Dr. Bluntschli, eden prvih in najbolj znanih učenjakov državnega prava, trdi v svojej knjigi o državnem pravu, da je koristno, ako obstoji kaka država iz raznih narodnosti, kajti njihovo »druženje v eno državno ljudstvo more njihove slabosti popraviti in odstraniti, njihove kreposti pa po-vekšati. Tega menenja je bil tudi ogerski kralj Štefan sveti, ki je kraljeval v začetku 11. stoletja. Bluntschli meni nadalje, da je aicer težavno ohraniti v državnej zvezi razne narodnosti, ako so enake moči in enake veljave. Da pa je pri vsem tem to mogoče, dokaz nam je posebno Švica, in dokaz nam je tudi nanre-dovalna Belgija. Kako pa je mogoče doseči potrebno harmonijo in močno zvezo, o tem podučujejo nas razni državniki in podučuje nas tudi svetovna praksa. Sismondi uči v svojej temeljitej razpravi ob ustavah svobodnih narodov tako-le: « Ustave, kakor tudi postave se morajo naslanjati na navade in Šege haroda, na njegove nagibe, na njegov duSevni razvitek in na potrebe, katere živo čuti. Dokaz je prav neumuega in zarobljenega duha, če so poskuša dati ustavo kakemu ljudstvu, ne na podlogi njegovega posebnega duha in njegove zgodovine, ampak po nekaterih splošnih stavkih, katerim dogmatikarji m odpira se Ašoku noSi, solnca blesku ne. Urvaii (potegne roke na^aj in stoji sramežljivo pred kraljem). Bodi zmi^onosHii kralji Kralj, Pozdravljam te, prekrasnu. Citralekhd. Prij ttelj, ž lun ti obilo sreče! Kralj. Oaodi mi je podeljuje mnojjo. Urvaii. Meni je kraljica velikega kralja po la-rila ; ue misli, da sam vsiljiva, če sem se njegovega telesa <1ot*knol;i. Vidulaka. Sta opazovala solnč -i ztbod? Kralj Telč je moje tvoja last sedaj, Ker me kraljica dala ti je v dar; Pa kdo ti neki jo dovolil to, Da že poprej si vkradla mi src6? Citralekha. Ona molč<; poslušaj te laj, lur ti imain jaz povedati. Kralj. Slušam. Citralekhd. Ko mine spomlad in napoči letni čas, moram solnčnega boga počestiti. Skrbi tedaj, prijatelj, da (Jtvafil ne bo zdihovala pO nebesih. neodstranljivo različnost, katero nahajamo v vsej naravi, posebno pa pri prvencu narave: človeku. Noben človek, noben narod ni drugemu enak, in najbolj srečnega se čuti človek in narod, ako more, kolikor le mogoče, živeti po svojej osobnosti in posebnosti. Uprav v tem se izrazuje svoboda, in kolikor bolj se mora človek pod-vraČati običajem in navadam drugih Ijudij, toliko bolj suženj postaje in toliko bolj v njem ugašajo plemenite lastnosti, ki se posebno razodevajo v preprostem gibanju in v odkritosrčnosti. Nasprotno delati in ljudem in narodom jemati te naravne sposobnosti, to je torej dejanje zoper naravo in voljo stvarnikovo, pravi se temu: delo za duševno sužnost. Zato so mnogi narodi branili svoje bitje v najljutejSih bojih, in nekateri so rajše pogiuoli, nego da bi se bili udali. Kajti uprav pri dobro razvitih narodih je tako duševno suženstvo, ki vodi za seboj tudi gmotno suženstvo, neznosno. (Konec prih.) Narodne razmere koroških Slovencev. (Dalje). Slavni rimski pisatelj Cicero pravi v svojej knjigi: De inventione: Ut ager, qnamvis fertilis, sine cultura fructuosus esse non potest, sic sine doctrina auimus. (Kakor sadu ne donaša polje, čeprav je rodovitno, ako ni bih obdelano, enako se godi z našim srcem, ako ga s znanjem ne blažimo). Znanje se pa pridobi z vstraj-niin učenjem, praktičnim v javnem ž-venju, teoretičnim s prebiranjem koristnih knjig. Ali takt- knjige, da se z koristjo berejo, da se njlb česa človek navadi, mora pred vsem umeti, dobro umeti; kar mu je mogoče le, ako jezik, v katerem je knjiga pihana, dobro zna. Vidulaka. Zakaj bi bilo treba nebes se spominjati ? Tam se ne je in ne pije; tam se Se z okom ne zameži in se živi, kakor med ribami. Kralj. NiibeSko se ne da popisati Vtselje; kdo ga more zabiti? Nobene druge noče ljgbiti Pururavus, kot njo edino le. Čilralekhd. S tem sem zadovojna. Predraga Ur« vaši, ne obotavljaj r6 več in odpoŠlji me. Urvaii (Čitralekho objemii). Prij ttelji^a, ne tio/abt me!1 &tralekhd (vesela). Zdaj, ko si s prijateljem združena, santo to me dohaja, da te prosim. (Kralju se nakloni in odstopi.) Vidulaka. Mnogo sreče ti želim. Kralj. Zelo ugaja mi. kar ti želiš. Ko sem nastopil prestol In dobil Pravico, da smem soltiČnik rabiti, Iti ko polož 1 noge sem na klop, Okrašeno vso z biseri, ki so Jih sneli s krasnih kroti podložilikov, Toliko sreče nisem vžlt, kot zdaj, Ko služim dragi mi UrvašHi. Urvaii. Nemam toliko moči, da bi na te prijazne besede kaj odgovorila. Kralj (jo prime \a roko). Premnogokrat spreminja rado se Tudi ljudske Sole nalog je najpoprej učence navaditi brati in pisat', potem pa umeti, kar so čitali, ker drugače so podobni strojem ki tudi delajo, opicam in papigam, ki v kretanju in govorjenju vedo dobro posnemati človeka, onim mašinaro, ki nekim vsbodnjim narodom rabijo v to, da bogove molijo. Će ima ljudska šola nalog jedino brati učiti, ne da bi se umelo, kar se bere, potem je ni nikder potreba! Njen nalog je blažiti in mikati mlado deco in to doseže le, ako jih dobro nauči umeti, kar bero, čitane stvari jim