PRIMORSKI DNEVNIK
• Cena 70 lir
OB NEJASNIH ODNOSIH MED RAZNIMI STRUJAMI
Leto XXV. Št. 257 (7451)
TRST, četrtek, 6. novembra 1969
UPRAVNE VOLITVE V ZDA
Danes se prične v Rimu zasedanje vsedržavnega sveta KD
Sindikati so izrekli kritične pripombe vendar pristali na predlog o posredovanju ministra glede spora kovinarjev - Stavka uslužbencev mestnih prevozov - Napovedana stavka pristaniških delavcev
i*vn '	Jutri se prične v palači EUR v Rimu zasedanje vsedr-
•tranli! SY°ta na. katerem bo prišlo do obravnave položaja v boveon sp'oJne9a Političnega položaja v državi ter zlasti o sestavi ]• moi v°dstva stranke z vsemi posledicami. Nekaj se je govorilo, da fi«nta	sPreiem sklepov odloži, vendar pa kaže, da je ta va-
a odpadla in da bo svet zaključil svoje delo v soboto.
j, . Im«rje sil med raznimi stru---------------------
*tru'-’ 0<?.nosno celo obstoj raznih, odn' -npb ses,ava 'n medsebojni vak'°SI mec* demokristjanskimi pr-p0v®dno zelo meglena in v#.,alai° za opazovalce «od zunaj« lii«.n° Tboll zapletena ter nerazum
liiva
l,*ied 13 zmeda odraža notranjo
zmeda odraža
no« V 5,ranki in to ne samo od-y ,* ln stališča raznih prvakov tem-ja . *udi odnose do ključnih vpra-I italijanske politične usmeritve.
0 Vr®v tako ni niti dobro znano, IjaJ' r'h v'Prašan.iih bodo razprav-0k !’. katera so ključna vprašanja r„ 1 katerih se bo razvila debata, teven nekaterih splošnih ugotovi-Wi' ®re za °bnose v stranki kj ’ za uveljavitev levice v stran-Za obnovitev vlade levega cen-v].,v štirih, oziroma za možnost Lri ,e v dveh, to je med demo-Ve?tJan> in socialisti, kar bi se-»jj a Pomenilo preusmeritev polije e osi italijanskega življenja v
V°'
»i !*adju pa so bistvena vprašaja j lijanskega političnega življe-#i, in nied njimi odnos do komu-<trd>V' se P° e™ plat' zahteva a omejitev vladne večine* in
torej zapora proti komunistom, kot to zahtevajo socialdemokrati, po drugi pa se govori o konstruktivni vlogi, ki jo igrajo v življenju vse politične sile in tudi opozicija v parlamentu ter da je za številne zakone koristen tudi prispevek vse levice.
Končno gre za izredno široko ter borbeno sindikalno enotnost, ki se je med množicami delavcev in med vsemi tremi sindikalnimi centralami že ustvarila in ki gre naglo pot tudi do formalne enotnosti, ali bolje rečeno do ustvarjanja enotnega sindikata, ki bo povsem neodvisen od vseh političnih strank ter v nekakem ravnovesju med o-bema svetovnima sindikalnima organizacijama.
Vse te objektivne okoliščine zastavljajo pred demokristjansko stranko nove zahteve, pri čemer je logična zahteva levice v stranki, da pride do večjega vpliva, istočasno pa tudi do notranjih trenj v dosedanji večini, ki je imela odločilni vpliv z izredno šibko večino, zaradi česar je tudi prišlo do razbitja te struje.
iimmihiiiii || m mil ||||||||||,m, „m| |,M||i,l|,„||„„|||||||||| || ||r|mi|Ml|||, im m d mi in,!, V|v||||||||n|||
SEJA IZVRŠNEGA SVETA SFRJ
Ukrepi za odstranjevanje posledic potresa
Število smrtnih žrtev naraslo na 13 • Banjaluko sta obiskala Kardelj in Mijatovic
našega dopisnika) IjJ^aJRAD, 5. — Zvezali izvršni set Je Pretežni del svoje današnje Posvetil poročilom delovnih bj V*1’ ^ je svet ustanovil, da Hk^PPrdimirale akcijo za odstra-kovanje posledic potresa. Na seji Za ^stopniik državnega tajništva '%r!nanie zadeve obvestil svet o jjJJ^Prb, m jih je državno tajništvo ju, Jeto na mednarodnem področji,^ *Vezi s Potresom in o veliki Ukrivljenosti mnogih, držav in JojT^rodnih organizacij, da nuditi! j Proč prizadetim krajem. Zvez-0	svet je sprejel poročilo
ha 5	ukrepih in sklepih, da
18. t. m. prouči predlog tey b bjtrepov. Komisiji za oceni-avo««We je naloženo, da pospeši ^dai' ^°' Zvezni izvršni svet je $ij0 1® Ustanovi posebno komi-li, ’ i ‘ Jo sestavljajo člani sveta ito,"Stojni zvezni tajnik, z nalo-ki’v. Pripravi predlog ukrepov, to i ’ za-gotovili hitro in učinkovi-<i<W6rvencij0 Pri morebitnih po-nesrečah.
W ^Ijevaoju svoje seje je 1 Izvršni svet določil načrt trk *\a dela v tekočem mesecu in 'k&a ,u^',rT1 Proučil poročilo zvez-f0 tajnika za prosveto in kultu-k\,itu stanju dn razvoju šolstva in ustanov na gospodarsko »lil ^Vltib področjih. Svet je skte Vlij Prejeti ukrepe, ki hi zagoto-gjj, ^ltrej;ši razvoj šolstva in dru-^j^ojnlh ustanov na tem pod-
DrJ^JALUKA, 5.
^katastrofa
,fatrofailnem potresu krajini se je povečalo
Število žrtev v bona 13.
®° namreč pri odkopavanju bajij n zavoda za rehabilitacijo ž<bkvi truPl° žene, kd je bila na b^jtrenju v bolnici. V zagrebški J6 včeraj umrl za poste težke poškodbe od potresa ’ tako da se je število povelj ba 13-
ha laluko sta danes obiskala čla-•h (v,?4, federacije Ivan Kardelj h^ta etin Mljiatovlč. Po ogledu tastrof^ Kardelj izjavil, da je ka-** Veftf tielika ln trpljenje ljudstva je v- izrazil pa je prepričanje, ia^oslovanska skupnost spo-*U vj. da v relativno kratkem ča-ložaj normalizira.
B. B.
falski sporazum JM Japonsko in SZ
k«
***	5. — Japonska iin Sovjet-
ta®h»ia sta danes podpisali spo-■htuj » 0 dvakrat tedenskih poletih bje i^Pdnsko in Evropo preko Siibi-1% j* Moskve. Na progi bodo le. bot tala sovjetske družbe Aer-t* Prič i Ponske JAL- p°B8(j0inja so t®hh«te a 28■ oktobra na osnovi o-sbhualavafX)razuma ubeh vlad med s*'ml razgovori v Tokiju ?S, *ve*a Tokio - Pariz bo vzpo-0(1 28- marca 1870, Tolklo. v0	nekaj kasneje. S to no-
bo za tri ure in pol skraj-
šan čas potreben za polet iz Evrope do Japonske, kot je bilo sedaj preko polarnega kurza.
Konferenca FAO v Rimu
RIM, 5. — Od 8. do 27. novembra bo v Rimu konferenca FAO, iki se vrši vsaki dve leti In ki je posvečena vprašanjem svetovne prebrane. Na nijej bodo obravnavali program kmetijstva, kd ga je izdelala FAO v štirih letih dela in ki obravnava predvsem pomanjkanje proteinov pri prehrani prebivalstva držav v razvoju.
LJUBLJANA, 5. — Aparati astronomsko geofizikalne opazovalnice v Ljubljani so danes zgodaj zju-trao ob 0,1’45’ zabeležili lažji potres katerega središče je bdilo 70 km od Ljubljane na področju spodnjega 'toka Savinje. Potres jakosti 3. do 4. stopinje so čuitild v Domžalah, Celju, Laškem ln Brežicah. Strokovnjaki opazovalnice sodijo, da ta potres ni bil v zvezi s premiki tal na področju Banjaluke.
Kandidat za novega tajnika stran, ke Forlani je danes nadaljeval svoje razgovore z najvidnejšimi predstavniki KD in se je sestal s predstavnikom struje «base» De Mito ter Marcoro ter s predstavnikom Fanfanijeve skupine «nuove cronache* Arnaudom. Sestal se je tudi s predsednikom senata Fanfara jem.
Do določenega razčiščenja med stališči raznih struj je prišlo po današnjem sestanku struje «prija-teljev posl. Mora», na kateri so zavzeli uradno stališče, da je možna njih podpora kandidaturi For-lanija samo pod pogojem, da bo jasno dokazal, da hoče dati levici v stranki tisto težo, ki ji pritiče in da se bo odpovedal določeni podpori. Glede tega pravijo, da jih ne zadovoljuje njegov govor, ki ga je imel v Orvietu, takoj po tem ko sta ga Piccoli in Rumor kandidirala za tajnika stranke. Med razgovori, ki so jih do sedaj imeli s Forlani jem, niso prejeli dovolj pojasnila, da bi lahko «izpopolnili vrzeli, ki izhajajo iz omenjenega govora. Nekako grozeč pa je zaključek, ko pravijo, da so nekako mimogrede tudi govorili o hipotezi drugačne alternative za mesto tajnika in o možnosti ponovne kandidature Piccolija in Rumorja, o čemer bodo razpravljali jutri po govoru, ki ga bo imel Piccoli ob otvoritvi zasedanja vsedržavnega sveta.
Andreotti je datnes sklicali sejo skupine demokriistjanskdh poslancev, katerim predseduje, na kateri je govoril o položaju v stranki! in dejal, da težave stranke niso zajele parlamenta, saj se parlamentarno delo normalno odivija. Zato le tudli zavrni! nujnost novih vladinih preosmov, čelš da je bila KD koit oeiot.a vedno za štiiiristransko vlado. vendar pa je to možno, kadar na njo pristanejo vse stranke.
Predsednik vlade Rutmor je danes predsedoval medministrskemu sestanku, na katerem so obravnavali zakon o državnih uradnikih.
Vsedržavna tajništva sindikatov kovinarjev FIOM, FIM in U1LM so danes odgovorila na pobudo ministra za delo Donat Catitina, da bo sklical posvetovanje najprej predstavnikov delavcev m Initerain. dlkata, nato pa predstavnikov de^ lavcev in Cofindustrle, da bi tako pospešil rešitev sindikalnega spora. Sindikati odifdčno zagovarjajo stališče neposrednih pogajanj med prizadetimi strankami za rešitev sindikalnega spora. Pobuda pa je lahko celo škodljiva, kolikor ne razpolaga z novimi zagotovili delodajalcev, da bi se bistveno spremenil položaj. Sindikati odločno zagovarjajo avtonomnost spora kovinarjev ter zavračajo trditve, da je ta spor povezan z drugimi in da bi rešitev tega spora lahko pomenila lažjo rešitev vseh drugih sindikalnih borb. V zaključku pa je v izjavi vseh treh sindikalnih organizacij rečeno, da se bodo udeležili razgovorov, do katerih bo pdšlo na pobudo ministra, da bodo lahko u-gotovill, kaj bo minister izjavil, že sedaj pa so napovedali za prihodnji teden skupščine v vseh podjetjih, kjer bodo lahko pravočasno ocenili ministrove izjave.
Sindikalne organizacije gradbenih delavcev so potrdile, da bo prišlo 7. novembra do razgovorov za obnovitev delovne pogodbe. Do takrat ne bo nobene stavke, ki pa so že napovedane, kolikor bi tudi ti
KAIRO, 5. — Sueški prekop je bil danes ponovno prizorišče zaostritve napetosti med Arabci In Izraelom. Vojaške operacije na tem področju so trajale ves dan z udeležbo kopenskih sil, letalstva in top ništva.
Ob 7.45 (6.45 po našem času) je skupina egiptovskih komandosov prodrla na vzhodni breg kanala ter napadla izraelsko patruljo, ki sta jo spremljala dva oklopnika ln eh tank. Po poročilih iz Kaira so bili en izraelski častnik in osem vojakov ubiti, en vojak pa je bil ranjen in ujet ter je nato kljub zdravniški pomoči umrl v neki bolnišnici na egiptovskem ozemlju. Po Izraelski verziji pa sta bila samo dva vojaka ubita, dva ranjena, e-nega pa pogrešajo. Telavivski glasnik je tudi sporočil, da so komandosi vdrli na vzhodni breg kanala pod kritjem močnega topniškega ognja ter da je do spopada prišlo kakih deset kilometrov severno od
................iimii........mili........................
Razočaranje zaradi govora o Vietnamu tudi med Nixonovimi najožjimi sodelavci?
Cabot Lodge misli baje zapustiti vodstvo delegacije ZDA v Parizu, general Abrams pa poveljstvo ameriških sil v Vietnamu - Bela hiša demantira - Siloviti boji ob kamboški meji
razgovori bili neuspešni ln bodo delavci novembra stavkali skupno šest dni.
Vsedržavne sindikalne organizacije pristaniških delavcev so napovedale za 10. november 24-urno vsedržavno stavko, ker zahtevajo Izvajanje sporazumov, ki so bili sprejeti še pomladi.
Danes je bila po vsej Italiji e-notna stavka uslužbencev mestnih prevozov, tako da je 'bil za štiri ure po vseh večjih mestih ustavljen promet in je že kot običajno prišlo do resnih zastojev v prometu.
Minister za finance sen. Bosco je danes sprejel sindikalne zastopnike, s katerimi se je dogovoril za rešitev spora uslužbencev monopola, ki bodo jutri prenehali s stavko, ki je trajala petnajst dni in zaradi katere je že prišlo do težav pri dobavah soli in tobačnih izdelkov. Sporazum predvideva, da bodo predložili še letos parlamentu v obravnavo zakon o reformi podjetja vključno glede osebja, da bodo izdelali zakon, kii ga bo vlada odobrila, glede proizvodnih nagrad in zakonski predlog o postopnem zniževanju delovnega urnika od 1. januarja prihodnjega leta, ter dogovor glede sindikalnih pravic.
Italijanski statistični Inštitut __
ISTAT je sporočil, d,a niso moioili izračunati indeksa življenjskih stroškov za zadnje trimesečje, ker niso sprejeli vseh potrebnih podatkov zaradi stavke osebja PTT. Ver. jebno bo prišlo do ustreznega sestanka v petek.
Danes se je sestalo vodstvo KPI, ki je obravnavalo predvsem sindikalni položaj in je zavzelo odločno stališče v podporo sindikalnih borb ki so prišle v odločilno fazo.
Neodvisni kandidat John Lindsay ponovno izvoljen za newyorškega župana
V Clevelandu, kjer je mnogo Slovencev, je prav tako zmagal dosedanji župan ernec Stokes - Republikanci odvzeli dva guvernerja demokratom
Trije kandidati za mesto newyorškega župana na televiziji med volilno kampanjo.
desni: Marchi, Lindsay in Procaccino)
(Od leve proti
NEW YORK, 5. — John Lindsay je bil ponovno izvoljen za nevv-yorškega župana za prihodnja štiri leta. To je drugič v zgodovini Nevv Yorka, da je bil za župana izvoljen kandidat, ki ni kandidiral na listah dveh tradicionalnih severnoameriških strank, se pravi na listi demokratske ali republikanske stranke, marveč se je predstavil kot »neodvisen kandidat« oziroma kot kandidat «tretje sile«. Ta »tretja sila« je dejansko liberalna stranka, ki se je v Nevv Yorku z zmago Lindsaya na sedanjih volitvah izredno okrepila in postala v tem največjem mestu prva politična sila.
"""""""""""H"   iiiiiimiii  •■■■     im,n
Z UDELEŽBO PEHOTE, LETALSTVA IN TOPNIŠTVA
Srditi boji ob Sueškem prekopu
med Arabti in Izrueld
Prodor egiptovskega komandosa na vzhodni breg kanala in reakcija izraelskega letalstva Izjave glasnika kairske vlade - Položaj v Libanonu miren po sporazumu s Palestinci
WASHINGTON, 5. - Govor, ki ga je ameriški predsednik Nixon imel 3. novembra o Vietnamu, je sprožil baje veliko nezadovoljstvo tudi med samimi najožjimi predsednikovimi sodelavci. V Washing-tonu vztrajno krožijo govorice, da je šef ameriške delegacije na pariških razgovorih za Vietnam Hen-ry Cabot Lodge na tem, da poda ostavko, ter da bo tudi vrhovni poveljnik ameriških sil v Vietnamu general Creighton Abrams zapustil svoje mesto. Te vesti je objavilo televizijsko omrežje «CBS», ki je tudi poročalo, da bo Abramsa nadomestil general Chesarek ter da bo Lodge podal ostavko iz razočaranja nad potekom pariških pogajanj.
Glasnik Bele hiše Ronald Ziegler je obe vesti demantiral. Glede nadomestitve generala Abramsa je dejal, da ni predsednik dobil nobenega priporočila v tej zvezi in da ne misli sprejeti tovrstnega u-krepa. Glede Lodgeve ostavke pa je glasnik dejal, da mu ni znano, da bi imel šef ameriške delegacije tovrstne namene.
Na tiskovni konferenci, ki jo je imel v Dalatu, je sajgonski predsednik Van Thieu še enkrat izrazil svoje zadovoljstvo nad izjavami šefa Bele hiše. Thieu je dejal, da prihodnji umik ameriških čet «ne
bo takojšen, toda niti ne tako oddaljen*. Sajgonski predsednik je tudi ponovil tri pogoje, ki jih je napovedal Nixon in od katerih bo odvisen nadaljnji umik čet. »Bodoči umiki čet — je dejal — bodo odvisni od položaja vojne v Vietnamu in od tega, če bodo komunisti zaostrili vojno, namesto da bi popuščali. Poleg tega pa bodo odvisni od časa, ki bo potreben za pripravo naših oboroženih sil in od hitrosti, s katero nam bodo Američani pomagali utrditi našo vojsko. Končno bodo umiki odvisni od napredkov, do katerih bo prišlo na mirovnih razgovorih v Parizu*.
Šef sajgonskega režima je na tiskovni konferenci odločno obsodil predloge o «nevtralizmu» in o »tretji sili*, ki sta jih pred nedavnim dala general Van Minh in senator Tran Van Don. Taka formula bi namreč po njegovem privedla najprej do prikrite koalicije s komunisti, nato pa do prave koalicije. «Od tega pa, je dejal, je do suženjstva pod komunističnim režimom samo korak*.
Na področju v bližini meje s Kambodžo so se tudi danes nadaljevali srditi boji med rednimi in osvobodilnimi silami. V bližini Duc Lapa se je včeraj vnel boj, ki ga
v Sajgonu ocenjujejo za najbolj silovitega v zadnjem letu. Do spo-Padov je prišlo na pol poti med taboriščem v Bu Prangu in Duc Lapu med dvema Četama južnoviet-namskih «rangersov», katerima sta se pozneje pridružila še dva bataljona z oklopnimi vozili, in pripadniki severnovietnamske redne vojske. Boj je trajal ves dan, izgube na obeh straneh pa so zelo visoke. Sajgonsko vojaško poveljstvo je sporočilo, da so imeli južni Vietnamci 24 mrtvih in 38 ranjenih, 61 vojakov pa pogrešajo. Do številnih drugih spopadov je prišlo tudi v pokrajini okrog Sajgona.
Preteklo noč so osvobodilne sile obstreljevale 22 ameriških in saj-gonskih oporišč. Najbolj silovit je bil napad proti Quang Ngaiu, na katerega je padlo dvanajst 122 milimetrskih raket. Po drugi strani pa so ameriški bombniki «B - 52» izvedli devet misij na področju o-krog Sajgona, blizu kamboške meje in na osrednji planoti.
V Sajgonu je južnovietnamski zunanji minister general Van Vy sporočil senatu, da je od začetka leta dezertiralo iz južnovietnamske redne vojske sto tisoč vojakov. General je dodal, da je to število naj nižje od leta 1965.
Port Tevfika.
Izraelska reakcija je prišla čez nekaj ur: zgodaj popoldne so se izraelska letala dvignila lz svojih
določila sporazuma naslednja:
1. Komandosi se bodo umaknili s področja, ki so ga zasedli po incidentu v Majda! Slimu. Danes in
baz ln napadla zahodni breg ka- jutri bodo tudi evakuirali vsa naselja na severu države.
2.	Komandosi se bodo odrekli vsem položajem, ki jih trenutno držijo v južnih pokrajinah Libanona, vštevši naselja na puščavskem področju Arkoub.
3.	Vsa begunska taborišča in vse organizacije komandosov na libanonskem ozemlju bodo ostale pod nadzorstvom libanonskih oblasti.
4.	Komandosi b9do imeli pravico prehoda po libanonskem Ozemlju iz Sirije, Jordanije in Iraka proti Palestini.
5.	Dejavnost komandosov bo. v celoti pod ■ nadzorstvom enotnega arabskega poveljstva.
6.	Komandosi ne bodo smeli streljati z libanonskega ozemlja proti izraelskim položajem. Tudi ne bodo smeli imeti na libanonskem o-zemlju vojaških naprav niti stalnih baz za vadenje ali kot izhodiščno točko za svoje pohode proti zasedenemu ozemlju.
naila, od koder so komandosi malo prej začeli svojo akcijo. Letala so bombardirala — po poročilih iz Tel Aviva. — egiptovske utrdbe in postojanke ter se nepoškodovana vrnila v svoja oporišča. Napad je trajal kake pol ure. Po egiptovski verziji pa je bilo eno letalo sestreljeno.
Skoraj Istočasno se je vnel ob prekopu silovit topniški dbovoj, ki je trajal pol ure.
Več kot uro pa je trajalo streljanje med izraelskimi ln jordanskimi enotami na južnem delu doline reke Jordana. Aimanski glasnik je dejal, da so odprli ogenj Izraelci s topništvom, tanki in raketami. Jordanci niso tmeli zgub.
Vojaški guverner Gaze je sporočil, da so neznanci vrgli dve ročni bombi proti Izraelskemu vojaškemu vozilu v Beth Lahiju v bližini mesta, ne da bi povzročili žrtev.
Danes je Imel v Kanu običajno tedensko tiskovno konferenco glasnik egiptovske vlade Albdel Me-guid: «Mi smatramo, je med drugim dejal, da smo v položaju aktivne vojne z Izraelom. Ta vojna se bo nadaljevala do popolnega umika izraelskih sil iz vseh arabGkih ozemelj, ki so jih zasedli po 5. juniju 1967. Mi mislimo — je nadaljeval — da goji Izrael teritorialne ambicije v Libanonu, ki ga je že večkrat napadel.«
Meguid je nato trdil, da je pritisk arabskih vojsk na Izrael vedno močnejši in da je vedno intenzivnejša tudi dejavnost palestinskih komandosov. Ostro je nato kritiziral nedavne izjave ameriškega sekretarja za mornarico Chaf-feeja glede morebitnega izkrcanja ameriških enot na obalah Sredozemlja, ki jih je označil za «pro-vokatorske in napadalne*. Glasnik kairske vlade je tudi obsodil podporo Washingtona Izraelu ter po drugi strani pozval štiri velesile, naj prisilijo Izrael, da se umakne z zasedenih ozemelj.
V Libanonu je medtem položaj v vsej državi miren po dosegu sporazuma med vlado in palestinskimi komandosi. Sicer pa ostaja meja med Sirijo in Libanonom še vedno zaprta. Prost prehod imajo samo jordanski tovornjaki, ki prevažajo blago iz Bejruta po sirskem ozemlju v Jordanijo.
Glede sorazuma s palestinskimi osvobodilnimi organizacijami piše danes libanonski list «Saud al Ou-rouba*, da je šlo za veliko libanonsko zmago. List objavlja tudi, sklicujoč se na «kompetentne vire*, nekaj podrobnosti o vsebini kairskega sporazuma. Po pisanju lista, ki je glasilo mladih muslimanov ter proegiptovsko usmerjen, so
Tri dosmrtne obsodbe v Atenah
ATENE, 5. — Vojaško sodišče v Atenah je danes dvakrat obsodilo na dosmrtno ječo Dimitrija Bena-sa in na dosmrtno ječo Eleuteria Kolovosa obtožena, da sta vodila ilegalno gibanje «Patriotska fronta« in da sta zakrivila prevratniška dejanja zoper obstoječi socialni red v državi. Benasa so tudi obtožili, da je povzročil eksplozijo bombe novembra 1967. leta, ki je ubila neko mlado žensko.
Isto sodišče je obsodilo na deset let zapora Leonida Yannacopulo6a in na pet let in sedem mesecev zapora Pantazopulosa obtožena, da sta prekršila vojaški zakon in vršila protidržavno propagando.
Med razpravo je Benas zavrnil obtožbo prevratniškega delovanja in poudaril, da je s svojim delovanjem hotel odstraniti vojaški režim, ki ga ne priznava niti kralj. Sedanjo polkovnlšiko ustavo je označil za «skupek fašističnih zakonov« in dejal, da bo sedanji režim kriv, če bodo sedanji voditelji s sito odstranjeni. Glede memoranduma, ki so ga našli v njegovem stanovanju, je Benas pojasnil, da je to zbirka pričevanj o strahotnem mučenju 40 političnih jetnikov v zaporih Averof. Na današnji razpravi so obtožence zagovarjali uradno imenovani odvetniki, ker so njihovi prejšnji odvetniki včeraj odklonili zagovarjati obtožence pred vojaškim sodiščem iz protesta zaradi obsodbe odvetnika Mangakisa, ki je zagovarjal Benasa.
