LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Uredništvo je ▼ Mariboru, Koroška cesta št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Upravnistvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Cene inseratom po dogovoru. Za večkratne oglase primeren popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Čekovni račun poštnega urada Ljubljana 10.603. Telefon inter-urban 113. Marifeor, dne 15. septembra 1927. Izhaja vsak četrtek i« velja s poštnino vred ali ▼ Mariboru s pošiljanjem na do» za celo leto 32 Din, pol leta 18 Din, četrt leta 8 Din. Izven Jugoslavije 64 Din. Naročnina se pošlje na upravništvo »Slov. Gospodarja« v Maribora, Koroška cesta št. 5. — List «e dopošilja do odpovedi. Naročnina se plačuje S naprej. TeL interurbam 113. na 37. številki. Slovensko ljudstvo na znamenit način premagalo laž in zlobo. ^¿.i^ V-i j Nemški žel»: zni kaatjelar Bismasck je rekel, da se nikdar tolik» ne laže, kakor med vojno, po lovu in pred volitvami. Kako in koliko se je lagalo med svetovno vojne, je splošno znano. Uradna poročila generalnega štaba ali velikega vojnega stana so bila mojstrska dela za prikrivanje resnice in za oznanjevanje neresnice. Lovske laži so nekaj tako običajnega in skoro vsakdanjega, da se ne naziva^o s pravim imenom, marveč .da se jih blagorečenc imenuje — lovsko latinščino. Vse te in sličiie laži ¡pa nafckriljujejo volilae laži. Te laži. tvorijo o volitvah posebni mrčes, ki volilce hujše nadleguje, nego uši, bclhe, stenice in stične živalice. O sedanjih volitvah v narodno skupščino je tega mrčesa bilo toliko; da je bila nevarnost, da bd potemnilo solnee resnice in pravice. Tako je bilo v celi državi, zlasti pa še v Sloveniji. Naii ožji domovini pripada to ne posebno lep© in častno prvenstvo, da se je pri nas prodaciralo največ tega volilnega mrčesa. Samostalno demokratska, Radičevska in socialistična stranka so s tiskom in z živo besed© raztrosile med slovenske volilce toliko laži, da jih je bila cela grmada, ki je & svojim smratitom zastrupljala ozračje naše ; javnosti. Volilci Slovenske ljudske stranke so bili izpostavljeni bar celi plohi tega mrčesa. Vse, karkoli so naši nasprotniki pisali in govorili o. SLS, o njenih načelih in delih, vse je bilo prešinjeno in prepojeno zavijanja, laži, obrekovanja, zasmehovanja, natolcevanja in hujskanja. Sirote-volilci so morali dopuščati, da jim je ta smrdljivi mrčes brenčal o-koii ušes, ko so se pokazali v javnosti, da se jim je proti njihovi volji v papirnata obliki vsiljeval v njhove hiše. Otresali so se ga, kolikor so le mogli. Najboljše orožje zoper njega pa so bile volilne kroglice, ki so jih na dan volitve oddali v skrinjice SLS. S tem so smrdljivi mrčes zmagovito odbili od sebe. > ¿Čast slovenskemu ljudstvu, da ni šlo na limanice lažnivcem in hujskačem! Čast našemu narodu, da zna tako dobro razlikovati resnico od laži, pravico od krivice, poštenost od hudobije ter da je pri volitvah potegnil tako ostro mejno črto proti zastopnikom tistih strank, ki jim je laž prešla v kri, kojim krivica polni srce ter hudobija prešinja vse njihovo delovanje. Naš narod je s tem dokazal ne samo, da je na visoki stopnji izobrazbe, marveč tudi, da je nepokvarjenega srea in zdravega duha ter tako sposoben za lepo kidočnost. Slovensko ljudstvo je pri teh volitvah zopet z največjo odločnostjo odklonilo in zavrglo lažnjivo svobodomiselstvo v vseh oblikah, v katerih se mu je vsiljevalo: v gosposki obleki kapitalistično-bankarske samostalno-demokratske stranke, v lažnjivi obleki Radičeve stranke in v rdečkasti unformi brezverske in protikrščanske socialistične stranke. Kljub temu, da velika volilna okrožja v Sloveniji podpirajo male stranke veliko bolj nego manjša okrožja v drugih delih države, so stranke gosposkega, kmetskega in delavskega protikrščanskega laži-svobodomiselstva popolnoma propadle. Letošjne volitve so nov, jasen in glasen dokaz za to, da je slovensko ljudstvo preveč razumno in izobraženo, da bi se dalo splašiti s strašilom klerikalizma, s katerim je laži-svobodomiselstvo hotelo ustrahovati duhove ter jih zapeljati v svoj tabor. Volitve preteklo nedeljo so bile sijajna manifestacija za SLS, za njen program in njene voditelje. Slovensko naše ljudstvo je zopet z ogromno večino odobrilo program naše stranke, potrdilo njeno delovanje ter izrazilo njenim voditeljem na veličasten način zaupanje. Od nedeljskih volitev je Slovenija v taboru SLS še bolj nego poprej. Nad Slovenijo veje zmagovita zastava Slov. ljudske stranke. Tolilna bitka je dokončana, zmaga pridobljena. Slovenska ljudska stranka je izvojevala znamenito zmago. Nismo samo ohranili števila glasov, ki smo jih dobili pri volitvah v narodno skupščino 1. 1925, marveč je število za našo stranko oddanih volilnih krogljic narastlo. Pridobili smo eden mandat. Od petnajst poslaniških mandatov v volilnem okrožju Maribor-Celje je dobila naša stranka dvanajst. To je zmaga, ki vzbuja občudovanje in spoštovanje. Spoštovanje Yam, vrli slovenski možje in mladeniči! Stali ste kakor skala, ki so se v njo zaganjali valovi laži, zavijanja, natolcevanja in obrekovanja. Brez upliva na Yas ter brez učinka je ostala ta umazana po-vodenj. Slovenski ljudski stranki ste ohranili zvestobo ter skazali zaupanje s pomnoženim številom glasov. Yolilei! Za zaupanje, ki ste ga na tako veličasten način skazali naši stranki, hvala Vam ! Obljubljamo, da bomo izvoljeni poslanci vztrajali tako, kakor Vi v volilni borbi, v delu za pravice slovenskega naroda in za dobrolbrt vseh stanov slovenskega ljudstva. Maribor, 12. septembra 1927. Amton Andrej Bedjanič, Stefan Falež, Dr. Andrej Gosar, Dr. Jakob Hodžar, Dr. Josip Hohnjec, Ivan Jerič, Josip Kiekl, Vlado Pušenjak, Ivan Vesenjak, Jakob Vrečko, FranIŽebot. Dr. .Guthi Lom» Detektivski roman. — Iz madžarščine prevedel F. Kolenc. (Dalje.) — Kam mislite! Vršil sem le dolžnost. Človek, kakor sem jaz, nsora storiti, kar mu ukažejo. — Ste že našli moriica? — Še vedno v kalnem ribarimo. Bojim se, zelo bojim, da bo izsledovanje brezuspešno . . . Glejte, glejte! Nekaj sem vas hotel vprašati, pa sem pozabil . . . Hop! Ga že imam! Povejte mi, gospod: ali ne poznate zdravnika z imenom dr. Deziderij Popp? — Tistega goljufa? Tistega šarlatana? — Da bi ga le nikdar ne poznal. Gorje paoijentu, ki ga on dobi v roke! Ubogega fanta je tri mesece zdravil in namesto da bi mu pomagal, mu je celo poslabšal bolezen. — Biti mora brezvesten človek. — Navaden mazač! — čudim se, da ga trpijo med zdravniki. Ako bi bilo od mene odvisno, bi mu odvzel diplomo in mu prepovedal nadaljno zdravljenje . . . — Kaj pa imate proti njemu? — Pomislite, gospod! Ta šarlatan je z hipnozo zdravil bolnike. Celo tuberkulozne. Tuzar po tej izpovedi starega gospoda ni mogel prikriti iznenadenja. Nehote je zakričal . . . Kaj je? Ali se slabo počutite? — Ne, ne! Nič mi ni . . . Torej s hipnozo zdravi? — Ob neki priliki sem ga našel, ko je Elijo uspaval... Trdo sem ga obdelal, nakar se je izgovarjal, da sugestija presega tudi najboljše zdravilo ... Se razume, da sva ga odslovila . . . Kaj pa imate vi z dr. Poppom? — Na želodcu sem bolan in priporočili so mi ga. — Poslušajte mene: ako vam je do življenja, ognite se ga! . . . —Najlepša hvala! Zelo sem vesel,da sem slučajno na vas naletel . . . Dalje pa vas ne bom motil. Grem . . . In detektiv je hitel naravnost na stanovanje redarnega kapetana v Damjaničevi ulici. — G. kapetan, javljam vam, da vam v treh dneh izročim morilca Nikolaja Berenvi! . . . VIII. Pohipnotična sugestija. Tuzar sicer ni bil upeljan v skrivnosti hipnoze, vedel pa je, da igra v kriminatistiki veliko vlogo. Potom hipnoze je bilo storjenih mnogo zločinov, ne da bi pravi povzročitelj zločina prišel v roke pravice. Hipnotizer se čuti varnega, ker ve, da ga njegov medij nikdar ne more izdati. O tem je že sliial, da hipnotizer nekaterim medijem vsili svojo lastno voljo in česar sam ne more izvršiti, to izvrši medij s čudovito energijo, veliko previdnostjo, brez duševne vznemirjenosti. Izjava Kolomana Berger je torej pojasnila ves zločin. Dr. Popp kot hipnotizer je bil povzročitelj, Elija Berger pa slepo orodje. Le tako se da razložiti dejstvo, da grbavec ni poznal svoje žrtve, nikaki interesi ga niso navezovali na njega, torej ni čutil do njega niti jeze, niti sovraštva, in ga je vseeno umoril. Tuzar ni mislil z umom psihiaterja; zaključke je izvajal iz podatkov izsledovanja. Z izjavo Kolomana Bergerja se je naenkrat razpršil skrivnostni mrak, v katerem ni mogel najti prave smeri vkljub tehtnim dokazom . . . Natančno je obračunil o vsakem koraku in ko je s pripovedovanjem končal, mu je kapetan, ki je vodil vso preiskavo, v znak priznanja stisnil roko. — V roke ste mi dali ključ skrivalnice . . . Reči moram, da ste izvršili krasno delo! Lahko ste ponosni ... Ne mislite, da sem jaz lenaril, med tem ko ste vi z vso močjo vneto delali . . . Skupil sem vse podatke o prejšnjem življenju Gide Berenyija. Res, da nisem imel velikega uspeha. Nedvomno je, da je Berenyi lahkomiselni lenuh. Razsipnost, sijajno ženino življenje sta ga tako daleč dovedla, da je mogel zadostiti le najnujnejšim potrebam, splošno pa je poštenomisleč in dobrodušen človek. — Tudi na mene je naredil utis, da je pri umoru brata nedolžen. — Zaslišal sem sostanovalce in sosede. Javna tajnost je, da ga žena vara z dr. Deziderjem Popp. Stara resnica je, da je vedno mož tisti, ki dozna ženino nezvestobo. Imel ga je za dobrega prijatelja, tembolj, ker mu je Deziderij Popp z večjimi in manjšimi svotami pomogel iz denarnih zadreg. kj Slutil sem, da je zelenooki zdravnik nekako sodeloval pri drami, ki se je odigrala v »Belem krokarju.