obfilr-nejSe razlagati, da ponavljajo z svojimi besedami, kar so čitali, podučiti jo v drugih koristnih stfareb, ki Be v berilih na nahajajo itd. Kako pa šola to doseže, če se v njej govori, predava, plfie, čita — sploh, ako je Sola tako mojstersko urejena, da je v njej neumljeni jezik učni jezik? Jaz bi ne mogel v takih Šolah podučevatf, ker zdelo bi se mi, da sem sv. Anton, ki ribam pridiguje; to je prav tako, kakor bi jeden izmej nas Slovencev gel na Kitajsko ter taru slovensko govoreč jel podučevatl, blažiti, mikali kitajske otroke 1 Enako se je godilo nekdaj povsod po Slovenskem (samo da ni bilo tedaj treba osem let šole obiskovati) in enako se godi sem ter tja Še, osobito pa na Koroškem NI Čuda, da pri takih odnofajih slovenski učenci iz »slovenskih ljudskih šol« v srednje šole prišedši, znajo le slabo slovensko čitati, kakor tožijo profesorji na srednjih šolah; ni čudna ona refiničnadogcdbica g. Gubanca. Iz vsakovrstnih ničevih razlogov branijo liberalni Nemci nemški jezik v ljudskih šolah, Čefi, samo ljudstvo ga tirja, Slovencem je sila potrebna nemSčina itd. in iz teb iz trte izvitih razlogov se nemščina vedno le šopiri v ljudskih šolab, v veliko materijalno, vzlasti pa dušno škodo slovenske dere in slovenskemu jeziku i narodu v obče. Ker smo rekli, da bodemo tu pa tam primerjali razmere koriških z onimi primorskih Slovencev, kot mnogo slične — mej seboj, naj spregovorimo tu v počenjanju prebivalcev v Rojanu pri Trstu. Ni davno od tega, kar j« — na prošnjo Rojančanov8amih — tukajŠno naraestništvo V nasprotno, kar prav srčno se želi. O žarki lunini, nesnosni m) Poprej, radujete me «daj zel6; C) pušii-e ve K4ntove, poprej Britk6, ug.ajat« mi prav močn6: Kar ranilo mi nekdaj je srce, V bližini tvz Celovca odpotoval. Driavni \bor je sklican na 52. L tu.; odpre se sprestolnim govorom. ker k malu začne zborovati državni zbor, potem pa delegacij'. Le Češki deželni zbor In morebiti §-; kateri drug skliče se malo dni pred Božičem, da reši nujne in važne reči. Pralki župan dr Černy se je odpovedal županstvu; vzrok te odpovedi so hudi napadi od strani zazgrizlih Slovanožrcev, posebno zarad pozdrava novega vrhovnega škofa so kar strele letele na tega vrlega moža. Res j-1, Slovan je še vedno trpin , najplemenitejši čuti, najbolj navdušene besede za časno in večno srečo slovanskega naroda, za človeštvo sploh, rabijo naši sovražniki, da iz njih strele kujejo. Poljaki so te dni obiskali razstavo v Budimpeštu, bili so jako slovesno I navdušeno sprejeti. V posameznih govorih se je posebno poudarjala skupna zgodovina Ogerske in Poljske. Levovu se je 9 t. m. odprl poljsko-ru-sinski arheologiški kongreB. Načelnik Zle-duszycki je pozdrav;! zbrane ude v poljskem in rusinskem jeziku ter naglašal, da napreduje sprava mej obema narodnostima, hvalil cesarjevo blagodušnost i njegovo pravično in modro vlado, ki oraogošuje uarodom mirni razvoj. Stanislavski vladika je izrekel svoje veselje zarad napredujoče vzajemnosti obeh narodov. Na Erdeljskem je tudi neka iredenta, ki se pa veliko manj šopiri, nego naša na Primorskem, vendar pa ogerska vlada ž njo dosti ostreje postopa, nego se to godi z našo iredento. Tako je Maroš-vazarhel-sko sodišče razposlalo okrožnico vsem er-deljskim županijam ter ukazalo, da se Imajo osobe, ki so sumljive, da so v zvezi z bu-kreško iredento, strogo opazovati, če treba, njih hiše preiskavati in take osobe sodišču v Maros-Vazarheli izročati. V nanje dežele. Črnogorski knez se prizadeva za pre-ustrojitev črnogorske vojake, ter hoče napraviti stojno vojsko. Švicarski %vezni svU je zopet izgnal iz Švice pet anarhistov (4 Avstrijce iu 1 Bavarca), ker so podkopavali notranjo in zunanjo varnost ter si samovlastno pride-vali švicarska imena. Volitve v francoski driavni zbor za poslansko zbornico je načelnik francoske republike razpisal na 4. dan meseca oktobra. Zdaj se po VBem Francoskem prične živo volilno gibanje, katero bo skor 4 tedne trajalo. Razne stranke bodo napenjale vse svoje moči, da pa zopet zmaga republi kanska, o tem ne dvomi nobeden. It Nemčije se tujci vedno bolj izganjajo. Poroča se, da taka usoda vnovič zadene 35.000 Poljakov, maj katerimi je 20.00 avstrijskih podložnikov. Avfganskega prahnja je zdaj menda konec. Angleška vlada je formalno spre jela ruske predloge glede zulfikarske so teske. Španjske nemški razpor Je zgubil precej od svoje otrosti. Nemška vlada je namreč španjskej naznanila, da ne bi zasedla bila otoka Japa ter na njem ne razvila nemškega prapora, ako bi jej bilo poprej znano da španjaka vlada tiij* vrhovno oblast nau karolinškimi otokv; ko pa je to zvedela, ni bilo voč mogoče dati dotičnemu poveljniku nasprotnega ukaza, celo po brzojavnej pot ne, ker je bila ladija uže na planem mor|i. Po tem tikem je tedaj dipk>matična pot še vedno odprta. Bismark je poslal pismo nemškemu poslancu v Madridu, v katerem naglaša, da ie uže davne na karolinških otocih več nemških trgovinskih naselbin, ki so od prle otokom promet s zunanjim svetom One so uže večkrat prosile, naj se otoki