O zmagi lindsaya, dosedanjega župana, predstavnika umirjene bur-žuazije, človeka, ki si je kljub svojemu socialnemu položaju pridobil izredno velike simpatije med new-yorškimi črnci in Portorikanci, ki skupaj predstavljajo eno tretjino newyorških volivcev, človeka, ki je štiri leta že vodil newyorško občino in se v tem času spoprijel z ogromnimi problemi tega mesta, za katerega se je govorilo, da bodo gilasovald tudi Židje, ki predstavljajo drugo tretjino volivcev v New Yorku, ni bilo dvoma, potem ko je republikanska stranka, na listi katere je bil Lindsay na prejšnjih vite- ah izvoljen, kandidirala za svojega predstavnika Američana italijanskega porekla Johna Marchi-ja, pripadnika desničarske struje. Lindsayu so posredno omogočili zmago tudi demokrati, ki so kandidirali za župana Maria Procaccd-na (An>eričana italijanskega porekla) in ki pripada prav tako konservativni struji demokratske stranke.
Lindsay je na volitvah zbral dejansko glasove vseh naprednih in zmernih sil volivcev republikanske in demokratske stranke, ki so podprli neodvisnega liberalca, edinega kandidata, ki je za ameriške pogoje pokazal v štirih letih upravljanja Nevv Yorka in med volilno kampanjo, da se zavzema za odpravo rasne diskriminacije. Poleg tega pa je Lindsayu pripomoglo k zmagi tudi njegovo stališče do vietnamskega vprašanja. Že dlje časa je Lindsay na strani tistih, ki zahtevajo umik ameriških čet iz Južnega Vietnama in konec te strahot-
ne vojne. Največji poraz na teh newyorških volitvah je doživela demokratska stranka, ki je kandidirala Procaccina. Celotno liberalno in zmerno krilo te stranke je glasovalo za Undsaya. Isto seveda se je zgodilo tudi v republikanski stranki, ki je kandidirala kot smo že omenili senatorja Marchija.
Na predvečer volitev so vse ankete napovedovale, da bo Lindsay zmagal z veliko večino glasov, ker naj bi zanj poleg črncev in Porto-rikancev glasovali tudi Židje. To predvidevanje je slonelo predvsem na dejstvu, da je Lindsay z vsemi častmi sprejel v Nevv Yorku predsednico vlade Gotdo Meir. Po volilnih izidih pa je razvidno, da mu je veliki del židev odrekel svoj glas morda prav zaradi njegove, za a-meriške razmere, preveč naklonjene {»htike do črncev in sploh revnejših slojev.
Včeraj so bile v ZDA občinske voitve še v nekaterih drugih velikih in manjših mestih ter volitve dveh guvernerjev. V Clevelandu, kjer živi tudi mnogo Slovencev, je bil ponovno za dve loti izvoljen /,a župana dosedanji župan črnec Carl Stokes, prvi črnec, ki je bil pred dvema letoma izvoljen za župana velikega mesita v zgodovini ZDA. Stokes pripada demokratski stranki in je premagal republikanca Ralplia Perka. Po njegovi prvi izvolitvi so ga nekateri obtožili, da je v dveh letih uprave podpiral črnce in da ni bil sposoben zatreti naraščajočo kriminalnost v mestu. K jub tem kritikam, ki so prihajale iz desničarskih krogov tudi njegove stranke. si je Stokes pridobil naklonjenost pri vseh etničnih skupinah belcev v mestu (Slovenci, Poljaki, Čehi in Slovaki, Nemci in Italijani). Komentatorji ugotavljajo, da so prav ti volivci, poleg črncev, omogočili njegovo ponovno izvolitev.
V	Pittsburghu pa je kandidat za župansko mesto demokratske stranke Peter Flagherty z lahkoto premagal republikanskega nasprotnika Johna Tabora. Tudi v Buffalu je zmagal zmerni kandidat demokrate ske stranke Ambroise Lane, ki j« premaigal republikanca Franka Se-gito in neodvisno desničarko Alfrede Seominskovo. V Detroitu pa je zmagal republikanski kandidat Roman Gribbs nad demokratom Richardom Austinom.
V	Nevv Jerseyu je bil izvoljen za guvernerja republikanski kandidat Widiiam Cahill, ki je po 16 letih uspel premagati demokratskega kandidata. V Virginiji pa je bil prvič po letu 1885 izvoljen za guvernerja republikanec odv. Linvvood Holton, ki je premagaj demokratskega nasprotnika Williama Batt-ieja.
VVASHINGTON, 5. - Sovjetski veleposlanik v ZDA Dobrintn je včeraj obiskal namestnika dražvne-ga tajnika Sisca, s katerim je govoril o sporazumu o kulturni iz-menjavi in o položaju na Bližnjem vzhodu.
..........
Izredno topel sprejem Tita v Alžiriji
Med preletom Italije je Tito poslal prisrčno brzojavko predsedniku Saragatu
(Od našega dopisnika)
ALŽIR, 5. — Predsednik republike maršal Tito je s soprogo in v spremstvu člana izvršnega biroja predsedstva ZKJ Dizdareviča, podpredsednika zveznega izvršnega sveta Nikole Miljaniča, državnega tajnika za zunanje zadeve Mirka Te-pavca in drugih osebnosti prispel danes dopoldne na petdnevni uradni obisk v Alžirijo.
Pri preletu Italije je predsednik Tito poslal predsedniku Italije Saragatu brzojavko z iskrenimi pozdravi in najboljšimi željami za njegovo dobro zdravje in plodo nosno delo v korist prijateljskega italijanskega ljudstva. V brzojavki predsednik Tito med drugim omenja:
«Med Vašim nedavnim obiskom v Jugoslaviji, ste se, gospod predsednik, lahko prepričali o prijateljskih občutkih in simpatiji narodov Jugoslavije do Vaše dežele in do Vas osebno. Izkoristim tudi to priložnost, da izrazim svoje zadovoljstvo, da smo med plodnimi razgovori, ki smo jih skupno imeli, ugotovili, da krepi iskreno prijateljsko obojestransko koristno sodelovanje med našima dvema sosednima državama, kar je prispevek k sporazumevanju in sodelovanju v Evropi*.
Predsednika Tita in njegovo soprogo so na letališču El Beidr., ki je bilo okrašeno s cvetjem, zastavami in portreti Tita in Bumediena dočakali in pozdravili predsednik Bumedien in drugi visoki zastopniki Alžirije, zastopniki mesta Alžira, člani diplomatskega zbora in številno občinstvo. Predsednika sta se oo srečanju prisrčno pozdravila in objela. Zatem je Bumedien predstavil svojemu gostu člane njegovega častnega spremstva v Alžiriji med katerimi je tudi zunanji mini-
ster Buteflika. Predsednik Tito pa e predsedniku Bumedienu predstavil člane svojega spremstva. Predsedniku Titi so bile ob prihodu izkazane najvišje državne časti.
Po kratkem zadržanju v salonu letališča sta se predsednika odpeljala skozi gost špalir ljudstva v mesto. Pri vhodu v mesto je predsednika pozdravil valija (župan mesta) ter mu izročil ključe mesta Alžira. Tu sta predsednika prestopila v odprt avtomobil in se ob navdušenih pozdravih prebivalstva peljala do palače narodov.
Slovesno sliko sprejema je pove čala navzočnost pripadnikov republikanske garde (spahijev), ki so bili razvrščeni vzdolž ulic v svojih živopisnih uniformah in na pestro okrašenih konjih ter skupine v narodnih nošah, ’ : so na ljudski inštrument igrale alžirske narodne pesmi. Na najvažnejših točkah v mestu so bili razobešeni transparenti z napisi «Naj živi nezlomljivo alzTsko jugoslovansko prijatelj-stvo», »Neuvrščenost, jamstvo nacionalne neodvisnosti* »Dobrodošel predsednik Tito«, »živelo samoupravljanje* in «živela Jugoslavija*.
Tak sprejem mesto Alžir doslej se_ m priredilo nobenemu tujemu državniku. Predsednik Bumedien je spremljal Tita in njegovo soprogo do palače narodov, kjer sta se predsednika v salonu prekrasne palače, ki je zgrajtona v mavarskem slogu, zadržala 20 minut v razso-vorm Predsednik Tito je danes popoldne po privatnem kosilu položil venec na grobove alžirskih junakov, zatem pa je opravil s člani svojega spremstva vljudnostni obisk pri predsedniku Bumedienu v vladni palači.
B. B.
V SPOPADU S POLICIJSKIMI SILAMI V SAP PAULU
Ubit vodja revolucije v Braziliji Marighela
Bil je poslanec in struje - Žrtve
ustanovitelj KP maoistične tudi v vrstah policije
SAO PAULO, 5. — Predstavnik policije je javil, da je bil sinoči med spopadom z organi javne varnosti ubit bivši poslanec, vodja brazilske komunistične partije maoistične struje, Carlos Marighela.
Kako je Marighela, ki je bil organizator revolucionarnega gibanja v Braziliji, padel v past, še ni točno znano. Eni govore, da so o njegovi prisotnosti zvedeli iz ust nekega tujega državljana, ki so ga pred dnevi aretirali. Med spopadom v rezidenčnem okraju Sao Paula Alameda Lorena naj bi policija u-bila poleg Marighela še dva njegova tovariša in eno žensko. Govorili so, da je pod streli policije, ki je imela tudi v svojih vrstah enega mrtvega in enega ranjenca, padel tudi vojaški vodja revolucionarnega gibanja, bivši kapetan Carlos La-marca. Te vesti so kasneje iz u-radnih krogov zanikali.
Marighelo, ki je bil politični vodja gverilske vojne, imajo za organizatorja ugrabitve ambasadorja ZDA v Braziliji Bruka Elbricka, k- so ga 4. septembra odpeljali ne-znanokam in ga izpustili šele, ko s<-> brazilske oblasti izpustile nekaj političnih pripornikov.
Marighela se je rodil 5. decembra 1911. leta. Bil je poslanec, in tudi član centralnega komiteja brazilske komunistične partije, ki ga je 1967. leta izključila iz njenih vrst. Zaradi tega je ustanovil brazilsko revolucionarno partijo. Vlada ga je obtoževala, da je za financiranje revolucionarnega gibanja organiziral napade na bančne ustanove.
Brazilska policija se je poslu-žila dveh duhovnikov, da je Marighelo zvabila v past. Ta dva so skupno s tremi drugimi duhovniki aretirali pod obtožbo prevratnega delovanja. Kaže, da bi se moral bivši poslanec sestati z duhovniki in je na kraj prišel s furgonom. Ko pa so bili revolucionarji obkoljeni, so začeli streljati, pri čemer so ubili policistko, enega agenta pa ranili v nogo. Žrtev spopada je bi! tudi neki avtomobilist, ki se ni pokoril policijskemu navodilu, naj ne kroži po obkoljenih cestah.
vor z enim od njegovih odvetnikov Z odv. Domenicom Martellijem sta se dogovorila o obrambni liniji, prihodnjih dneh pa ga bosta obiskala še odv. Vincenzo Siniscaichi iz Neaplja in odv. Nicola Lombar di iz Rima.
Je skoraj gotovo, da bodo Mini-chio la sodili v Italiji. Ko pa bo priseli čas, verjetno po prestani kazni v Italiji, proučitve zahteve ameriških oblasti po izročitvi bivšega marinesa, bo treba rešiti za pletena vprašanja mednarodnega prava, ki se do sedaj še nikoli niso pojavila. Če bi ZDA zahtevala njegovo ekstradicijo zaradi «zračnega piratstva*, ki v Ameriki predvideva smrtno kazen, ga Italija ne bi mogla izročiti iz enostavnega razloga, ker italijanski kazenski postopnik ne pozna obsodbe na smrt.
Neverjetna dogodivščina 25 potnikov nikaragujskega letala
GEORGE TOWN (Grand Čarman) 5. — Kot smo poročali, sta včeraj dva moška prisilila posadko nikaragujskega letala »BAC 111», da spremeni smer poleta. Letalo je potovalo na progi Miami - Mehika. Spričo zahteve dveh moških, ki sta govorite po špansko, je poveljnik leta/la obvestil kontrolni stolp leta-Mšča v Grand Caymanu (britansko posestvo), da bo tam pristal ter se preskrbel z gorivom za. nadalj-njl polet do Kube. Ugrabiteljema pa je poveljnik rekel, da bo moral pristati zaradi slabega vremena na letališču v Santiagu de Cu-ba in ne v Havani. Osebje na letališču Grahd Oayman Je takoj prekrilo vse angleške napise z velikimi kosi platna, da bi dalo vtis ugrabiteljema, da sta pristala na Kubi.
Nakana se je pa le delno posrečila. Eden od ugrabiteljev je izstopil z letala in ga je policija takoj aretirala. Drugi pa je zaslišal ne kaj besed v angleščini ter je postal nezaupljiv. Ko je zvedel, kaj se je zgodilo, je zahteval, naj takoj osvobodijo tovariša, če ne bo ustrelil neko stevardeso. Oblasti so pristale na zahtevo, pod pogojem, da dovoli 25 potnikom da izstopijo. U-grabitelj je pristal. Uda pozneje m bii mož beseda obljubi.
Na kraju pa se je oblastem le posrečilo prepričati ugrabitelja, naj dovolita potnikom izstop iz letala, češ, da bi bilo potovanje zaradi preobremenjenosti vozila preveč tvegano.
Ugrabitelja Juan Jose Quezada m Rene Lugo Valencia sta potem odpotovala v Havano
Glede prisilne preusmeritve letala »Boeing 727», ki je last bra ziiske družbe «Varig», s katerim jc potovalo 99 potnikov, pa se je zvedelo, da je pristalo danes ob 5.36 na letališču v Havani.
Jezen zaradi klofute
Oče ustrelil pijanega sina
LANZO, 5. — Štiriinsedemdeset-letnd Chiaffredo Olivero je kmalu po ponoči skregal svojega 35-let nega sina Maircella, ki se je pijan vrnil domov. Marcello je očeta oklofutal in ta je v jezi stekel po lovsko dvocevko ter sprožil proti sinu, ki je padel na tla in kmalu podlegel poškodbam. Morilec, ki je bil precej vinjen, se je skrušeno sesedel na stol in počakal na ka rabinjerje, katerim je rekel: »Žai
mi je, toda sedaj je prepozno.»
« * •
PALERMO, 5. - Policija je pri prla 18-letnega Antonia D’Anno, ki ja med prepirom z nožem ranil 61 letnega očeta Giuseppa.
V zaporih Regina Coeli
Prvi Minichiellov razgovor z odvetnikom
RIM, 5. — Raffaele Miruchiello, hi je prisilil posadko letala družbe TWA, dia ga je pripeljala iz Los Angelesa v Rim, je imel danes v zaporih Regina Coeli prvi razgo-
Zločin kot »Chicago leta 30»
Neznanci ubili barista in natakarico kavarne v Montmartru
PARIZ, 5. — Včeraj zjutraj so v Parizu zabeležili umor kakršen je bil «Chicago leta ’30». Neznanci so s streli iz samokresov ubili nameščenca in natakarico kavarne »La Gavroche*, ki je za pokopališčem v Montmartru. Kavama je last znane osebnosti pariškega podzemlja «Joa» Aittia. Verjetno gre za »obračun*. Na kraj zločina je prišel načelnik »Brigade crimimelle» komisar Jobard, ki bo vodil preiskavo. * * *
DIJONE, 5. — Sinoči je komaj 15 in pol let stari fant hotel posiliti 33-letno teto. Ker se mu je ta upirala, jo je najprej udaril s steklenico in jo nato zadavil. Zločin se je pripetil v Sain Martin du Ter-tre. Imena mladega zločinca iz razumljivih razlogov niso javili.
V oslabelosti mišic vzroki srčnih bolezni
BADEN BADEN, 4. — Zapadmo-nemški kardiolog Berhtold Kem je izjavil, da so razburjenje, hudi duševni pretresi in pomanjkanje počitka glavni vzroki srčnih bolezni. Dr. Kem zavrača s tem teorije ameriških zdravnikov, ki zastopajo stališče, da te bolezni povzročata predvsem debelušnost in visok odstotek holesterina v krvi.
Nemški zdravnik je prišel do tega zaključka potem ko se je seznanil z zamislimi nemškega kardiologa dr. Richarda Thome, ki je živel v prejšnjem stoletju. Po njegovem mnenju Je vzrok srčnih bolezni v kaki oslabeli srčni mišici in ne v slabem delovanju venčnih žil («koronarije»). Dr. Kem pravi, da je od leta 1930, ko so se začele raziskave o venčnih žilah, umrlo na svetu okoli 30 milijonov pacientov. Vsaj 20 milijonov bd jih lahko rešild, če bi poiskali prave vzroke bolezni.
m t S® 11 St?p
Belopolta časnikarka šest mesecev v Harlemu
WASHINGTON, 5. - Belopolta Američanka Grace Haskell, ki je časnikarka po poklicu, je preživela v Harlemu (newyorško predmestje) pol leta izdajajoč se za črnko. Dekle si je pobarvala kožo s kemijskimi snovmi.
Haskeliovo je napotil na to življenjsko izkušnjo zgled časnikarja Johna Howarda Griffin, ki je storil nekaj podobnega 1. 1959, ko je živel na ameriškem jugu, da bi o-sebno spoznal pogoje v katerih ži vijo črnci v najbolj rasno nestrpnih deželah ZDA. Griffin je opisal svoje doživljaje v knjigi «Black like me». Žal je časnikar pozneje zbolel na raku, in sicer zaradi zavžitja kemijskih proizvodov, ki so povzro čali počrnitev kože.
Haskellova je delala tri meseče v neki bolnišnici. Plačana je bila zelo slabo, a belci so jo vztrajno zalezovali. Neki beli zdravnik ji ni niti hotel nuditi zdravniške pomoči. Enkrat sb jo celo aretirali, češ da je motila javni red, ker je na neki avtobusni postaji hotela telefonirati. Pogumno dekle je od 1. 1965 do 1968 delala v tiskovnem uradu Bele hiše.
*
Strahotne posledice potresa v nih stavb »Titanik* v
Banjaluki: ena od najtežje poškodova-samem središču bosanskega mesta
SAO PAULO, 5. — Danes so našli umorjenega 18-letnega sina funkcionarja ameriške industrijske družbe v Braziliji Patrika Dolana, ki so ga neznanci prejšnji četrtek ugrabili in zahtevali za njegovo izpustitev precejšnjo odkupnino. Kljub temu, da je oče plačal del odkupnine, so danes našli Patrika umorjenega.
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUHiiliniiiiiiiiiiMiminiMimiiiiiiiiiMiiiiiu«
ZARADI OBJAVE VOJAŠKIH TAJNOSTI
Danska policija je vdrla v sedež levičarskega gibanja
Bilten «Solidarnosl z Vietnamom je objavil precej točne podatke o dejavnosti vohunske službe ZDA
KOPENHAGEN, 5. - Policijski agenti so davi vdrli v sedež združenja »Solidarnost z Vietnamom*, kjer so preiskali vse prostore. Zdi se. da je bila preiskava brezuspešna. ker so agenti zapustili poslopje že pol ure pozneje.
Policijski vdor v društvene prostore organizacije v strogem središču damske prestolnice pa je po svoje zelo nevarna in tvegana poteza danskih političnih im policijskih oblasti, ki bo verjetno še bolj zaostrila odnose med uradnimi krogi in levičarskimi gibanji.
Včeraj ponoči se je pravosodni minister Knud Thestrup sestal z voditelji protiivohunsike in policijske službe. Na sestanku so sk'eni-da vdrejo v prostore organizaoi-«Solidarnost z Vietnamom*, o-pravijo temeljito preiskavo in aretira,jo prisotne vodilne osebnosti. Zdi se, da se je oblastem posrečil samo dirugii del načrta, saj je 14 agentov, ki so vdrli na sedež, aretiralo 6 predstavnikov gibanja. Ni se jim je pa posrečilo, da bd našli pomembne dokumente, ali kako gradivo, ki bd bilo prepovedano po zakonu.
Policijski nastop proti gibanju »Solidarnost z Vietnamom* je posledica ostrega nastopa gibanja samega proti vladni politiki. V svojem nedavnem informacijskem biltenu je gibanje seznanilo dansko
iiiiiHiiiiimimiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiifiiiifiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiii
PO PREBOJU FRONTE VISOKEGA ZRAČNEGA PRITISKA
Snežne nevihte od Moskve do Švice
V avstrijskih goratih predelih morajo avtomobili uporabljati snežne gume in verige
MOSKVA, 5. — Sovjetsko prestolnico je zajela davi snežna nevihta, ki ni sicer izredna, vendar pa le nekoliko prezgodnja, posebno zaradi svoje intenzivnosti. Čeprav imajo mestne oblasti na voljo vsa tehnična sredstva za takojšnje čiščenje mestnih ulic, so se vendarle znašle zadregi. Sneženje v Mostovi v oktobru in novembru m izredno, toda to pot je vremenski pojav presegel okvire normalnega predvidevanja. Snežna nevihta je za nekaj ur povzročila precejšen zastoj v mestnem prometu. Ker pa občinske oblasti razpolagajo z vzorno službo za čiščenje ulic, je promet kmalu nato stekel skoraj kot normalno.
Zima traja v Moskvi okoli šest mesecev. Najhujši so prvi trije me seei, ker je prav tedaj najmanj sončnih dni. Pozneje bo sicer zelo mrzlo, toda sonce bo sijalo več ur na dan. Pred dnevi je moskovska »Pravda* objavila, da zapade v sovjetski prestolnici okoli 22 milijard kub. m snega.
Slabo vreme pa je zajelo tudi razne predele v Švici in Avstriji. Gre v glavnem za hribovita področja v švicarskih Alpah. Po izredno mili jeseni je snežilo v številnih področjih izpod 1800 m nadmorske višine.. Na gorskem sedlu Velikega sv. Bernarda je zapadlo 12 cm snega, kar še ne predstavlja posebno velike ovire za promet. Pričakovati pa je, da bodo nujne bližnje snežne padavine dokončno zaprle cestni prehod ter odrezale od sveta, za šest mesecev, desetino me nihov in uslužbencev samostana
Z Dunaja pa sporočajo, da je sneg zapadel v Vorarlbergu, na Tirolskem in na Salzburškem. V teh krajih še vedno sneži ter je promet zelo otežkočen Vozila morajo uporabi ia ti snežne gume, ali pa celo verige.
Nastop slabega vremena ne preseneča vranenoslovskih strokovnjakov, ki vsak dan opazujejo gibanje zračnih tokov nad Evropo. V zadnjih dneh se je nad srednjo Evropo zadrževalo področje visokega zračnega pritiska, ki je povzročalo izredno lepo in suho vreme posebno v Avstriji in v Sloveniji. V zadnjem času so to fronto prebili močnejši tokovi vlažnejšega zraka, ki so prej gospodarili samo na severu. Ob dotiku s hladnejšimi gmotami zraka se je vlaga spremenila v snežne padavine. Ni torej izključeno, da se ne bi v prihodnjih dneh vreme zelo poslabšalo na vsem področju srednje Evrope, vključi vši najjužnejše pokrajine ob Jadranu in Sredozemskem morju.
Polemika v SZ o A. Solženicinu
MOSKVA. 5. — Včeraj se Je razširila vest, da je združenje pisateljev v RJazanu Izključilo lz svojih vrst sovjetskega pisatelja Aleksandra Solženlclma.
Solženicin je znan svetovni javnosti predvsem zaradi svojega dela «En dan življenja Ivana Deni-soviča« s katerim je prikazal bolesti In trpljenje ljudi v Stalinovih taboriščih. Tedanji predsednik sovjetske vlade Hruščev je dovolil ob. Javo dela spričo protistallnovske usmerjenosti tedanje politike. Pozneje pa se je Solženicin znašel v zagati, delno ker je trmasto zastopal svoja protistalinilstlčna stališča in delno, ker so nekatera njegova dela objavili v Inozemstvu.
Osrednji organi Združenja sovjet, sklh pisateljev so priznali, da je v teku preiskava proti Solženioinu. toda niso potrdili njegove Izklju iltve lz rjazanske organizacije.
javnost z dejstvom, da obstaja na Danskem šest tajnih državnih vohunskih in protivohunskih središč, ki sc ukvarjajo s prestrezanjem pogovorov in pris ušikovanjem radijskih pogovorov. V biltenu so navedeni točni naslovi teh središč.
Policijski organi so prepričam, da niso našli na sedežu organizacije nobenega protidriavnega gradiva, ker ga je organizacija že prej spravila na varno. Zanimivo je, da rrisp našli niti enega izvoda omenjenega biltena. L 1 1 Zadnja številka biltena je imela oster protiameriški značaj, oziroma točneje povedano, bila je prežeta z naparištoiim duhom .do*. organizacije NATO. Med drugim se navada ,deluje v deželaji, "ki pripa-__ . atlantskemu paktu, okoli 2000 prisluškovalnih šffedlščT" Od" katerih so nekatera stalna, druga pa premična. Dejavnost teh središč vodijo Pentagon, ministrstvo za o-brambo v VVashingtonu in Fort Georg Mead v Marylandu.
V biltenu se omen ja, da je bilo eno od prisluškovalnih središč na Danskem ukinjeno, ker je bilo v kleteh kopenhagenske univerze, katero so študenti zasedli prejšnji mesec.