« Seveda sem le v temi tipal. Nisem našel nobenega podatka, na podlagi katerega bi lahko postopal zoper dr. Deziderija Popp . . . Sedaj pa mi je vse jasno ... Ko da slišim, kako kuha za Berenyijevim hrbtom s tisto hudobno ženo skrivaj načrt za umor. Če se Nikolaj Berenyi izseli iz tega sveta, podeduje vso posest Gida. Polno bo denarja in brezskrbno, veselo življenje se zopet začne. Verjetno je, da je idejo sprožila Berenyijeva žena, ljubimec pa je z vražjo pretkanostjo delal na to, da se načrt izvede. Velik umetnik je v hipnozi, dasi jo neka ministrska naredba strogo prepoveduje . . . V Eliji Berger je našel izvrsten medij. Ta svetlooki moži-celj z bledim obrazom, oglato glavo, štrlečimi ustnimi kostmi, je na prvi pogled vzbudil zanimanje izvežbanega hip-notizerja. Jaz se tudi razumem na hipnozo; med znanci sem često uspaval kak medij in sem s poizkusi vzbudil občudovanje . . . Grbavčeve svetle oči vedno migljajo, kar zapazimo le na ljudeh, ki niso dostopni le za hipnozo, marveč je pri njih uspešna tudi takozvana pohipnotična sugestija. Hipnotizer ga uspava; mu ukaže, da čez en, dva dni na gotovem kraju umori gotovega človeka. Predpiše mu, kako naj izvrši umor in mu prepove, da bi svoj čin izdal .... Potem bolnika vzbudi. Ta žalostno odide, ne da bi sploh slutil, kaj se je z njim zgodilo. Čuti, da je žalosten in potrt, ne ve pa, zakaj? Izredno je nervozen, in šele potem postane zopet miren, ko je izvršil zločin, kakor mu je bilo ukazano. Bedeči človek je po zločinu nemiren, oni pa, ki je izvršil zločin pod vplivom pohipnotične sugestije, je po zločinu čudovito miren, ker je zadostil hipnotizerjevemu ukazu in se rešil sugestije. In kako spretno, kako previdno je izvršil umor! . . . Glede na doktorjevo pismo je odrekel vsako pojasnilo, ker ga ni smel izdati . . . Ali sedaj razumete, zakaj je bil grbavec tako miren, ko je poslušal straš no obdolžitev? ... V bedečem stanju ne ve nič o tem, da je moril, kakor oni, ki ima ponoči grozne sanje in je do Kaj je z novimi razredi na osnovnih šolah. Maribor, 31. avg. Veliko razburjenje je nastalo po kmetskih občinah v mariborski oblasti, ko so dobile povelje, da morajo ustanoviti nove šolske razrede. Ministrstvo zahteva razširitev šol večinoma v krajih, kjer niso podani zakoniti pogoji. SkoTo nikjer, kjer so se po naročilu iz Belgrada morali u-stanoviti novi razredi, ni dovolj otrok. Če je n. pr. slučajno v prvem razredu 51 ali malo več otrok, a v drugem in tretjem razredu samo po 20, 30 ali 40 otrok, pa zahteva ministrstvo za ono število otrok v I. razredu, ki znaša čez 50, nove razrede. Krajnim šolskim odborom svetujemo sledeče: Šolski odbori naj takoj pošljejo velikemu županu prošnjo, da se ustanovitev novega razreda ukine. Prošnjo naj združijo šolski odbori z uradnim -poročilom, da ni dovolj otrok za nov razred. Šolski odbor naj prosi velikega župana, da priporoča ministrstvu ukinitev novega razreda na dotični šoli. Načelnik šolskega odbora naj takoj skliče sejo odbora in naj predlaga sklep, da se potom velikega župana izpos-luje ukinitev nepotrebnega novega razreda. Sestaviti se mora zapisnik, in na podlagi zapisnika in sklepa seje se sestavi uradno poročilo in prošnjo na velikega župana — prosvetni oddelek. Med tem pa se začasno sicer otvori nov razred, ki pa se bo po mnenju šolskih strokovnjakov, na katere smo se obrnili za mnenje, moral ukiniti v krajih, kjer za nove razrede ni dovolj otrok. Zanimivo je, da nepotrebne šolske razrede ni predlagal veliki župan, oziroma prosvetni oddelek, ampak je nek gospod v ministrstvu prosvete na lastno roko sestavil seznam, kjer se »morajo« ustanoviti novi razredi. Ta gospod je seveda pristaš samostojne demokratske stranke. Informirali smo se o celi zadevi in zvedeli, da je ministrstvo prosvete že dne 30. julija samo brez uradnih predlogov velikega župana določilo nove razrede. Radi tega postopanja je prišlo do velike zmešnjave v tej zadevi in tako se je tudi zgodilo, da morajo občine radi dveh ali treh o-trok ustanoviti nove razrede. Važne prireditve. Orlovska srenja pri Sv. Križu na Murskem polju priredi svojo celodnevno prireditev dne 18. septembra 1927 vnašem lepem trgu V e r ž e j u. Mnogim našim znancem in prijateljem naše orlovske mladine je še ostala dobro v spominu lepa orlovska prireditev, ki se je vršila pred kratkim v Ljutomeru s prav dobrim vspehom. Gotovo pa je, da se bo tudi ta prireditev vršila z dobrim uspehom, posebno pa še zato, saj ustanovimo ob tej priliki v našem lepem trgu Veržeju nov bratski odsek. Zopet imamo torej eno orlovsko družino več na lepem Murskem polju. Iz tega se vidi, da naš Orel, naša orlovska misel še živi v naši Prlekiji, da se še lepo razvija in pridobiva novih prijateljev in da bo kmalu zaoril orlovski glas po vsej naši lepi Prlekiji, Zato je pa tudi jasno, da bo ta dan zopet manifestirala naša orlovska mladina iz Murskega polja v našem Veržeju. Za ta dan imamo pripravljen spored, kateri bo gotovo zanimal vse naše prijatelje od blizu in daleč. V nedeljo, dne 1. t. m., se vrši predpoldne slavnostni sprejem gostov na kolodvoru, obhod, slovesna sv. maša, slovesno zborovanje, nato skušnja in obed. Popoldne pa je po slovesnih večer-nicah na programu javna telovadba s prav pestrim sporedom! Pri tej priliki bo govoril pozdravne in bodrilne besede našim novim bratom in sestram v Veržeju naš prijatelj in brat Tirš iz Maribora. Po javni telovadbi pa se vrši na telovadišču prosta zabava. Za okrepčila bo preskrblje- zjutraj pozabi. Ne ve, da je bil v »Belem krokarju«, ne pozna cukrarja in misli, da je bil v času umora v resnici v operi . . . Kraljevo pravništvo je torej grešilo nad pravičnostjo; grbavca je bilo treba izpustiti, ker je nedolžen . . . — Nedolžen? — No, da ... Po 76. odstaku kazenskega zakonika se dejanje ne more všteti onemu, ki ga je nezavestno izvršil in ni razpolagal s prosto odločitvijo volje. — Razumem. — Sedaj je brezdvomno, da je dr. Deziderij Popp pod-pihovalec. — Vprašanje je: ali mu lahko dokažemo? — Mogoče . . . Težavna, zelo težavna naloga, upam pa, da pridemo do cilja . . . Pokličite grbavca! — Ali ga hočete hipnotizirati? — Poizkusim ... Ni mi potrebno naglašati, da le na skrivaj, ker se izsledovalni organi ne smejo poslužiti takih sredstev . . . Drugače ne moremo ujeti zdravnika, ki zdaj na vse misli, samo na to ne, da uporabimo zoper njega orodje, ki ga je sam rabil . . . Pokličite Elijo Bergerja! Potolažite ga, da se mu ne zgodi nič hudega. — Prepustite meni stvar, g. kapetan! — Predno greste k njemu, morate izvedeti: ali ni pri njem dr. Deziderij Popp. —Nepotrebno opozorilo! Čez pol ure je Elija Berger vstopil v kapetanovo stanovanje. V sobi je vladal polumrak. Skozi zaveso balkonskega okna je prisvetila v sobo luna. Kapetan je pomignil Tuzarju, da ostane v ozadju. Pomilovanja vredni mladenič hoče nekaj povedati, a kapetan se strogo zadere nad njim: — Ne ganite se! Gre k njemu, presunljivo mu zre v oči. Pograbi ga za roko, na mestu, ker zdravniki navadno tipajo bolnikov pulz, z levico pa ga gladi po čelu. Pričakovani uspeh prav hitro nastopi. Bledi človek onemoglo spusti roke, zapre oči in se po vsem telesu strese. Bil je hipnotiziran. — Ali spite? — Grbavec si globoko oddahne in tiho, komaj slišno, «dgovori: no. Pri vsej prireditvi pa bo nam svirala naša že dokaj dobro znana mestna godba iz Ljutomera pod vodstvom gosp. Zacherla. Prijatelji in znanci iz Prlekije in drugod! Tudi tokrat Vas uljudno vabimo, da se odzovete našemu povabilu v čim večjem številu in da prihitite od blizu in daleč k nam v naš lepi trg Veržej. Več nas bo, bolj luštno bo! — Posebno našim prijateljem od daleč pa naznanjamo, da je dovoljena polovična vožnja, veljavna od 16. do 20. sept. Izkaznice dobite v Veržeju, samo na vozne karte zahtevajte moker žig na odhodni postaji. Torej v tem oziru ste brez skrbi! — Na veselo svidenje in pozdravljeni v nedeljo, dne 18. t. m. v našem lepem Veržeju! Bog živi! Prosvetni dan za Savinjsko dolino ob priliki blagoslovitve novega Društvenega doma v Braslovčah v nedeljo, dne 18. t. m. Spored: 1. Ob 15. uri sprejem prvzv. g. škofa dr. Karlina pred Društvenim domom in nato blagoslovitev. 2. Govor zastopnika Prosvetne zveze v Mariboru in govor zastopnika katoliškega prosvetnega društva v Braslovčah, deklamacije in pevske točke. Po tem sporedu koncert velenjske rudarske godbe na vrtu Društvenega doma s prosto zabavo. Vabljena vsa sosedna prosvetna in orlovska društva! Celjsko orlovsko okrožje poleti v nedeljo, dne 18. septembra v svrho ustanovitve Orla v Dramlje. Spored bo sledeči: Dopoldne ob 10. uri sprejem gostov pri cerkvi, nato sv. opravilo. Ob 11. uri ljudski tabor pred cerkvijo (govorijo razni govorniki). Popoldne ob treh pa na istem prostoru javna telovadba, kjer nastopijo člani, članice in naraščaj iz Celja in bližnjih odsekov. Sodeluje maledolska godba. Vstopnina bo tako mala, da bo lahko vsak faran, kateri ljubi pošteno in kulturno delo naše mladine, videl stare odseke, kako napredujejo pri telovadbi. Bog živi! — Celjsko orlovsko okrožje. Kaj je novega? Redka slovesnost v Ljutomeru. V nedeljo, dne 18. t. m., se vrši v naši cerkvi pri pozni sv. maši redka slovesnost, koje menda ne pomni nikdo v naši fari. G. Ivan Sa-gaj, krojaški mojster v Ljutomeru, obhaja namreč s svojo soprogo Jozefo, rojeno Furlan, diamantno poroko. Jubilant g. Sagaj je rojen dne 28. 8. 1842, njegova soproga pa dne 4. 2. 