sprejmo pod varstvo nemške države. Z »rad tega se je uradoma dotrdilo, da so bili na otocih razen nemških zastopani le še angleški, nikakor pa ne španjski interesi Kar stešpanjske zahteve o t leta 1875 odbili Nemčija in Angleška, čemur se je brez ugovora udala Španija, opustila je ta vsak korak, da bi na karolinških otocih izvrševala vladarske pravicp, ali jih zasedla. Nemška vlada je tedaj imela pravico, smatrati te otoke za neodvisne, ki po evropskih načelih nemajo nobenegi gospodarja. Ona je torej imela najboljšo mene-nje, ko je dala ukaz, naj se tamošnji Nemci vzemo po varstvo nemške držive. Pismo dalje pravi, da je nemška vlada voljna presoditi španjske pravice, aii pa prepustiti razsodbo tretjej državi. V Madridu so se 9. t. m. v nekej vojašnici vojaki uprli, ali upor je bil zadušen. Iz Tonkina je 7. t. m. poročil Courcy, da so Francozje po tridnevnih operacijah zasedli trdnjavo Pintib, katera jim je vrata odprla. Zgube nemajo nobene. DOPISI. RlcmanJ v 7. dan septembra 1885. Ko je pred osmimi leti in dvema mesecema zazvonil zvon riemanjski ter nam oznanjal, da pride k nam za župnika č. g. Anton Kun, bilo je veselje mej občani nepopisljivo in spominjam se Še dobro neke stare žene, ki je javno povzdignola roke in prosila večnega Boga blagoslovu nad novim župnikom. Žena je Sla uže davno v večnost in Bog je v resnici blagoslovil onega, za kojega je ona prosila. C. g. Kun je pastiroval polnih osem let in dva meseca v našej vasi. Oh kako so mu bile vse njegove ovce udanel On nam je bil pravi pastir, on je svetoval, pomagal, s kratka storil vse, kar mu je bilo mogoče za blagost svojih podložnih. Ali na svetu ni stanovitnega veselja in tudi oe sreče, zatoraj se je tudi nam Ricmanjcem solnce skrilo za oblake in nam ne sije tako prijazno, kakor poprej. Kedor more umeti živenje na deželi v malej vasici, kaj je duhovni pastir, lehko si predstavi zaupanje, koje uživa blag duhovnik. Zgubili smo ga in mi smo žalostni po njem, ker tako usmiljen Človek se težko nadomesti. Blagor Vam, bratje in sestrice, kamor pride sedaj za pastirja naš Č. g. Anton. Zvedeli smo komaj pred osmimi dnevi, da nas zapusti č. g. Kun. V nedelo v jutro je nam pri sv. maši naznanil, da se popoludne poslovi. Iz vseh vasi so prišli ljudje, in komaj se prikaže na prižnici Č. g. Anton, uže je vse v glasnem joku, Še besedice ni mogel spregovoriti. In da ste čuli to slovo, kako je vsekalo v srca rane, kako je zopet človeku zlajšalo to bridko posvetno trpenje. Z solznimi očmi in ganjenim srcem je stopil č. g. župnik s prižnice še zadnj'č se poslo-vivši: z Bogom. V cerkvi in od zunaj je bil tak jok, kakor da bi se bila zgodila kaka velika nesreča vsej vasi. Vtolažiti nisem mogel ni tega ni onega, pa kaj bi hotel tolažiti, ko sem sam tudi milo jokal in bil tolažbe potreben. Naša cerkev j« prijela veliko lepih stvari po prizadevanji Č. g. Kuna. Prvič imamo lepo zastavo z križem, znotraj seje cerkev v?a olejšila ali z podobicami ali na kak drug način. Kar nismo mogli sami zložiti, eprosil je on druede in tako pripomogel, da je naša cerkev danas prava dika cerkev v Istri. Takih duhovnih gospodov bi želeli vsakej vasi, ker naš č.g. Anton Kun je bil pravi uzor duhovnika, bil je vsem priljubljena oseba. Kedor je enkrat občeval ž njim, nikoli več ga ne pozabi, kakor ga tudi mi ne pozabimo. Bog Vam, č. g. Anton, povrni vse dobro, kar Rte nam storili in bodite si v svesti, da vas nikedar ne pozabimo, ampak vedno Vas bodo naše molitve in prošnje do B^ga spremljevale, da boste srečni do konca svojega živenja. Z Bogom 1 __— O — S urasa 1. septembra. G. ušitelji sežanskega Šolsk. okraja začenjajo danes svoje težavno delovanje — šolsko leto ; opašajo uma svitle meče naše odgoje i pouka ter leli so žrtovuti: vzduh /a duh, telo za bitja. Preminole so njim prepotrebne počitnice, kajt*, ako kateri stan potrebuje odmora, trebuje na učiteljstvo. Svoje težavno delo vlečejo 10 i pol mesecev. Skoraj ves dan se trudiio. da Še celo po noči, ko preutrujena glavica ne more zatisnoti očesa, misle, kako bi se poučevanje vspešneje vršilo in odgoievala njim izročena mladež, ter zadostili postavnim naredbam i zado volili svoje prednike. Ubog trpin! Večkrat povdarjani starodavni izrek; Quem dii odere, paedagogum fecere, potrjuje se dandanes, ko spoznavamo le enega Boga, kajti za trud se v časih učitelju vmeŠ nehvaležnost, očita mu, č»sar ni zakrivil,, in^ koncem ima smolo. Vendar to naj g.' učitelje ne bega. ter naj spletajo z odgojo in poukom si neusahljive vence, kaknršnih človeška roka ne podarja, pokvarja in lemije. Mej tem ko so g. učitelji svoje počitnice praznovali, prehodil sem bližnje krajer videl 1 m slišal razne znamenitosti, katere preobčene bi dopis podaljšale, zato naj v zaključek le to opišem v dodatek *L ij«anju> pnobčenem v prošlih listih poučevalne-Edinosti, evo tedaj: Bilo je dne 26. julija t. J., ko dospem Škrbino, slišajoč, da bode ples, sklenem to veselost obiskati o mraku. Izvrstna godba PrvaČanov, kakor tudi vedenje rnla-deničev i deklet se ml je dopalo, a v