Zanimivi so tudi podatki, ki zadevajo obveščevalno ameriško službo v zvezi s poleti letal »polarni medvedje*. Ta dejavnost se je posebno okrepila po letu 1960. Bilten prinaša tudi sliko letala vrste »super-costellation - Lockhead EG - 121» (»polarni medved*), ki spada v skupino letal, ki so opravljala vohunske polete nad Baltskim morjem. Objavljena je tudi slika za-hodnonemške vohunske ladje »Oste*.
Iz vsega tega je razvidno, da je dejavnost danskih levičarskih krogov zelo živahna. Otto Sand, ki je vidna osebnost v gibanju in ki je znan zaradi svojega sodelovanja v manifestacijah proti vojni v Vietnamu, je izjavil, da je gibanje sklenilo, da objavi te podatke z namenom, da podpre moralno, politično in gospodarsko sevemovietnamsko borbo proti imperialistom. Pobuda pa istočasno obsoja politiko danske vlade, ki je kot zaveznica NATO sokriva vojne v Vietnamu.
Po policijskem vdoru v sedež organizacije je šef danske vojaške obveščevalne službe polkovnik Erik Foumais izjavil, da so vesti, ki so bile objavljene v biltenu, deloma točne in deloma netočne. V nekaterih primerih pa se zelo približujejo resnici ter zato spadajo v vrsto vesti, ki se ne smejo objavljati.
Iz arhusa poročajo, da je policija aretirala 7 mladeničev, ker so hranili na domu eksplozivne naboje. Baje so jih nameravali podtakniti v razne vojaške objekte in tovarne.
ENNA, 5. — Zaradi uporabe pašnikov sta se dva pastirja silovito sprla in se začela dvobojevati z nožem. Pastirja, ki sta se večkrat ranila, sta morala po zdravniško pomoč. Oba sta končala v zaporu.
Zaradi «plodnostnih tablet*
Mlada Američanka rodila četverčke
ATLANTA, 5. — Mlada, komaj 26-letna ženska, ki je hotela na vsak način postati mati, se je poslužila tolikšnih »plodnostih h tablet*, da jt sedaj povila četverčke. Žal so se ti rodili dva meseca prezgodaj, zaradi česar se zdravniki boje za usodo najlažjega, ka tehta komaj 680 gr. Najtežji tehta 1,360 kg.
Manifestacije v Santo Domingu
SANTO DOMIGO, 5. - Po vsej republiki se širi odporniški val, ki
je podoben položaju pred revolucijo leta 1965, ki so jo zatrli s pomočjo ameriške vojaške intervencije. Univerzitetni študentje in učenci srednjih šol že več dni stavkajo, ker je policija med manifestacijo pretekli teden ustrelila nekega profesorja. Protivladne manifestacije se množe tudi v drugih mestih kljub policijski intervenciji. Dina-mitni napad je bil izveden na sedež vladne stranke »gibanje mladine*, pri katerem je bil ranjen podpredsednik skupine Federico Acosta.
FRANČEK SAJE
V vrhovih belogardističnega narodnega izdajstva
Zaradi tega je klerikalno vodstvo poslalo Slovenski zavezi spomenico, v kateri ji je sporočilo svoje stališče:
«VS (vaške straže -- op. F.S.) sc ne smejo demobilizirati na ra čun četništva... četniki naj se rekrutirajo na račun moštva, ki še ni pod orožjem... če pa okupator tudi četnikom daje orožje, potem jc pa za moštvo vseeno, ali se druži z okupatorjem kot VS ali kot četniki. Z odhodom iz VS si na ta način vojak ne bo opral svojega imena, ker bo kot četnik v istih odnosih do okupatorja...*
Na koncu spomenice je SLS zahtevala reformo Mihailovičevega poveljstva. Namesto majorja Novaka naj bi ga sestavljal vojni svet, kar je Slovenska zaveza takoj sprejela.
Major Novak je s svojimi četniki ostal precej osamljen. Ko je moral opustiti misel, da bi iz belogardističnih oddelkov dobival moštvo za četniške odrede, je 26. julija 1943 ukazal takojšnjo mobilizacijo članov Slovenske, Sokolske in Narodne legije. Odzvalo pa se je le nekaj nad sto članov Sokolske in Narodne legije. Zato je Novak svoj centralni četniški odred poslal v Grčarice in se povezal s srbskimi četniki na Hrvaškem.
V zakulisni boj za pridobivanje belih vojščakov so se vrgli tudi stražarji. Njihova voditelja Franc Časar in dr. Giril Žebot sta od konca avgusta obiskovala bele postojanke in v njih predla svoje mreže. O tem je Smersu 4. septembra 1943 v »Zaupnih vesteh* poročal:
»Časar in Žebot sta bila pretekle dni na deželi, kjer sta obiskala nekaj edinic. Ob prilila sta vabila komandante, naj se, ko pridejo v Ljubljano, zglasijo tudi pri njih.*
Čez dva dni pa je Smersu objavil naslednje »informacije iz Novega mesta*:
«Dne 30. do 1.9. se je tu mudil Časar z nekim gospodom (dr. Cirilom Žebotom — op. F.S.) obiskal je Pelka, Kalana, Sekolca, Misja-ka, Mihevca (zadnja dva sta bila stražarja — op. F. S.) in druge. Šel je v edinico Stopiče, Št. Jernej, Otočec, Ratež in Semič in je imel povsod govore.*
Časar pa je 4. septembra opomnil Smersuja, »da je postalo vprašanje ilegale spričo prihoda Nemcev v našo pokrajino še bolj nevarno, kot je bilo preje, in da nas zaradi tega lahko doleti velika katastrofa, za katero pa potem nihče
ne bo hotel odgovarjati*.
Stražarji so namreč že 8. avgusta v posebni okrožnici opozarjali, da »bi imeli Nemci v slučaju zasedbe podobno stališče do naše oborožene protikomunistične akcije, kakor so ga imeli Italijani. To se je dalo zvedeti iz privatnih virov. Preseneča pa, da se niso od pristojnih strani navezali še nobeni stiki z nemškimi oficirji v Ljubljani ko bi jih ti celo radi imeli*.
Ob italijanski kapitulaciji so beli vojaški in politični voditelji na posvetu 9. septembra v Rokodelskem demu sklenili, da starejši letniki ostanejo v belogardističnih postojankah in se po prejšnjih navodilih »nemškim oblastem javijo kot krajevna varnostna straža*, mlajši letniki pa naj odidejo v goščo, formirajo naj predvidene bataljone in se povežejo v pet oddelkov »slovenskih goščarjev*.
Naslednjega dne so se v Rokodelskem domu ves dan posvetovali. Tja sta prišla tudi Časar in dr. Žebot ter se pogovarjala z dr. Smersujem in podpolkovnikom Peterlinom. Nato je Časar z večino stražarjev odhitel proti Dolenjski, da bi prevzemali poveljstvo nad belo gardo.
Medtem pa je narodnoosvobodilna vojska na Dolenjskem in Notranjskem s pomočjo narodne zaščite razoroževala italijansko vojsko, hitro naraščala, pomedla z belimi posadkami, kolikor niso same razpadle ali pobegnile v nemško varstvo, in v Grčaricah uničila centralni četniški odred. V naslednjih dneh pa je obkolila osrednjo belo skupino, ki se je zatekla na Turjak.
Belim se je posrečilo formirati v bataljone le v severozahodnem delu Dolenjske. Zmedo med belogardisti v Suhi krajini so spretno izkoristili stražarji, ki so nasilno prevzeli bataljon »V* in za komandanta postavili Toneta Perneta. Pod pritiskom NOV in POS pa so se morali beli bataljoni že 12. septembra umaknil na Turjak. Tam so se formirali v brigado »Krim*, nekaj bataljonov pa se je v Zapoto-ku formiralo v brigado «Triglav».
V nedeljo, 12. septembra so beli voditelji na Turjaku sklenili, da pošljejo v Ljubljano kurirja. Izbrali so stražarja dr. Ludvika Arka, ki se mu je pridružil Časar. Na Škofljici ju je ustrelila narodna zaščita in s tem je bila zveza med Turjakom in Ljubljano prekinjena.
Zapotoška bela skupina se je v
noči na 16. september s precej® njimi žrtvami prebila v Ljubljano-turjaško skupino pa je 19. septe®' bra po hudih bojih zajela Prešernova brigada.
Slovenska zaveza je 14. septembra 1943 dala polkovniku Kokalj0 »pristanek za vojaške razgovore * okup., ker je po kapitulaciji I®’ lije nastala po deželi zmeda*. N® slednjega dne pa je polkovnik Kokalj dobil še pooblastilo, da z Nemci »vojaško uredi vse potrebno*-
Po posvetu belih voditeljev J® dr. Šmajd 15. septembra odnesel pismo Rosenerju in čez dva d® prišel po odgovor. Rosener mu Je odgovoril, naj še malo počakajo-ker visoki komisar za Jadransko primorje Rainer še ni izdal pote lja o ustanavljanju domačih oboroženih enot.
Dr. Friedrich Rainer je 15. septembra prišel v Ljubljano in P® vabil škofa Rožmana na pogovor-Rožman je Rainerju na široko Prl' povedoval o bojih bele garde s partizani in mu na zemljevidu kazal, kje so bili večji boji. Ra®# je s presenečenjem spoznal, «da Je mož precej dobro poučen* in o» ima pred seboj »škofa iz srednjega veka*. Na koncu je Rainer škofa omenil, da bo generala Rupnik* imenoval za predsednika pokrajin' ske uprave. Rožman se je pohval no izrazil o Rubiku in mu ga 1° prikazal kot najsposobnejšega ®°' ža za to mesto.
Stražarji, ki jih je po Časarje^1 smrti vodil dr. Ciril Žebot, so l7-septembra izdali letak, v katere® so zahtevali, da «morajo biti vSl naši napori usmerjeni v borbo pr® ti komunizmu*. Nasprotovali so vsakemu ilegalnemu udejstvovanj® predlagali «ostvaritev enotne 111 brezkompromisne protikomunisti^16 fronte* in opozarjali, da »mora®0 v tej borbi z vsemi sredstvi n® odjenljivo in brezobzirno zatre«1 vsako organizirano sled komuni® ma, kajti to je zadnja prilika, °a rešimo lastno deželo komunistični ga jarma*.
Na nasvet škofa Rožmana 1,1 drugih klerikalnih voditeljev, ki ga je generalu Rupniku posredov® župnik Škulj, je Rupnik 18. seF tembra izjavil župniku Škulju, “a »se postavlja na razpolago*. Sv® jo odločitev je takoj sporočil N®!1 cem, ki so ga imenovali za še® pokrajinske uprave in ga 22. sef tembra svečano ustoličili v naVZO® nosti škofa Rožmana in nacisti® nih veljakov.
(Nadaljevanje sledil)
TOČNO DOLOČEN NAČIN OBLAČENJA ZA VSAKOGAR MED VAMI
Še mnogo več trgovin v vašo korist
V vsakem mestu vas čaka vsaj ena trgovina drop da bi vam ponudila aktualne obleke po primernih cenah drop je velika mreža trgovin na evropski ravni z več kot sto trgovinami, ki so specializirane v konfekciji in oblačilih za moškega, žensko in otroka.
Cene primerne - Izbira aktualna
PROIZVODNJA JEKLA V JUGOSLAVIJI
Danes 7-kratveč kakor pred vojno
Svetovna proizvodnja se je od 1938 do danes po-večala za približno 5.krat . «Največ» na Kitajskem
doil;g<> tega, ko smo zabeleži. ,veSlt. da so nekje v Bosni od-površinski kop zelo bogate , e®« rude. To so redki primeri ,, jo. v svetu, ampak tudi v ki je ena od tistih tropskih držav, ki imajo zelo ve-fy? ^tezne rude. Po dosedanjih ounih geologov ima Jugoslavija im>lij-;i'rdo 782 milijona ton že-, ne rude, kar da 654 milijonov JJ^tako imenovane »čiste* železne
vsem tem bogastvu železne fJZ ,Pa Jugoslavija ni na tem j^nrocju napravila kakega izredni* koraka, kajti njena letna h!, vodnja jekla znaša le okoli a milijona ton. Konkretni po-iT;, govore, da je leta 1967 vsa ■rgoslovanska plavžarska ind-ustri-^daia 1 milijon 832 tisoč ton *~"a. lami pa 1 milijon 940 tisoč ■ Oe ta količina ni nekaj izred-je vendarle pomemben po-
19Tb ga Pr"merialrl0 z letom i-J’’ ko je Jugoslavija proizvedla Z?13! 227 tisoč ton jekla, iz če-^"izhaja, da se je do lani pmoiz-j^nja jekla povečala za sedem
primerjave bomo naivedli zek> značilnih podatkov za y ®>0Tr'<>mi)nej.še države na svetu: ^Proizvodnji jekla so na prvem 12i ^ ® A/ ki so lami proizvedle e.n o^lijonov ton jekla. Na dl lte rt?^u J16 Sovjetska zveza narj_ ^lijomd ton. Vendar pa je tjJWe<fcvanje sovjetske prodzvod-arLi1? tem področju hitrejše od Z-^skega, kajti ZDA so leta 1938 izvedlo skoraj 39 mdlijonov ton S”8' Sovjetska zveza pa 18 mi-“^hoiv, danes je razlika med nji-
•tte S’1*50 mal}j®a' ^a tema dve-J-jL*^ava’ma ^ na tretjem mestu aPonska, ki se je lani približala ]QJ]5BiaJonom ton, kar je več kot . w;at več kot je Japonska pro-ecaa jekla trik pred zadnjo voj-nie ,	^ na Pr’mer leta 1939
iTna proizvodnja znašala 6 mild-
**** k, poi ton,
^°oasneje kot na Japonskem in naJ kot ponekod drugod, s" industrije razvija v Vnar1 Nemčiji, kjer so lani f
dru-
kot ponekod drugod, se ta —Ji- v Za-Vedr	>u jaoi proiz-
1 °twlnih 41 milijonov ton je-Nh t,r<xl zadnjo vojno pa obil-dj 20 milijonov ton, kar pomeni, v. ^ je proizvodnja povečala le
^dvakrat.
količim proizvodnje sledi Za-j^111 Nemčiji Velika Britanija, je lani proizvedla le nekaj « mdilijonov ton, kar pa .je d5ra®nern*> malo, če upoštevamo, i Je tik pred vojno proizvajala kot 10 mdlijonov ton. To da se je njena _proiztfati**< ajj. Povečala le za 2-krat. Glede vaačanja proizvodnje jekla je omeniti Poljsko in Češko-uk®*?, kajti tik pred vojno sta ■ftn	Prevajali P° e*1 m®-
Poi- ,i tisoč ton, lani pa se je j ISka približala 11 milijonom, jkoslovaška pa je proizvedla 10 zi .J0T1"v in pd ton jekla. V zve-onvl,na«lim napredkom bi mogli ta tudi Kitajsko, kjer so le-Ikv]”!?..proizvedli nekaj manj kot thlH^kiona ton jekla, lani pa 15 ^ Jonov ton, kar je za 30-krat
& t. •
jjjSkolo), ko je pognala v tako psovane «hišne» ali «družinske» jg /e celo univerziitetme profesor-ste i 80 morali nakladati preproda .psvžaske peči, vrh tega je 15 tov ton jekla na 700 milajo-a budi, skrajno malo.
sedanjo svetovno proizvodnja	primerjamo s pro-izvod-
Sg ,1*®d zadnjo vojno, vidimo, da PoviS proizvodnja jekla po vojni 193j ,™a 6koraj za petkrat, kajti v«dli i 80 na vsern svetu proiz-52n “O milijonov ton, lani pa “ »»bjonov ton jekla.
jupjjScveda pa velja za Kitajsko litri/1™ ti > da je vmes njen «ve-
Vmimo se spet k Jugoslaviji in njenemu prirodnemu bogastvu na tem področju. Največ železne rude in rudnikov je v Bosni, nič manj bogata pa ni glede tega Makedonija. Navedli bomo le glavna ležišča:
Tomašiča, Omarska, Dobre vode, Raževac in Vardište v Bosni, v Srbiji sta Mokra Gora in Suva Ruda, v Makedoniji pa imamo rudnike Pehčevo, Damjan, Rianovo, Demir Hisar in Tajnište, v hrvat-siki republiki pa le en pomembnejši rudnik: Bukovico.
Sedanje potrebe jekla se krijejo iz domače proizvodnje in ix uvoza. Toda če so surovine doma, čemu uvažati jeklo. Po načrtih nadaljnjega razvoj« plaivžanske industrije bi morale jugoslovanske jeklarne dati čez 15 let 8 milijonov ton jekla. Ln tedaj se bo Jugoslavija dvignila na raven svetovnega poprečja močno razvitih držav.
Znana jugoslovanska operna pevka Radmila Rakočevič, sedaj angažirana v newyorškem gledališču Metropolitan, ki je pela tudi v tržaškem « Verdiju*
NOVE KNJIGE
Heinz G. Konsalik:
DIAGNOZA RAK
Prav pred kratkim smo poročali o novi knjigi pri nas sicer malo znanega a plodovitega nemškega pisatelja Heinza Konsa-lika, o romanu, v katerem je spregovoril o mamilu LSD in sodobni Nemčiji. Takrat smo zapisali, da so slovenski bralci spoznali tega pisatelja po romanu o raku, katerega je pred leti izdala založbe. Lipa v Kopru. Zaradi odličnega teksta in aktualnosti snovi je zdaj založba Lipa oskrbela novo izdajo tega romana z značilnim naslovom DIAGNOZA RAK.
Roman «Diagnoza rak» pripoveduje predvsem o raku, najstrašnejši sodobni bolezni, ki ji zdravniki ne vedo ne izvora ne poti za njega preprečevanje in zdravljenje. Čeprav se z njim ukvarjajo številni znanstveniki in raziskovalci po vsem svetu, je rak še nerešeno vprašanje človeštva. Teorije o vzrokih in nastanku raka so številne, prav tako so različne tudi metode zdravljenja. Nekateri zastopajo načelo, da je rak mogoče zdraviti samo s klasičnimi metodami, z operacijskim
.........m...........................mu.....1
GRŠKEGA SKLADATELJA SO VRGU PONOVNO V ZAPOR
Theodorakis ni le «sertaki» ples iz filma «Grk Zorbas»
Doslej je bil že dolgo konfiniran nekje v grških hribih Njegovo zdravstveno stanje - kakor poročajo - ni najboljše
tProcesi proti antifašistom se v polkovniški Grčiji vrstijo kot na tekočem traku...* (Iz dnevnega tiska).
Trg Ustave je bil do zadnjega kotička natrpan z ljudmi. Predvsem mladino. Rumeno-oranžna palača parlamenta, ki se danes turistu niti ne omenja, je bila zastražena in obrazi policistov so očitno kazali nejevoljo, ker je ljudstvo odkrilo njihov zločin.
Atene, 1964... Giorgiosa Lambra-kisa, levičarskega poslanca, so zločinsko ubili po nekem zborovanju proti širjenju jedrskega 0-rožja. Zločinec, ki ga je z železnim drogom udaril po glavi, je nato bežal na motornem vozilu — preti njim pa se je policija umikala...
Tiste noči v Atenah ni bilo mirno. Policija je večkrat napadla denfamstrgpte, kj so ptirali proti nekaznovanemu umoru in pri tem ubila mladega dijaka, »smehljajočega fanta*, Sotirisa Petru-lasa.
Italijanski glasbenik Sergio Li-berovici je tisto noč opisal takole:
«Na stopnice se je povzpel visok moški. Bilo mu je nekaj nad trideset. V rokah je imel buzuki in spremljal otožno petje skupine starejših Grkov, ki so — v skladu z načelom pacifističnega gibanja — protestirali proti nasilju in umoru Sotirisa Petrulasa. Iz starodavnega izročila se jim je z ust utrgala žalostna pesem, ki so jo sproti skladali. Mlad« črnolasi fant na stopnicah pa jih je spremljal in si zapisoval besede...*
Mladi črnolasi fant je bil Mikis Theodorakis, najvidnejši grški kompozitor in poznejši predsednik mladinskega komunističnega gibanja »Lambrakides* in poslanec stranke EDA. Sedaj je po nekajmesečni konfinaciji ponovno zaprt, medtem ko čakajo žena Mirto in dva nedorasla otroka na nov ukaz o izgonu v kako hribovsko vas v srednji Grčiji.
l|"*inii||,m„liniinilllllinil,IIIIMIIim„l„,ll„„„„i|||||||mi||||||„l,|,|||,n„„llln|||||||||HIIII„„|
Pri Mladinski knjigi v Ljubljani
Slavje ob 80-letnici dr. Lava Čermelja
(to ^rtefc, 30. oktobra, so v sejni ulicia* Mladinske založbe v Titovi <leSef.v Ljubljani praznovali osem-^r' Lava Čermelja v in 2	25 razširjevalcev poljudne
jq J*?nstvene literature s področ-nji^lrod°slovnih ved. Bila je med jev 1 vTsta univerzitetnih profesor-‘n fizikov, ter za-ik"*?« drugih znanstvenih pa-«iii °da io tu skupina Čermelje-o.s»L S()(ielavcev iz vrst vodilnega lici • Mladinske založbe. Na po-hni;le 0°ste pozdravil dober ducat tir, Mladinske založbe, ki jih je Pa melj sestavil, prevedel ali ^'Meloval v njih v veliki meri. n°stn' erme^a ie Ppzdravd ,s slav-Urejgovorom pisatelj in glavni Pr>tr- Mladinske založbe Ivan oble/', k* omenil, da bi založbi mn a[° na duši, ako se ne bi spom->V]eg°ve osemdesetletnice. ba g 0 zelo ceni Mladinska založ-<lve frmelievo sodelovanje «pričata b°srifVs,;'lcov' nagradi za njegovo bo hK°Vanie znanosti*, «Nikoli se Pojftio mogli zadosti zahvaliti za š? u ■ pr’ prevajanju, posebno pa biatiVf’ Prirejanju tujih poljudno-*Vet stVen'h knjig za naš slovenski
<leuj,at®li Potrč pa ni mogel mimo in j ni'1 drugih Čermeljevih knjig omenil čermeljevo »najbolj «tt’» 0 knjigo 'Ob tržaškem proce-našem življenju je bilo j .J tlJdi pogledati smrti v hojLj3 si hotel kaj storiti za svoj
Za slavljenca so v Mladinski založbi izbrali posebno drago darilo, sliko primorskega slikarja in nekdanjega Čermeljevega kolega v prosvetni službi Alberta Sirka (1938): Ribiči po ribolovu. Še posebej se je zahvalila dr. Čermelju za dolgoletno sodelovanje ravnateljica založbe Zorka Peršičeva. Univ. prof. France Avčin je v svojem pozdravnem govoru sprožil predlog, da bi Mladinska založba izdala knjižico s seznamom slovenskih krajevnih imen v Italiji, ker sta prejšnji izdaji pošli in se mnogo greši pri poročanju in posebno pri prevajanju iz italijanskega tiska, ker mnogi pač ne vedo, kaj se skriva za italijanskim imenom. Topel je bil tudi pozdrav dr. Rada Bordona, ki ga je v ilegalnem širjenju slovenske knjige v Primorju vodil Čermelj.
Podobne spomine so omenjali Bogomir Gerlanc, eden izmed urednikov Mladinske založbe, nadalje Pavle Kunaver s področja poljudno znanstvenega dela in arugi. Bordon pa je pri tem še posebno poudarjal, kako velikanskega pomena so za zamejske Slovence številne njegove knjige in razprave s stališča znanstvene dokumentacije in kot spodbuda v narodnoobrambnem delu.
Vsem se je zahvalil dr. Čermelj, ki je izrazil posebno zahvalo Mladinski založbi, da je mogel objaviti v njeni založbi vrsto svojih knjig.
a. r.
,,''
Mikis Theodorakis prgden so ga ponovno zaprli
Theodorakisa je svet tedaj poznal tako, kot so hoteli tisti, ki »ustvarjajo* kulturo v zahodnem svetu. Nihče ga ni poznal, ako se izvzame primer narodnega plesa »sertaki* v filmu «Grk Zorbas*, ki je v njem nastopil znani igralec Anthony Quinn. Iz melodije, v kateri je Theodorakis posnel pastirske plese s Krete, so na Zahodu stilizirali ples, ki je kmalu prevzel dvorane, pa čeprav ni imel s pravim «sertakijem», ki zelo spominja na makedonski «om», nič skupnega.
Toda Theodorakisa ni nihče poznal. Sertaki iz filma «Grk Zorbas* ni v njegovem umetniškem
ustvarjanju nič posebnega. Nasprotno, zaeaifl ^SiHdne usluge, ki so mu jo naredili na Zahodu proizvajalci «kulture*, je delo eno izmed najmanj značilnih.
Kaj je pravzaprav njegova kulturna ustvarjalnost? Theodorakis je bil in je Grk, potomec ponosne Hellade, človek, ki rad z neobičajnim ponosom ponavlja, da je njegova domovina kraj, kjer je prvi vzplamtel v noči boj za svobodo.