1845, oba v Ljutomeru. Poročena sta bila dne 16. 9. 1867 v naši farni cerkvi. Oba slavljenca sta še za svoja leta precej sigurna. Še mnogo mirnih on zdravih let! Smrt našega uglednega moža. Iz Mute poročajo: V noči od torka na sredo je od kapi zadet umrl g. Anton Maut-ner, mlinar na Vratah. Na Malo Gospojnico smo ga spremili k zadnjemu počitku. Velika udeležba pri pogrebu je pričala njegovo priljubljenost med soobčani. Primerno je č. g. provizor Šparl, ki je vodil pogreb, v poslovilnih besedah omenjal, da rajni sicer ni zavzemal nikakega izvanred nega dostojanstva, ampak bil ¡je obrtnik-mlinar v svetu malo znanem vratčkem jarku, ki pa si je s svojo poštenostjo, delavnostjo in ljubeznjivostjo takoj pridobil srce vsakogar. Iskreno je ljubil svojo ženko; v lanski opasni bolezni je žrtvoval težke tisočake, da ji je v svoje največje veselje o-hranil življenje. Ker ni imel lastnih otrok, pa je kot oče revnih vso svojo očetovsko ljubezen posvetil vzgoji treh osirotelih otročičev svojih sorodnikov. Marljiv kot čebelice, ki jih je gojil, je bil vedno veselo razpoložen in je tudi v družbi kot star muzikant vedel povedati vedno kaj razvedrilnega. Kot cerkveni ključar farne cerkve je rad in veliko žrtvoval za svečano obhajanje raznih slovesnosti. Gojil je posebno iskreno željo, zaslišati v cerkvi že kmalu glasove novih orgelj in še enega velikega zvona. Božja previdnost pa ga je poprej, starega 61 let, poklicala na plačilo. Upamo in želimo vsi, ki smo ga poznali, da ga že uživa v obilni meri. Časten mu spomin! Večen pokoj njegovi blagi duši! Smrt vzgledne žene pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. Nepričakovana nesreča je zadela g. Franca Pučko, posestni- — Spim. — Hočem, zahtevam, ukazujem, da odgovarjate na moja vprašanja! — Odgovarjal bom. — Spomnite se nazaj! Kaj ste delali šestega tega meseca zvečer med deseto in enajsto uro v hotelu »Beli krokar«? Grbavčev obraz se hitro raztegne. Vsaka žilica se trese. Strašen duševni boj se je moral vršiti v notranjosti. — Odgovorite! — Enega človeka sem ubil. Kako se imenuje? — Ne vem. — Ali ste ga tudi prej poznali? — Nisem ga poznal. Vedel pa sem, da stanuje v sobi št. 13. — Od koga ste izvedeli? 0 — Se ne spominjam. — Zakaj ste ubili tistega človeka? — Ne vem. — Ste morda delali na povelje dr. Deziderija Popp? — Ne vem. — Kaj ste delali po umoru? — Hitel sem domov. — Zakaj? — Da bi skril bodalo. — Kam ste ga skrili? — Za stričevo sliko. — Ali je bilo bodalo vaše? — Ni bilo moje. — Čigavo pa? — Ne vem. — Pazite! Nič hudega se vam ne bo zgodilo. Policija je prepričana, da ste nedolžni. Postopanje zoper vas so ze ukinili in vas ne bodo nikdar kaznovali. Grbavec si nato lažje oddahne. — Jutri zjutraj ob deveti uri pet minut pridete v moj urad in prinesete s seboj bodalo! Ste razumeli? — Razumel. — Kaj morate storiti? ^ ka v Zasavcih. Zadeta od mrtvouda mu je v nedeljo zjutraj, dne 4. t. m., po osemdnevnem mučnem trpljenju umrla žena Marjeta Pučko v starosti 59 let. Pokojna Marjeta je bila vzorna žena krščanskega prepričanja, katerega ni nikdar zatajila. Bila je vedno odprtih rok in usmiljenega srca nasproti revnim in potrebnim. Kot verna katoličanka ni nobeno nedeljo zamudila priti k sv. maši, najsi je bilo vreme kakoršnokoli, večkrat pa je tudi ob delavnikih obiskala cerkev. Kdor jo je poznal, jo je spoštoval kot vrlo ženo in pridno gospodinjo, katera je skrbela in se trudila za blagostanje svojih domačih. Pogrebni sprevod, katerega je v torek, dne 6. t. m., dopoldne vodil od hiše žalosti njeni nečak, vlč. g. Zadravec, župnik v Prekmurju, spremljan od domačega vlč. g. župnika, je pokazal, kako priljubljena je bila pokojna Marjeta Pučko pri svojih znancih, sosedih in sorodnikih, kateri so se v častnem številu udeležili pogreba. Vsemogočni naj potolaži njenega žalujočega moža i* vse njene sorodnike, ki bodo gotovo goreče molili za njo, njej pa daj Gospod večni mir in pokoj! Smrtna kosa v Tinjah. Umrla je tukaj dne 27. m. m. po dolgi in mučni bolezni veleposestnica Marija Korošec, p. d. Grilka. Bila je velika dobrotnica ubogih in cerkve. Kako je bila priljubljena in spoštovana, je pokazala velika udeležba pri pogrebu. Na sedmini je nabral g. Gradišnik 100 Din za dijaško semenišče. Težka avtomobilska nesreča pri Mariboru. Zadnji četrtek proti večeru se je pripetila na cesti med Studenci in Limbušem težka avtomobilska nesreča. Tam sta trčila avtomobila mariborskega odvetnika dr. Rapoca in veleindu-strijalca Rosenberga. Udarec je bil tako silovit, da sta se-avtomobila, ki sta očividno vozila s precejšnjo naglico, sko raj popolnoma razbila. Vsi potniki so več ali manj občutno ranjeni. Dr. Rapoc si je natrl desno nogo nad kolenom. V njegovem avtomobilu se je med drugimi vozila ttidi soproga trgovca Sršena, ki je dobila rano na čelu in težje notranje poškodbe. Ostali potniki so več ali manj lažje poškodovani. Na lice mesta je bil pozvan rešilni oddelek iz Maribora, ki je nudil ponesrečencem prvo pomoč. Dr. Rapoca in. gospo Sršenovo so prepeljali v bolnico. Smrt znanega duhovnika. V Št. Vidu pri Ptuju je umrl v nedeljo, dne 11. t. m., ob pol štirih zjutraj tamošnji č. g. župni upravitelj p. Pij Vakselj. Rajni je bil rodom iz Les-kovca pri Krškem in je služboval dolgo vrsto let v minorit-skem samostanu v Ptuju. Poznalo je blagopokojnega celo Ptujsko polje, ker je bil večkrat upravitelj minoritsMh žup nij. Bil je obče priljubljen med duhovnimi sotovariši in verniki. Ohranjen mu ostani pri vseh, ki so ga poznali, časten in trajno hvaležen spomin! Težka avtomobilska nesreča. Na ovinku pred Zgornjo Polskavo si je zlomil pri padcu z motornega kolesa desno nogo Avguštin Cvetko iz Nove vasi. Dobil je tudi poškodbe na levem očesu. Omenjeni je vozil s precejšnjo brzino in hotel ravno na ovinku prehiteti neki avtomobil. Ker je vzel ovinek prenaglo, ga je vrglo s ceste v obcestni jarek, kjer je obležal z zlomljeno nogo. Težko poškodovanega §e prepeljal mariborski rešilni oddelek v splošno bolnico. Jesenski poučni tečaji se bodo vršili od 3. do 6. oktobra 927 pri drž. loznih in vočnih nasadih v Pekrah, pošta Limbuš in pri Kapeli, pošta Slatina-Radenci. Delovni program za tečaje je ta4e: a) pripravljanje in čiščenje posode za trgatev; b) merjenje sladkorja in kisline v moštu; c) o trgatvi, pecljanju in maščenju grozdja; č) o zboljšanju vinskega mošta v slabih vinskih letinah v mejah zakona; d) o pogojih pravilnega vrenja; e) o napravi belega in črnega vina, o uporabi žveplovega dvokisa ob pripravljanju vina, uporaba metabisulfita in dr.; f) o pretakanju, o umetnem čiščenju in filtriranju (precejanju) vina; g) o pogojih, ki jih morata izpolnjevati kurilnica in dobra klet; h) o važnejših boleznh vina: eikavost, vinski kan, vlečijivost, za-vrelica in dr., njih odvračanje in zdravljenje; i) konzerviranje svežega grozdja in sadja; j) sušenje grozdja in sadja; k) konzerviranje sadja in grozdja s steriliziranjem, kakor tudi konzerviranje mošta (vino brez alkohola); 1) rav- — Jutri zjutraj ob deveti uri pet minut vas obiščem v uradu, da vam izročim bodalo. Redarni kapetan je parkrat pogladil bolnikovo čelo, nakar ta odpre oči. Začudeno pogleda kapetana, ki mu s pomirljivim glasom reče: — Oprostite mi, da sem vas nadlegoval. Ko sem vas izpustil iz zapora, sem vam zabičal, da ostanite v Budimpešti. Med tem časom sem se tudi sam prepričal o vaši nedolžnosti. Zelo mi je žal, da sem vam povzročil razne neprijetnosti . . . — Oh, prosim! — Hotel sem vam torej sporočiti, da lahko odpotujete. Prijateljsko stisne grbavčevo roko in ta s povešeno glavo žalostno zapusti sobo . . . Tuzar je kakor okamenel stal med vrati. — Do sem smo lepo prišli. Brezdvomno se da dokazati, da je ta nesrečnež izvršil umor in sicer pod vplivom po-hipnotične sugestije. — Niti z eno besedo ni omenil, da je bil zdravnikovo orodje. — To sem naprej vedel. Niti pojma nima o tem, da ga je dr. Popp hipnotiziral. — Potemtakem pač ne more pričati zoper njega. — In potem? — Zadovoljiva se s tem, da je zdaj oči-vidna doktorjeva krivda. Vse svoje moči in sile lahko koncentriramo proti eni osebi. — To je res. — Danes še nimamo v rokah dokaza, jutri pa bo v naši posesti bodalo, s katerim je bil Nikolaj Berenyi umorjen. Eliji Bergerju. Nobenega dvoma ono bodalo je dal dr. Deziderij Popp 1 — Toda ali ga prinese? — Jutri zjutraj ob deveti uri pet minut bode trkal na vratih mojega urada in ako ga službujoči redar ne spusta noter, ga z nadčloveško močjo sune vstran. Vsflko oviro odstrani, da lahko pride pred mene in ne bo imel mini, dokler morilnega orožja ne izroči meni. — Ako dovolite, g. kapetan, bom tudi jaz tam. (Dalje prih.) » 15. septembra 1027. SLOVENSKI GOSPODAR Stras 8. eanje s Metmmi pripravami in njih pravilno čuvanje in m) o. ¡kuhanju žganja iz tropin. Vsak udeleženec tečaja dobi prosto prenočišče in dnevno 10 Din kot prispevek za prehrano. Razen tega dobijo ob koncu tečaja odlični tečajniki nagrade, obstoječe v orodju. Tečaji so namenjeni v prvi vrsti kmetskim in viničarskim mladeničem, pa tudi drugim, ki se hočejo udeležiti tečajev na lastne stroske. Kdor se želi katerega navedenih tečajev udeležiti, se mora čimprej, najpozneje pa do 28. septembra 1927 ustmeno ali pismeno prijaviti pri upravniku nasada, kjer zeli tečaj obiskovati. „ „ .... Največja volilna udeležba. V splosnem je bila pri nedeljskih volitvah udeležba volilcev med 48 do 65%. V sledečih občinah pa je bila udeležba nenavadno visoka. V Šenčurju (okraj Kranj se je udeležilo volitev 95.22% vol.il-®ev v Pamečah (okraj Slovenjgradec) 90.39%, v mestu Slo venigradec 90.36%, v Gorici (okraj Brežice) 89.8%, v Ko-privni (okraj Prevalje) 89%, v Cvenu (okraj Ljutomer) 86%, na Prežganjem 83.46, v Višnji gori 83.45%, na Polici 82%'(vsi okraj Litija). Značilno je, da so ti kraji po večini hribovski kraji. Grozna povodenj v Cel i u.x Savinjsko dolino je zopet zadela nepričakovana huda nesreča. Dočim smo živeli zadnje dni naravnost v poletni vročini, se je začelo v nedeljo, dne 11. t. m., proti večeru naenkrat oblačiti. Okoli 5. ure pop. je že padal miren dež, ki niti malo ni obetal nesreče, o kateri danes poročamo. Okoli pol dveh zjutraj je začelo silno deževati in je deževalo do pondeljka zvečer. V ponde-Ijek zjutraj se je med 7. 