žalost okoli brijarjev na peščenem tlaku ugledam okoli 40 od 6—14 letnih otrok, plezajoči h i posnemajoči h odrastle. Kakor v Škrbini, tako tudi po vsem Krasu in menda tudi drugod, da le zaškriplje, zbere se tropa otrok ter menim, da so redki plesi, katerih ne bi pomagala šolska mla-se svojim pohodom lepotičiti. Kaj ko jel dina mislite, g. učitelji," da ne bi bilo prav, bi se pohod k godbi šolskej mladini prepovedovati in prepovedal. Neki gospod rni je omenil, da pri uradnej učiteljskej konferenciji sežanskega šolsk. okraja 4. julija t. 1. na to opozori,'. :i ni bilo o tem sluha ni duha. Otroci na plesišču slišijo večkrat ostudno kletev in govorjenje, gledajo suvanje i vrtenje, sploh nič dobega, a kedar se snidejo, ponavljajo na paši ali drugod to,,kar so videli i slišali, zato svetujem; Šolske mladine ne-pušč;ijte na plesišča! Vanderček. Vipava, dne 9- septembra 1885. — 17 t. m. se bode vršila v naftem trgu jako važna slavnost. Ta dan se vzidate v tukajšnjem Šolskem poslopji spominski plošči rajnima gospodoma: Jurju Grabrijanu, bivšemu dekanu Vipavskemu, častnemu kanoniku, vitezu Fran Josipovega reda itd. in Štefanu Kocijančiču, tukajšnemu rojaku, Častnemu kanoniku, centr. blagosl. semenišča ravnatelju iu jutrovih jezikov profesorju v Gorici. Ta gospoda sta dušna velikana našega milega slovenskega naroda. Prvi je 1 ustanovitelj in blag pospešitelj narodnega šolstva v Vipavskem trgu in v vsej Kranj-skej Vipavskej dolini, drugi pa možak, ki se mu uklanja vsak pošten izobražen človek. Veselica, ali bolje slavnost, se bode vršila tako ie: Ob 10. uri dopoldne slovesne služba Božja — petje pred ploščama — slavnostna govora — bi igoslovljenje plošč —■ zopet pesem in potem banket. Uljudno se prosi, da se udeležiteljl banketa, ki stane gld. 1.50, bhgovole oglasiti vsaj do 14. t. m. pri vodstvu ljudske Šole v Vipavi. Da se visoko Čestita duhovščina, si. učiteljstvo — ter sploh blagi in visoko-lodni domoljubi te slavnosti mnogobrojno-udeleže, udano vabi Slavnostni odbor. 11 goriške okolice, 7. sept. — V neueljo 6. septembra se je sešio okolo 40 pevcev iz Prvačine, Rif nberka, Ćmič in mnogo druzega občinstva v zninej Ajševiškej gostilni, kder je pred kratkem uklapa goriških gospodičav« zabavljala Slovencem, ter vrgla našo trobojnico z drevesa in jo teptala. Prvi je pozdravil zbrane goste g. Bavčar iz Sda. Pozdrav je končal s trikratkim »živio« na presvetlega cesarja — in mnogonroino občinstvo je zaorilo trikrat «Živio cesar I* Brž potem je zavihrala naša troboj-nict na visokem hrastu, na onem mestu, kder je bila po onih kukavicah odstranjena. Na to smo zapeli. Pol braatom, čudne kder so kukavice Oskrunile nam svet i tla Slovansk i, cesarsko himno, katera se je odmevala daleč tja v zeleni Panovec, ter pričala, da tukaj je zemlja, na katerej prebiva zvesti narod slovenski, ki Ijulii svojega cesarja,-celokupno Avstrijo in lepo svojo domovino. Za cesarsko himno se je zapela naša narodna hiinua: »Hej Slovenci N. Navdušenost pri tej pesmi je postala nepopisljiva-Culo jo je modro nebo, čul jo je zeleni gozd, čula jo je krasna okolica ; to je prava molitev Slovana, ki prosi modro nebo: •Črna zemlja naj pogrebne tega kdor odpadat. Potem : Pi iseijli pod slovansko smo zastavo, Da srao in biti hočemo Slovani ; da nikdar se našim sovragom neudamo, naj nas, ne vem kako še tlačijo, ampak delati in živeli hočemo le za naš mili narod, za sveto našo zemljo, kateivj Čuvati pravice hočemo do zadnjega Izdlhljaja 1 Nadalje so se vrstile še te le pesmi : »Bratje urno* — Prvačanja — uGiavaški 7.bor» — Rfenberžanje — »tJ boj 1» — flrničanje — »Jadransko morje« — vsi pevci skupaj — iBodi zdrava domovina* — Prvačanje — »Tamburaš ■ — Rifenber-žanje — »Venec narodnih pesmi« —Prvačanje — «Mlha» — Rfenberžanje— in slednjič: »Krčmarja«— Prv ,čanje. Pele t»o se še razne druge pesmi pri Čaši rujuega vina do pozne ure v noč,. EDINOST dokler se nismo razšli, ter prijizno poslovili. Tako šesti september postane zgodovinski dan i v vednem nam spominu. Od desnega breg« Soče, 8. sept. — Nekemu g. dopisniku se je zlju-bilo v št. 7. t. 1. Vašega cenjenegi lista podati nek a pojasnila mej sedanjo in staro šolo, mej takratnim in sedanjim uspehom iole, ter stavi takratne učitelje na viŠo stopinjo omike, nego današnje. Naj mi ho dovoljeno za danes samo nekoliko na to odgovoriti. Da je bila potreba Btarej šoli preustroja, tega mi ne bo zanikal nijeden šolski strokovnjak, nijeden starejših učitelj.v. nijeden prati odkritosrčen rodoljub. Preustrojitve jc zahteval sam narod, ker je spoznal, da uspeh v starejih šolah ni bil povsem zadosten in bi ne zadostoval razmeram sedanjega Časa. Vsak pravi prijatelj omike in Izobraženosti je pozdravil novo šolo z veseljem, kajti spoznal le, da ie po omiki narodovej do-spemo do narodovega blagostanja. Drugi narodi so napredovali, a sami mi naj bi zaostali in bili tujcu podloga. Treba je bilo t«raj šolo predrugafciti po razmertfh — kolikor mogoče jo po polniti, za to potrebne pa so bile nove, veče moči, katere so, seve, tudi