Theodorakis je iz ljubezni do Grčije zasovražil izumetničeno, konzumistično in v bistvu proti-ljudsko kulturo, ki je prihajala skupno z ameriškimi ladjami, mornarji, ki so v Pireju lovili prostitutke, avtomobili in... tanki atlantskega zavezništva, ki so domovino Homerja spremenili v ameriško kolonijo v Sredozemlju. Pozval je narod v boj za pravo kulturno ustvarjalnost, ki naj ji bo smoter en sam: ustvarjalni razvoj narodne kulturne tradicije ob vplivu sedanjosti, političnih in drugih bojev, ki so pretresali mlade Atene. Iskal je navdiha v pirejskih «tabernah», med ribiči in kmeti v gorah na Kreti, sredi mladine in pisal, pisal... Note je nizal za notami in zbiral tematiko, bogat zaklad narodne glasbe, kateri je dodal svoj fantastični zanos.
Prepričan je bil, da bo narod prej razumel njegov v pesmi izraženi klic, kakor megleno slepomišenje sodobnih pevcev »shake-ja» in «rock and rolla*. Tudi ni rad imel piscev pesmi po naročilu.
Sklenil je, da bo do dna črpal iz ljudske ustvarjalnosti, ki je ni vulgariziral. Tako je nastalo sodelovanje med Theodorakisem in naprednim, najznamenitejšim grškim lirikom Ritzosom, ki plačuje sedaj svoj kulturni sloves v koncentracijskem taborišču, drugem, po Belsenu, kamor so ga odpeljali Nemci v letu 1943.
»Veš, kako lepo je moje dekle.
Plave so njene oči, plavi so
njeni lasje.
In srce je sladko, na njem
sije zvezda.
Zvezda moje ljubezni.
Kako je lepo.
Sedaj je ni več.
Umrla je v Belsenu, ker je bila Židinja.
Davidovo zvezdo ne bom pozabil odeti tedaj,
ko bo nestvor spet klical...»
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiimiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiifiiiiiiiiiii
Primer iz Ritzosove poeme «Epi-tafij*, ki ga je Theodorakis :u-glasbil.
Ritzos je v odporniško tematiko vplei tudi klasične momente grške pripovedke in fabule. Tako prekrasna pesem o Antonisu, partizanu, ki so ga Nemci odgnali v koncentracijsko taborišče. Buchen-wald. Jetniki so po dolgi strmini nosili belo in težko kamenje. Od časa do časa je kdo izmed njih klecnil in esesovec se je divje vrgel nanj. Gorjača je udarjala po izsušenih hrbtih in lomila kosti Antonis ni mogel vzdržati in je vrgel na svoja ramena še kamen, ki je padel sojetniku iz rok. Na cistu pa je zabrusil v obraz: »Kaj me gledaš, živalski nestvor? Ne veš, kdo sem? Grk sem. ime mi je Antonis. In če misliš, da si človek, pridi, stopiva na mlinsko kolo in se spoprimiva. Smrt te čaka...* V starih grških legendah se tema epskega junaka, ki izziva smrt ali hudobnega duha na smrtni boj na mlinskem kamnu, večkrat ponavlja. Ritzosova poezija in Theodorakisova uglasbitev nista segala samo v herojsko tematiko partizanskega boja. Iskala sta globljih vezi z ljudstvom, ki ni vedno dovolj doumelo zgodovinske važnosti boja. Med te spa da prekrasna lirika »Rodostamo*. ki je brez dvoma ena najlepših Theodorakisovih pesmi: Mati padlega partizana toži po sinu in mu tiho očita, da jo je zapustil. »Bil si zame zvezda sredi neba / oblak te je zakril. / Prišel si, / kot ladja v pristan / po viharju / in sedaj si tu: močim te z rožno vodo, / ti si mene napojil s stru pom, / sokol puščavski, zlati moj sin.*
Partizanska koračnica ob spremljavi buzuki ja, tamburici podobnega glasbila z dolgim grlom, pe-
sem o »Predmestju angelov*, »Sertaki* in vinske, žalostne in vesele... Theodorakis je zajemal iz ljudstva in ga oplajal. To pa ga je vzljubilo in s tem pokopalo. Politična zavzetost bivšega partizanskega kurirja in sloves sta ga zapisala v črni seznam fašističnih polkovnikov, ki so njegovo glasbo na radijskih sprejemnikih zamenjali z italijanskimi in ameriškimi popevkami Franka Sinatre.
Sam sedaj boleha v ječi, medtem ko njegova skupina z Marijo Faranduri, Antonisom Kalojanni som in drugimi kroži po Evropi in išče pomoči za izstradano Grčijo.
Toda Theodorakis tudi v ječi in konfinaciji ni odnehal. Pesmi, kot »Rdeče, vijoličasto, zeleno...*, ki kličejo k skupnemu, složnemu u-poru črni tiraniji, krožijo med ljudstvom in se pozno ponoči slišijo v pirejskih «tabernah» iz ust trdih pristaniščnikov, zagorelih obrazov in ranjenih rok.
Mednarodna solidarnost mladine je ljudskega in svetovno znane ga kompozitorja že enkrat rešila izza sten zločinske «Asfalije» Mor da ji bo še uspelo, sicer bosta Ritzos in Theodorakis kot mnogi drugi, Filinis, Riu, Manolis, Gle-zos, Panagulis in drugi, prišla iz njih tedaj, ko bo Grčija svobodna in bodo lahko zaplesali na Ustavnem trgu, pred parlamentom, kjer je padel Sotiris Petrulas, staro himno grških partizanov »Ma pe tiunde, leontarias...* — Skočite, levi, v ogenj plameneči. Kdor je človek, naj vzame orožje, vsak Grk naj se upre, ker polje v njegovih žilah kri junakov, ki so padli za svobodo...
Theodorakis — Ritzos bosta lah ko tedaj napisala himno lepoti, najlepši ki najslajši besedi, ki jo vsak nosi v srcu: »Elefteria* — Svoboda.	St- S-
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Danes ne zaupajte nikomur. Naučite ge poslušati, da boste z vsemi prijatelj.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Potrebno vam je navdušenje, da bi mogli z njim prežeti tudi sodelavce. Odr krili boste, čemu se vam je neki prijatelj odtujil.
DVOJČKA (od 21.5. do 22 6.) N4 ozirajte ne na trenutno nerazpolo-i ženje družabnika. Danes bo tujal volja zatrla vaše navdušenje.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Dan jel primeren za stike in potovanja. Dobro vzdušje v družini.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne uporabite vseh svojih poslovnih instru-
mentov. Prisotnost tujih oseb v družini.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Bodite bolj pobudnd v zvezi s svojimi kolegi. Ne kažite utrujenosti v čustvenih odnosih.
TEHTNICA (od 23.9 do 23.10.) Nikar ne prisluhnite vsem številnim nasvetom. Z veseljem sprejmite ne ko vabilo.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) S svojo spretnostjo v poslovanju si boste pridobili simpatije. Zvečer se
skušajte razvedriti.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Napnite svoje možgane in našli boste rešitev vprašanja, ki vas za-skrblja. Prilagodite se novim okoliščinam.
KOZOROG (od 2112 do 20.1 ) Konkretne možnosti za dosego dalj-noročnih smotrov. Vaše čustvene razmere se bodo zapletle.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Obstaja namen, da bi vas kompromi tirali. Zboljšali boste odnose s svojim okoljem.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Proučite sleherno ponudbo in ne bodite pri tem neučakani. Ne obljubljajte, česar ne morete izpolniti.
nožem in naknadnim obsevanjem, nekateri pa spet zagovarjajo načelo, da je rak le končna faza < nekega splošnega obolenja. Zato ga ni mogoče zdraviti samo z operacijami in obsevanjem, temveč z biološkimi sredstvi. In na nasprotju med tema dvema tezama sloni tudi Konsalikov roman. Pisatelj postavlja v ospredje malega, idealnega in požrtvovalnega zdravnika dr. Hansena, fci zastopa načelo, da je mogoče raka zdraviti z biološkimi metodami, ne pa samo z operacijami in obsevanjem. Dr. Hansen si doma pripravi štiri postelje in začne po svoji metodi zdraviti bolnike, ki jih je uradna medicina proglasila za neozdravljive. Med prvimi je njegova za rakom obolela mati, kateri uspe za nekaj mesecev podaljšati življenje. S pomočjo nekega industrialca, kateremu je uspelo podaljšati življenje. si Hansen zgradi kliniko, v katero sprejema le take primere, ki jih zdravniki nočejo več niti operirati. Njegovi uspehi so precejšnji, čeprav ima njegova klinika tudi veliko smrtnost. Toda že nekaj mesecev priborjenega življenja predstavlja za vsakega na smrt obsojenega bolnika veliko radost, veliko doživetje. Prav zaradi tega doživlja Hansen napade predvsem s strani zdravniških krogov.
Profesor Runkel, sloviti kirurg, ki zastopa tezo zdravljenja raka s kirurškim nožem, je njegov glavni nasprotnik. Uspe mu mobilizirati tudi druge zdravnike za borbo proti Hansenu, uspe mu, da Hansena celo zapro. Slednjič mora priznati svoj poraz. Toda prepozno je tudi za Hansena, ki mu medtem že demolirajo kliniko, lazbijejo ekipo sodelavcev, njega pa spravijo na deželo, kjer začne spet svojo prakso, kot preprost podeželski zdravnik.
Roman je napet in je knjigo težko odložiti, je pred leti napisal zdaj že pokojni slovenski zdravnik dr. Bogomir Magajna... Zaradi izredno tragičnih, toda nikakor ne sentimentalnih mest, moraš včasih za hip prenehati z branjem, da si otareš solze. V delu na nekaterih mestih tudi ne manjka prisrčnega in finega humorja, ne lepih ljubezenskih prizorov, niti ljubezenskih tragečfij, zlasti ne med višjimi zdravniškimi krogi. Predvsem pa nas priteguje gigantska borba med dvema znanstvenima nazoroma o raku in zlih tvorbah... V romanu vi -dima trumf resničnega humanizma, zlasti občudujemo, s kakšno zavzetostjo doživljajo bolniki vsak trenutek življenja, ki jim je še usojen, kako je’ življenje lepo in dragoceno, zlasti v pričakovanju smrti.
Magajna priporni h,ja, da se mu avtorjevo naziranje glede uspešnosti zdravljenja rakastih tvorb s kirurgičnimi posegi in obsevanjem zdi preveč pesimistično. Kljub temu pa je knjiga našla med zdravniki mnogo pristašev. Delo odpira nove vidike v negi bolnika, pobija nazor, da je najbolje, če pustimo neoperabilne bolnike čimprej umreti, da bi jim skrajšali trpljenje, in v čisto novi luči vrednoti vsak hip življenja, iztrganega smrti.
K tem besedam slovenskega zdravnika in pisatelja zares ne moremo več dosti dodati. Gre za zanimiv roman, katerega vrednost ni toliko v zanimivih zgodbah, zapletih in razp’etih, katerega čar ni toliko v tem, da odkriva zaveso nad zdravniškim rvljenjem in borbo proti smrti, kot predvsem v tem, da je to obilo moralnih vrednot polna knjiga, ki nas prevzame in še bolj globoko pretrese.
Sl. Ru.
ZA NAS IZREDNO VAŽNO 00KUMENTARN0 GRADIVO
Iz knjige «Aula IV»
Vsi procesi proti Slovencem in Hrvatom in drugim antifašistom iz Jul. Krajine pred fašističnim Posebnim tribunalom (1927-1943)
Predsednik Tringali
Sodba štev. 34 od 8. 3. 1940.
Poročevalec Presti.
Reški delavec, v službi pri vojni mornarici, izjavlja, da se čuti Jugoslovana in da zato ni pripravljen boriti se proti Jugoslaviji.
Gdorgolo Carlo, Reka 13. 9. 1916, delavec	2 — —
LETO 1941
Predsednik Conticelll
Sodba štev. 32 od 25. 2. 1941.
Poročevalec Lanari.
«Italija je vojaško nepripravljena in na koncu se bodo morale slovanske pokrajine vrniti Jugoslaviji», je v poletju 1940 rekel neki vojak na dopustu. (Disfatizem.)
Mrhar Antonio, Postojna (Ts) 17. 8. 1917, vozar
6 — —
Sodba štev. 40 od 4. 3. 1941. Predsednik Tringali — Poročevalec Lanari.
Bersaljer, ki služi vojsko na Siciliji, večkrat izrazi svoje nezadovoljstvo. (Žalitev oboroženih sil in države.)
Da] Bosco Alfredo, Reka 4. 9. 1919, mizar
1 10 20
Sodba štev. 117 od 12. 5. 1941. Predsednik Contlcelli — Poročevalec Milazzo.
V januarju 1941 neki vojak iz Istre na dopustu opisuje prijateljem izredno slabe razmere, ki vladajo v t>ojski. Neki fašist zagrozi, da ga bo prijavil, on pa ponovno poudari: vBolj zadovoljen sem iti v zapor, kot vrniti se k regimentu. ( Disfatizem.)
Vattovani Alverino, Koper (Ts) 5. 8. 1919, kmet 5 — _
Sodba štev. 146 od 31 5. 1941. Predsednik Le Metre — Poročevalec Lanari.
«Gospodar, kako pa kaj gre vojna v Grčiji?» V MatuljaJi (Reka) se dva delavca delata norca iz nekega poručnička, ki je znan edinole po svoji eleganci. (Žalitev oboroženih sil)
Ferlan Emilio, ZDA 22. 11. 1918, mesar Bacich Luigi, Reka 22 4 1914, mizar
5 — 4 —
Predsednik Conticelll
Sodba štev 147 od 6. 5. 1941.
Poročevalec Lanari.
Dva delavca obtožijo, da sta 5. aprila 1941 pretrgala žice vojaške telefonske zveze Tolmin-Kanal. (Sabotaža.) .
Kogoj Luigi, Kanal (Go) 12. 8 1906, delavec	10 — —
Humar Stefano, Kanal (Go) 4. 8. 1912, delavec	io — —
Predsednik Conticedli
Sodba štev. 156 od 10. 6. 1941.
Poročevalec Milazzo.
V neki gostilni v kraju S. Vito al Tagliamento (Videmj neki vojak požene kozarec proti «sliki oblasti». Nezadostni dokazi. (Žalitev kralja, «dučeja», papeža.)
Trevisan Lino, S. Vito (Ud) 8. 9. 1912, delavec
oproščen
Sodba štev. 199 od 29. 7. 1941. Predsednik Le Metre — Poročevalec Lanari.
Leta 1940 aretirajo pet istrskih kmetov, ker da so v dobi od 1933 do 1935 izvršili več sabotažnih akcij in vršili komunistično propagando v Herpeljah. Glavna obtoževalna priča je tički Efnitio Turk. (Komunistična projtaganda, požig	javnih
zgradb.)
Pockai Andrea, Herpelje (Istra) 14. 11 1904, kmet	28	—	—
Bolcic Giusto, Herpelje (Istra) 10. 6. 1908, kmet	5	_	_
Klobučar Francesco, Trst 12. 2. 1895, kmet	30	—	_
Mihalich Giovanni, Herpelje (Istra) 16. 1. 1907,
kmet	5	_	_
Micald Francesco, Herpelje (Istra) 24. 2. 1911, kmet	8	—	—
Sodba št. 213 od 26. 8. 1941. Predsednik Le Metre — Poročevalec Lanari.
V Idriji v aprilu 1941 se neki mladenič približa nekaterim jugoslovanskim ujetnikom, ki jih zaslišuje neki italijanski častnik in jih pozove naj ne povejo resnice. Nezadostni dokazi. (Vohunstvo.)
Mikuž P’rancesco, Idrija (Go) 13. 6. 1923
oproščen
Sodba štev. 233 od 30 9 1941 Predsednik Gauttieri — Poročevalec Presti
V juliju 1941 neki istrski kmet razširja vest, da so se na Sardiniji izkrcali Angleži. (Tendenciozne vesti.)
Reppi Nazario, Istra 30 3 1888 kmet	__	3 _
(Nnanitevnnn ti.eai)
TRST A
7.15, S 15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba; 11 35 Slov. narodne; 11.50 Motivi za ki taro; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Ansambel Russo; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Plošče resne glas be; 19.10 Pisani balončki; 19.40 Priljubljene melodije: 20.00 Šport;
20.30	Lopez De Vega: Prebrisana norica (komedija); 22.20 Zabavna glasba.
TRST
12.05	Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Juke box; 13.35 Tomizza: Strolighi in strighe; 13.50 Tržačan v Ul. Margutta.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 19.15 Po ročila; 6.40 Glasba za dobro ju tro; 7.40 Pisana glasba: 8.00 Pe sem sledi pesmi; 8.30 Barok v glasbi; 3.00 Melodije in ritmi; 9.45 Orkester Zacharias; 10.00 Prisluh nimo jim skupaj; 10.30 Orkester James; 11.00 Orkester Curtis; 11.30 Današnji pevci: 12.00, 12.45 in
14.00	Glasba po željah, 15.00 Pre nos RL; 15.30 Iz operetnega sve la; 16.00 Turistične beležke; 17.00 Longplay club; 17.30 Ritmi za mladino; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Ital. narodne; 22.10 Plesna glasba; 22.35 Nočni motivi.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po ročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.06 Zvočni trak; 10.35 Ura glasbe;
11.30	Baritonist C. Galeffi; 12.05 Kontrapunkt; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.45 in 1510 Ital. pes mi; 16.00 Spored za najmlajše;
ČETRTEK, 6. NOVEMBRA 1969
16.30	Aktualnosti; 17 05 Program za mladino; 19 13 Radijska prired ba; 20.15 Operetna glasba: 21.00 Koncert; 22.00 Politična tribuna (DC, PSI, PS1UP, POIUM).
II. program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Po ročila; 8.40 Orkester; 9.05 Zakaj in kako?; 10.00 Radijska prired ba; 10.40 Telefonski pogovori; 13.00 Program z Ginom Cervijem, 14.05 Juke box, 14.45 Nove plošče: 15.18 Cherubinijeve skladbe; 16.00 Po poldanski spored; 17.‘>5 Enotni raz red; 18.20 Poljudna enciklopedija, 19.00 Pevec med množico; 20 11 V starem Rimu; 21.10 Radijska pri redba; 23.10 Natečaj za nove pes mi.
III PROGRAM
10.00 Koncert za začetek: 11.15 Schubertovi godalni kvarteti; 12.00 Klavirske skladbe; 12.10 Vojaški stroški in ameriško gospodarstvo. 13.55 Sopranistki O Boronat in R- Scotto; 14.30 Vivaldijev Kon r^rt, opus 12; 15.30 Sopranistka 1 Oliver; 16.15 Mozartove sklad be; 18.15 Gospodarska rubrika.
18.30	P. T. Afro: La suocera; 19.45 Straussova »Arabella*.
FILODIFUZI JA
H 00 Koncert za začetek; 8.45 Glasba in podoba; 9.45 Sodobna ital. glasba; 10.20 Doba klavirja;
12.30	Portret avtorja: B. Mader-na; 13.06 Iz Vivaldijevega orato rija »Juditha trinphans*.
SLOVENIJA
6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 6.50 Na današnji dan' 7.45 Inform. oddaja; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Brižinski spo meniki; 9.35 Lahka glasba; 10.15
Pri vas doma; 12.10 Čajkovski: Tema n variaci.e, 12.30 Kmetij ski nasveti, 12.40 Čez polja in po toke; 13 30 Priporočajo vam....
14.05	»Pesem 12 mladil grl* 14.21 Plesni jrkester; 14 40 Lirika ze otroke; '5 40 Madrigal J, Gallusa Petelina; 16 (K) Vsak dan za vas, 17 05 Glasbeno popoldne; 18 00 Ak tualnosti; 18.15 Stereofonska od daja; 18.45 Kulturni globus, 19.11 Jožica Svete, 20.00 Domače pes mi; 21.(K) B Dhindra' Lakšmane se prebuja, 214 0 Glasoeni noktur 00; 22 15 Dela Milena Rističa,
23.05	Barbara: Trije šansoni: 23.11 S Kenton in njegov progresivni jazz.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30	Angleščina: lv 00 O gospodinjskih stroških: 13 30 Dnevnik;
17.00	Program za najmlajše; 17.31 Dnevnik, 17.45 Program za mla dino; 18.45 Kmetijska oddaja. 19.15 Znanstvena antologija: Bis marck; 19.45 Spori in kronike
20.30	Dnevnik, 21.00 Micozzi-Poeti m Silvani: Un padre e un bambi 00; 22.00 Politična tribuna (DC PSI, PSIUP, PDIUM 23.00 Dnev nik.
II KANAL
2100 Dnevnik; 21.00 Nagradne tekmovanje: Pazi. kako govoriš-
22.10	Znanost in tehnika.
JUG TELEVIZIJA
20.00, 22.45 Poročila; 9.35, 14 4' TV v šoli; 10.30, 15.46 Nemščina;
11.00	Francoščina; 16.10 Splošna izobrazba; 17.40 Veseli tobogan-
18.10	Po Sloveniji; 18.40 Sj*S revolucionarjev; 19,10 Resna glas ba: 19.45 Cikcak; 20.35 W. Thacke
™yr S,Murj ničevoaM: 21.25 Obisk SNG Ljubljana v SZ, 22.20 She-nandoah — film.
PRIMORSKI DNEVNIK
V.em- Včeraj: Najvišja temperatura 15, najnižja 12.1, ob 19. uri 14.2 stopnje, zračni tlak 1017 neredno na-ras.a, veter 12 km/h sever, severo-zahodnik, vlaga 82 odst., nebo po-obiačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17.4 stopinje.
Tržaš
dnevnik
Danes, ČETRTEK, 6. novembra
LENART
Sonce vzide ob 6.52 in zatone 16.45 — Dolžina dneva 9.53 —• ** na vzide ob 2.43 in zatone ob 15^
Jutri. PETEK, 7. novembra
ZDENKA
USPEL! STA VKI ŠOFERJEV A VTOBUSOV
Danes edodnevns stavka delavcev ISDEE je objavil dokončen sporec
kemijskih industrijskih podjetij
Skupščina delegatov tovarniških svetov s sindikalnimi voditelji kovinarjev - Prekinitev dela v «0rionu» in ladjedelnici Navalgiuliano
Kot po vsej Italiji tudi v Trstu sindikalna dejavnost v teh dneh narašča, postopoma kot prehajajo po novembrskih praznikih delavnice in tovarne v običajno delovno vzdušje, deloma pa je tudi odvisno od tega, kako in v kakem vzdušju se obnavljajo pogajanja v Rimu med sindikalnimi predstavniki posameznih strok in delodajalskih organiza cij.
Tako so se te dnd razbila poga janja za obnovitev pogodbe za delavce kemijske stroke. Vsled tega so sindikalne organizacije sklenile oklicati za danes 24-urtio stavko vse stroke, ki se bo končala jutri ob 6. uri zjutraj, ko bo šla v podjetja, kot so «Gas Compressi», «Baxter» in tovarna vžigalic, prva jutranja delovna izmena.
Iz včerajšnje kronike pa je brez dvoma najvažnejša stavka šoferjev tržaških javnih prevozov. Od 9. do 11. ure zjutraj in od 18. do 20. ure »večer se je mestni promet z avtobusi, trolejbusi in tramvaji ustavil. Posebno še zvečer, ko je stavka sovpadala z uro, ko se uradi in trgovine zaprejo, je mestne pločnike napolnila množica ljudi, ki se je peš ali drugače odpravila na svoje domove. Kdor je mogel se je na popoldansko delo odpravil z avtom, toda mnogi so bili, ki so se nameri odpovedali spričo pomanjkanja parkirnih prostorov.
Druga važna vest pa zadeva kovinarske delavce, katerih sindikalna tajništva so se sestala včeraj zjutraj, popoldne pa so se udeležila skupščine delegatov tovarniških svetov, ki predstavlja v tržaškem sindikalnem gibanju pomembno novost in nov kakovosten skok v smotrnem organiziranju delavskih bojev. Skupščine so se udeležili člani tovarniških delavskih svetov večjih in srednjih kovinarskih tovarn, ki so nato ob prisotnosti pokrajinskih voditeljev razpravljali o še podrobnejšem načrtovanju razčlenjenih prekinitev dela v podjetjih, ki so med seboj povezana.
Delegati tovarniških svetov so o
načrtu razčlenjenih prekinitev de la razpravljali dolgo v noč, zaradi česar bomo o skupščini podrobnejše poročali v naši jutrišnji številki.
Medtem pa sta dva tovarniška sveta že prevzela iniciativo in oklicala stavki v tovarnah «Orion» in ladjedelnici «Navalgiuliano». V prvi so delavci zapustili svoja delovna mesta tri ure pred koncem, v ladjedelnici pa ob 13.30, se pravi tri in pol ure pred koncem
Posvetovanja potekajo tudi med voditelji sindikatov kamnarjev in cementarjev, ki bodo verjetno stopili v akcijo še pred koncem tedna.
Sestanek strank leve sredine
V palači Diana so se včeraj zvečer znova sestale delegacije KD, PSI, PSU, PRI In LSS ter nadaljevale s pregledom učinkovitosti dosedanje politike leve sredine v Trstu. Glede na to, da bodo predstavniki Krščanske demokracije v prihodnjih dneh zaposleni s pripravami za redni pokrajinski kongres stranke, so predstavniki ostalih strank pristali, da se razgovori nadaljujejo po zaključenem kongresu KD.