'in 9. uro v Gornji Savinjski dolini in nad Vitanjem utrgal oblak. Prva posledica tega preloma je bila strahovito narastla Hudinja, Uri «je okrog pol ene popoldne dosegla višek, nakar je začela lahko vpadati. Popoldne ni bilo več nevarnosti, da bi prestopila bregove. — Okrog pol desete dopoldne so ogromne mase Hudinje porušile takozvani Klinčev mlin nad Škof jo vasjo. Žagar M. Podrgajs, ki je skušal rešiti rušeči se jez, je pri tem utonil. V Gornji Savinjski dolini so vodne mase Savinje porušile most pri Radmirju 'in s tem prekinile stik s Solčavo. Promet je mogoč le še ob Dreti, ker je tudi most pri Nazarju ¡močno ogrožen. Visoka voda je okoli 12. ure dosegla v Mozirju 3 metre nad navadnim stanjem. Te višine voda dose-daj še nikdar ni dosegla, kar pomnijo najstarejši ljudje. V Celju je Savinja Okrog osmih naenkrat presegla navadno stanje za 160 cm, kakor ob strašni povodnji leta 1926. Ker je v krajih ob gornjem toku Savinje ves dan močno deževalo, se je razlila Savinja preko takozvanega otoka pri gimnaziji v Celju na Ljubljansko cesto in preplavila Gla-zijo. Mestni park je bil pod vodo. Pod viaduktom pri hotelu »Pošta« so prevažali ljudi s čolnom. Koliko je povodenj napravila škode, ni mogoče ugotoviti. Brv čez Savinjo v celjski park bi bila skoro postala žrtev povodnji. Močni hlodi in deske so se zagozdile v srednje oporišče in ga iztrgali. Če bi se bil brv porušila, bi moglo biti to uničujoče za kapucinski most, ki je zvezan s težkimi traverzami. V mestnem parku je voda okrog pol petih dosegla višino sedežev klopi. Oblastni odbor za poplavljence. Kakor poročamo na drugem mestu, je zadela zadnjo nedeljo in pondeljek celo Savinjsko dolino zopet nesreča poplave. Oblastni odbor je poslal takoj po prvih poročilih o nezgodi v najbolj prizadete kraje gornjegrajskega okraja 50.000 Din podpore. Oblastni inžener Fišer se je odpeljal v Savinjsko dolino, da pregleda poplavljene kraje in ugotovi škodo. Povodenj tudi na Kranjskem. Na drugem mestu poročamo, kako grozno povodenj je doživelo Celje in sploh Savinjska dolina. Občutno je zadela povodenj, ki je nastala v nedeljo in pondeljek, tudi Kranjsko in predvsem Gorenjsko. Na cestah po Gorenjskem, ki so blizu rek, potokov in hudournikov, je stala v pondeljek voda nad 1 m in pol visoko. Veliko škode je napravila povodenj v okolici Škofje-loke, kjer sta izstopila oba potoka. Hudournik Pšata, ki teče skozi Trzan, je tako močno narastel, da je poplavil vso trzinsko ravan. Kamniški popoldanski Vlak bi se moral kmalu iz Trzina zopet vrniti, v Domžale. Pod vodstvom požrtvovalnega postajenačelnika v Trzinu, ki je brodil vodo preko kolen, so napravili pot preko mostu najprvo samo z lokomotivo. Nato šele se je peljal preko mostu vlak. Tračnice so bile silno izpodjedene. V bližini Medvod je voda na nekaterih krajih segala skoro do železniškega tira. Mostova v Medvodah in pri Domžalah čez Bistrico sta bila v veliki nevarnosti. Most v Selški dolini je narastla voda odnesla. Ljudska Samopomoč v Mariboru. Na ustanovnem občnem zboru dne 8. t. m. se je izvolil sledeči stalni odbor: dr. Ivo Šorli, notar, kot načelni^; Franc Kurinčič, trgovec, kot namestnik načelnika; Friderik Zinauer, učitelj v pok., kot tajnik; Ferdo Leskovar, bančni ubradnik, kot blagajnik; namestnikom: Farkaš Janez, šolski ravnatelj v pok., in Kukovic Josip, posestnik, vsi v Mariboru; odborniki: Rapoc Ivan, posestnik v Mariboru; Balon Franc, posestnik in gostilničar na Pobrežju pri Mariboru; Weingerl Franc, posestnik na Pesnici; pregledovalcem računov: Krajnik Ivan, nadučitelj v p., Flak Avgust, carinski revizor v pok., in Sirnik Franc, železniški upokojenec, vsi v Mariboru. Izredna lovska sreča. Lovski čuvaj Ivan Šef na Pesnici je ustrelil tekom enega meseca 16 lisic. Kmetje in še bolj kmetice so izredno vesele te lisičje smrti. Iz marenberškega okrajnega zastopa. Dne 5. t. m. se je vršila v Vuhredu prva seja marenberškega novega okraj nega zastopa. Okrajni glavar g. Koropec je sprejel prisego novega gerenta g. Držečnika in potem se je vršila predaja. V sosvet je imenovanih'po velikem županu devet odbornikov, večinoma kmetov, gospodarjev in lesnih trgovcev dz marenberškega okraja. Planinski orel bi bil skoraj odnesel petletnega otroka. Od Sv. Petra pod Sv. gorami smo prejeli to-le poročilo: Zadnji petek, dne 9. septembra, je začel krožiti nad šent-petersiko župnijo silno velik planinski orel in najdalje se je sukal ptič v mogočnih lokih nad vasjo Srebernik. Orel je krožil dalje časa zelo visoko in v velikih kolobarjih. Naenkrat pa so bistre oči velikanske ptice ugledale na zemlji plen in kakor pšica se je žival pognala z višine navzdol k hiši posestnika Josipa Juraka, kjer se je na trati igral njegov petletni sinček. Videti ije bilo, da se velika ptica hoče lotiti nič hudega slutečega otroka. K sreči se je v bližini nahajal otrokov oče, ki je seveda takoj uvidel pretečo nevarnost. Skočil je po puško, pomeril in ustrelil krvoločnega gosta. Ustreljena orjaška ptica je planinski orel (belec), ki je po zračnih višinah zabredel v naše vinorodne kraje. Žival ¡je bila jako izstradana, tehtala je 8 kg ter meri z razpetimi perotmi 2 m 60 cm. Pismo iz Francije. Naš naročnik nam je poslal iz mesta Lyon na Francoskem to-le pismo: »Med biseri slovečih svetišč ima Francija v mestu Lyon baziliko N. G. de Four-viere. Vsi romarji in obiskovalci si na potu ogledajo to bogato cerkev s štirimi stolpi. Marijino rojstvo se obhaja na poseben tradicijonalen način. V hvaležen spomin, da je na Marijino priprošnjo v 17. stoletju kuga nehala, se zbere ta dan v baziliki ogromna množica vernikov. Zastopniki raznih župnij boljših slojev prisostvuje s svečo v roki pri sv. opravilu. Začilno je zvonenije,'imenovano: carillon. Cerkvene pesmi se igrajo na manual kot na glasovir. Pri darovanju se dva zastopnika mesta približata oltarju ter podari prvi debelo svečo, drugi en zlat v roke kardinala. Ker se to Marijino svetišče nahaja nad mestom kakor ljubljanski grad, se obrača ljudstvo iz trgov proti griču. Posvetitev Mariji se vrši na prostem pred kipom Matere dobrega sveta, ¡katerega prinesejo v procesiji gojenke sester sv. Jožefa. Zvečer po slovesnem vesperju je blagoslov mesta z Najsv. zunaj za baziliko. Točno ob 18. uri naznani bourdon katedrale sv. Janeza ob vznožju griča slavni trenutek. Ljudstvo se zbira na vseh trgih, posebno na obrežju reke Saone. Ob prvem strelu se množica pokloni proti hribu. Ob glasu claironov se vrši sv. blagoslov in zopet tretji strel naznani konec. Na ta obred so Francozi ponosni in žele navzočnost tujcev. Šolske sestre t Kranja naznanjajo, da otvorijo kmetij-* sko šolo, kamor sprejemajo gojenke, M so dovršile ljudsko šolo in so izpolnile 16. leto. Prvi zimski šestmesečna kme-tijsko-gospodinjski tečaj se prične dne 15. oktobra 1.1. Pou uk je slovenski in obsega sledeče predmete: verouk, gospodinjstvo, vzgojeslovje, računstvo, spdsje, živinorejo, zdravstvo, mlekarstvo, vrtnarstvo, uporabo sadja. Poleg tega se proučuje kuhanje, šivanje, pranje, likanje in vsa v gospodinjstvo spadajoča dela. Tista, ki je sprejeta v zavod, plača mesečno za stanovanje, hrano, kurjavo in razsvetljavo 500 Din, pouk sam je brezplačen. Nekolekovani prošnji je priložiti krstni list, zadnje šolsko izpričevalo, zdravstveno spričevalo, zavezno pismo staršev ali njih namestnikov, da bodo plačali vse stroške šolanja in obvezno pismo gojenke, da se bo natančno ravnala po hišnem redu. Prošnjo je nasloviti na vodstvo kmetijsko-gospodinjske šole v Kranju, kjer se dobijo na željo vsa potrebna pojasnila. Zahvala. Dne 4. avgusta t. 1. o polnoči je strela upepe-lila moje gospodarsko poslopje in tudi vso zalogo sena. Naš č. g. župnik Vogrin so si na lastne oči ogledali imojo nesrečo ter mi takoj v svoji darežljivosti brez moje prošnje ponudili brezplačno lepo parcelo otave na župnijskih travnikih, za kar jim izrečem tem potom svojo javno zahvalo! — Sv. Barbara v Halozah. Ivan Majcenovič, kmet v Dolanah št. 4. Po volitvah. Konečni izid volitev v narodno skupščino. Ministrstvo za notranje zadeve je izdalo uradno poročilo o izidu volitev v narodno skupščino. Izid je sledeči: (V oklepajih število poslancev pri zadnjih volitvah dne 8. februarja 1925.): SLS 20 (20) —; Radikali 112 (140) —28; Davidovičevi demokrati 61 (36) +25; Radič 60 (68) —8; SDS 23 (22) +1; Spaho 18 (15) +3; Zemljoradniki 9 (5) +4; Hrvatski federalisti 2 (—) +2; HPS (Barič) 1 (—) +1; Pucelj 1 (1) —; Socialisti 1 (—) +1; Črnogorski federalisti 1 (3) —2; Madžari 1 (—) +1; Nemci 6 (5) +1. — Skupaj 315 (315). Naš Jugoslovanski klub ibo štel že po zgoraj omenjenem izidu 21 članov, ker je poslanec Barič izvoljen od pristašev -naše Hrvatske ljudske stranke. — Mandat za mesto Ljubljana je sporen, ker so Žerjavov! demokratje pri ljubljanskih volitvah po stari navadi goljufali. Voliti so za že ; davno mrtve, nekateri po večkrat, in na enem volišču so celo zadelali na naši skrinjici luknjico in potem nosili iz naše škatlje kroglice v svojo. 