stroške povedale. -Starejših učiteljev se gotovo še kateri spominja, kako žalostno je bilo za rfjega, kako zelo je trpel njegov poklic ta fes, ko so bili učitelji od občin plačani. Njegova lplača je uže navadno prav malo rnalala, tako. da mu brez postranskih dohodkov 'rti bilo mogoče iiviti ne sebe ne družine. ^Dodajalo se m« je poleg pravega-stanu 6e •cerkveniŠtvo in orgiartftvo. Navadno pa je »imel z drugimi opravki več oprtvil, nego > z Šolo. Svojemu poklicu kot učitelj v šoli ni mogel zadostiti, ker >mu je za lastno izobrazbo časa pomanjkovalo. Dn bo bili takrat učitelji malo šolani, mislim, da ve vsak. «Kar pa nema£, tudi nemoreg datt«, to je pregovor, katerega tudi g. dopiaoik lebko urneje. V tej zadevi se takratnih in sedanjih ivčiteljev ne more primerjati — o drugem stanu no govorim. Prigodilo se je večkrat, da ubogi šomaSter po več mesecev ni dobil niti denarja od občine, ker je večkrat tudi tej težko šlo. Blago si je večidel preskrboval v vasi pri kakem prodajalcu, a tukaj so mu odpovedali daljne upanje, če dalj Saša ni plačal in tako je bil prisiljen nekako hoditi na posodo v druge hiSe, to se pravi nekako beračiti po občini. Kako se je to toraj ujemalo s častno nalogo učiteljskega stanu, kakšen upliv in kakšno avktoriteto je toraj mogel imeti pri ljudstvu, pri vaskej mladini, katere goji te (j je.bil ? Menim, da njegovo stanje je bilo jako žalostno —pomilovanja vredno, in uspeh v šoli jako pičel. V starej šoli se je podučevalo poleg verstva tudi brapje, pisanje in računanje. Večina otrok^ konča vši to vaško šolo, ni zoala brati, še manj pa pisati, ker učilo se je na neke Čudne načine. V Šolo so hodili otroci brez reda — in to mislim tudi od šol, kder so dušni pastirji podu-čevali. Ne trdim, da je bilo povsod enako, nahajale so se tudi dobre šole, a večinoma so bile take,, kakor goraj rečeno. Dukaz nam je, da večinoma starejših 1 ju li ne zna niti brati, k večernu tiskano, še manj pa Disati; računijo tudi ile na prste in .križ*. V tein oziru se je popravilo, uspeh na ljudskej šoli se vidi od ;leta do leta tako, da se dandanes more 'trditi, da zdaj pred 10 leti šolo obiskujoči znajo večidel vsi dobro brati, pisati in računiti. G. dopisnik dalje pravi: Zdaj vsak tož», da so otroci dalje ko obiskujejo šolo bolj raznzdani in divji, katerim ni nič svetega. Gosp. dopisnik, tukaj ste šli predaleč, vi gotovo dobro vrejene šole še niste videli, gotovo imate le izjemno katero v mislih. V tej zadevi zopet pravim, brez izjeme ni nič na svetu. A. pomislite, da najboljšemu učitelju ni vsega mogoče doseči. Da je mladina dandanes zelo pokvarjena, to se ne da tajiti; da je pa učitelj vsega tega kriv, ni res, krivi so večinoma roditelji sami, ki vse premalo na svoje otroke pazijo. Nekeiai so se vedli roditelji do ovojih otrok vse bolje, to vem še »z svojih let. Šolske oblasti in .učitelji si prizadevajo dandanes na vso moč, da bi h« naši otroci lepo n ravno v šoli odgo-jevali. Pri krajnej uč-iteljskej konferenci v Sempasu pred 3 leti je bila naloga učiteljev o resnicoljubivosti se pogovarjati. Pri uradnej okr;tjnej konferenci v Solkanu minolega leta bral se je boljši spis uči-telja o nravnej odgoji, o katerem je bilo potem pomenjkovanje. Prva odgoja izhaja od starišev in prvi pregreSk pri nravnej odgoii izvirajo iz •nedostatkov roditeljev samih. Kako bode učitelj boljšal otroka, če mu stariši sami delajo zapreke? Če stariši ne dajd otrokom lepega zgleda, ne morejo jih ti po-enemati. Je li mogoče Vam. gosp. dopisnik čuda delati iz otroka, če njegov roditelj, kateri ju mater v veče mesto slu-Žiti poslal, ves dan, večkrat vso noč z otrokom vr-d po gostilnah popiva, prepira se, otroka z vinom zaliva, otrok vse itar je «Ubegi, govoriti sliši in potem opit i pod očetovimi nogami v krčmi zaspi ? Prašam, je li mogoče, da bodo otroci lepo nravni, če jim stariši sami ukazujejo legati se ali resnico tajiti? Bodo li mirni in pobožni v cerkvi, če vidijo mater celo pridigo se razgovurjati in smijati? Bodo li radi hodili v cerkev, če vedo. da oče mej sv. opravilom okoli cerkvenih voglov postopa? Morejo li biti taki otroci dobr, katere stariši potuhujejo, ker so bili v šoli pravično kaznovani, ali še stariši učitelja doma in zunaj proklinajo, ker jim je zaradi nemarne pošiljutve v šolo kazen plačati ? Je lepo slišati očeta, ki pravi sinu: Ta teden te potrebujem doma, če bom zaradi tega kaznovan, pojdem pa 4 ure v zapor 1 PraŠam toraj, je li vseh napak, ki se pri otrocih gode, edino le šola m učitelj kriv. Vsa odgoja obstoji na zgledih. »Surovost rodi aivjost, prijaznost pa prijateljstvo*, pravi Spencer, najimenitnejši filozof v svojej knjigi uo nravnej odgoji*. Lep zgled starišev in učitel|ev, njih neomade-ževano vedenje z iatno vpliva na otroke. MoraliČne povesti, moralična berila, moralično časopisje dosti pripomore k lepej nravnej odgoji. Nauk o realijafe v ljudskej Šoli je važen, kajti blaži čut In -srce otročje, ter ga vodi do dobrega in lepega. Gojitelji naj imajo pred očmi, da je treba iz otroka narediti frloveka, ki bode znad in mogel samega sebe vodili In krotiti in k temu pripomorejo gotovo realičnl predmeti v ljudskej šoli. Dobra odgoja potrebuje dosti truda iu je najteža naloga učiteljskega stanu. Zato pa lud« menim, eta pravičen deielan učitelju ne bo odre-fcaval primernega plačila — primernega stanovanja, kder se bode mogel po truda-polnem d*iu v miru odpočiti In svojo družino *pravili zdaj je prišel v. č. g. prošt dr. Susi z veliko asistencijo, najprej pred altarjem opravil obredne molitve, petem pa se par-niku bliže podal in ga poškropil z blagoslovljeno vodo.