/PRED SKORAJŠNJIM ZASEDANJEM 0 TUJIH NALOŽBAH
strokovnih predavanj na univerz
Razpravo bosta vodila prof. Calzolari in prof. Žuvela - Predvidena široka razprava - Glavno besedo bosta imeli tržaška in reška univerza
V včerajšnji številki smo objavili imena glavnih predavateljev na skorajšnjem zasedanju o nalaganju tujega kapitala v Italiji in Jugoslaviji, ki ga prireja v ponedeljek 10. in torek 11. novembra na tržaški univerzi tržaški Center za preučevanje in dokumentacijo o vzhodnoevropskih deželah ISDEE. Danes so nam na voljo tudi podrobnejši podatki o temah, ld jih bodo posamezni strokovnjaki obravnavali na dvodnevnem zasedanju, za ka terega vlada tudi v krogih izven naše dežele veliko zanimanje.
Zasedanje se bo pričelo v ponedeljek 10. novembra ob 17. uri v
avli «Venezian» na gospodarski fa
JUTRI V NOVI GORICI
Zasedanje italijansko-jugoslovanskega odbora za sporazum o obmejnem prometu
Kdaj bo dovoljeno neomejeno število prehodov s prepustnico? - V oktobru na Tržaškem nov porast prometa
Osebni promet na tržaškem odseku italijansko-jugoslovanske meje je v preteklem oktobru pokazal dobre razvojne znake tako na odseku potnih listov, kakor tudi prometu z obmejna prepustnico. V zvezi s tem zadnjim prometom naj omenimo, da se bo jutri sestal v Novi Gorici mešani odbor italijanskih in jugoslovanskih strokovnja kov, ki se ukvarjajo s problemom maloobmejnega prometa, in da je na dnevnem redu zasedanja tudi vprašanje, kdaj bo odpravljena številčna omejitev prehodov meje s prepustnico. Kakor znano, je danes možno potovati na sosedna mejna področja s prepustnico po štirikrat na mesec: po novem pa naj bi število potovanj .nostalo povsem
Presežen 1 milijon lir za žrtve potresa v Banjaluki
Marija in Valerija Eler 5.000, Ana Lavrenčič 1.000, Srečko Grgič 1.000, Amalija Veljak 1.000, dir. Bogdan Berdon 9.000 Mery in Viktor Stok 3.000, Angel Žerjal 1.000, Slava Žerjal 500,' družina Franca Miliča 5.000, Pavel Malalan-Bane 75 2.000, G. J. 30.000, Mario Gaanpicooli 2.000, družina Volpi 3.000, Rudolf Jugovič 5.000’ Karla Ban 2.000, Angel škeric 10.000, Primoiž Možina 5.000, Alojz Harej 1.000, Angela Košuta 2.000, Josip Ukmar 2.000, družina Branko Pahor 5.000, Stanko Babič. 5.000, Justina in Josip Daneu 5.000. Milan Jereb 2.000, Vida Z uhani- Ricmanje 1.000, Marjuča in Aljoša Žerjal 5.000, Marija in Just Hrevaitin 2.000, E. Gruden-Nabrežina 5.000, Angela in Karlo Gec 3.000.
S prejšnjim zneskom 908.000 skupno 1.031.500 lir.
ZBIRANJE DENARNIH PRISPEVKOV ZA ŽRTVE POTRESA v BANJALUKI se nadaljuje v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 od 9. do 19. ure in od 9. do 14. ure v upravi v Ul. sv. Frančiška 20.
Hitreje kot smo lahko pričakovali, je naša solidarnostna akcija za žrtve hudega potresa v Banjaluki, presegla en milijon lir. Samo v včerajšnjem dnevu smo prejeli več kot 120.000 lir' in tako dosegli vsoto 1.031.500 lir, kar je zgovoren dokaz, da je čut človečanske solidarnosti in bratskih čustev s prizadetimi prebivalci bosanskega mesta v naših ljudeh močno razvit. Ker bi želeli našo akcijo čim prej zaključiti, prosimo vse tiste, ki nameravajo s svojim prispevkom omiliti stisko nesrečnih ljudi, da to storijo v nekaj prihodnjih dneh tako, da bomo lahko zbrani znesek sredi prihodnjega tetina odposlali v Banjaluko.
Vsem tistim, ki so svoje človekoljubje že izpričali in vsem tistim, ki ga še bodo, se najlepše zahvaljujemo.
iiiiMiiiimiiMiifiiiiiuiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuumniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiii
RASISTIČNO NAVDIHNJENA ODLOČITEV
Občinska davčna komisija zavrnila priziva v slovenščini
Odločitev podkomisij je celo v nasprotju s samim stališčem občinske uprave, ki je prizivoma sama oskrbela italijanski prevod
prosto. Načelno sta se Italija in Jugoslavija že sporazumela o tem sedaj pa se morajo strokovnjaki sestati, da bi določili, kako naj se konkretno izvede načelen sklep pristojnih oblasti. Včeraj je bil v Vidmu — kjer je osrednje vodstvo italijanske obmejne policije za našo deželo — pripravljalni sestanek o tem vprašanju, katerega se je med drugimi udeležil tudi vodja tržaškega odseka obmejne policije dr. Patarino.
Statistični podatki o oktobrskem prometu so naslednji' s potnim listom je v tem mesecu prestopilo mejo (podatki veljajo za Tržaško ozemlje) 2,369.797 ljudi, medtem ko so jih v istem mesecu lani našteli 2,158.024. Med potniki je bilo letos 1,368.057 Italijanov in 1,001.740 tujcev. Jugoslovanov so našteli 677.695, ostale narodnosti pa so bile znatno šibkej© zastopane: 93 268 je bilo Nemcev, 71.065 Avstrijcev, 30.634 Francozov, 25.781 Angležev, 19.533 Američanov, 14,469 Švicarjev, 7.648 Grkov. itd.
Promet z obmejno prepustnico je bit naslednji: italijanskih državljanov so v oktobru našteli 1,513.623 jugoslovanskih pa 514.207, skupaj torej 2,027.830. Lani v istem času je prekoračilo mejo 1,351.887 italijanskih in 606.226 jugoslovanskih državljanov, to je skupaj 1,950.113 ljudi, čez posamezne prehode pa je letos potovalo naslednje število potnikov: Fernetiči 683.333, Škofije 455.072, Pesek 195.679, Lipica 178 tisoč 142, Oreh 176.734, Prečnik 131 tisoč 588, Šentjernej 110.003 in Opčine 7.468.
Jutri seja deželnega sveta
Deželni svet se zopeit sestane jutri ob 9.30. Na dnevnem redu so raizprava o resolucijah ter vprašanja In interpelacije. Prihodnji teden pa bo začel deželni svet raz. pravljati o obračunu za leto 1968 In proračunu za leto 1970. O obračunu bo poročal demokristjan Ginaldii proračunu pa demokristjan Biam-chini. Svoja poročila bodo podali tudi predstavniki manjšine. Skupno z obračunom in proračunom bodo razpravljali tudi o zakonskem o-snuitku o izrednih izdatkih iz sMa-da obračunskih ostankov iz prejšnjih let, in sicer za gospodarski razvoj lin za višje šolstvo. O tem zakonskem osnutku pa bo poročal demokristjan Del Gobbo.
Tržaška občinska davčna komisija je odbila dva priziva, ker sta bila napisana «v tujem jeziku», nič manj kot v slovenščini in katerima je posebni občinski urad priložil u-radni prevod v italijanščino.
Kljub temu pa sta dve podkomisiji tržaškega občinskega urada sodili. da sta priziva nesprejemljiva in « milostljivo * dopustila dvema slovenskima davkoplačevalcema, da ju spet predložita, seveda tokrat v italijanskem jeziku, v roku enega meseca.
Vest o lem smo povzeli iz tiskovnega sporočila urada za krajevne ustanove pri tržaški federaciji KPI, ki poudarja, da gre za cjasno rasistično navdihnjen» sklep in da izhaja iz tega nujnost zakonske u-reditve pravic slovenske narodne manjšine v Italiji. Tiskovno sporočilo omenja nato čuden postopek, s katerim je davčna komisija od bila priziva. O njiju so se namreč najprej posvetovali predsedniki petih podkomisij, delujočih v okviru davčne komisije pri tržaški občini in sklenili, da bosta o njih razpravljali dve podkomisiji.
Kolikor nam je uspelo izvedeti o razpravah v podkomisijah, je proti sprejemu prizivov nastopila v obeh primerih velika večina članov komisij. V eni je demokratično stališče, da mora priziv biti sprejet, zagovarjalo troje članov, v drugi pa samo eden, ki se je pri tem skliceval predvsem na čl. 5 posebnega statuta, ki je priložen londonski spomenici o soglasju. Poleg te-
ga je ta član ostro nastopil proti drugim članom komisije, ki so se sklicevali na čl. 122 zakonika o civilni proceduri, ki (podobno kot bolj znani zloglasni člen 137 zakonika o kazenski proceduri) prepoveduje rabo drugih jezikov, ki niso italijanski. Vendar pa njegova izvajanja niso zalegla. Podkomisiji sta s štirimi glasovi (proti trem) in šestimi glasovi (proti enemu) sprejeli ne demokratični sklep, da morajo biti prizivi napisani samo v italijanščini.
Pripomniti moramo pri tem, da so se člani komisij postavili na polemično stališče tudi do same občinske uprave, ki je poskrbela za uradni prevod slovenskih besedil prizivov samih. Če je to storila, lahko domnevamo, 'da je v prizivih slovenščina ni motila .. Čemu torej sklep večine članov podkomisij, za katere trdi tiskovno sporočilo KPI, da so rizraz levosredinskih sil, ki vodijo tržaško občinsko upravo?»
Proslave 52-letnice oktobrske revolucije
Danes bo v Ljudskem domu v Miljah (kinodvorana «Verd*i») proslava oktobrske revolucije Ob 52-letndci.
Na proslavi, ki na sekcija KPI,
:1 jo prireja krajev-, bo govoril tajnik
kulteti. Goste in strokovnjake bo pozdravil predsednik ISDEE in de kan gospodarske fakultete prof. Calzolari, ki bo nato tudi vodil zasedanje.
Prvi bo spregovoril profesor Aleksander Goldštajn s pravne fakultete na zagrebški univerzi, ki bo razvil temo o «zakonodaji o tujih naložbah v jugoslovanska podjetja*. Nato bo prof. Zoran Kompanjet, docent na gospodarski fakulteti reške univerze, govoril o «patrimonialnih aspektih* problema. Tretji govornik bo prof. Ivo Žuvela, tudi profesor na gospodarski fakulteti reške univerze, in sicer o «tujih investicijah in gospodarski politiki*. Sledilo bo predavanje strokovnjaka prof. Iva Kraljiča z iste fakultete, ki bo razvil temo o «vodenju in u-pravljanju podjetja z mešano glavnico*, nakar bo njegov kolega prof. Edvard Blaško zaključil ciklus jugoslovanskih predavanj z nastopom o «finančno-računskih vidikih skupnih naložb*.
Italijanski strokovnjaki bodo spregovorili naslednji dan V torek ob 9.30 se bo namreč v isti avli pričel drugi del zasedanja, to pot pod vodstvom prof. Iva Žuvele. Najav ljenih je pet predavanj, prvi pa bo spregovoril prof. Giampaolo de Fer-ra, docent na tukajšnji gospodarski fakulteti, in sicer o «juridični ureditvi tujih naložb v italijanska podjetja*. Sledilo bo predavanje prof. Giovannija Marongiua s pravne fakultete o «valutnih m davčnih vidikih* tega vprašanja. Tretji bo govoril prof. Sergio Pannello z gospodarske fakultete o temi «Nekaj u-gotovitev o najnovejšem razvoju in posledicah tujih investicij v Italiji*: prof. Ottavio Rondini, prav tako docent na gospodarski fakulteti, bo orisal cvpliv tujih naložb na vodenje podjetja*, zadnji pa bo na vrsti prof Osvaldo Paganelli z gospodarske fakultete, ki bo govoril o ^problemih knjigovodstva v italijanskih družbah, ki so vključene v mednarodne poslovne organizacije*.
Sledila bo razprava, ki jo bosta
■■iimiini...................mn........................m
NA DVODNEVNEM ZASEDANJU PRI MIRAM ARU
Sprejeli okviren načrt raziskovanj do leta 1974
V januarju prvi strokovni seminar . Prihodnje leto tudi študijski tečaj o jedrski fiziki
federacije, inž. Antoniiino Cuffaro in nastopil bo pevski zbor ((Vasilij Mirk* s Proseka . Koratovela.
Proslave oktobrske revolucije bodo v petek 7. novembra ob 20, uri tudi v naslednjih krajih:
ROJAN: sedež v Ulici Apiari 31
—	govoril bo senator Paolo Šema: Sv. JAKOB: sedež v Ul. S. Zenone
—	govoril bo Arburo Calabria; RO-COL — Ljudski dom — govoril bo Giorgio Rossebtd; DEVIN: običajni sedež — govoril bo posl. Albin Škerle; SKOLJET: krožek «Haas»
—	govoril bo Claudio Tomel; Sv. IVAN: novi sedež v Url. S. Cilino 40 — govoril bo Jole Burio.
Tudi te proslave prirejajo krajevne sekcije komunistične partije.
vodila prof. Calzolari in prof. žuvela. Po razpravi bodo predavatelji odgovorili na postavljena vprašanja in razširili morebitne probleme, nakar se bo zasedanje zaključilo, po mnenju organizatorjev, oko li 19. ure.
^popolnitev zakona o deželnih prispevkih za razvoj industrije
četrta stalna komisija deželnega sveta, za idiustaiijo, trgovino iti o-UrtniSbvo je včeraj soglasno odo-mJa zakonski osnutek o spremembah zakona št. 25 iz leta 1965, spo-poilinjenega z zakonom št. 9. iz leta 1967. Seji je predsedoval svetovalec Metius. v imenu odbora pa odbornik Dulloi,
Odbornik je povedal, da so na podlagi omenjenih zakonov, k! se tičeta prispevkov za deilno plačevanje obresti od posoj‘1 za gradnjo, širjenje ali tehoolo/ko modernizacijo industrijskih podjetij sprejeli 619 prošenj. Dežela oo v 15 letih prispevala 5 milijard lir, kar pomeni, da lxxlo lahko podjetja : temi prispevki najela za 52 mili jard lir posojil, skupno investirala pa 88 milijard lir.
Namen sedanjega zakonskega o-sniutka je, da se pospeši likvidacija prispevkov na ta način, da jih bo dežela dajala neposredno zavodom, ki dajejo ali bodo dajali po rojila v omenjeni namen.
Odbornik Dulci je po odobritvi zakonskega osnutka, poročal 'komisiji o spodbudah (stimulansih) za industrijske in trgovinske pobude v deželi. Dejal je, da so v času. odkar je bila ustanovljena dežela, Industrije! mnogo naložili v svoje obrate s pomočjo deželnih prispevkov na podlagi raznih deželnih zakonov. Omenil je tudi prispevke dežele tistim podjetjem, ki so u-trpbia škodo zaradi naravnih nesreč. tako da so lahko ponovno začela proizvodnjo. Poleg tega je dežela tudi prispevala za racionalizacijo trgovine. Končno je odbornik Dulci omenil številne industrij, ske pobude, kil so se uresničile v tržaški in goriški pokrajini s po. močjo krožnega sklada.
Posvetovalni odlbor mednarodnega centra za teoretsko fizdiko je zaključil svoje dvodnevno zasedanje v prostorih centra pri Mirama-ru. Strokovnjaki so pregledali doslej opravljeno delo in pripravili okviren načrt za raziskovalna prizadevanja v letu 1970. V tem okviru so se sporazumela o tem, da bodo prihodnje leto organizirali študijski tečaj o jedrski fiziki. V okviru širšega delovnega programa, ki sega do leta 3 974, pa so se sporazumeli za nadaljevanje raziskav na področju osnovnih delcev materije, na področju jedrske fizike in na področju snovne plazme, vzporedno s tem pa na področju praktičnega vnašanja novo pridobljenih izkušenj v sodobno tehnologijo. Kot najbližji cilj pa so si postavili organizacijo trimesečnega seminarja o nepopolnih kristalnih snoveh v trdnem stanju, ki bo januarja prihodnjega leta v Trstu.
Kakor že omenjeno, so se zasedanja med drugimi udeležili pod-ravnatelj mednarodne agencije za atomsko energijo z Dunaja prof. Fimkelstein, zastopnik Unesca prof. Forti, prof. Leprince-Ruguet iz Pariza, prof. Casdmiir za «Royal In-stituitee of Engineering* iz Waalre-jia na Nizozemskem, pakistanski ambasador v Rimu Hamid Nawaz Khan (ravnatelj tržaškega centra za teoretsko fiziko. prof. Salam, je Pakistanec) in številne druge vidne osebnosti iz mednarodnega znanstvenega sveta.
Lažja zastrupitev z barvnimi plini
Barval je mize, 'ko se mu je zameglilo pred očmi in ni mogel več dihati. V splošni bolnišnici so ga spravili k zavesti, še sedaj pa ne
Včeraj v Miljah seja občinskega sveta
Sinoči je bila v Miljah prva seja jesenskega zasedanja občinskega sveta. Na sinočnji sejd je občinski svet odobril številne sklepe občinskega odbora in spremembe letošnjega občinskega proračuna. Prihodnja seja bo v sredo. Podrobneje bomo poročali v jutrišnji številki,
že nekaj časa je, kar so se na tržaških vogalih pojavili kostanjarji. Dokler je vreme lepo je njihovo delo še kar znosno, ko pa zapiha burja, ki se je to noč prvič začela oglašati s precej močnimi sunki, takrat postane ta tradicionalni posel kaj neprijeten in dohodek dneva prav gotovo ne poplača truda in mraza, ki ga je treba prenašati
more govoriti. Ta nevšečnost se je pripetila 35-letnemu delavcu Olau-diiu Bucciju iz Ul. Sottoripa 6. Ko se je zjutraj odpravil na delo, se je počutil še kar dobro, pa čeprav je komaj prebolel lažji bronhitis. Dospel je na delo, zaposlen je pri tvrdki pohištva Aries, in se lotil barvanja miz. Imel je težave z dihanjem, nakar je prosil, da bi lahko odšel domov. Dospel je na ulico. dalje pa ni mogel. Tisti, ki so mu prihiteli na pomoč, so poklicali Rdeči križ, ki ga je odpeljal v bolnišnico. Ugotovili so, da ima vnet sapnik, in težave pri dihanju zaradi vdihavanja strupenih plinov z nitroglicerinsko bazo. Ozdravel bu v osmih dneh
Ezuli grozijo «H Piccolo» jim pomaga
Iz včerajšnjega poročila v «11 Piccolo», s primerno velikim in vidnim naslovom na šesti strani so njegovi bralci izvedeli, da so «ezu Ih (Bartoli et comp.) vnovič po stavili zahtevo po bivši coni B in celo zagrozili, da bo prišlo do ne redov med napovedanim Titovim o-biskom v Italiji prihodnjo pomlad, če njihovi zahtevi ne bo zadoščeno. Seveda jim s takim objavljanjem teh zahtev «II Piccolo» pomaga, ker verjetno smatra tako početje za prispevek k tistemu miru in k prijateljskim odnosom ob Jadranu, katere je v svojih poročilih in uvodnikih zagovarjal sam glavni u-rednik tega nam Slovencem vedno «prijateljskega» italijanskega dnev nika v Trstu. Upamo, da jutri ne bodo zahtevali še Luno ali kaj po dobnega. Sicer pa je — vsaj tako pravijo — v naši avtonomni deželi kar lepo število psihiatrov, ki bodo posegli vmes — tudi s pomočjo najučinkovitejših metod: brez prisilnega jopiča in zdravljenja v zna nih bolnišnicah v Gorici in drugod. Paziti bodo morali le, da se ne bo ponovil_ tisti znani primer, ki je povzročil tudi negativne ocene uporabe takih modernih metod izven bolnišnice.
.......................................
DVE ENAKI PROMETNI NESREČI
Zenska hudo ranjena pri prečkanju ulice
Zdravniki so si zaradi hudih poškodb pridržali prognozo
76-letna upokojenka in 59-tetni delavec sta se včeraj popoldne precej hudo ponesrečila, ko sta prečkala cesto. Težko je sedaj reči, kdo je kriv in zakaj, vsekakor se zdi, da je imela glavno vlogo pri vsem tem nepazljivost.
Biamca Jona iz Ulice Gambini 40 je nameravala prečkati Ulico Fic-cardi. Stopila je s pločnika in se ustavila med avtoma, ki sta bila tem parkirana. To je bilo izven ze-brastih črt, ki omogočajo prečkanje. Ustavila se je torej za trenutek in nato nadaljevala proti sredi cestišča, ko je po ulici privozil 25-letni Luigi Stem, iz Ulice Pic-cardi 68, namenjen v Ulico Cano-va. Zenske, ki so jo avti zakrivali ni videl in zaradi tega tudi ni avta zavrl. Zaletel se je vanjo in nesrečnica je pobite obležaia na tleh. Prisotni so ji takoj prihiteli na pomoč in telefonirali za Rdeči križ. Odpeljali so jo v splošno bolnišnico. kjer so jo sprejeli na ortopedskem oddelku zaradi ran po levem kolenu in glavi, nalomljene desne stegnenice, leve noge in 'desne rame. Poleg tega je dobila živčni pretres in amnezijo. Zdravniki so si pridržali prognozo.
Približno Isto se je zgodilo Guer-rinu Millu iz Ulice Rio Storto, ko je prečkal izven zebrastdh črt Ul. Verzulla. Tedaj je privozil 29-letni Bruno Farovel s svojim fiatom 850 in ga podrl na tla. Ranjenca so odpeljali v splošno bolnišnico, kjer je dežurni zdravnik ugotovil, da so rane na glavi in po levem ramenu ozdravljive v približno desetih dneh. Sprejeli so ga na nevrokirurškem oddelku.
Včeraj zjutraj so na nevrokirur
škem oddelku sprejeli 78-letno gospodinjo Luiso Steiner vd. Deperis dz Ulice Cologna 29. Ženska j® zjutraj verjetno pospravljala sobo, ko se ji je naenkrat zavrtelo v glavi i’.i je nerodno padla na tla. Udarila se je precej hudo v glavo in levo stran obraza. Ozdravela bo približno' v tednu dni.
Požar na tovorni ladji «Toscanelli»
V tržaškem pristanišču, kjer je zasidrana trgovska tovorna ladja «Toscanelli», j,e včeraj nastal še precejšen preplah, ko se je iz line nad strojnim oddelkom začel valiti gost črn dim. Mornarji na ladji so o tem obvestili luški oddelek gasilcev, katerim so prihiteli na pomoč tudi drugi gasilci iz osrednje gasilske postaje. Požar, ki se je razvil zaradi prevelike vročine v strojnem oddelku, ker sta se vnela gorivo in olje, so gasilci zadušili po dveh urah trdega dela. Ladja «Toscaneiliv> je bila prej potniška ladja, sedaj pa so jo preuredili v tovorno ladjo.
ZIMOVANJE
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ priredi v zimskih počitnicah zimovanje za otroke v Zg. Gorjah pri Bledu. Pojasnila in vpisovanja pri SKGZ v Trstu, Ul. Gen pa 9.
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom LEVSTIK - MAHNIČ
MARTIN KRPAN
Igra v dveh delih
Danes, 6. novembra ob 16. uri
v petek, 7. nov. ob 16. uri v soboto, 8. nov. ob 16. uri Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstave; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
Abonmaji so na razpolago vsak delavnik od 12. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma.
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom
GOSTOVANJE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA IZ CELJA
V nedeljo, 9. novembra 1969 ob 16. uri
JOSIP JURČIČ
DESETI BRAT
Ljudske igrice
Za oder priredil ANDREJ INKRET Režija: FRANCI KRIŽAJ Scena: Avgust Lavrenčič Kostumi: Anja Dolenčeva Lektor: Majda Križajeva Glasbeno vodstvo: Edo Goršič
Vozni red avtobusov za okoliški abonma:
Avtobus štev. 1: Nabrežina ob 15.10.
Avtobus štev. 2: Sv. Križ ob 15.15, Prosek 15.25, Kontovel
15.25.
Avtobus štev. 3: Sesljan ob
14.25,	Vižovlje-bivio 14.30, Mav-hlnje 14.35, Prečnik 14.40, Sem-polaj 14.45, Praprot 14.50, Trnovca 14.55, Salež 15.00, Mali Repen 15.10, Briščiki 15.15. Uprava Slovenskega gledališča v Trstu sporoča cenjenim i-metnikom okoliškega in nedeljskega popoldanskega abonma ja iz prejšnje sezone, da si bodo z lanskimi abonmaji lahko ogledali predstavo Slovenskega ljudskega gledališča iz Cel,ja «Deseti brat* namesto “Kralja Ojdipa* v uprizoritvi istega gledališča, ki je v lanski sezoni za gornja abonmaja odpadla zaradi nenadne bolez ni glavnega igralca.
Vstopnice so v prodaji od danes dalje vsak dan od 12. do 14. ure in v nedeljo eno uro pred predstavo.
PROSTVENO DRUŠTVO SLAVKO ŠKAMPERLE
vabi vse svetoivanske športnike, ki so sodelovali na 11. športnih igrah na
športni večer
ki bo v soboto, 8. t. m. ob 18. uri.
Na večeru bo podelitev diplom zmagovalcem.
P.d. »Slavko Škamperle« obvešča Izletnike na Dobrovo, da bo odhod pr. cerkvi pri Sv. Ivanu ob 6. uri zjutraj 9. t.m
SPDT priredi 9, novembra t.l. izlet v Artviže. Zbirališče v Kozini pri pošti ob 9.15. Prevoz z lastnimi sredstvi ati z reškim avtobusom, Ki odhaja z avtobusne postaje ob 8. uri.
aUJSi v A, h Mm 1 UM ruuuui.