0 nepoštenosti samostojno-* demokratskih agitatorjev bo še razpravljal Beograd in je veliko vprašanje, če ho Žerjavov tovariš dr. Kramer pra-vomočni ljubljanski poslanec. Pribičevič-Žerjavova stranka je takoj po volitvah raz-trobila v javnost, da so dobili samostojni demokratje nad 30 mandatov, a sedaj je padla ta prvotna baharija le na 23 in g. Pribičevič ni prav nič porastel, akoravno je to obetal pred volitvami in poročal, da je posečalo njegove shode po več tisoč ljudi. Radikalna stranka bo ostala po volitvah enotna in je izrazil ministrski predsednik Velja Vukičevič zadovoljstvo nad izidom volitev. Treba še v očigled izidu volitev posebno povdaritf, da je propadlo tokrat več onih radikalskih kandidatov, ki so pripadati Pašičevi skupini in bili na glasu kot korup-cijonisti. Gospodarstvo. RAZSTAVA KMETIJSKIH STROJEV. V dneh od 17. do 25. t. m. se vrši v Ljubljani v prostorih ljubljanskega velesejma prireditev »Ljubljana v jeseni«, na kateri bode združeno večje število raznih razstav. Med njimi bo najobsežnejša kmetijska razstava, ki bo razdeljena v posamezne oddelke. Zelo zanimiv bo letos raz- Naša društva. Prosvetna zveza v Mariboru vsem včlanj. društvom! Veliki župan v Mariboru je z dne 19. 7. 1927, P. br. 465-2-26, za vse šolske upravitelje in vsa kulturna društva razposlal razpis ministra prosvete z dne 23. 12. 1925, P. br. 16.460, s katerim se naroča, da si društva v svrho oprošče-nja takse za prošnje in vloge na kr. urade do 15. 12. 1927 nabavijo štambiljko s predpisanim besedilom: »Osvobojeno samo od plačanja takse iz F. št. 1 z rešenjem g. finančnega ministra od 10. 3. 1925, št. 11.570.« Radi enotnosti si naj društva štambiljke naročijo potom Prosvetne zveze v Mariboru. St. Križ pri Mariboru, Na Malo Križevo, dne 18. t. m., ob 10. uri predpoldne, obhaja naša mladeniška Marijina družba znamenito slovesnost razvitja novega prapora. Popoldne istega dne priredi naše bralno društvo zanimivo igro: »Kjer ljubezen, tam Bog.« Pridite zlasti mladeniči sosednih župnij tisti dan k nam, da se radujete z nami vred. — Odbora. »■« Dekliški Ciril-Metodijski tabor na Oljki v Sav. dolini se vrši v nedeljo, dne 18. t. m., ob 10. uri dopoldne. Najprvo je služba božja na čast Cirilu in Metodu. Nato pa se vrši tabor po sledečem sporedu: 1. Pozdrav pred sliko Cirila in Metoda. 2. Pesem Cirila in Metoda »Bodita nam brata zdrava«. 3. Predavanja: a) Ciril in Metoda vzora mladini, b) Delovanje Cirila in Metoda med Slovani, c) Trpljenje in smrt Cirila m Metoda, d) Kako je Slomšek izpolnjeval in širil oporoko sv. Cirila in Metoda. 4. Slomškova pesem Sv. Križ. 5. Slomškova deklamacija o Sv. Križu: Oj križ, na visoko postavljen. Cerkveni govor ima savinjski rojak, vlč. g. kanonik dr. Cukala. Mladenke Savinjske in šaleške doline, 18. september je naš dan! Razodenimo svoje ciril-me-todijsko srce ter ljubezen do vere Križanega, ki sta jo o-znanjevala sv. Ciril in Metod, z obilno udeležbo na gori Oljki. Sv. Marko niže Ptuja. Bralno društvo ponovi v nedeljo, dne 18. septembra, gledališko igro »Žrtev spovedne molčečnosti«, ki je bila tukaj prvokrat vprizorjena v nedeljo, dne 28. avgusta t. 1., z velikim uspehom. Tokrat vabimo p. n. sosede, da pridejo k naši prireditvi, ki bo popoldne po večemicah. — Odbor. Središče. Ljudski oder Središče naznanja, da otvori svojo gledališko sezono za leto 1927—28 v nedeljo, dne 18. t. m. Vprizori se Finžgarjeva »Veriga«, ljudska igra v treh dejanjih. Zgodba je to, ni nič drugega, za ogledalo postavljena, kako strasti iz malenkosti porojene spačijo obraz ljudski duši in jo preslepe, da tava in išče v temi, kar ji je v pogubo, ne vidi pa velikih resnih ciljev, do katerih vodi pot ljubezni. Začetek ob pol 8. uri zvečer v Krekovi dvorani. — Ljudski oder bo skrbel za igre v naslednji sezoni, ki bodo ljudstvo v razvedrilo, predvsem pa v pouk in kulturni napredek. Pokazal bo raz odersko pozornico narodu ljubezen, dobrosrčnost, ponižnost, pobožnost in druge lepe lastnosti v spodbudo ljudstvu, kazal pa tudi trdosrčnost, neusmiljenost, hudobijo itd. v svarilo občinstvu -in s humor jem razveseljeval publiko. Priporoča se cenj. občinstvu še zanaprej v naklonjenost in mnogoštevilne posete predstav. Dramlje pri Celju, še par dni nas loči od težko pričakovane nedelje, dne 18. septembra. Ta dan prispejo Orli in Orlice iz celjskega okrožja in od drugod, da slovesno proslavimo ustanovitev orlovskega odseka in orliškega krožka v Dramljah. Naša nadebudna mladina se hoče pri- I ključiti mogočnim orlovskim vrstam, ki že 20 let utirajo j pot katoliški misli med Slovenci. Dolžnost vseh faranov je, i da podprejo to stremljenje, da bo novorojena orlovska dru- i žina mogla uspešno zasaditi orlovski prapor v kraju, kjer j do sedaj še ni bilo nobene katoliške organizacije. Že sedaj ' vabimo domačine kakor tudi okoličane, da ta dan, 18. septembra, pohitijo vsi v Dramlje. Na veselo svidenje. Bog živi! — Odbor. Mala Nedelja. Tombola Društvenega doma je uspela v najlepšem redu. Kravo je dobil Antonič iz Sv. Jurija, drva Alojz Kranjc iz Male Nedelje, moško obleko Slana Martin iz Male Nedelje, žensko obleko Vrbnjak Alojz iz Sv. Tomaža itd. Komur letos ni bila naklonjena sreča, isto lahko dobi mogoče drugo leto zopet na angeljsko nedeljo. iiiiuiiBiaiiiiaiuiiiiH PLETENE JOPICE ^.SS.1* I bfa 1 bilk IVI I**! najcenejše tam kjer jih delajo doma, in to je V PLETARNI M. VEZJAK MARIBOR, VETRINSKA ULICA 17 1247 Kostrivnica. Tukajšnji orlovski odsek priredi dne 2. oktobra t. 1. ob priliki svoje petletnice javno prireditev s sledečim sporedom: Ob dveh sprejem gostov na Podplatu, sprevod z godbo na čelu v Kostrivnico, večernice in procesija, nato telovadba članov, članic in obojega naraščaja ter orodna telovadba. Bog živi! Bolani na pljučah! Tisoče že ozdravljenih! Zahtevajte takoj knjigo o moji Novi umetnosti prehranjevanja, katera je že mnoge rešila. Uporablja se lahko pri vsakem načinu življenja, in pomaga bolezen hitreje premagat. Telesna težai se poveča in pljuča polagoma zapnenijo. Resni možje zdravstvenega znanja potrjujejo izvrstnost moje metode ter jo radi uporabljajo. Čim prej začnete s tem prehranjevanjem tem bolje je. Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo, iz katere izveste mnogo koristnega znanja. Ker pa moj založnik samo lO.OOO knjig zastonj razpošilja, pišite takoj, da boste tudi Vi med tistimi srečnimi prejemniki Georg Fulgner, Berlin-Neukölln, Ringbahnstrasse 24, Abt.: 847. 01029191534823532323485353235353484823532353482323534848234848235323482323234823232348535348482348534853482323 j ored kmetijskih strojev, Id bo nudil pregled različnih stro jev in orodja, ki jih potrebuje slovenski kmet za obdelovanje svoje zemlje in za svoj ostali kmetijski obrat. Ob tej priliki bodo kmetovalci imeli najlepšo priložnost za nakup vsega, kar potrebujejo v kmetijstvu. Od dobrega stroja, oziroma orodja, je posebno v kmetijskem obratu odvisna tudi kakovost dela, ki se ga z njim vrši in istočasno tudi uspeh ali pridelek, ki se ž njim doseže. Zato tudi vidimo, da stremi industrija kmetijskih strojev neprestano za tem, kako bi izboljšala stroje, da bi ti prvič čim bolje vršili namenjene jim naloge, drugič, da bi olajšali, spopolnili in pospešili človeško delo, in tretjič, da ibi živini olajšali trud pri pogonu. To so glavni cilji, ki jih zasleduje že odnekdaj industrija kmetijskih strojev v zvezi s praktičnim kmetijstvom. Pred nabavo orodja in strojev mora pa kmetovalec dobro preučiti, kaj je zanj najprikladneje, kajti od tega je v veliki meri odvisma dobičkanosnost njegovega obrata. Preden se torej odloči za nakup kakega pluga, brane ali kakega drugega stroja, je priporočljivo, da si ogleda več takih predmetov in po možnosti pri več trgovcih. Tam, kjer dobi najboljše jamstvo, da bo stroj za njegove razmere najprimernejši, ga bo tudi nabavil. Na tak način bo lahko vsak 'kmetovalec dobil tisto, kar (je zanj najprimernejše. Za nakup orodja in strojev pa ni boljše prilike, kakor so ravno kmetijske razstave, ki se redno prirejajo v zvezi z razstavo strojev in drugega orodja. V naprednejših državah so že tako daleč, da imajo vsako leto spomladi in jeseni obširne kmetijske prireditve, na katerih zavzemajo največ prostora ravno kmetijski stroji. Tja prihajajo kmetje iz vse države in si izberejo ono, kar potrebujejo in kar jim je najbolj po volji. Tu se jim nudi prilika, da vidijo od enega in istega orodja več vrst, da presodijo, katera vrsta je za nje majprikladnejša in po potrebi tudi najcenejša. Tudi pri nas se bodejo morali posestniki privaditi temu načinu nabave strojev, kajti samo tako bodo prišli v posest najboljšega in najcenejšega blaga. Letos se bo kmetovalcem v Sloveniji prvič nudila prilika, da si na kmetijski razstavi ogledajo in seveda tudi nabavijo potrebne stroje, ker bodo razne tvrdke razstavile to blago v večjem obsegu. Taiko bodo tu razstavljeni za slovenske zemlje najprikladnejši in splošno vpeljani Sackovi plugi raznih velikosti in vrst, plugi obračilniki, izravači za krompir, planeti za okopavanje in drugo slično zemljedel-sko orodje. Dobile se bodo tudi razne njivske in travniške brane, sejalni stroji, razne vrste mlatilnic, čistilniki za žito, veterni mlini, Heidovi in drugi trijerji, nadalje slamo-reznice, reporeznice, koruzni rObkači, sadne in grozdne stiskalnice in mlini ter razni drugi stroji in orodje. Raznovrstnost