— Na to je cesarjev na prijela za neko telegrafično nit in v istem hipu je padla polna šainpanjarca z močjo na ladijo ter se na drobr.e kose razbila; lad\j.i pa je bila tako se Šampanjcem krščena. Zdaj so v naglici odstranili trame in druge priprave, ki so ladijo držale iu ta je v hipu zdrsala v peneče se morje mej igranjem obeh godeb in klicanjem zbrane množice. Ko je nehala tacerimonija, je 12 malih lepih deklet prišlo pozdravit cesarjevno in ena jej je s francoskim nagovorom izročila prekrasen Šopek cvetic. Mej vihar-nm klicanjem ljudstva podala se je potem ce8arjevna spremljana od kakih 50 dostojanstvenikov sopet na morje in se vkrcala r.a jahto, ali vse -one mnogoštevilne ladije in parniki so jo spremljale do M;ra-mare in tam ni bilo ovacij ne konca, ne kraja, tako si«er da se je morala c^sar-jevna dvakrat prikazati na balkon. Tako je končala ob Id uri prekrasna slavnost V četrt, k pa se cesai jevna peljala z brzovJakutn zjutraj ob 7 uri v Postojno Tam so jo na kolouvoru pričakovali: deželni predsednik baron \Vinklci, deželni svetovalec g. Globočnik in vsi *.!ii<,'i Po-stojinski uradniki in občinski zastop njemu na čelu župan Vič č, pa vse polno odličnega občinstva iz raznih krajev Notranjskega. Iz kolodvora se je peljala visoka gospa naravnost v jamo, spremljala jo je dolga vrsta kočij. Postojna je bila vsa odičena se zastavami tu tam, kder pelje pot v jamo je stal velikanski slavoluk. Jama je bila vsa električno i lučmi razsvitljena, kakor o blnkoštih. Na visoko gospo, ki se je v lami mudila 6koro 2 uri, ter si vse znamenitosti natanjčno ogledala, je napravila jama velikansk utis; večkrat se je izrazila da vidi veliko velič istneje stvari, nego si je pričakovala. Ko pa je prišla iz jame jo je sopet ljudstvo navnušeno pozdravljalo, peljala se je po krasno odičenom trgu v velik nov hotel g. P oglaija, kder je 1 »i 1 obed za cesarjevno in spremstvo. Po obedu ob 1 i pol uri odpelj iJa se je iz Postojne skoz HraŠe, Hruftuje, Dilce, Razdrto, Senožeče, Storje, Sežano do Občin. Po vseh teh vaseh in trgih pozdravljalo jo je na stotine ljudstva ; v Senožečah so bili celo pred pivovarno napravili slavolok z napisom: »Živila Štefanija« in Sežana je bila vsa odičena se zastavami Ur so tam visokej gospi vrli KraŠevci napravili prav lepo ovacijo. Na Občinah je cesarjev na zapustila se spremstvom kočije tramwaya, ter se odpeljala v lastnih dvorskih kočijah proti Prošeku, v prvej kočiji se je vozil gosp. grof Bombelles, v drugem cesarjevna z dvorno damo grofico Tarouko, v tretjem drugi 3 ovorni dami. Cesarjevna je sama konje vodila, ter je celo klobuk odložila. Okolo 5 se je pripeljala na Prosek, katera vas je bila vsa odičena e6 zastavami in na trgu jo je čakulo vse prebivalstvo Prošeka in bližnjih vasi. Ni nameravala vstaviti se, ali ko je videla, da jo čaka tudi deputacija krasnih okoliških deklet, vstavila se je. Prvi nagovoril jo je župnik, č. g. Martelanc, ter jo zagotovil velikega veselja vse okolice zarad Nje bivanja v TržaSkej okolici, na kar jo je nagovorila še gospodična Nabergojeva, ter ji izročila v imenu Proseških deklet prekrasen Šopek. Visoka gospa se je prijazno smehljaje na kratko zahvalila, ter živahno s-e Živio-klici pozdravljana odpeljala se v Miramar, kder je bila uže pred 5'/, uro. Ali eno uro potem se je uže sopet peljala po morju na jahti «Fantasie» in sicer proti Istri. Včeraj zjutraj je bila cesarjevna zopet v mestu. Popoludne pa so bili povabljeni v Miramar: Baron Reinelt, dvorni svetovalec baron Plenker, predsednik p<-morske vlade, vitez Alber, državni poslanci Burgstaller. Nabergoj, Luzzato in Vučetid. Vabilo g. Nabergoja je nek dvorni sluga prinesel direktno iz grada Miramar na Prosak. Danes popoludne ob 2 uri se visoka go«pa odpelje spremstvom hkoz L'kev v Skocijan. da si tam ogleda nenavadno lep naravni čudež. Vcjaškt kontrolni zbor. Vsi odpustniki in reservniki z enoletnimi prostovoljci vred, katerim se je dovolil poz-"ejši vstop v službo, kakor tu li v letu 1884 nabrani nadomestni reservnik', po klicani so h kontrolnomu zboru, ki hode v moril iričnej vojašn c /'Lazzaretto Vec-chio) iu sicer: vojaki vojne mornarice na 1. dan oktobra z imeni od črke A do H. na 2. dan oktobra, od črke J. do B. m na 3. dan oktobra od črke S do Z , vsi drugi vojaki pa na no in odločno zahteval Slovencem one pravice, katere uživajo drugi narodi v Avstriji. Južna železni-a se bode nekda popolnoma ozirala na zahteve Slovencev in je vrhovno ravnateljstvo nekda