Dne 1.. 2.. 8. in 4. novembra se ie v Trstu rodilo 21 oseb, umrlo pa je 48 oseb
UMRLI SO: 49-letni Luciano Štolfa, 84-letna Santa Faragona, 88-let-na Caterina Abramonte vd Stanca-nelh, 84-tetni Luigi C osmini, 95-letni Gualtero Gal va*m, 71-letni Giaco-mo Poso, 70-letni Fortunato La Vatle, 89-letna Etena Fagaruzzi por. Be-nussi, 70-letni Luciano Marsico, 75-letni Luigi Avaozlm, 41-letni Eneo D'Este. 73-letna Giuseppina Bolcich vd. Svetina, 79-letnl Michele Bale-stra, 72-letna Olga Perkovič por. Manzm, 70-letni Carlo Corbelll, 87-letna Rosa Valenti vd. Zorzini, 73-letna Maddalena Iergich vd. Carli, 75-letna Alessandra Di Bonito por. Bracone, 69-letna Antonia Manzin vd. Sta.ver, 87-letna Maria Canciani por. Pe-Uizzari, 85-letna Santina Sni-der por. Ragazzoni, 70-letna Maria Pier na Fontaoot por. Marassi, 83. letna Edvige Geller vd. Stanich, 62-letni Branimiro Scarizza. 60-Ietna E-mil ta Margon por. Paoletti, 81-letna Maria Bleker por. Mlcheluzzi, 64. letna Stefania Pischanz, 89-letni Giuseppe Sucic, 54-1 etn- Francesco Kos 73-letna Valeria Ceconi vd. De Costa, 94-letn i Francesco U rdi ni, 60-Ietna Jolanda Madieri, 73-letna Raf. fae-la Petrucci por. Straniero, 66-letna Elisabetta Pinter por Vi sen lini, 70-letna Matilde Zernich por Bernardelli, 76-letnl Aurelo Vidall 86Jetna Marina Matiazzo por. An.' geli, 78-letni Antonio Spetti, 54-letnl Gnido Lauro, 73-letna Fellce Mosca-telli, 78-letna Ellsa Francesconi por Decorti, 80-letna Amedea Gobez por Mraktisch, 76-letna Gisella Mecchia Braida. 55-letna A me la Defant. 66-1 etn I Giorgio Buccolinl, 80-letna Maria Lulll, 79-letna Maria Kofol Vidmar, 50-letni Germano Fer-
luga
Gledališča
VERDI
Operna sezona 1969/70 se bo zaf«lJ danes ob 21. uri z gala predstav® baleta milanske Scale, ki bo nast®' pil z Adamovim baletom (prvič v Verdiju) in Bartokovih «Cudovitim Mandarinom* (prv'č v Trstu).
Glavni Izvajalci v «Giselle» b°sl* Vera Colombo in Rudolf Nureyev, ((Mandarinu* pa Mario Pistoni in ““j oiana Savignano. Koreografiji sta ®“ Giovannija Corall ja oziroma Mah Pistonija. Scene in kostumi Alessa ' dro Bencis in Eugenio Guglieitnin® ti. Orkester vodi Paolo Peloso.
Pri blagajni gledališča Verdi (**' 23-988) se nadaljuje prodaja vstopn1” za prvo in za naslednje tri predst“ ve, ki si bodo sledile v petek, L, soboto, 8. (vedno ob 21. uri) ter nedeljo, 9. nov. ob 16. url.
Zaradi številnih popraševanj Pf vstopnicah, je vodstvo gledališča »e ” di zagotovilo še peti nastop bal®1®' ki bo -zven abonmaja v ponedelj®*1
10.	novembra ob 21. uri.
Prva predstava, 6. nov. velja ** red A v vseh prostorih, prvi P°n ' vitvi za reda B in C ter nedeljs* za dnevni red v vseh prostorih.
Pri blagajni gledal Sča se nadalJ^ je prodaja vstopnic, ki so še na polago za izvenabonmajsko predstavo . Prav tako lahko pri blagaJ® prevzamejo svoje abonentske niče tisti abonenti, kii tega še n150 storili.
TEATRO STABILE
V gledališču Politeama Rossett' st danes ob 20.30 začenjajo predstave Cocteaujeve tr dejanke ((Strašni & rodnlkl* v izvedbi skupine Alida V®1'
11,	Lida Ferro, Roldano Lupi, GJ' briella Poliziano im Aldo Regglar,,, Predstave se bodo nadaljevale vključno nedelje v režiji Antona G1*)’ lia Majama. Scene -n kostumi Mat"' zio Man te ve rde.
Vstopnice so v prodaji v Fasa*1 Protti (tel. 36-372 in 38-457) z znat niroi popusti za abonente za sezon® Teatra Stabiie.
Nazionale 14.30 «1 iunghi glornl dej’ le aquile». Harry Andrevvs, Michael Caine.
Fenice 15,30 «Qual maledetto ispet)®' Novak*. Yul Brynner.
Grattacielo 16.00 «L'albero di Na.ta' le*. VVilliam Hold-en, Virna klM' Bourvviil.
Eden 16.00 «La caduta degl-i de'*1 Dirk Bogarde, l. Thullln. Prepove' dano mladini pod 18 letom
Excelsior 15.00 ((NelTanno del Si-*'1®' re». Nino Manfredi, E. M. Salern“' Cia ud! a Cardinale. U. Tognazzi. Sordi.
Rltz 15.30 «Amore mio alutaml*. M0-niča Vitt-. Alberto Sordi	,
Fliodrammatico 16.30 «Bora Bor®*' Haydče Politoff, Corrado Pani. G lorscope. Prepovedano mladini P° 18. letom.
Alabarda 16.00 «V!vi o preferibilb1®®! te morti*. Giuliano Gemma, Ni" Benvenutl Technicolor vvestef®'
Aurora 16.30 ((Indianapolis*. P®j Nevvmann, J. Woodward, RobcT^ VVagner Technicolor.
Cristallo 16,30 aSento che sta suCfL. dendo qualcosa». Jack Lemon. 1 chnicolor	'
Capitol 16.00 «11 cervello*. David ven, Jean Paul Belmondo. Tee«"' color.
Impero 16,30 «Le avventure di G se*. Bekirn Fehmiu, Irene Pap®*'
Vittorlo Veneto 15.30 «Vedo nud°*' Silva Koščina Nino Manfredi
Ideale 16.00 «Dio non paga il s®^i to*. L. Ward. Robert Mark. Tech®1' color.
Abbazia 16.00 «La 13. vergine*. ^ rin Dor, Lex Barker. Ch. Lee. Prepovedano mlad ni pod 18. letolP'
KINO «(R1S> PROSEK
danes ob 19.30 Technicolor film:
LE AMANT1 Dl DRACULA
Igrajo:	Christopher Lee 9}
Rupert Davies. — Mladini P<)l1 14. letom prepovedan vstop-
Klfffl NA OPČINAH
danes ob 18. uri Technicolor vvestem film:
JOHN IL BASTARDO Igrajo: John Richard in Nadi® Scarpitta.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
TRST - Ulica sv. Frančiška 70 Tel 61-792
Novo:
ŽLEBNIK: Psihologija otrok® in mladostnika DZS 1.450 lir
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13 do t« ure)
Barbo - Carnlel. Trg Garibaldi 4. Giust'. Ul. Bonomea 93 (Greta) Go dima A11TGE\, Ul Glnnastlca 6 G Papa Ut Felinga 46 (Sv Alolz). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19 30 do I 30) AIPAlabarda, Ul [stria 7 Al Ga. leno. Ul S Cilino 36 (Sv Ivan) De Leitenhnrg. Trg S Glovannl 5. Maz-žari. Trg Venezia 2.
Darovi in prispevki
Ob deseti obletnici smrti žene ke daruje Milan Jereb 3000 M,r Dijaško matico.
A®'
z»
ZAHVALA
Svojci pokojnega
Josipa Sulčiča
id
se prisrčno zahvaljujejo vsem-, . so sočustvovali in žalovali z nji***1’
PJ.Z. Ul. Torrebianca 28	^
Jfl
Sporočamo žalostno vest, 0 nas je v 87. letu starosti za ve®* zapustil naš dragi oče, tast nono
Jožef Tence
Pogreb bo danes, 6. t. m-15. uri iz hiše žalosti na do®®4' pokopališče.
Žalujoči: sinova in hčerk® z družinami ter dri* sorodstvo	-
Sv. Križ - Nabrežina - BU®hd® Aires, 6. novembra 1969.
IZJAVA DEŽELNEGA ODBORNIKA ZA URBANISTIKO
Krajevno odposlanstvo računskega dvora žavira uresničenje regulacijskih načrtov
Sedaj ni hotalo registrirati odloka predsednika Ber/.anlija o odobritvi videmskega regulacijskega načrta, prav tako pa se utegne zgoditi tudi s tržaškim
. ezelni odbornik za urbanistiko je	je dal izjavo, v kateri
it,i°nsa* razne težave, ki so na-»tale pri pobrite
zaključnem postopku za
derrrou6V regulacijsekga načrta vi-dn, • e- °^dine in posredno tudi z di načrti, med katerimi je tu-oril	Medtem ko bi morali
y ?* 0 odobritvi tega načrta izda. tel ^ nekaJ tednov, saj se bo de-.. 111 odbor izrekel o njem na svo-ja Prihodnjih sejah, je potrebna cii«.Uve*iav>tev videmskega regula-
djskei
odlok;
Sa načrta samo registracija P^dsednika deželnega od-I9g„a Ber-zantija z dne 8. avgusta . a pri deželnem odposlanstvu ranega dvora.
£*no odposlanstvo računskega fad ,namreč še ni hotelo registri-, Jdcrepa iz raznih razlogov. Med re “hhj niso predpisi o videmskem Jrr'4C’jskem načrtu v skladu z v'ide V8!™ 'n °dnosi, ki jih pred-it d'en ^ državnega zakona tj t *z 'e^a tt)67 o urbanistiki, ton imenovani «prehodni za-na *' ^a Podlagi omenjenega čle-j , 1® izdalo ministrstvo za javna tudi odlok, ki določa točne »J6 v zvezi z gostoto poslopij, z tJn°V0- v'a’no> z razdaljo med po-iiri nimi Poslopji ter glede povr-jjl' namen jenih za naselja ter dru-sti ^vršin za družbene dejavnost parkirišča, za parke itd. odposlanstvo računskega r.a namreč meni, da velja ome-°^ok za Furlanijo - Ju-t(J|.Ko krajino, čeprav posebni sta-Bo.Popušča deželi primarno zako-pristojnost glede urbaniste'6 »čeprav so zadevne pri-iiJr08^ ze dolgo časa od tega pre-;If„! °d državnih organov na de-elai odbor.
Računski dvor namreč meni, da »omf Reba glede urbanističnih jJJJh dokler primanjkujejo takšne „j.eine norme, ravnati po držav-ijon^^ah, češ da je državna za-ijj °daja veljavna v naši deželi tuje i?a tistih področjih, za katera ,a Pristojna dežela, in sicer dokler
te 8 ne
nih občin mnogo prej, kot so to storili v drugih deželah. Zato ne more nihče očitati deželi, da ni u-poštevala omenjenega zakona.
Deželni odbor je izrazil tudi zaskrbljenost zaradi negativnih posledic ,ki jih bo imelo zavlačevanje računskega dvora, zlasti za videmsko občino. Zaradi ravnanja računskega dvora bo zastalo vse delo glede urbanističnih posegov, ki je pri nas zelo oživelo. Sicer pa je sam računski dvor v preteklih mesecih registriral odlok o odobritvi regulacijskih načrtov nekaterih občin, med njimi tudi Pordenona in Gorice, za katere bi morali obstajati prav isti ugovori, kot obstajajo sedaj za Videm in bodo obstajali, kot kaže, tudi za Trst. Deželno odborništvo za urbanistiko je prav tako zaskrbljeno kakor prizadete občine in zato je pohitelo, da bi se čimprej uveljavili regulacijski načrti, saj je bilo že dovolj zamud. Zato bi moral računski dvor ravnati, kot je ravnal v prejšnjih primerih.
Odbornik De Carli je tudi povedal, da bodo v kratkem predložili
nega načrta, pri čemer se bodo posvetovali z vsemi pristojnimi dejavniki. Odobritev tega načrta je namreč ena izmed glavnih programskih obveznosti deželnega odbora. Odobritev videmskega in tržaškega regulacijskega načrta namreč ničesar ne prejudicira, saj deželni zakon št. 23 predvideva, da se morajo občinski načrti, gradbeni pravilniki in programi za gradnjo v letu dni prilagoditi deželnemu urbanističnemu načrtu. Odbornik je napovedal, da se bo dežela pritožila na višjo instanco v Rimu, kateri bo sporočila tudi svoje proti-predloge. Dežela bo tudi izdala zakon o točni razlagi čl. 3 zakona št. 23, pri čemer bo upoštevala zlasti tako imenovane »standarde«.
PO PREDVIDENI ZAPORI TOVARNE SOLVAY
V Milanu bodo sklepali o gradnji kemične tovarne Phoenix v Tržiču
Ameriška družba Phoe/iix naj bi zgradila tovarno, vredno 36 milijard Ur ■ Družba zahteva posojila rotacijskega sklada in druge ugodnosti * M Tržiču nastajajo že druge tovarne
Konec meseca bo podjetje Solvay in že čez leto in pol ali dve, ko bi mače podjetje imelo pogum zgraditi
_i.:i. i—    :  i •   i i . rr - • - in i.	.
v Tržiču zaključilo z delom. Peči v tovarni so že ugasili, produkcije ni več, uradniki in delavci praktično pospravljajo tovarniške hale in pisarne.
V Tržiču bo s prvim decembrom
bila tovarna zgrajena, bi zaposlovala najmanj 900 delavcev, tehnikov in uradnikov. Načrt družbe je zaposliti, ko bo tovarna delala s polno paro, nekaj tisoč delavcev.
Načrt je lep in vsa javnost upa,
Smrtne posledice padca
Včeraj zjutraj je na ortopedskem oddelku umrla 68-letna upokojenka Giuseppina Decleva por. Romolini iz Drevoreda D’Annunzio štev. 30. 28. oktobra so jo na istem oddelku sprejeli zaradi zlomljene stegnenice, ki naj bi bila ozdravljiva v 90 dmeh. Padla je v svojem stano-
oai, aa dooo v kratkem predložili	“Tv ,
prvi osnutek deželnega urbanistič- ^eMonu	™
...»im«...................•■■■■■■■■.....i.m.nm...i........................
VESTI Z ONSTRAN MEJE
V 9 mesecih v koprski občini 270.000 turističnih nočitev
Tujih valut so zamenjali za 190 milijonov dinarjev ali za 40 odst. več kot lani
320 delovnih mest manj. Podjetje Ida bodo milanska pogajanja ugodno Solvay je sicer zagotovilo vsem u I zaključena. Vendarle pa zahteve a
v Tržiču veliko tovarno. č'e pa takih domačih podjetnikov ni, so tudi tuje naložbe dobrodošle. Sicer pa v Tržiču že gradijo nekaj novih tovarn, istočasno pa so že pripravljeni načrti za druge investicije v tovarniške namene. V tržiškem občinskem svetu bo na eni izmed prihod-
službencem delovno mesto v svoji meriške družbe niso preveč všeč1 n-i|h se:i. Predsednik industrijskega
T .	/rri	'	____!-!__ 11	-1	I	1	• lrnn7nw>HQ rvvlal nnrooi 1 /-»	/\ mivmn
povečani tovarni v Hosignanu (To-
PRIHODNJI TEDEN NA GORIŠKEM GRADU
Pred četrtim srečanjem srednjeevropskih kulturnikov
Nov prispevek za utrditev plodnega sodelovanja med narodi in državami
dežela,
izda ustreznih norm za
Letošnja turistična sezona v koprski občini je dala dokaj dobre rezultate. V devetih mesecih letos je bilo v koprski občini nad 90 tisoč turistov, hkrati pa so zabeležili 270 tisoč nočitev. V primerjavi z enaki mršzdiobjenn lani se je šte-
ri) a brnenja, pri čemer je pouda-»pie' ■ ni po njegovi sodbi moč ‘lansT* tališča deželnega odpo-lya računskega dvora.
- redvsem se je treba pri tem al za
aprila 1968 lastne norme o
*Do»vi • . m se Je treba Pn “““ i ‘t*. je dejal odbornik, da je Ca dežela z zakonom št. 23 z Ha • aPrila 1968 lastne norme o Msap tiki- s tem zakonom so pred-bani I-?a bodo tako imenovane «ur-jUstačne
Cle^m
(ig “ omenjenega zakona pravi, flh.JfPanistični načrt določa med
S& - ' mmm '
te^ Petična področja. V zvezi s vilo nočitev povečalo za 29 odst. le izrazil odbornik De Carli Med gosti so bili na prvem mestu
Italijani, na drugem Avstrijci, na tretjem pa zahodni Nemci. V primerjavi z lanskim letom se je močno povečalo zlasti število češkoslovaških gostov. Tujih valut so zamenjali za okrog 19 milijonov dinarjev, kar je za 40 odst. več kot lani. * # *
V Slovenski Istri že 44 dni ni bilo dežja, kar je za jesenski - čas res nenavaden primer, čeprav je večina.. pridelkoi-že....pod.. streho, pa so vendar kmetovalci močno prizadeti. Zaradi izsušene zemlje ne mo rejo sejati pšenice, pa tudi cvetača, ohrovt, zelje in druga povrtnina bi nujno potrebovali dež.
# # #
Na koprski obali se intenzivno ukvarjajo s pospeševanjem integracijskih procesov. Tako družbeno političnim kot gospodarskim in drugim činiteljem je že zdavnaj jasno, da je obala enotni družbeno gospodarski prostor in da je razcepljenost posameznih družbenih služb določenih gospodarskih panog in podobno na razdalji okrog 15 kilometrov povsem neracionalna. O tem problemu so pred kratkim razpravljali zastopniki vseh treh skupščin, gospodarstveniki, poslanci tega področja in predstavniki družbeno političnih organizacij ter predlagali ustanovitev obalnega sveta, ki bo prvenstveno odgovoren za reševanje te problematike., O ustanovitvi in nalogiah tega sveta bodo v kratkem sklepale vse tri občinske skupščine. Pričakujejo, da bo obalni svet pobudnik za številne nove integracijske procese, hkrati pia bo tudi nakazoval rešitve novih problemov. Obala, se bo namreč v prihodnjih letih še bolj naglo razvijala, saj pričakujemo nove turistične gradnje z deset tisoč ležišči, pred nami je nagel razvoj luke, industrijske co-
«ur-
standarde» določili v urbanističnem načrtu.
bife?) smernice in metodološke da se ohrani enotnost u-*tenkr-e 'n homogena vsebina ur-hcnega načrtovanja, kar po-Pori ’ da se morajo temu načrtu te jjdh' vsi posebni načrti. Deže-npJ torej z zakonom upoštevala ste^j omenjenih «urbanističnih da k’(dov>>' Pri tem pa poudarja, teifT treba to rešiti v okviru de-načrta. Pri tem je treba tegaec upoštevati posebnost dežel-tej^i .ambienta. To pa se lahko thw.Je. doseže ravno z deželnim tel0 Tečnim načrtom, ki je za de-kritoH Si^ven instrument za njeno teji *?alno ureditev. Sicer pa so ‘‘‘torri dežele s posebnim staje ,tavnale tako, kakor se jim p e ° najbolj primerno.
teUdrugi strani pa je ministrski PtjVn 0 omenjenih «standardih», u-Wk° dejanie in ne norma z za-teeij 0 .jUavo. Zaradi tega ni moč Veljaj11’ Pri nas načela, da mora te (jp- drzavna zakonodaja, dokler teecei- ih norm. To kaže tudi
!)re(j?ens’ ko je ministrstvo izdalo k°Ua»S6 v okviru »prehodnega za-tej ’ 6'ede oddaljenosti stanovanj kte Ministrstvo je izdalo o Dri	1. aprila 1968, vendar
tetej..m niso smatrali, da velja ta te. jjS. za našo deželo avtomatič-te^^^da je res izdala podobne teke le’ toda z odlokom predsed-'tetoj^rzantija. Kar pa se tiče teh) ^n predpisov (in ne uprav-tef^ pa se dežela drži državnih teWj kar velja še posebno glede tek0nJ nega člena 17 prehodnega te r ’ kolikor se tiče občin, ki tečfjj-Polagajo z urbanističnimi te tak Pezda je zadevne predpi tealtej °-j dveliavila in s tem nor aJa urbanistično stanje raz
zgodovina
umetnosti
Sr*tV0
^Parstvo
umetnost
3 KNJIGE
čez 1500 Krvnih reprodukcij
720 strani fORMATA 24,5x29 cm
* 24 pravi knjižni zaklad!
Ulica sv. Frančiška 20
«FLEXILIA»
DAINIL GAUCHO
dve vrsti plastificiranega blaga, ki ju je dala na trg tvrdka FLEXA «za boljšo in sodobno opremo»
Velika izbira barv Ekskluzivni zastopnik
ZANCHI
ULICA CORONEO 4 TRST — Tel. 29-684
ne, kovinske industrije itd., vse , to pa bo odprlo poleg drugih problemov tudi vprašanja nastavitve in urejevanja življenjskih problemov nove delovne sile.
Razpis natečaja za slovenski učbenik zgodovine
Šolski skrbnik prof. Giuliano An-gioletti je izdal razpis o natečaju za sestavo zgodovinskega učbenika v slovenščini, za slovenske srednje šole druge stopnje."'1’''"
V razpisu, ki vsebuje sedem členov, je rečeno, ‘naj-'bo učbenik razdeljen kronološko v pet delov in sestavljen po učnih načrtih za zgodovino, ki so določeni v št. 1635 predsedniškega dekreta iz leta 1965 in objavljeni v Uradnem vestniku št. 37 leta 1966. Razširili naj bi argumente, ki se tičejo zgodovine
skana), kamor se lahko interesenti preselijo, starejšim uslužbencem nameravajo dati določene ugodnosti za dosego pokojnine. Vendarle mislimo, da si bodo delavci te tovarne, zlasti starejši, skušali poiskati kako delo doma ali v neposredni bližini, kajti za človeka, ki je v tr-žiški tovarni delal desetletja, bi bilo težko iti na novo delovno mesto v oddaljeno toskansko mesto ob 'firenškem morju.
V glavnem bo osebnim problemom posameznih uslužbencev zadoščeno. Važnejši problem pa nastaja z nadomestilom delovnih mest. Pred leti je bilo v tovarni Solvay zaposlenih okrog 6000 ljudi, njihovo število se je v zadnjem času skrčilo na 320, sedaj še teh mest ne bo. Problem je toliko važnejši, ker je šlo v tem primeru za moško delovno silo, torej v glavnem za družinske poglavarje.
Mednarodna družba Solvav, ki ima tovarne sode in drugih kemičnih proizvodov po vsem svetu, se v teh dneh pogaja v Milanu z ameriško družbo Phoenix, ki namerava zgraditi v Tržiču novo tovarno kemičnih proizvodov. Tvrdka Phoenix ima v Severni Ameriki več velikih tovarn in želi postaviti svojo podružnico v Evropi prav v naših krajih, odkoder bi lahko svoje proizvode prodajala tako v države skupnega	evropskega	tržišča,	kot	v
vzhodnonevropske	države,	kjer	je
trg zelo pripraven za nakup raznih kemičnih proizvodov.
Pogajanja se vršijo med družbo Solvay in družbo Phoenix, zainteresirani	pa so tudi	razni bančni	in
javni	forumi naše	dežele.	Družba
Phoenix bi rada zgradila v Tržiču podjetje vredno 36 milijard lir. Ameriška družba želi.biti. pri tem delež‘ na finančnih olajšav, ki so dostop-1
V soboto, 15. novembra, torej čez dober teden, se bodo v dvorani deželnih stanov na goriškem gradu ponovno zbrali, tokrat že četrtič, predstavniki držav srednje Evrope, znanstveniki in pisatelji iz Jugoslavije, češke, Avstrije, Madžarske, Nemčije in Italije, da bi se pombnili in primerjali kulturno rast v svojih državah in poiskali zanjo skupni imenovalec na širšem evropskem področju. Ob tej priliki bodo pregledali dosedanje delo na prejšnjih treh srečanjih in njegov odmev v svetu in ga po možnosti raztegnili še na nova področja znanosti in umetnosti.
Gorica je torej dobila že nekako domovinsko pravico za tako plodno
komunistom, ki so pred nekaj dnevi j konzorcija podal poročilo o možno-v tržiškem občinskem svetu prote- sUh, ki se ponujajo Tržiču za na-stirali proti posojilom rotacijskega daljnji gospodarski razvoj, sklada in deželne uprave tujemu | Ker smo že pri tržiških proble-
podjetju. Komunistični občinski sve- mih dodajmo še, da sta dva komu-	...
tovalci so zahtevali, da oi morala 1 nistična občinska svetovalca podala ! mednarodno kulturno srečanje in podjetja z državno udeležbo IRI ali l ostavko zaradi sindikalne nekompa- j izmenjav misli m izkušenj pred-
.....	tibilnosti. To sta bivši poslanec j Ravnikov^ srednjeevropskih_ držav
Franco in Parenzan: oba imata vidne funkcije v sindikalnem gibanju. Na njuno mesto sta bila izvoljena dva druga svetovalca, ki nista zaposlena v sindikalnem gibanju.