razstavljenega orodja in strojev bo zelo velika, tako da si bo lahko vsak posestnik nabavil vse, kar potrebuje. Naši kmetovalci pa bodo z veseljem porabili to priliko, da pridejo na to razstavo in si nakupijo, kar potrebujejo. S tem si bodo prihranili mnogo potov, stroškov in bodo gotovo najceneje prišli do dobrih strojev in kmetijskega orodja. ZELENA KORUZA KOT SOČNA IN TEČNA KRMA PO ZIMI. »Grazer Tagespost« z dne 11. t. m. poroča, da je bilo na kmetijski razstavi letošnjega jesenskega velesejma v Grazu videti tudi razstavljena koruzna stebla v orjaški višini 3% do 4 m. Koruzo s to rekordno višino je razstavil predsednik štajerske kmetijske zbornice g. F. Kandler, ki se že mnogo let bavi s pridelovanjem zelene koruze zgolj za okisanje n za potkladanje živini po zimi Omenjeni list poroča dalje: Dosedanji uspehi tega v Ameriki že več desetletij znanega in v velikem obsegu preizkušenega pridelovanja in predelave koruze za okisanje (ansilaže) so tudi na Štajerskem zelo zadovoljivi. V svrho okisanja in pohranitve za zimo se koruza požanje v na pol zrelem stanju, ko je zrnje še mlečno. V tej dobi zrelosti vsebuje rastlina največ re-dilnih snovi, predvsem sladkorja. Koruzna stebla s storži in z listjem se na drobno sesekajo in se spravijo v posebne jame ali stolpe (silo) ter se nadalje postopa, kakor je bilo že večkrat popisano v »Kmetovalcu«. Pripravljanje koruzne ansilaže (okisane koruze) je najlažji, najzanesljivejši in najizdatnejši način okisanja, oziroma konzerviranja zelenih krmil za zimsko dobo. Dobro pripravljena koruzna ansilaža ostane nepokvarjena tudi več let in je izborno krmilo, M ohrani pri kravah tudi v zimski dobi mlečnost na enaki višini, kakor po leti in ki |je vrhutega prikladno tudi za pitanje. To so letos dokazali neoparečenii, znanstveni poizkusi avstrijske preizkusne postaje v Admontu. Za napravo ansilaže se vporabljajo domače ali tuje vrste koruze; zadnje, ki rastejo bujnejše in napravijo močnejša stebla in storže (konjski zob) so priporočljivejše, ker je množina njihovega zelenega pridelka višja. Povprečni pridelek zelene koruze za okisanje znaša na posestvu g. Kandlerja 500 do 600 meterskih stotov na 1 ha. Krmilna, oziroma redilna vrednost dobre koruzne ansilaže je enaka polovični vrednosti dobrega sena. Pridelek redilnih enot na 1 ha zelene turščice je torej ogromen. Okisanje zelene koruze ima to veliko prednost, ker se lahko izvrši tudi v manj popolnih stolpih (tudi v lesenih) in jamah. Nevarnosti radi pokvarjenja skoro ni nobene. Sedanji narodno-gospodarski položaj kaže, da je iskati slovenskemu kmetu — ne oziraje se na gozdarstvo — najzanesljivejši in najizdatnejši vir dohodkov v živinoreji, predvsem v mlekarstvu in v sadjarstvu. Upi, ki smo jih stavili s tako gorečnostjo na hmelj, so menda splavali za vedno po vodi. Živinoreja, oziroma mlekarstvo pa se bo tudi pri nas znatno dvignilo in bo postalo dobičkanosnejše, ako se nam posreči tud v naših malokmečkih razmerah, kakor je uspelo že na mnogih veleposestvih pripravljati stalno dobro, sočno in tečno krmo za zimo. To nam bo mogoče predvsem z uspešnim konzerviranjem zelene krme. P. Wernig. Hmeljarjem! Mednarodna konferenca srednjeevropskih hmeljarjev, ki se je vroila dne 8. t. m. v Žatcu (Češkoslovaška), je prišla do prepričanja, da ao Ietosn|e manj u- godne oene za hmelj povzročali deloma tudi hmeljarji sami in sicer: 1. z nadležnim in nepotrebnim ponujanjem pridelanega blaga in 2. z brezmemim širjenjem hmeljskih na-; sadov. Konferenca je nadalje naročila vsem hmeljarskim organizacijam, da delujejo na to, da se odpravita gori navedena nedostatka in da si hmeljarji prizadevajo, pridelovati le hmelj najboljše kakovosti. Upoštevajte torej vestno in dosledno dane vam nasvete! Živinska razstava. Dne 22. t. m. ob pol 9. uri dopoldne se vrši v Šmarjeti pri Rimskih toplicah na sejmišču razstava plemenske živine murodolske pasme članov kmetijskih podružnic laškega sreza. Razdeljenih bo okrog 70 denarnih nagrad. Glavni namen razstave je pospeševanje izključno murodolske govfedi v tukajšnjem okraju. Zelje in krompir se dobro prodaja! Ker je v južnih krajih bila zelo huda suša, ni ne zelja in ne krompirja. Zato je zdaj v Sloveniji izredno povpraševanje po tem blagu. Zelje se plačuje 1 kg po 1 Din in krompir 1 kg po 1.50 Din. Mariborski trg dne 10. septembra 1927. Kljub deževnemu vremenu 'je bil trg dobro založen in kupčija je bila že v prvih predpoldanskih urah zelo živahna. Slaninarji so pripeljali na 31 vozeh svinjine, kmetje pa na 50 vozeh zelja, krompirja, čebule in diuge zelenjave, na 12 vozeh pa raznega sadja na trg. Cene mesu so se ustanovile in sicer so slaninarji prodajali svinjino po 15 do 30 Din, slanino pa po 22 do 25 Din. Domači mesarji govedino po 10 do 18 Din, teletino po 15 do 22.50, ovoje meso po 8 do 10 Din kg. Cene drugim mesnim izdelkom so ostale neizpremenjene. — Perutnine in drugih domačih živali je bilo okoli 600 komadov. Cene so bile: piščancem 12.50 do 25, kokošem 30 do 50, racam, gosem in puranom mladim 30 do 50, starim 60 do 100, domačim zajcem 10 do 35, angora-zajcem 75 D komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice so bile cene: krompirju 1 do 1.25, čebuli 2 do 2.50, česnu 8 do 12, paradižnikom 2 do 4, hrenu 9 do 10, kislemu zelju 4.50 Din kg; glavnati solati 0.25 do 0.75, ohrovtu 0.25 do .50, karfijolu 1 do 3, kumarcam 0.25 do 2, bučam 0.25 do 2.50, rdeči pesi 0.25 do 1, kolerabi 0.50 do 0.75, komad pe-teršilja 0.25, zelena 0.25 do 1 šopek, kupček graha v stro-čju 1, luščenega 4 do 5, fižola v stročju 1, kifelčkarja 1, zelene paprike 10 Din kg; jabolka in hruške so se prodajale po 4 do 10, češplje so se prodajale topot, ko ni bilo bosanskih a trgu, po 6 do 7 Din kg, oziroma po 8 komadov za 1 Din, breskve po 14 do 18, grozdje po 8 do 10, datelji p* 25 do 30, mandelji po 60 do 75, orehi luščeni po 40 do 50, mak po 18 Din kg, limone po 0.50 do 1 Din komad; cvetlice 1 do 6 Din, z lonci vred 15 do 50 Din komad. — Lesena in lončena roba 1 do 100 Din, lesene grablje 6 do 8 D, toporišča 8, držala za kose 20 Din, brezove metle 2.25 do 5 Din komad. — Seno in slama: V sredo, dne 7. t. m., so kmetije pripeljali 24 vozov sena, 4 otave in 9 slame, v soboto, dne 10. t. m., kljub deževnemu vremenu 9 vozov sena in 4 slame na trg. Cene so bile senu 50 do 87.50 Din, otavi 50 do 60 Din, slami pa 30 do 50 Din za 100 kg. Zanimivosti. ■ « Najbolj visoka ženska kaznilnica. V Newyorku se že gradi 28 nadstropij visoki nebotičnik, ki je namenjen za žensko ¡ječo. Zločinke bodo uživale vse udobnosti, a trpele pod strogimi pravili. Vsaki razred bo strogo ločen od drugega. Tako je namenjeno tretje nadstropje prvič kaznovanim osebam. Tudi ponovno kaznovane so ločene od onih, katere se že ne morejo poboljšati. Oblasti upajo, da taka ječa ne bo »visoka šola za zločince«. Spodnja nadtsropja so namenjena telovadbi, ker bi se hiša pri velikih prostih vajah v gorenjih nadstropjih preveč zibala. Bolnica, jedilnica, knjižnica in cerkev so vse nameščene zgoraj, ker je manj občuten mestni ropot. Majnika se bodo selila v nebotičnik prve zločinke. Usode iznajditeljev. Ravno pred sto leti je neki kemik na severnem Angleškem pričel izdelovati vžigalice, katere je prodajal po en šiling škatljo. Za one čase, ko je denar predstavljal mnogo večjo vrednost kot pa danes, je bilo to silno drago in le najboij bogati sloji so ¡jih kupovali. Štiri leta je tako delal, a ni mu prišlo na um, da bi iznajdbo patentiral. Tako pa ga je prehitel drugi in obogatel, iznajdi-telj sam pa ni imel od tega nobenih koristi. — Francoz Ch. Cros je pred Edisonom iznašel fonograf, a ker je opustil patentiranje iznajdbe, je umrl kot siromak. — Toda temu in še marsikomu se ni tako godilo kot iznajditelju aluminija. Aluminij je namreč že v starem Rimu nekdo iznašel. Ko je Tiberij videl posode izdelane iz tega blaga, se je prestrašil, misleč, da bodo njegove srebrne in zlate posode postale brez vrednosti in dal je iznajditelja obglaviti. — Dostikrat so kaj nenavadni motivi privedli do iznajdb. Tu sem spada tudi pletilni stroj. V času, ko je živel William Lee, so nogavice le z roko pletli. Lee pa se je zaljubil v neko pletilko. Ker pa ni marala o njem nič slišati, je sklenil maščevanje. Po dolgem trudu je iznašel stroj, ki naj bi nogavice pletel hitro in poceni, tako da bo ona, ki ga je zavrgla, ob zaslužek. Tako je nastal prvi pletilni stroj, a Lee ni imel dosti koristi od tega. V bližini Nottinghama na Angleškem je postavil tovarno ter od kraljice Elizabete skušal doseči monopol za izdelavo nogavic s strojem. Kraljica pa ni hotela, da bi prišlo toliko pletilj ob kruh, zato ni dopustila izdelave, kakor je to Lee nameraval. Šel je nato v Francijo v upanju, da se mu bo isto posrečilo tam, a tudi tu ni dobil privoljenja ter umrl v uboštu. Nesmiselne vremenske prerokbe. Dostikrat čujemo trditi ljudi, da je vreme kakega gotovega dne odločilno za kak poznejši čas. Kaj je na tem resnice? Ako pregledamo take prerokbe, nam mora biti takoj jasno, da so vse take nemogoče, ker si po večini same nasprotujejo ter vodijo do nesmisla. Tako je n. pr. razširjena prerokba, da kakršno je vreme 1. januarja, tako je potem tudi cel mesec januar, in da je vreme 2. januarja (dasiravno je že 1. januarja določeno), odločilno za februar in ker to še ni zadosti, tudi še za vreme sledečega septembra. Tudi pravijo, da je vreme 31. dne prvega meseca v letu odločilno za vreme meseca marca, dasiravo je bilo že 1. januarja določeno, kakšno bo zadnjega. Ako je sv. Pavla