uže izdalo dotične nan dbe. Kolera na Španjskem jn južnjem Francoskem nagla pojema; na SpanjsKem umre na dan še o kol u 500 osob. Temu nasproti pa se poroča iz Palerme. d t je tam vstala kolera, 9. t. m. je umrlo za to boleznijo šest osob, tudi iz mesti Mons v Belgiji je prišlo poročilo, da se je tam v nekem predmestji prikazila kolera. Italijanskega kralja brada. Iz Monze se piše: Lasje in bia^ia italijanskega kralja, uže pred enim letom osivel', popolnoma so se pobelili. Kraljica Margerita. katero žali to, da T< tTriTftTd fTV tTftTtfTATkVTd Borano poročilo. Borsa mirna, kurzi efektov pa jako trdni in je sploh stanje borse jako obro. Dunajska Borsa dne 11. septembra\ Enotni dri. dolg v bankovcih 83 gld 05 kr. Enotni drž. dolg v srebru 83 » 55 Zlata renta......109 • 60 5avst. .... 100 • — Delnic« narodne banke . . 869 • — Kreditne de1"'™ . ... 287 • 20 London 10 lir sterlin . . 125 • — Napoleon.......— » — C. kr. cekini...... 1 100 driavnih mark 92 87 Navntmln v n,lkei ^e0*^ biSi Hd/illUllIlU. nsl Dolenskem polre- iMlJeJo učenca, do 15 let starega. — Kedor ž-li več o tem zvedeti, naj se pri našem opravnifitvu oglasi. 3—3 E poftel»it«i*ft c. k. priv. in odlikovane tovarne ROMANA VLAHOVA V ŠIBENIKU. Podružnica v Trsru: Via S- Lazzaro I B Prijeten, krepčalen liker, odlikovan se zlatimi kolajnami in diplomami nt razstavah v Skradinu Napolju, Trstu, Sv. Vidu, Lmcu, na Dunaju, v Kalkuti itd. Ta iz jagod Junlperus co-munia in dig-čih Željiač napravljeni liker je prijetnega okusa. Jnko pospešuje prebav-ljenje In se rabi z dobrim uspehom za krepčanje oslabelih moči, ker je dokazan njega zdravilni uphv na živce, možgane in na brb-tanec. Prodajo na debelo preskrbujejo moje hiše v Šibeniku in v Trotu. Pradaja na drobno v vseh kavarnah, prodajalmcah likerjev in sladčičarij.h. Nepokvarjeni pravi liker se pozua po steklenici, v katerej je vtisnena lirma, potem po zamahi z grbom in po malem ovitku z iiutografovano tirmo Romano Vlahov. 13-48-4 U«tani>vlj*na <747. - Albert Samassa - c. k. dvorni zvonar FABRIKANT STROJEV IN GASILNEM ORODJA V LJUBLJAMI. UBRANI ZVONOVI Z UPRAVO. Vsake sorte gasilnice izvrstne sestave za občine, za posilnu društva v mestih in na kmetih. Hidrofori vozovi za vodo, vrstne škropilnice kakor drugo orodje in pripomočki zoper požare. 9—12 Crkvene svečnike in druge priprave iz brona. in ozodje Sesalke zn vodnjake, za vinske in pivne sode in kadi, za drozganje, za gnojnico, aa podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago cevi iz litega in kovanega železa s priteklino, mehovi iz konopnine in gumija itd. po najnižjih cenah. Občine iti gasilna društva A plačujejo lahko na obroke. ••4_ V soboto 12. t. m. ae odpre gostilna (Al Falco) Via sapone ; poleg stare mitnice. BO svetinj LA FILIALE IN TRIESTE deli' i. r. priv. Stabilimento Austr. di Credito per commeroio od iaduatrla VERSAMENTI IN GON I ANTI Banconote: 3 °/n annuo Intereste verao preavvlao di 4 giorni 3' ,» » • ■ • • 8 > 3'|, •• » » • >30 » Per le lettere di versamento attualroente In clrcolazione, il nuovo tasao d' interease co-mincierd a decorrere dalli 27 eorrente. 31 cor-rente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavviao Napoleoni: 3 °[„ anauo Intereaoe verao preavvito di 30 glornl 3'u» » » » » » 3 meol 3'[s >• » » » »6» Banco Giro: Ban onote 2'/»°/« sopra qualunque aomma Napoleoni aenzn inti>mjsL Assegni sopra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leopoll, Lubiana, Hermannatadt, Inna-bruek, Graz, Salisburgo. Klagenfurt, Fiume Agram, franco speae. Acquisti e Vendite di Valori, divise e incasso coupona '/»'/o Antecipazioni sopra Warranta in contantl, interesso da con-venirsi. Mediante apertura di credito a Londra provvigione per 3 meai. • effetti 6% Interesse annuo sino 1' Importo di 1000 per importi superiori da con-Trieote, 1. Ottobre 1883 48-34 Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodfjna pomoč iti ril treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Će ae le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše Želodčne bolesti. Prav izvrstno vstreznjo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih in na vranici. proti Črevesnim boleznim in proti glistam, pri Ženskih mlečnih nadh'Š-nostih, zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo 53—21 Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah n svetu ; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karmci Cristnfnletli v Oorict, v Trstu v lekarni E. Zanetti i O. B. Rnvis, G. B. Faraboschi in M Ravasini. Ena steklenica utane 30 novcev. Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi ae zavoij Želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, daNi nimajo nobene moči in vrednosti. B ez te varstvene znamke, postavno zavurovsinf, imu se to zdravilo smatrati kot ponarejeno. (Varat v. znamk«) m i » • Cvet zoper trganje po d'-. Maliču, te odloSno najboljSe zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v krili ter iivcih , oteklino, ttrpneJe i«Ie in hite itd., malo fa^-a če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo »cvetu zoper trganje po dr. Malt&u» s zraren. stoje&im znamenjem: 1 stekl. SO kr. Planinski zeliščni sirop kranjski, izboren zoper kaSelj, hripavost, vratobol, prsne In pljučne bolečine; t stekl. 