ENI zgraditi ob tolikšnih ugodnih posojilih novo tovarno v Tržiču. Izjavili so se torej proti posojilu javnega denarja tujemu podjetju.
Kakšen bo rezultat ne vemo. Vsekakor bi bilo prav, da bi kako do-
iiiiiiiimiiimiiiiiimiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiniMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiiiiiJiiiiiu
bo v vedno večji meri vzklila tista mednarodna zavest širše evropske skupnosti, ki mora biti osnova za vedno bolj poglobljeno sodelovanje med posameznimi narodi in
NA POBUDO PROSVETNEGA DRUŠTVA <<JEZER0<<
Popolnoma uspela razstava domačih umetnikov v Doberdobu
V bodoče bodo posvetili še več pozornosti drugim prosvetnim dejavnostim
štiridnevna razstava domačih u- turnega izživljanja in ne samo za metnikov v Doberdobu, od 1. do gledališke predstave, ki so nekoč 4. novembra, ki jo je priredilo bile skoro izključno predmet zanl-prosvetno društvo «Jezero» v svo- : manja našega domačega občinstva jih prostorih, se je zaključila s pol-! na prosvetnem področju. Po tej nim uspehom.	j izkušnji nameravajo doberdobski'i
Cipkane prte Silvane Devetak,! prosvetarji okrepiti svoje delova , makete Renata Gergoleta in kipca I ni® tudl ua drugih vejah prosvete.
ke zveze v Gorici, Ulica Ascoli 1 ali na konzorcij za zaščito briških vin v Ulici Morelli.
iz mavca Marina Černiča, si je domače občinstvo z zanimanjem o-gledalo in jih ugodno ocenilo. Zanje je bilo pravo presenečenje, da
Pri tem se seveda zavedajo, da bo potrebno mnogo dela in dobre vo- j lje, še več pa iznajdljivosti, da bo- j do pri svoji nameri kar najbolje
——
so lahko v domačih prosvetnih uspel i. In za zaključek: za vse je
prostorih mogli videti tako kvalitetne izdelke domačih umetnikov.
Obiskovalci so se zadržali tudi ob razstavljenih knjigah, ki jih je za to priliko dala na razpolago Tržaška knjigarna. Zlasti so si otroci z zanimanjem ogledovali iivo-pisane knjige s pravljicami, sta-
hoče družba Phoenix imeti okrog 25 milijard posojil pod ugodnimi I a° nomaci lii. V zampnn hi sp družba ob- krepali, ko
slovenskega naroda, po dogovoru !se ,te1?., ugodnih posojilvpreteklosti italijansko - jugoslovanske mešane! P°!luzl]' -sutevli^ P°dietmki. Baje komisije.
Natipkana, nepodpisana in nešif rirana dela naj udeleženci pošljejo šolskemu skrbniku v Trstu, Ulica Duca d’Aosta 4 do 12. ure 30. junija leta 1972, kot priporočeno pošiljko. Pošiljki morajo dodati v zaprti kuverti osebne podatke.
Dela bo pregledala posebna ocenjevalna komisija, ki bo predlagala natis najboljšega učbenika. Za vsako sprejeto knjigo bo znašala nagrada 800.000 lir. Stroške za ilustracijo in za pogodbo med sestavljal-cem in vladnim komisariatom bo moral poravnati avtor.
Avtor bo tudi dolžan popraviti tekst brez posebne nagrade. Za tisk bo poskrbel vladni komisariat, ki bo učbeniku tudi določil prodajno ceno.
Razpis je razobešen na vseh slovenskih srednjih šolah v Trstu in Gorici.
ne vsem podjetnikom, ki hočejo graditi svoje fabrike pri nas, t.j. poso-v jilo rotacijskega sklada, možnost j i-e.jše pa so zanimale predvsem podpore uporabljajoč razne deželne ; krijige, ki opisujejo dogodke iz, na-zakone. Vemo, da nudijo ti zakoni 1 in tudi rotacijski sklad posojila po zelo nizkih obrestih, zaradi česar so
Padca dveh motociklistov
73-letni upokojenec Giordano Scopizzi iz Ulice Fabio Severo 140, je zjutraj s svoiim motorjem vozil po trbiškl cesti, ko je pred sabo zagledal vojaški tank, ki je menjaval smer. Da bi se mu izognil, je z ' motorjem ostro zavil na desno, se dotaknil pločnika in zletel na tla. Odpeljali so ga v splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedskem oddelku in ugotovili, da so rane po obrazu in desnem kolenu ozdravljive v priMi'tao osmih dneh.
Precej huje se je ranil drugi u-pokojenec, ki je zadel z motorjem v Ulici Pagano. 64-letni Giuseppe Pilat iz Ulice delTAcqua 5 je vozil po omenjeni ulici, ko je na svoji desni zagledal avto, ki je privozil iz Ulioe Costalunga in za katerega volanom je sedel 35-letni delavec Valter Verzegnassi lz Ulice Naldini 7. Sicer je skušal Pilat motor zavreti, ni mu pa uspelo, ker je bil avto že preblizu in je trčil vanj. Nekoliko kasneje so ga sprejeli na nevrokirurškem oddelku splošne boinlšnioe. Rane so bile precej hude in to po glavi, desnem boku in kolenu. Poleg tega je dobil možganski ln živčni pretres. Prognozo so sl zdravniki pridržali.
	n	EPEliTM	Restavracija KRAS Vam nudi vsak četrtek svo) nagrajeni kraški menu. - Tel. 22-71-13
			
ODPRI JE NOV
ROULETTK, BAUCARA,
KAZINO V LJUBLJANI
Kazino na evropski ravni v jugoslovanskem »Milanu« s sedežem v modernem. Izbranem in središčnem
HOTELU SLON
Dve restavraciji, od katerih ena tipična, nočni klub, dva bara, dve kavarni, slaščičarna, sladoledarna. snack bar
CHEM1N DE FER, BLACK JACK
rodnoosvobodilne borbe. Največ obiskovalcev je bilo prva dva dneva, v soboto in nedeljo.
Velik obisk razstave in splošno odobravanje zanjo, je dokaz, da so domači prosvetarji pametno u-pogoji. V zameno bi se družba ob- krepali, ko so se odločili za raz vezala pričeti takoj z gradbenimi Širitev svojega prosvetnega dela tu-deli za novo tovarno (tovarniška di na to področje. S tem so orno-poslopja Solvaya bi podrli, no<va godili domačinom, da so se začeli tovarna bi nastala na istem mestu) < zanimati tudi za to področje kul-
22 LET PO FAŠISTIČNEM PUSTOŠENJU
Goriškemu trgovcu zavrnili prošnjo za povračilo škode
Na svojo pritožbo je moral Ciril Budihna iz Gorice čakati nad 11 let na odklonilen odgovor
v Doberdobu dovolj dela — le lo- j titl se ga je treba.	[
Ob prehodu oblasti z zavezniške vojaške uprave na italijanske organe dne 15. septembra 1947 so se fašistične horde razbesnele nad Slovenci v Gorici, zlasti nad tistimi, ki so pokazali svojo zavednost. Tiste dni prej in nekaj dni potem so naše ljudi napadali po ulicah, jih celo slačili in pretepali, zažigali so slovenske knjige in časopise, ropali po trgovinah in javnih lokalih itd. Najhujše je bilo tako divjanje v Gorici (v slovenske vasi se divjaki niso upali, ker bi naleteli na odpor domačinov) prvi dan italijanske oblasti dne 16. septembra.
Tistega dne so med številnimi drugimi trgovinami in lokali, ki so jih napadli in izropali, vdrli tudi v trgovino Budihna v Ul. Vit-torio Veneto ter jo temeljito izropali in uničili, škodo so takrat o-cenili na več milijonov lir (ko je bila lira še precej več vredna od današnje).
Lastnik Ciril Budihna je vložil na finančno intendanco v Gorici zaradi tega pritožbo in zahteval povrnitev škode v obliki vojne odškodnine. Ta urad je prošnjo od bil nakar je Budihna dne 14. junija 1958 vložil priziv na zakladno ministrstvo v Rimu. Po dobrih e-najstih letih je končno prejšnji mesec prišel odgovor, ki je bil seveda odklonilen.
V odgovoru se priznava, da je pritožitelj utrpel dne 16. septembra 1947 škodo pri represalijah proti \ zavednim Slovencem, med katere , se prišteva tudi on. Dodali pa so, 1 da nima pravice do vojne škode, ker se je to dejanje izvršilo 16 septembra 1947, dočim se je vojno stanje prenehalo dne 15. aprila 1946, po zakonskem odloku št. 49 od 8. februarja 1946.
Na tak »eleganten* način je torej zakladno ministrstvo, ki deja-| nja ni moglo prikriti in s tem tudi ne upravičene zahteve po odškodnini z« utrpelo škodo, odbilo
prošnjo. Če že prosilec nima pravice za odškodnino v obliki vojne škode, pa jo ima prav gotovo po kazenskem zakoniku, ki predvideva za take tolovaje kot so bile takrat fašistične horde, zaporno kazen in povračilo storjene škode. Dolžnost pristojnega uradnika pri zakladnem ministrstvu bi torej bila vsaj ta, da bi odgovoril mnogo prej in da bi v svojem odgovoru nakazal pritožitelju pot, po kateri naj pride do dosega svoje pravice. To že toliko bolj, ker je dne 16. septembra 1947 Italija prevzela v svoje roke v naših krajih vso oblast in s tem tudi vso odgovornost za obrambo in zaščito svojih državljanov. Očividno pa jim je šln po več kot 11 letih birokratske
Pomagajmo žrtvam potresa v Banjaluki
Na tržaški strani poročamo, da je solidarnostna akcija našega dnevnika za žrtve potresa v Banjaluki včeraj presegla en milijon lir. Tržaški Slovenci, in poleg njih tudi nekateri italijanski prebivalci, so s tem dokazali, da jim bolečina in trpljenje drugih ni deveta briga, zlasti pa ne trpljenje tistih, ki so nam po rodu in krvi bližji. Kaj pa mi, Slovenci na Goriškem? Danes objavljamo začetni znesek, toda trdno smo prepričani, da bo zgled Tržačanov zganil tudi naše človekoljubje in da se bomo tudi mi našim možnostim primemo vključili v to plemenito akcijo , humane solidarnosti.
Prispevke sprejemajo na u-redništvu našega dnevnika v Ul 24 Maggio 1/1.
Na uredništvo Primorskega dnevniika in na sedež SKGZ v Gorici so prinesli za potres-nike iz Banjaluke naslednje prispevke:
Vilma Bregant iz Gorice 2000 lir; Alojz Dornik z Oslavja 1500 lir; Marija in Ivan Milkovič lz Krmina 5000 Ur. Skupaj s prvim zneskom 14.500 lir.
državami.
Neki goriški javni delavec je pred časom dejal ob priliki neke kulturne manifestacije, da je Gorica idealno mesto za ustvaritev evropske miselnosti in za zametek bodoče evropske skupnosti. Tu se srečujejo različne kulture in narodi. za katere Gorica predstavlja vrata tako proti vzhodu kakor o-bratno proti zahodu.
Mednarodno srečanje kulturnih delavce, ki je v teh letih postalo že goriška tradicija in je pokazalo tudi v širšem obsegu že svoje pozitivne sadove, je brez dvoma važen pripomoček za dosego tega plemenitega cilja v borbi za dobro sosedstvo in mirno ter koristno sodelovanje med sosednimi in tudi bolj oddaljenimi narodi. Mnogo ie stičnih in pozitivnih točk pri teh narodih. Treba jih je samo poiska. ti in utrditi v skupnem prizadevanju ter odpraviti na takih zborovanjih vse tisto, kar nas loči in kar je čestokrat le plod nesporazuma ali krivega tolmačenja.
V tem smislu naj bo srednjeevropsko srečanje, četrto po vrsti, ki bo v soboto in nedeljo prihodnjega tedna v Gorici, nov mejnik na poti miru, sožitja in koristnega sodelovanja narodov in držav.
I. M.
Prijava novega vina
Občinska uprava v Gorici opozarja vse vinogradnike, da morajo prijaviti svojo zalogo vina do 10. decembra. Prijaviti je treba tako nov pridelek kakor tudi vino, ki je ostalo od prejšnjega leta, m sicer kontroliran in nekontroliran pridelek.
Potrebne obrazce za prijavo lahko dobijo
prizadeti na trošarin-poti samo za to, kako bi našli pre- I skem uradu v Gorici, Ulica Boc-tvezo, da prošnjo zavrnejo - kar | eaccio 6. Za podrobnejša pojasnila so tudi storili.	I pa se lahko obrnejo na urad Kmeč-
Jože Srebrnič znan komunistični javni delavec in eden od predstavnikov goričkih Slovencev po prvi svetovni vojni v rimskem parlamentu, ki je bil rojen v Sol kanu, kjer ima tudi svoj trg in spominsko ploščo na svo,ji rojst m hiši, je prejšnji mesec, ob 25-letnici njegove tragične smrti v valovih Soče, dobil v parku v Novi Gorici dostojen spomenik, kot ga vidimo na zgornji sliki
Na stopnicah pred bolnišnico sta padla
Včeraj popoldne nekaj po 16. uri je padla na zunanjih stopnicah splošne bolnišnice v Gorici 71-let-na Matilda Vižintin, ki je rojena v Sovodnjah ter stanuje zdaj v Marianu. Pri padcu si je zlomila desno stegnenico in v bolnišnici so jo pridržali za 60 dni na zdravljenju.
Približno eno uro pozneje je na istih stopnicah padla zaradi spodrsljaja tudi 55-letna Ana Grande iz Vicenze, ki se je poškodovala na obeh nogah. Nudili so ji prvo pomoč s prognozo okrevanja v 6 dneh.
Kožlinova baraka v Podgori kot jo vidimo na naši sliki, je kar precej podobna Krjavljevi koči, kot jo poznamo iz Jurčičevega romana. »«'daj je ta skromen dom prazen, ker se je Kožlinova družina pre selila v boljše prostore. Vendar je v tej baraki zrasla številna dru ima slovenskega delavca in kmeta
Motociklist iz Podsabotina podrl kolesarja v Gorici
Včeraj zjutraj okrog 8. ure se je pripetila na križišču ulic Mon-tesanto, Palladto in Minghetti pro-I metna nesreča ob trčenju motoci-I klista m kolesarja. Pri tem je bil ranjen 50-letni Walter Foschian iz Gorioe. Na Placuti 11, ki so mu v splošni bolnišnici ugotovili rano > na lasišču ter so ga pridržali za 18 dni na zdravljenju.
Foschian se je peljal s kolesom 1 po U1. Montesanto proti središču mesta. Na omenjenem križišču pa , Je privozil iz Ul Palladio ter hotel zaviti na Ul. Montesanto 44-let-n! Flonjan Jericijo lz Podsabotina št. 17. Pri trčenju je kolesar padel in dobil navedene poškodbe. Karabinjerji letečega oddelka so ugotovili na obeh vozilih nekaj škode.
Zimski urnik za brivce in frizerje
Na Goriškem je stopil v veljavo zimski urnik brivcev in frizerjev.
Ob nedeljah in ponedeljkih so brivnice zaprte ves dan. Od torka pa do petka so odprte od 8. do 12.30 in od 15. do 19.30, ob sobotah pa od 8. nepretrgoma do 20. ure. Ta urnik bo veljal do 31. marca.
Od 1. aprila 1970 bo v veljavi poletni urnik, ki predvideva odprte brivnice od torka pa do vključno petka od 8.'do 12.30 in od 15.30 do 20. ure, ob sobotah pa od 8. do 20. ure.
Novi urnik upošteva sindikalne predpise za celotedensko delo in predpise glede vajencev, ki morajo biti ob nedeljah prosti.
Ostavka dveh občinskih svetovalcev v Tržiču
■ . I < ■-
Jutri, v petek, ob 20.30 bo v Tržiču ponovna seja občinskega sveta. Na dnevnem redu je kakih 50 točk in med drugimi tudi občinski proračun za letošnje leto, čeprav se to bliža že svojemu koncu Na seji bodo razpravljali tudi o ostavki dveh svetovalcev KPI in si. cer Raffaela Franca in Sergia Pa-renzana, ki sta istočasno sindikalna funkcionarja in ostopata žara-di neskladnosti politične In sindikalne funkcije. Na njuno mesto bodo izvolili dva namestnika iste stranke.
CORSO. 16.30:	«11 commissa-
rio Pepe«, u. Tognazzt m S. Dio-nisio; italijanski barvni film.
VERDI. 16.30:	«La caduta degll
dei», glavno delo L. Viscontija T. Bogart m I. Thulin. Barvna koprodukcija. Mladini pod 18. letom prepovedano.
MODERNISSIMO. 16.4-5:	«Vivl
o preferibilmente mortio, Giuliano Gemma, Nino Benvenuti. Ital barvni film.
VlilORIA. 17.15: «L’orizzonte ros-so», J. Perrin in M. Meril. Francoski barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.15: «11 traficante di Manila«, B. Raynolds ln A Francis. Ameriški kinemaskope v barvah.
/ rži d
AZZURRO. 17.30: «11 dottor Živa-go«, Lulgi de Funes.
EXCKLS1()R. 16.00: «11 morto met-tetelo nel conto«, barvni film.
PRINCIPE. 17.30: «Egerissimo», J. Lewis in P. Lauford.
V«»vi (torica
SOČA (Nova Gorica):	«Custer z
zahoda«, francoski barvni film — ob 18. in 20.
DESKLE: «Vohunka brez imena«, italijansko-jugoslovanski film — ob 19.30.
RENČE: »Banditi lz Rivieri«, angleški barvni film — ob 19 30
ŠEMPAS: Prosto.
KANAL: «stari gangster«, italijanski oarvni film — ob 20.
SVOBODA (Šempeter):	«Interlu-
dij», ameriški barvni film — ob 18. ln 20.
PRVACINA: Prosto.
POTUJOČI KINO - VRTOJBA _
«Angelika angelska markiza'*, francoski barvni — ob 19.30.
DEŽURNI LEKARNI
GORICA
Danes ves dan m ponoči je odprta lekarna Tavasani, na Korzu Italija 10 - tel 25-76.
TRŽIČ
Danes po dnevi in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna «S. Nico-16», dr G Olivetti, Ul. I. maeeio št. 94, tel. 73328
Jarov! in prispevki
Za Dijaški dom v Gorici sta darovala Marija in Ivan Milkovič ia Krmina 2000 .lir.
N060MCT
TEDENSKI PREGLED
Prva zmaga štandreškega moštva Neuspeh Križanov in Brežanov
V četrtem kolu 2. amaterske lige smo zabeležili prvi poraz kritike Vesne, ki je bila v gosteh pri moštvu iz Ločnilka. Kljub temu, da so Križani stopili na igrišče v akinnjend postavi nimajo za poraz opravičila, ker so tokrat zaigrali slabo in so le v p. p. bili kos nasprotniku. V drugem polčasu so pokazali negativno igro in se tako vrniiU praznih rok domov.
Tudi za Brežane je bilo nedeljsko kolo neuspešno. Prvi udarec so ((plaviš dobili že v petek, ko Je njihov trener Sušel podal ostavko. To je seveda nekoliko vplivalo na moštvo, ki je na domačih tleh še enkrat prepustilo obe točki nasprotniku. Kje je vzrok četrtega zaporednega spodrsljaja predstavnikov dolinske občine? Ne bomo dosti zgrešili če trdimo, da je morda prav v napadalnih vrstah, kar priča tudi lestvica, da poleg nobene točke ((plavi« niso v 360 minutah igre dosegli še niti enega gola.
Standreška Juvemtina pa je v ne. deljo prišla do prve zmage. Z visokim Izidom 4:1 je premagala tržaško moštvo CRDA. K nedeljskemu uspehu je nedvomno mnogo pripomogel veteran moštva, Ferfolja, ki je na sredini igrišča odlično organiziral svoje vrste.
'fudi rezervno moštvo Vesne, ki Igra v 3. amaterski ligi, je v nedeljo okusilo grenkobo poraza. Na do-mačih tleh je Vesna «B» klonila uigranemu moštvu Portuaie s 5:1. Vzrok za tako visok poraz je bila nepopolna postava, pa tudi slab dan vratarja Bogatca.
Z golom Del Beneja v prvih minutah igre se je zaključil kraški derbi med Primorjem in Primorcem, v katerem smo zabeležili lep napredek trebenskega moštva in uveljavljenje Primorja.
Podlonlerski Union je tudi v nedeljo s pičlim izidom, odpravil šibkega nasprotnika COOP. Navijači se že sprašujejo, kje je vzrok, da Union tako s težavo pride do zmage tudi proti šibkim moštvom. Prvenstvo ji sicer šele v začetku in soditi moštva je še prezgodaj, predvsem jda bo treba moštvo oceniti, ko bo igralo proti močnejšim e-najstericam. Do sedaj pa so se Pod. k>n je rol srečali le s šibkejšima mo-
V Doberdobu je bil sinoči ustanovni občni zbor ŠZ Mladost, katerega so se udeležili številni mladinci in mladinke iz vseh vasi dober-dobske občine. Za častnega pred-selnika so s ploskanjem izvolili Hermana Gergoleta, s tajnim glasovanjem pa so Izvolili veččlanski vodilni in nadzorni odbor. V vodilnem odboru so: Franko Jelen, Mario Lavrenčič, Mario Gergolet, Milica Pahor, Franko Lavrenčič, Marjan Peric, Jurij Uljan, Bruno Dužman, in Karel Lavrenčič. Nadzorni od. bor: Stanko Frandolič, Herman in Lado Gergolet. Izmed teh odbornikov bodo na prvi seji izvolili predsednika in tajnika društva, ter določili tudi druge funkcije.
Občni zbor je pozdravil tudi predsednik SKGZ Gorazd Vesel, prav tako pa tudi predsednik krajevnega prosvetnega društva Jezero, Jože Jarc.
.....................................................
štvcma.
V torek je na padriškem pravokotniku bazoviška Zarja s klasičnim 2:0 odpravila enajsterico Iz Devina. Zarja bi morda zaslužila še višjo zmago, saj je bila v stalni premoči, le vratar Coassin je bil zo-pet precej negotov.
Izidi 2. kola
Primorje
Portuaie
Stock
Union
Roianese
Zarja
Llb. Opčine Vesna B
Lestvica
2 2 2 2 2 2 2 2 2
0 9:0 4 0 10:2 4 0 8:2 4 0 4:2 4
0	3:1 3
1	3:2 2 1 2:2 2 1 2:5
CG Opčine - Stoak	1:6	Teonoferraimon.	2	0	1	1	2:3	1
Vesna «B» - Portuaie	1:5	Duilno	2	0	1	1	0:2	1
Primorje - Primorec	1:0	Lib. Prosek	2	0	1	1	3:5	1
Teonafenr. Llb. Opčine	0:1	Primorec	2	0	0	2	0:2	0
Union - COOP	2:1	CG Opletava	2	0	0	2	2:11	0
Rolanese - Llb. Prosek	3:1	COOP	2	0	0	2	11:0 0	
Zarja . Du/ino	2:0			Bruno Rupel				
V Doberdobu ustanovili ŠD Mladost
ODBOJKA
TEDENSKI KOMENTAR
V	soboto borovci v Trstu proti šesterki Minellija
V	obeh A ligah, v prvem kolu nobenih presenečenj
V soboto zvečer so se začela državna prvenstva moške A in B lige ter ženske A lige. V teh prvenstvih zastopa slovensko odbojko moška šesterka Bora, ki nastopa v B ligi. Prvi nastop borovcev, ki so se morali pomeriti v Padovi z že tradicionalno nevšečnim nasprotnikom, je bil slab. To nam je potrdil tudi sam trener - igralec Sergij Veljak, ki je Izjavil, da so fant e v prvih dveh nizih preveč ((občutili« tekmo ln na njih je tudi moč-no psihično vplivala kakovost nasprotnika. ki je že star znanec »plaviti« in s katerim so v dosedanjih srečanjih večkrat ckusiM poraz. kot zmago.
Vestni predprven9tvenl treningi in tekme pa vsiljujejo prepričanje, da je sobotnemu porazu botrovala tudi tradicija. Nasprotnik namreč nastopa z isto postavo kot prejšnje leto in je premagljiv, slab za-
DRUGI NEUSPEH SOVODENJGEV
Sanrocchese-Sovodnje 3:2
Strelci za Sovodnje: Marsen in Ftarento; za Sanrocchese: Breman-chi, Spangia ln Sirach.
SOVODNJE: Uršič, K urnim. Gulim Brumat, Černe, Flore«.in, Gruden. Milič. Tomšič, Marsen, Novak.
SANROCCHESE: M 1 g 1 i a c c 1 a, Baic. Špacapan, Godina, Sirach, Spangia, Vitale. Perl mi, Bucavtol, Bremanohi, Catzei.
Tudi drugi poraz, tokrat celo pred domačim občinstvom, je prinesel so. vodenjskim navijačem razočaranje. Ti so namreč v tej tekmi pričakova. 11 vsaj točko, morda pa tudi kaj več. Zaradi poškodb pa je sovo-d-niško moštvo žal še vedno nepopolno. Manjkajo nekateri boljši 1-gralci in morda je prav to vzrok nedeljskega poraza.