dan, to ije 25. januar, (torej zopet ne drži prerokba 1. januarja) lepo vreme, bo celo leto lepo. Po prerokbi 1. januarja mora biti tudi 25. januarja lepo in ako je temu tako, potem celo leto ne sme biti drugače in so vse nadaljnje razlage odveč. Tudi se dostikrat čuje, da bo vreme po zimi tako, kakoršno je 2L novembra. Če je torej 1. januarja lepo, mora biti tudi 25. januarja in logično potem tudi 21. novembra ter bi morali po tej lestvici imeti lepo vreme brez konca in kraja. Toda po ljudskih prerokbah je vreme odvisno še od mnogo drugih dni. Tako n. pr. od Svečnice, t. j. 2. februarja, sr. Medarda 8. junija, 40 mučencev 10. marca, 3. julija to je prvega pasjega dne, sv. Jerneja 24. avgusta itd. Raziskovalci, ki imajo čas za take stvari, si niso prav na jasnem, zakaj ee najraje prorokuje za 40 dni skupaj. Mislijo pa, da je to od tega, ker je v času Noetovem 40 dni deževalo itd. Najhitrejše bitje na svetu. Neki angleški učenjak je temeljito proučaval letalsko zmožnost neke južnoameriške muhe, znane pod imenom Cephonemia. Učenjak nazivi je to muho kot najhitrejše bitje na zemlji, kajti ta preleti v eni uri 1230 km, torej nekako 350 m v sekundi. Z ogromno silo, ki je nakopičena v muhi, se pomika tako hitro, da ima gledalec vtis, da je videl le brezkončno črto. Ako bi bil človek zmožen konstruirati letalo, ki bi imelo enako brzino, potem bi se dosedanji rekord, ki znaša 460 km na uro, potrojil. Kako se godi angleškemu kmetu. Neki angleški far-mer, ki v veliki meri goji grah, ga je lani prodal za 380 funtov, to je za 104.500 Din. Lepa svota, bo vsakdo rekel. Toda preden je postavil grah na trg, je imel stroškov 415 funtov (114.125 Din), torej je imel 10.000 Din izgube. Neki drugi farmer je poslal na trg 39 vreč graha in po odbitku vseh stroškov mu je ostalo še pol krone (25 Din). To si je dal vdelati v okvir kot v spomin na »sijajno« kupčijo. Dva kmeta sta prišla v neko londonsko restavracijo, kjer sta si naročila kosilo. Izračunala sta, da sta za krompir, ki sta ga dobila, plačala 4 penije (6 Din). Računala sta še dalje ter dognala, da dobi restavrater za tono krompirja 180 funtov (49.000 Din), med tem ko je dal zanj samo 3 funte (825 D). Vsaj r,den izmed njiju ga je tako prodal. Neki farmer je prodal zgodnje zeljnate glave po 3^ penija (5 Din). Žona njegova pa je drugi dan kupila eno teh prodanih glav ter plačala zanjo 1 šiling (14 Din). Tudi angleški sadjerejci se pritožujejo nad slabimi cenami za svoje pridelke. Neki poljedelec je prodal jabolk v vrednosti 1200 Din, a plačati je moral za prevoz na trg, tržno takso ter onemu, ki je jabolka prodajal, 425 Din. Mnogo kupčij je na Angleškem, ki se ne izplačajo, a najslabša med temi je prodaja sadja in zelenjave. Torej tudi angleškemu kmetu ni postlano z rožicami, kakor bi marsikdo mislil. Pozabljena vas. V Blagoveščensk ob kitajski meji se je povrnila ruska ekspediicija, ki je preiskala obmejne gozdove. Ob reki Arhari sredi močvirja v notranjosti pragozda je našla vas s 400 staroobredniskimi prebivalci, katera doslej nikomur ni bila znana. Kmetje so dobri lovci in tudi premožni, ker prodajajo Kitajcem kožuhovino, oziroma je-lenje rogove za zdravila. Na vasi niso nikoli videli kakega tujca. Ko so vprašali prišleci, ali imajo tu kakega boljševi-ka, so vprašali kmetje: »Kdo pa je to boljševik? Nismo o njem nič čuli.« Kandidatne liste za občinske volitve se ne smejo prosto kupovati, ampak se dobijo le uradnim potom. Veliko županstvo jih je poslalo na glavarstva, ki jih morajo dati občinam na razpolago. Prosimo pa vse naše župane, da iste takoj zahtevajo od glavarstva, da jih bodo imeli pravočasno na razpolago. Naročanje kandidatnih list pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru je torej brezuspešno, ker jih prodajati ne sme. Pisma iz domačih krajec Pobrežje pri Mariboru. V naši občini se vrši ▼ nedeljo, dne 18. t. m., popoldne ob štirih, slovesna blagoslovitev prenovljenega križa ob izhodu Drevoredne ulice od Zrkovške ceste. Občina je s pomočjo darežljivih eoobčanov olepšala Drevoredno ulico. Z večjimi svotami sta se v zadnjem času odlikovali Spodnještajerska ljudska posojilnica v Stolni ulici ter Posojilnica v Narodnem domu. Pri slovesnosti bo sodelovala brezplačno godba Omladine iz Maribora. Potem bo mali sestanek na vrtu gostilne Reibenšuh. Hoče. V nedeljo, dne 11. t. m., smo položili t naročje matere zemlje ob obilnem spremstvu vrlo versko in narodno zavedno ženo Marijo Visočnik. Pevci so ji zapeli na domu in pri grobu ganljive žalostinke. Blaga žena, počivaj v miru! — V drugi polovici meseca oktobra se začne v Ho-čah kmetijsko-gospodinjski tečaj za dekleta, za katerega je veliko zanimanje. Ob tej priliki bi radi priredili tudi gospodinjsko razstavo. Sv. Lovrenc v Slov. gor. Opozarja se vse domačine in sosede na krasne kinopredstave v stari šoli v nedeljo, dne 18. septembra ob vsakem vremenu »Rojstvo, življenje in trpljenje Jezusa Kristusa«. Predstave po rani sv. maši, po pozni sv. maši šolska, eno po večernici in ena ob 6. uri zvečer. Ne zamudite in oglejte si vsi to znamenitost! Sv. Anton v Slov. gor. Potovalni kino priredi v nedeljo, dne 25. t. m., v šoli poučno predavanje s predvajanjem veličastnega kinofilma »Rojstvo, življenje m trpljenje Jezusa Kristusa.« Predstave so po rani sv. maši, po drugi sv. maši šolska, ena po večernici in ob 6. uri zvečer. Opozarja se vse sosede in domačine, da si vsi ogledajo to znamenitost. Trnava-Št. Rupert pri Gomilskem. Naše mlado gasilno društvo marljivo dela na zgradbi doma, ki bo v ponos društvu in dobrotnikom, ki so omogočili dogotovitev ponosne stavbe. Poleg tega si je društvo nabavilo moderno motorno brizgalno, pri čemer se društvo ni strašilo ogromnih stroškov. Slavnost v nedeljo, dne 25. t. m., bo gotovo veličastna manifestacija marljivosti in vstrajnosti, osobito ker bo isto podpirala še trboevljska rudarska godba, ki je občeznana, a nam je žal le redko dana prilika jo slišati. Društvu pa želimo mnogo uspeha! Ložno pri Sv. Florijanu ob Boču. Romarski shod, ki ae vrši vsako leto pri naši ljubi Gospej Lavretanski ob presL menu Marijinem, se letos radi volitev dne 11. m- preloži na nedeljo, 18. t. m. — Župni urad Sv. Florijan ob Boču. Laško. Kakor vsako leto, bo tudi to leto velika slovesnost pri podružnici sv. Mihaela že v soboto, dne 24. in ▼ nedeljo, dne 25. t. m. Prijatelji in častilci sv. Mihaela se od ra cd á 03 © ¡¡5 oŠ PH O O ra 0 M ca N Brezno 209 47 6 15 » 4 8 Gortina 229 40 1 4 28 1 1 Kaplja 267 137 1 4 4 1 5 Marenberg 509 28 2 32 83 27 55 5 1 Mata 420 51 10 34 1 193 1 Pameče 156 137 2 1 1 Podgorje 334 172 3 30 4 1 3 3 Razbor 157 102 1 8 2 2 6 Remšnik 313 91 24 9 10 6 5 Ribnica 573 115 1 47 26 3 22 32 1 Slovenjgradec 414 200 6 74 66 6 6 16 Stari trg 381 215 2 6 1 1 6 4 Sv. Aadraž 4». Velenju 234 157 2 13 1 3 1 Sv. Anton na Pohorju 132 8 1 41 1 3 1 Sv. Primož n. Pohorju 100 40 37 2 23 1 1 Sv, Vid n. Valdekom 137 53 9 1 3 Št Uj nad Velenjem 209 147 1 1 4 15 Št Ilj pod Turjakom 619 256 13 22 1 1 66 2 Ši Janž na Vin. gori 333 124 10 4 1 16 Št. Janž pri Dravogr. 384 162 2 15 12 15 25 2 Škale 457 179 3 10 1 4 109 8 Šmartno p. Slovenjgr. 419 163 4 17 12 1 Bele vod* 206 98 4 3 1 1 11 2 Šoštanj 891 213 2 122 100 3 103 18 Topolščiea 311 120 31 14 1 34 8 3 Trbonj* 163 33 6 5 35 4 Veleaj« 766 232 4 44 12 2 17 194 7 Vnhred 113 10 60 1 13 2 1 Vnzenica, 413 63 26 27 44 7 47 6 1 Sv. Florja« 235 103 28 3 1 1 Volilni okraj P i U j. > u Število oddanih glasov V«li£če 0 > cd •0 co 'O 3 M OD 00 '3 5 m u > ►4 P a '•3 a 0 bo © KO C/j 3 tí ra © iz¡ 1 0 ra 0 M cs SJ Breg 567 160 1 34 105 7 33 27 2 Cirkovee 532 182 16 7 9 5 22 1 7 Dornav» 476 192 36 9 4 2 6 6 1 Gradišč« 196 33 6 26 19 22 Jiršovcl 319 175 5 5 3 1 13 1 Kroevina, 350 140 3 46 28 3 10 9 Leskovec 538 249 63 19 21 1 1 1 Nova cerkev 717 105 11 12 144 2 1 3 Polenšak 277 135 23 3 1 Ptuj I. T AIR 65 1 85 139 10 28 12 1 PtujIL IUID 51 2 84 131 4 19 17 1 Majšperg 315 118 8 7 33 3 1 Ptujska gora 471 124 54 45 2 1 1 1 1 Ragoznica 481 173 9 17 15 15 14 20 Sela 545 131 14 14 67 1 3 2 Sr. Barbara v Hal. 576 113 37 36 28 6 5 2 Sv. Marjeta niže P trnja 531 386 3 14 6 2 4 1 Sv. Andraž t SL gor. 593 198 21 15 St. Lovrenc na Dr. p. 420 158 60 20 4 1 4 1 Sv. Lovremc t SI. gor. 679 377 25 11 2 3 4 Sv. Mark« 641 395 3 29 30 1 2 St. Urhaa 288 134 17 5 10 1 Sv. Vid 380 83 16 31 111 2 Trnovska tm 316 172 5 11 1 1 1 Vnrberg 338 238 6 2 1 2 Zavri 502 250 3 3 7 11 1 1 2 Zlafolie}« 702 268 59 6 10 2 25 6 1 Spvhlja 336 215 7 5 4 X 3 1 Y«li6če Štev. volilcev Število oddanih glasov S.L.S. Radid ra O ra Nemci Radikali Socijalisti Komunis. Zagorski Beltinci 870 484 24 58 4 19 1 4 Bogojiaa 817 493 4 18 6 37 1 3 Bratonea 554 407 2 15 3 1 Centi ba 640 27 26 37 120 118 15 13 1 Črensovei 1129 810 3 18 8 14 2 5 2 Dobrovmik 769 115 10 106 28 108 2 3 1 Dol. LendaTa 715 64 30 42 29 306 27 1 2 Gaberje (Gjertjanoš) 809 204 25 52 61 77 9 3 Gomili c* 479 321 2 24 2 13 1 3 Kobilje 491 91 17 58 62 32 2 1 Odran« 623 422 4 36' 3 4 1 TurniSe« 910 307 6 a 4 89 5 V «lika Pota«* 460 313 6 7 9 23 3 2 a o M M S I N Volilni okraj Konjic e. > & Število oddanih glasov Volišče "o CO ■o ra '3 "3 M 03 CO '3 3 M CQ U > •3 Q a '•3 I O bo KO' cd eS tí ra ž tí O ra W tS3 Čadram 668 334 25 11 1 58 1 1 Hudina 234 111 2 3 4 Kebclj 207 146 1 5 1 1 5 1 Konjice I. 560 230 7 9 64 6 18 2 4 Konjice II. 485 170 3 55 182 4 5 1 Loče 562 207 5 43 99 10 2 Prihova 363 260 1 7 8 1 1 Stranice 172 57 10 8 10 12 1 Sv. Kunigunda 290 178 1 1 4 1 1 Sv. Jernej 244 158 3 5 17 4 Špitalič 337 150 36 14 2 1 2 Vitanje 443 172 6 24 23 1 Zreče 337 158 6 9 11 4 20 3 Volilni okraj Brežic e. > Število oddanih glasov Volišče "o > cq yo ra "G "3 M <30 00 '3 M m u ti >-] "5 Q a •3 a 0 be © cd OS M ra ¡z¡ 1 C? O ra 0 w « N Artiče 406 113 26 67 6 22 2 Bizeljsko I. 584 145 24 40 1 2 8 5 1 Bizeljsko II. 244 55 30 26 1 2 2 Blanca 748 269 6 46 1 12 26 1 Brežice 771 210 21 150 37 3 46 5 1 Dobova 745 167 135 86 3 29 6 Globoko 303 50 210 1 2 Gorica 122 98 6 2 1 Kapele 435 108 7 85 1 5 2 1 1 Pišece 516 134 17 125 1 2 60 2 1 Planina 168 96 21 6 1 Rajhenbarg 364 204 36 2 17 5 Sevnica 787 224 6 140 2 1 2 47 2 Sromlje 196 122 25 23 2 1 3 Videm 523 198 16 60 1 2 17 8 Zdole 216 119 1 54 Zabukovje 404 64 4 119 1 2 1 Senovo 482 127 1 112 4 1 97 2 4 Veliki Kamen 372 128 4 28 1 53 1 Volilni okraj Ce He • > 9 0 a Število oddanih glasov Volišče "o > > cd J 09 Q 'G a "3 M ¿3 m "3 m '3 3 a 3 00 t* O te >C/3 cd cS tí ra O) á o 0 ra © M N Braslovče 737 244 33 148 2 1 2 Breg I. 619 214 19 75 29 23 61 19 3 Breg II. 312 143 4 33 13 14 21 10 1 Gaberje I. 489 70 5 67 54 23 127 8 3 Gaberje II. 308 79 11 19 28 6 66 6 Celje I. Celje II. 799 767 263 6 362 303 245 95 20 4 Dobrna 446 321 11 . 