56 kr. Koristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči aoki in siropi. 20—12 Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje, najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke iu bezgavne otekline 1 stekl. C0 kr. Anaterinska ustna voda, najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradIjivo sapo Iz uat. 1 steklenica 40 k r. Kričistilne krog'jice, c. kr. priv., ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijano osve-dočile pri zabasanji človeškega telesa, rIr-vobolu, otrpnenih udih, skaženem Želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah d 21 kr: jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Manji, kakor en zavoj se s poitom ne razpoillja. Naročila iz dežele izvrSe se tako) Lekarna Trnk6zy-ja na mestnem trgu v IJuhlJant. LA FILIALE delln BANCA UNION TRIESTE ooonpo di tMtto le operoiioni di Baneo o di Cambfo v alate a) Accetta versamenti in conto corrente : Abbuonando 1' interease annuo per Banconote 3V« °lo con preavviso di 5 gioml 4 , „ . 12 • 47« ,, a sel meai fisso per Napoleoni 3'h °/o con preavviao dl 20 gioml JV......... . 3|4 ,, i „ ,3 meai •» « »» » 6 • Godmnno deirintcrnsue aumentato I« letter« in ci7eolaxinne con f> gtomi di preitvtigodal S novambr* » o. quelle oon 1> giorni d»l 13 giorni • qoelle con >4 gioini dal 36 novembre a. c. IIV BANCO GIRO abbuonando il 3°/0 intereaae annuo sino Iualungue somma; prelevazloni sino a orlni 20.000 a viata verao chdoue; importi maggiorl preavviao avanli Ia Borsa. — Gonferma dei versamenti in apposito libretto. Gonteggla pertuttil versamenti fatti a qualaiasi ora d* ufflcio la valuta del medestmo giorno, Assume pel propri oor-roaatlMtl l' incasso di Cambiali per Trieste, Vienna e Budapest, rilascia toro assegni per qneste ultime piazze ed accorda 1 loro le/acolta di domlolliare effetti C 1 presso la sua catsa franeo d* ogni C1 Mpona per omnI. b; S' incartca deli'acquisto e della vendita di effetti pubblici, valute e dlviae, nonchč deli* incasso d'assegni, cambiali e coupons, verao l/»% provig-gione. j c«) accorda at suoi committenti la facoltU di depositare effetti di gualsiati specie e ne cura gratis l*incasso di coupons alla scadenia. La Filiale dalla Banca Union iSezlone Merel) s' incarica deli' acquisto e della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre creditl sopra mercanzie ad essa consegnate, oppure polizze di carico o Warrants. 1—2 Piccoli-jeva želudačna esenca LaatDik urufltvv/. •ULriNuai«— iidaieij in oagovorui ureuiut: VIK TO K DOLENC lekarne Pioooli-|i «pri angelu* naDunajskoj eeati u Ljubljani ozdravlja kako je očito Iz zahvalnih pisarn i zdravničkih svjedofi-bah boleati uželudcut trbuhu, bodenje, krč, žoludačnu i promenjivu mrzlicu, zabasanje. hemerojide, ilatenicu, ml-greme, Itd. i je najbolja pripomoć proti glistam kod djece. Staklenica 10 nč. Tko jih uzme vlSe, dobi primjeren odpust. Blagorodni gospodin Piccoli u Ljubljanll VaSa želudačna esenca je jedino zdravilo, koje mi pomaže kod moje boleati u želudcu. Svaki krat kada ju rabim, ćutim polagšanje l zboljšanje. Josip Sovdat, župnik, Kamnje, poŠta Črnine. Ovdje valja izreka »Čast zaslužku«. Vaša želudačna esenca, koju sam ja i mnogo drugih bolniUah rabio u boleati. je uprav čudovita moči, osobito kod 2tludačnih bolestih. A. Lupetina, župnik, Kršan u Primorju. Podpisani potvrdjuje, da ima Želudačna esenca ljubljanskoga lekarnika Piccoli-ja hitre i prečudne zdravstvena moći. S njom ozdravilo je mnogo ljudi moje 1 susedne županije; kom4ć da prodje dan, da ne bi tko došao k meni, te me prosi za jednu staklenicu želiidnčne esence kojih imam uviek nekoliko pripravljenih. A. Wlassish, župnik-dekan. Plominj, Primorje. Antirrheumoin najbolja zdravilo proti prehladi, koatobolji, oslabi delavnih ćutilah, bolestim u križu i u prsih, prehladnim bolestim u glavi i u zubih. Staklenica 40 nč. Paotile »antoninske; (kolešci proti glistam) izkušeno zdravilo proti glistam; škatulji^a 10 nvč. 100 komadićah 60 nvč. 1000 komadićah 5 tor. Saiioilne paotile proti prehladjenju najbolja pomoć proti davici (difteritis), plućnim, prsnim i vratnim bolestim, proti kašlju 1 hrlpavoatl škatulica 20 nvč. ZelIi5ni prtini olrup. Ta iz ljekovitih bl-Ilnah iidjelani alrup rabi se s najboljim uspjehom proti svim prsnim 1 plućnim bolestim, zasliženju, kašlju, hripavosti, dušljivomu kašlju Itd Odrašćeni neka uzmu 3 do 4 žlico svaki dan, djeca toliko zllčic. Staklenica 36 n. Tu navedena, kako ova druga ozdravila oo uvlek friike dobe u lekarni 20-19 O. Piccoli-ja «pri angel u » ^Ljubljana, Dunajska cesta. Naručba izvršuj u se s prvom poštom uz po-uzetje Iznosa. Zaloge u Trstu su u lekarnah pl. Leuten-burg, Foraboschi, Prendlni. Havusinl i Zanetti I ter u svih boljih lekarnah Istre i Primorja. Nova tiskarna V. DOLENC v Trstu