Začetek je kazal prajv dobro. V 15' je Marson s strelom od daleč dosegel prvi gol. Ta prednost pa je trajala le pičlih pet minut, ko je Bremanohi Izkoristil zmedo sovo-denjske obrambe in izenačili. Po tem zadetku je bila igra precej izenačena, dokler ni prišlo v drugem polčasu do enajstmetrovke, ki jo je spretno spremenil v gol Span-gia. Z golom manj so Sovodemjci začeli Igrati zelo borbeno, pa tudi
lepo. Toda šele pred koncem tekme je Florenin dosegel zadetek, po zelo lepi akciji.
Izid je bil tako zopet izenačen 'n vse je kazalo, da bo ostalo pri izenačenju. Toda prav v zadnji minuti je Sirach z dolgim in tveganim strelam presenetil Uršiča ln tako še tretjič potresel sovodenj-sko mrežo.
T. M.
Pele na znamkah
RIO DE JANEIRO, 5. — Brazil ska pošta bo v kratkem dala v prodajo posebno spominsko znamko s katero bodo počastili tisoči gol ki ga bo slavni brazilski nogometaš Pele dosegel v eni izmed tekem v prihodnjih tednih. Pele je namreč dosegel preteklo nedeljo v tekmi s Flamengom svoj 996. gol in mu torej manjkajo do tisočega le še štirje. Znamka bo enaka posebni nalepki, ki je prilepljena na stekla praktično vseh brazilskih avtomobilov Prikazuje pa Peleja med u-darcem iz voleja.
Znamke bodo natisnili v nakladi dveh milijonov.
četek Bora pa mu Je odprl pot k zmagi.
Lahko sklepamo, da so v soboto »plavi«, razen nekaterih Izjem, zašli v slab dan ln da bodo že prihodnjo soboto zaigrali bolje in nudili boljšemu Mimelliju močan odpor.
Tržaški Llfoertas, ikii se je po enoletnem premoru spet vimll v B ligo, je v prvi tekmi na domačih tleh odpravil gasilce Iz Mantove (Scaiola) po petih setih. Tudi Li-bertas je v začetku popustil nato pa je njegova igra počasi «rasla» :n v zadnjih dveh setih so domači-i povsem nadtorlUii nasprotnika. Izidi prvega kola:
Llbertas TS - Scaiola	3:2
Pagntn . Bor	3:1
Minelll - Alessandria	3:0
OUS Torino . Čelana	3:1
Ollmpia . Coop UPOC	3:0
Prvi nastop v A ligi Je bili za tržaško gasilsko vrsto, v kateri nastopajo letos kar trije Slovenci, zelo težak. Igrišče in tekma sama sta pokazali, da je Parnim iz Medene za Tržačane nedosegljiv, vsaj s sedanjo postavo, že več časa pa se vztrajno govori, da bo oblekel gasilski dres neki češkoslovaški as, katerega prihod je napovedan v teku tega tedna. S to novo močjo bodo lahko gasilci upali na rešitev nasprotnem primeru pa jih že sedaj čeprav morda nekoliko zgoda], obsojamo na izpad.
V	ostalih tekmah A lige so zmagali vsi favoriti. Prvenstvo bi moralo biiti letos zelo izenačeno na prvih štirih ali petih mesitlh lestvice. kalti vse ekipe so se ojačile.
Izidi prvega kola:
Renana Vlrtus . Casadio 3:0 Parma Butnor - Bovoll 3:2 Eseroito . Portu ali Ravenna 3:0 Pandni _ Ravalico TS	3:0
Ruini - Baby Brummel 3:2 Tarmoschell - Pallavolo MB. 3:0 • » *
V	ženski A ligi je prišlo letos do sprememb. Vlrtus iz Raveone se je odpovedal nastopanju med elito in tako je FARI Palermo o-stal v A ligi, v katero sta sl priborila napredovanje Presolana In CUS Milan.
V	prvem nastopu so vse močnejše šesterke zmagale, le Cabassd Je naletel na CUS Parma, ki Je letos še bolj ojačil svoje vrste in se bo verjetno potegoval za nai.fvišjo uvrstitev na končni lestvici.
Confit je v prvem kolu odigral dve tekmi: ekipe ki potujejo na
Sloiildijo bodo namreč odigrale po dve tekmi.
Izidi prvega kola:	
Mediterraneo . Confit	3:0
Fini - Presolana	3:0
Coigne - CUS Milano	3:0
CUS Parma - Cabassi	3:0
FARI Palermo . Confit	3:1 f. v.
NOGOMET
V tekmi amaterskih reprezentanc
Jugoslavija-Avstrija 2:1
Jugoslovanska amaterska reprezentanca je danes zjutraj za evropski pokal pred približno 1000 gledalci premagala v Osijeku amatersko reprezentanco Avstrije z 2:1 (0:1), S to svojo zmago si je moštvo Jugoslavije zagotovilo dobre možnosti za osvojitev pokala, kajti v Igri z Zahodno Nemčijo 22. t. m. v Den-hagenu, ji zdaj zadostuje le neodločen rezultat. Tekmo je dobro sodil Italijanski sodnik Monti.
Vzhodna Nemčija proti Avstriji
DUNAJ, 5. — Vzhodna Nemčija bo v okviru svojih priprav na kvalifikacijsko nogometno tekmo za svetovno prvenstvo 1970 z Italijo, odigrala 12. t. m. v Dresdenu prijateljsko srečanje z reprezentanco spodnje Avstrije.
Tekma Italija — V. Nemčija bo na sporedu v Neaplju 22. novembra. Zmagovalec tega srečanja pa se bo uvrstil v finalno kolo svetovnega prvenstva v Mehiki.
Na turnirju v Rimu
Zmaja Pietranjelija
RIM, 5. — Nicola Pietrangeli je zmagal v finalu teniškega turnirja «open» v Rimu. Premagal je svojega rojaka Di Domenica z 10:12, 6:3. 6:2. 6:2.
V finalu dvojic pa sta Pietran geli in Merlo odpravila Maiolija in Di Domenica s 4:6, 6:1, 6:2, 4:6, 9:7.

DVOJNO SREČANJE I AET TOLMIN
Koristen nastop Bora v Tolminu kljub porazoma obeh moštev
To je bila zadnja predprvenstvena tekma Bora pred nastopom v D ligi
Mladinci Bora in prva ekipa, ki bo letos nastopala v D ligi, so odigrali prijateljski tetami proti tolminskima peterkama. «Plavi» so v obeh srečanjih zabeležili poraz. Kljub temu pa je bilo potovanje v Tolmin zelo koristno, bodisi ker sta društvi navezali prav prisrčne odnose, bodisi ker so borovci pridobili novih izkušenj v dkivlru priprav za prvenstvo, ki se bo pričelo 16. novembra.
KK AET Tolmin — Bor 64:61 (33:25)
BOR: Sancin 7, Fabjan 8, Tavčar, Starc, 14, Sirk 7, Kralj, Ambrožič 16. Zavadlal 9.
AET TOLMIN: Kozorog 7, Obid 24, Tuta 12, Clglič 2, Janež 10, Filt 2, Sovdait, Lenarčič 7.
SODNIKA: Koren in Boljnat iz Tolmina.
KAZENSKI STRELI: Bor 9:14. AET Tolmin 4:12.
Tekma med prvima ekipama je bila vseskozi Izenačena ih, posebno v zadnjih minutah, zelo napeta. Tesen poraz «plavi'h» jasno priča o napetosti in o privlačnosti tekme. Poraz pa je treba pripisati predvsem nezbranosti Borovih košar, kar jev v obrambi, kar so seveda l/korJščaili igralci Tolmina za bliskovite prodore, oziroma za neovirane ' mete iz . ugodnih položajev. Pri skokih na odbitih žogah Tržačani niso nadkril.ievali nasprotni-kov, kljub višinski prednosti, ker niso pravilno in dovolj odločno zapirali prostora pod košem.
Riiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii n 11111111111111111111111111111111111111111111^1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111
NAMIZNI TENIS
OB NASTOPU PROTI BOLGAROM V TRSTU
Vsi naši najboljši igralci pod okriljem enega društva!
Bolgari so v dveh nastopih v Trstu ostali brez poraza
Namiznoteniška ekiog. Akademik iz Sofije je odigrala v soboto' ln nedeljo dve tekmi v Trstu. Najprej se je pomerila v soboto s tržaškim klubom Llbertas La SoffiUa v tekmi, ki Je veljala za prvo kolo mednarodnega pokala sejemskih mest. Bolgarski prvaki so premagali Tržačane s polnim izidom 9:0. Za Llbertas La Sofflfcto so igrali Boris Košuta, Simeone Crechici in Flavio Floreani. Izikazal se je edino Boris Košuta, ki je osvojil dva seta.
Ob priliki gostovanja bolgarskih Igralcev so slovenski namiznoteniški organizatorji poskrbeli za prijateljsko srečanie med Akademikom In slovensko zamejsko reprezentanco. Zmagali so seveda Bolgari s polnim izidom 5:0. Za slovensko reprezentanco so nastopili Edi Bole ter brata Boris ln Edi Košuta. Tekma je bila zanimiva, saj smo lahko po daljšem času snet prisostvovali kvalitetnemu namiznemu tenisu kakršnega so predvajali Bolgari ln zlasti odlična Ge-orgiev ln Kanov. Naj še povemo, da Je Georglev tretji na državni rang . listi in stalni državni reprezentant, medtem ko je Kanov sedmi igralec Bolgarije ln tudi že državni reprezentant.. Naši Igralci so igrali dobro, ne pa odlično, kar velja zlasti za Borisa Košuto, ki ni pokazal vsega česar Je zmožen.
Petrov je ravnokar premagal Bo. risa z rezultatom 21:16 ln 21:18. Izkoristili smo priliko ln se z nekoliko nerazpoloženim Borisom malo
T*
ogovorili. Ni bil zadovoljen s svo-|;hn nastopom, Zato smo raje speljali pogovor na drugo stran mize.
Dvakrat sl nastopil proti tem Bolgarom. Kaj se ti zdijo kot 1-gfralci?
Mislim, da Je Konov najmočnejši izmed treh, čeprav je na rang -listi šele na sedmem mestu. Kot Jugoslovani, tako tudi Bolgari intenzivno trenirajo ln to vsak dan po 2 do 3 ure. Tako jim gotovo ne manjkata kondicija in sigurnost. Poleg tega redno obiskujejo mednarodne turnirje, kar tudi pomaga. Hotel bi še pripomniti, da bi treba vse ln vse bolj organizirati take tekme s kvalitetnimi igralci in tudi zamisel o slovenski reprezentanci ne bi smela ostali le slučaj.
Popolnoma se strinjamo z zamislijo o slovenski reprezentanci, naša zamisel pa gre še preko tega, namreč, da bi slovenska reprezentanca postala prava ekipa, ki bi uradno nastopala na vseh prvenstvih.
Ob koncu sta Georglev In Konov odigrala še eno tekmo kat ekshibF cijo. Zmagal je Georglev z 2:0 kot smo predvidevali, Boris pa se je tokrat le nekoliko uštel.
Izidi:
Akademik • Slovenska reprezentanca 5:0
Petrov - Edi Košuta 2:1	(12:21,
21:19, 21:12)
Kanov . Boris Košuta 2:0 (21:14, 21:13)
Georglev - Edi Bole 2:0 (21:10, 21:18)
Petrov - Boris Košuta 2:0 (21:16, 21:18)
Geotrgiev - Edi Košuta 2:0 (21:12, 21:11)
T—ar
V napadu so »plavi« pril azali precejšnjo učinkovitost, predvsem so dobro zadevali od daleč. Starc m Ambrožič sta se odlikovala pod nasprotnikovim košem, ko sta se postavljala po robu odličnemu O-bidu in Tuti.
O Tolminu je treba reči, da je to res dobra in homogena ekipa, ki je letos napredovala v prvo slovensko Mgo, ne da bi doživela en sam poraz v 2. slovenski liigi. Gre za mlado ekipo, ki ne šteje v svojih vrstah visokih igralcev, kil pa zelo dobro obvladajo košarkarske prvine in tekmujejo zavzeto ter zbrano. Daleč najboljši igralec med domačini je bil center Obid, ki je spretno preigraval nasprotnike pod obema košema in je nanizal kar 24 točk.
AET Tolmin — Bor 58:23 (30:11)
BOR: Sosič 2, Pertot 7, fetokel.i, Škerlj, Zavadlal D., šare, Hrvatič S. 4. Hrvatič Valter 2, Kralj 8.
AET TOLMIN.: Janež 8, Mrvar 23, Valentinuzzi 9, Sovdat 8, Krivec 4, Mlekuž 6, Kliokon.
SODNIK: Obid
Tolminski mladinci so gladko odpravili Tržačane z visoko razliko 35 točk. Pri tem je treba upoštevati dvoje: Tolmin je lani dosegel med mladinci naslov slovenskega prvaka, Bor pa je šele letos pričel vaditi z mladinci, to je z istimi i-grailci, k! so lani nastopali med naraščajniki. Mladim Borovim košarkarjem očitno primanjkuje izkušenosti, do katere, bodo gotovo prišli z večkratnim tekmovanjem. Poleg kronike, katere sinteza in razlaga je končni izid, je treba pripomniti, da primanjkuje borovcem ((smisel za koš«. Pretirano poudarjajo kroženje žoge okoli nasprotnikove cone,, nihče pa ne prevzema odgovornosti za strel. To izpričujejo tudi mesta, ki jih «plavi» zavzemajo med Igro, položaji, iz katerih je met na koš neizvedljiv. Tako pa se zdi, kakor bi bilo bistvo igre vodenje žoge, oziroma stalno podajanje. Sicer pa so se Borovi igralci borili z vsemi močmi, da bi se zoperstavili premoči Tolmina.
Tolmin je hitra ekipa, ki izva-ja praktično košarko, poslužuje se pogostih protinapadov, ki sbrejo na_ sprotnlkov odpor. Vsi igralci razpolagajo z dobrim strelom. Najbolj-
ši strelec in obenem tehnično rfr bolj nadarjen košarkar v viri*0 Tolmina je Mrvar,
Po zaključenih tekmah se je ve’ lika družba zmagovalcev in P žencav zbrala v bližnji gostfrt Pristna in tipična slovenska J® ter vipavska rebula sta spravita ** veselo razpoloženje in slaven®* pesem je pozno v noč odmevala r restavraciji. Igralci In predstav«1 obeh društev so se tako razšli željo po čimprejšnjem ponovo«" svidenju.	.
Adrijan Za vatu#1
KOLESARSTVO
Bračke bo zopet poskušal
CIUDAD MEXICO, 5. - Belg^ Ferdinand Bračke bo opravil ? drugi poskus rušenja svetovnega,1'! korda v enourni kolesarski ■ voZn0 v soboto ali nedeljo. Kot je zn3 f
1
,V OVUVVU C*ll nv«viju. *	v y
:je skušal ta rekord postaviti preteklih dneh, vendar je po kr® vožnji odstopil.	,
Profesionalizem v ženskem nogometu
LONDON, 5. - Profesionalk^ je začel zajemati tudi ženski n08 met. 24-letoi nogometaši« PrtJ’ Lopez so namreč ponudili mese , plačo v višini 150.000 lir, r pristopila k italijanskemu nogo®*, nemu klubu Real Torinu. Lope*0 ki je trenutno uslužbena kot *■* notipistka pri univerzi v South3 tonu, je kapetanka in srednja padalka kluba Southampton ^ ročena in posveča ves svoj PrP čas treningu.
Iz Stockholma se je izvedelo, se Real Torino zanima tudi za
na-
kup švedske nogometašice lv°ij Stelnert, ki igra V stockHwB ekipi Djulgarden. Ta pa je kjaVL. da ponudbe trenutno ne more jeti, ker je — noseča.
V mednarodni prijateljski metni tekmi je Anglija sinoči "Ji magala Nizozemsko z 1:0. tekme je dosegel Bobby CharnT Na Dunaju pa je Avstrija pr^*Vjj la škotsko z 2:0 z goioma, ki J3 dosegel Riedl,
ve, tako da se je zaiskrilo iz
ROART BRADFORD
Zamorski gospod Bog in gospodje Izraelci
Humor ameriških črncev
29.
«Pa kaj še pravijo karte? Ali ne govore nič o tem, da bi bila za to dobra kaka ženska, na primer kaka belka?« je naglo vprašal osel Judy.
«To je dobra misel,« je rekel gospod Bog. «Ampak ne morem si tega v glavi izravnati, kako bi sd upala ženska na takega rabiata kakršen je Zi-zara.»
«To prepusti meni!« je rekel Judy. «To bi že bil moj posel. Ti, Bileam, pojdi in naslikaj velik plakat, češ da se ti je posrečilo pridobiti govorečega osla, ki zna prerokovati bodočnost in vreme ter svetovati mladim damam v ljubezenskih zadevah. Potem pojdemo skupaj med sovražnika.«
Bileam je res naslikal plakat ter odjahal na Judyju med sovražnike. Tam sl je postavil preroški šotor z napisom «šotor fortune — spoznajte svojo bodočnost — cene zmerne.« Preroška kupčija jima je šla dobro, pristojbina deset centov za glavo, otroci in sovražni vojaki polovico. Naenkrat vidi Bileam, kako prihaja k šotoro velik gospod v krasni uniformi in kako je pri vhodu položil na krožnik bankovec za deset dolarjev.
«Ce mi bo osel vse prav napovedal, kar bi jaz rad vedel, nočem od tega desetaka nič nazaj,« je rekel.
Ko je Judy to slišal, je takoj vedel, da je to general Zizara.
«Gospod general,« mu je za-
čel Judy prerokovati, «brž ko sem vam pogledal na roko, sem videl, da vas gotovo čaka lepa ženska.«
«Kje stanuje?« je vprašal Zizara.
«Na kanapeju leži in hrepeni po vas, vsa nora Je na vas, gospod general,« je nadaljeval Judy. «In če je lepa! Hej, kakor slika. In toži se ji, sama je kakor hruška na širnem polju.«
«No, seveda, ampak kje stanuje, vprašam?« je ponovil Zizara.
uV glavo si je vtepla, da noče nič in nikogar, dokler ne pride kak brhek general, gospod general.«
«Osel,» je zaklical Zizara, «takoj me odpelji k tej ženski, drugače te razsekam na kose in iz tvoje plesnive kože si naredim žolico.«
«Prosim, pojdite z nama,« je odgovoril Judy, «jaz in tukaj le Bileam vas povedeva tja.«
In tako sta Bileam in Zi-zaro zajahala osla in šli so proti domu Mrs. Debore.
«Pozabil sem vam povedati, Je rekel Judy, «da je ta da-
ma pravzaprav poročena gospa in ima majhno hčerko, ki ji pravijo Jahel.«
((Poročena ali neporočena, to ml je vseeno,« je rekel Zizara. «Kakor hitro me bo ta ženska zagledala, bo takoj pozabila, da ima moža.«
In osel Judy je plesal fokstrot naprej.« Ona ima rada debele moške,« Je rekel potem.
«In tak sem ravno jaz«, se je šopiril Zizara. «Jaz sem včasih tako debel, da se hoditi ne morem.
«Ko je njen mož odšel,« je nadaljeval Judy, «je zaprl vrata z zapahom in s ključavnico tako temeljito, da bo treba prav debelega in močnega moža, da bi jih odprl.«
«No, jaz jim bom pokazal, kaj Je debelost in moč,« je dejal Zizaro. «Odprl bom vrata ko nič.«
Medtem je Judy pridirjal do tistih vrat; general Zizara je zlezel z njega, da bi vrata odprl. Toda ko se je pripognil in hotel vrata sneti, se je Ju-dy obrnil k njemu z zadkom ter ga z zadnjimi kopiti ritnil v zadnji del generalske posta-
kopit in iz te postave. Ko bi bili vi zraven, bi bili zagledali samo odtis Judyjevih kopit na Zizarovih hlačah, preden je zletel skozi podrta vrata.
«In zdaj, Bileam,« je začel ukazovati Jud, ((pokliči malo Jahel, naj prinese sekiro.« In ko je Jahel prinesla sekiro, jo je Bileam napeljal, naj odseka gospodu generalu Zizari glavo tik vratu. Tako je bil Zizara ubit, da bi se uresničile besede Pisma, da bo poginil od rok žene, in da bi Bileam in stari osel Judy ne imela sitnosti z belci in brzojavnimi drogovi.
Medtem se je vrnil domov Kapetan, namreč mož Mrs. Debore, in videl, da se hčerka Jahel igra s sekiro.
«Bileam,» pravi, «mar ti nisem rekel, da pazi, da bi se naša deklica ne igrala s sekiro? Kar dozdeva se mi že, kakor da daš vselej kadar odnesem pete z doma, temu otroku sekiro za igranje. Bo še koga porezala z njo.«
«Ona je že res nekoga porezala,« je odgovoril Bileam.
Člani bolgarske ekipe Akademik iz Sofije in slovenske tržaške namiznoteniške reprezentance, ki s" pomerili med seboj v Trstu, na stadionu «1. maj». Zmagali so Bolgari s 5:0. V tržaški ekipi s° *®
Bole in brata Košuta	*
zijala pred trgovinami ter se *—J’ “*— J	* -
«Tisti stari debeluh Zizara je prišel sem ter začel psovati in si dovoljevati razne stvari. Zato se je deklica razjezila ter ga s sekiro ubila. Jaz sem ji ga držal.«
«To je nekaj drugega, to je torej vse olrajt,« je rekel Kapetan. »Nš, dva dolarja in gresta lahko v soboto z Judyjem v mesto krokat. Jaz sem svojim zamorskim služabnikom dober in jim dam priznanje, samo če se dostojno vedejo.«
MOČNI SAMSON
Filistejci so bili z eno besedo čudaki. Lahko ste jih usekali, kar se je dalo, toda oni niso in niso tega priznali. Prebivali so v obljubljeni deželi, prav tako kakor otroci izraelski, pa so se kar naprej prepirali z izraelskimi otroki ter se pričkali čigava je obljubljena dežela. In enkrat so bili Izraelci na vrhu, drugič spet filistejci.
Takrat je bil tam mož, po imenu Samson. Bil je strašno debel in močan moški. Ni bil eden izmed teh, ki se venomer klatijo po ulicah in prodajajo
bahajo s svojo močjo. Vsak čas se je tepel s filistejci in vsakokrat jim je pokazal, kaj je močna roka.
Nekega lepega dne je gnal nekaj teh filistejskih nepridipravov z griča in nenadoma je zagledal ob cesti živega leva, ki je držal v krempljih filistejsko deklico in se je pripravljal, da jo bo požrl.
«Pusti deklico!« je zavpil Samson. «Takole se dela z damami, ti šleva? To je vseeno, če je ta dama slučajno filistejka.«
Lev se ni dal; zato je Samson priskočil, ga zgrabil in mu zavil vrat, kakor da je kokoš. Deklfe je sedlo in nekolikokrat povesilo oči.
«Ti si pa res korenjak!« je slednjič rekla. »Stavim, da si Samson, ali morda ne?«
((Ljudje mi tako pravijo,« je odgovoril Samson.
«To sem si mislila, ko sem te pogledala,« je rekla deklica. »Takoj sem rekla sama pri sebi, da ni to nihče drug, kakor Samson. In se tudi nisem zmotila.«
Samson je napel prsi in iz-
IrftK
tegniil roko, da bi videla, p ne mišice ima, in sploh ^ začel napihovati.	ip
»Joj, to so mišice,« Je vZW nila filistejka. «Mene Je v! oblivala gosja polt, ko se ,ev>‘ dela, kako si planil na * Videla sem že mnogo njakov in lepih moških še niti enega, da bi bil ^ močan in hkrati tako le& kor ti.»	ejji
«Kaj bi to, korenjak,5 ^ — lepotec, to pa mend3^ sem,« je skromno rekel son.	p
«Da nisi?« Je vzkliki«18 klica.
«Ampak ti tudi «*s° cffl' tako, dragica,« je dejal son. «Kako pa ti pravil0' ^ «Daliila,» je odgovorilo ^ kle. «To je sicer grdo Uh®’ p' ampak za tako grdo dek kor sem jaz je dovolj °° ^ «Takoo?» je rekel Ba« ((Slučajno je to prav leP0^ ni pa še dolgo tako 1®P° kor ti.»	f
Tako sta se precej da f bavala in ni trajalo dols ^ sta Samson in Dalila 1 kje Je magistrat.
fNadaljevanje
sle$
IIREIINISTVO- TRST - UL MONTECUH1 tt fl rTCl.lffiing aa.mi8 ln 94-638 - Poštni Predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA; Ulica 24 MaggiO l/I, TeJefoD 33-82 - UPRAVA: TRSI - UL SV FRANČIŠKA St. 21) - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 četrtletna 2 250 lir polletna 4 400 lir celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna Številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din <1900 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun:	Založništvo trža!. ,
Trst 11-537*	Za SFRJ- ADIT DZS Ljubljana Stari trg 3/1. telefon 22-207, tekoči račUD pri Narodni banki v Ljubltani - 501-3-570/1 - OGLASI: Ona ngiseov: /,a vsak mm v Sirim enega stolpca trgovski 150, flnančno-upravnl 250 osmrtnice 150 Ur - Mali ogla*1
1	” t>eseda _ Oglasi za tržaško ln goriSko pokrajino se naročajo prt upravi. - Iz vseh drugih pokrajin ftalije pri »Srteletš Pubhlicttft Itaimna« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja to tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst
tU,,,