1 3 1 5 2 Dramlje 434 128 78 40 3 1 Frankolovo 293 152 8 14 Gomilsko 240 76 4 53 1 1 Griže 502 163 24 46 8 4 47 21 Kalobje 385 123 64 6 1 1 Nova cerkev 448 136 30 13 4 3 1 Petrovče 600 193 45 17 2 3 9 41 1 Polzela 446 299 4 37 3 1 5 Št. Jurij ob j. ž. I. 185 72 1 22 1 32 3 3 Št. Jurij pb j. ž. II. 514 217 26 10 2 8 11 34 3 Št Jurij ob j. ž. III. 417 200 25 6 1 9 2 9 2 Št Jurij ob Taboru 442 181 64 13 1 4 Št. Lovrenc pod Prož. 271 124 8 4 6 29 3 Sv. Pavel pri Preb. 667 173 31 131 5 49 13 2 Sv. Peter ob Savinji 361 182 10 46 8 3 2 1 Škofja vas I. Škofja vas II. 567 418 270 115 19 7 2 103 11 2 Šmartno v Rož, dol. 297 211 3 3 10 2 3 1 Teharje 563 207 5 li 15 6 45 83 4 Velika Pirešica 734 263 7 27 7 1 Vojnik 335 144 8 26 34 2 1 Vransko 696 262 40 99 1 3 18 1 Žalec 519 152 75 43 1 1 6 Št. R upe rt 510 337 29 3 2 1 1 4 Volilni okraj Murska Sob O t a. > 0 0 Število oddanih glasov Volišče "0 K- i CO J ."H -3 OQ P "C a m -3 •s m [3 GO '3 O a B e 0 bo KO cd S GO © !z¡ á "3 0 ra á S¡ N Bodonci 656 46 32 79 6 155 13 6 2 Cankova 591 233 7 43 20 23 2 1 2 Domanjšovci 356 3 3 23 9 143 1 Fokovci 902 29 65 42 23 119 2 2 3 Gederovci 331 180 3 29 3 17 2 1 1 Gor. Lendava 902 201 9 126 7 11 6 Gor. Petrove» 902 32 6 369 10 72 4 1 Krog 660 444 3 15 2 14 1 Kupšinci 393 144 2 4 1 106 Kančovci 231 20 3 3 1 87 1 Križevci 611 2 3 8 1 335 5 2 Krplivnik 458 88 17 17 5 90 6 Kuzdoblanje 713 127 1 163 15 22 4 2 1 Markovci 447 79 3 37 6 58 1 1 1 Martjanci 795 173 33 23 7 140 3 4 1 Moščanci 324 11 23 67 4 29 7 1 Murska Sobota 1003 202 33 75 12 191 20 2 5 P ečaro vci 579 133 18 20 11 156 16 4 2 Pertoča 778 312 12 48 58 10 6 1 Prcdanovci 367 11 9 81 4 152 Puconci 569 27 28 6 1 303 6 1 Sv. Jurij L 176 62 1 19 81 1 Sv. Jurij II, 850 196 11 87 175 14 1 2 3 Šalovci 730 18 9 65 13 257 4 1 1 Tišira 421 242 1 50 1 4 Volilni okraj Gornjigrad. Volišče Bočna Gornjigrad Nova Štifta Kokarje Ljubno Luče Mozirje Rečica Solčava Šmartno ob Paki 579 176 225 375 635 417 720 659 213 490 Število oddanih glasov CO J ■a co ¡ (3 a m ¡Z¡ « .3 S 189 43 101 183 182 145 302 271 139 243 18 17 1 87 4 5 12 10 5 19 34 6 6 27 18 35 29 7 42 1 2 2 15 3 1 1 1 17 3 32 4 3 1 2 14 Volilni okraj Prevalje. Volišče Črna I. Črna II. Koprivna Dravograd Guštanj Kotlje Libeličc Mežica Prevalje Fara Sv. Danijel 826 102 501 674 177 234 809 999 211 196 Število oddanih glasov CO J cd 00 p 03 a © ¡z¡ 81 65 74 117 118 110 111 395 228 111 15 3 1 2 1 S 4 4 105 7 29 27 6 8 62 61 10 2 14 30 32 1 8 3 16 -s £ ■q S tí S a o M 12 7 14 7 5 11 31 10 15 71 12 103 2 1 47 177 32 212 8 67 114 14 4 360 68 38 Volilni okraj Maribor — desni breg. > 0 u Število oddanih glasov Volišče "0 . CO J ■o 02 3 -m CO c3 00 1 3 g > •3 p a ■3 a S) s >cq cd eS p3 03 © ¡z; & '3 0 ra 0 M C3 S) Činžat 147 48 2 20 1 11 1 2 Črešnjevec 399 107 25 41 1 2 13 39 2 Dogoše 418 69 5 15 6 24 46 71 5 Fram 416 88 31 32 12 2 12 14 1 Laporje 355 218 5 15 3 2 13 2 2 Lehen 125 10 1 17 7 6 2 Limbuš 517 42 2 48 10 7 94 51 Makole 394 275 6 6 4 1 3 Pečke 356 262 2 7 1 1 Pobrežje 896 79 2 60 14 16 256 30 4 Podova 239 64 75 13 5 2 14 21 1 Poljčane 470 199 3 53 39 3 34 I 3 Račje 314 74 .6 59 6 1 19 4 1 Ruše 792 162 11 105 9 2 219 27 2 Slivnica 617 219 18 40 8 6 29 15 2 Slov. Bistrica 735 271 4 143 80 6 2 45 4 Spodnje Hoče 591 182 1 12 13 60 26 4 Sp. Ložnica 256 153 6 3 1 1 11 1 Sp. Polskava 331 78 26 35 12 6 40 11 Sv. Marjeta na Dr. p. 294 67 14 37 2 4 1 Sv. Lovrenc na Poh. 645 151 1 32 110 2 8 54 Studenci 1101 106 10 53 28 27 297 149 5 Studenice 346 219 16 10 2 20 1 Šmartno 425 83 21 2 32 4 1 1 Tezno 850 75 1 29 31 8 214 73 4 Tinje 298 128 2 11 1 5 Zg. Polskava 312 86 14 6 8 1 4 6 •jsk.üjví. :jsmú«jáhs i«. ...—•»-j ; -¿A..-*.. .J. . — Volilni [okraj Maribor — levi breg s» © 0 Število oddanih glasov Volišče "o > CO J •0 ra "S 'H M m OQ B S ¿3 p a -5 a 0 bo s KO cd ra © ¡¡5 a tí O O co 0 M N Ccrkvcnjak v SI. gor. 684 442 4 45 2 3 Črmlenšak 330 231 1 7 1 Gočova 173 113 24 1 Jarenina 595 327 23 37 12 1 8 1 Kamnica 608 269 3 1 5 35 12 36 23 3 Krčevina 553 109 1 34 20 22 60 8 1 Lajtersberg 524 87 2 26 27 11 105 18 1 Maribor I. 941 218 4 119 133 27 121 18 4 Maribor II. 896 195 18 111 110 30 113 19 4 Maribor III. 580 139 7 85 71 23 67 19 2 Maribor IV. 726 161 5 140 77 28 89 17 Maribor V. 876 155 16 104 73 44 205 38 5 Maribor VI. 562 105 6 64 52 21 124 21 1 Maribor VII. 760 113 6 76 61 33 202 77 5 Maribor VIII. 910 118 6 92 61 29 211 106 6 Maribor IX. 754 100 9 77 75 23 199 65 2 Maribor X. 620 108 4 106 75 40 66 10 2 Maribor XI. 571 93 2 64 69 11 130 22 8 Nova cerkev 547 189 7 22 89 2 1 2 Selnica ob Dravi 627 162 24 15 10 2 84 7 2 Selnica ob Muri 398 257 1 41 16 8 Sp. Sv. Kungota 261 115 1 23 17 6 1 Svečina 245 163 19 14 1 2 2 Sv. Ana 737 413 4 62 24 2 I Sv. Barbara 558 334 11 30 6 8 2 1 Sv. Marjeta ob Pes. 430 254 27 4 8 2 4 2 Sv. Trojica v SI. gor. 529 334 4 66 2 1 2 Sv. Benedikt 485 373 1 20 2 1 Sv. Duh na Ostr. vrhu 292 85 12 16 3 2 2 1 1 Sv. Jakob 746 593 2 4 2 4 Sv. Jurij ob Pesnici 297 112 27 31 5 1 1 1 Sv. Jurij v Slov. gor. 740 555 3 38 2 2 1 2 Sv. Križ 250 174 2 9 12 Sv. Martin pri Vurb. 454 318 2 13 1 6 1 Sv. Peter 360 196 2 23 1 23 3 Sv. Rupert 262 185 18 1 1 Št. Ilj 412 246 5 24 24 2 10 Sv. Lenart t SIot. gor. 438 184 138 5 1 3 1 Zg. Sv. Kungota. 327 154 18 36 8 3 7 £ 1 Volilni okraj Ljutomer • Volišče s o »—< "o > o >GO Število oddanih glasov S.L.S. Radié S. D. S. Nemci Radikali '43 ca 'S 'o O aa Komunis. Zagorski Apače 586 37 1 10 360 2 6 Cezanjevci 355 199 3 13 2 1 Cven 271 204 14 14 1 1 Drobtinci 531 16 15 214 S 1 Gornja Radgona 637 363 15 66 21 17 2 2 3 Negova 604 373 17 27 4 1 8 2 Ključarovci 391 248 18 28 1 1 5 Ljutomer 438 133 43 119 7 6 2 2 Mala Nedelja 608 220 97 54 1 Murščak 338 187 13 11 8 1 Orehovci 414 208 30 30 2 4 1 Okoslavci 213 118 31 7 1 Lomnoše 388 141 12 5 63 4 1 1 1 Presika 424 237 10 10 2 1 1 Kapela 529 265 10 54 3 1 Staracesta 189 84 30 1 1 2 Stara nova vas 316 198 11 19 2 1 1 Videm 726 368 79 12 2 1 2 Veržej 377 202 13 83 2 1 1 Volilni okraj LaSko. Volišče Dol pri Hrastnika Jurklošter Laško Loka pri Zid. mostu I. Loka pri Zid. mostu II. Marija Gradec Sv. Jedert Sv. Krištov Sv. Štefan Št. Lenart Trbovlje I. Trbovlje II. Trbovlje III. Trbovlje IV. Trbovlje V. Trbovlje VI. Trbovlje VII. Trbovlje VIII. Trbovlje IX. S KO 277 524 285 464 449 723 432 588 457 171 425 449 510 516 517 347 413 520 528 Število oddanih glasov co J c/5 78 158 42 195 105 564 114 292 162 79 163 67 46 50 46 11 19 38 45 3 21 2 2 2 4 2 3 4 42 1 1 2 3 1 1 2 2 2 101 34 156 50 83 35 116 60 47 8 83 51 60 44 43 36 43 78 71 13 1 1 3 1 I 1 9 10 1 1 6 1 13 4 3 1 6 13 14 17 12 9 5 1 2 7 4 1 1 7 20 51 43 72 59 59 58 50 76 26 1 3 10 60 4 9 37 31 59 157 207 217 235 133 146 197 182 N Volilni okraj Šmarje. > o o Število oddanih glasov Volišče "3 t» t-" C0 J 02 « 'G a £ ■3 GG aa "S a 13 S o KO č ai © ¡z; oŠ P3 « o m O M N Buč« 315 202 14 3 1 1 2 Dobje 384 180 16 6 2 2 1 Koprivnica 91 29 18 8 2 4 Kostrivnica 346 231 15 3 5 1 1 Kozje 408 143 77 34 2 1 4 Križe 184 79 1 4 Loka 298 99 34 2 1 6 Mestinje 604 228 45 28 3 2 I Pilštanj 490 163 93 5 1 Podčetrtek 411 123 20 36 2 Podsreda 279 89 13 37 2 1 Ponikva 735 219 •62 24 7 1 28 43 4 Prevorje 278 131 35 10 2 1 Rogaška Slatina 463 157 29 39 10 14 11 2 3 Rogatec 649 132 25 80 67 17 2 7 4 Sedlarjevo 262 76 60 8 2 1 Slivnica 399 100 63 13 1 1 2 Sv. Ema 281 113 11 10 2 1 1 Sr. Florjan 230 87 1 34 12 Sv. Križ na Slatini 577 262 51 10 7 6 2 Sv. Peter pod Sv. gor. 693 130 50 154 1 1 21 1 Sv. Štefan 278 167 7 7 1 1 Št. Vid p. Planini 355 209 11 8 1 1 Št. Vid pri Ponikvi 244 99 2 17 1 8 3 2 Šmarje I. 179 76 1 43 1 2 Šmarje II. 697 322 37 25 5 9 1 Žetale 561 178 51 41 4 3 2 Stoprce 143 1 8 1 Zibika 450 175 25 35 1 7 1 SLS na Štajerskem po posameznih okrajih. V oikraju Brežice ije dobila SLS dne 11. septembra 1.1. 2631 glasov, leta 1925 pa 2447, letosftorej 184 več. Okraj Celje letos 5579 proti 5621 leta 1925. Manj 42. Okraj Dolnja Lendava 4058, leta 1925 pa 3668, torej 3 9 0 več. Okraj Gornjigrad letos 1798, poprej 1839, manj 41. Okraj Konjice 2331, leta 1925 pa 2239, torej 9 2 v e č. Okraj Laško 2274, prej 3139, torej 865 manj. Okraj Ljutomer 3801, leta 1925 pa 3723, torej 7 4 v e č. Okraj Maribor desni breg 3515, leta 1925 je bilo 3636, torej letos za 121 manj. Okraj Maribor levi breg je dobil leta 1925 vsega 7134, a sedaj 8479 glasov, to znači letos več 1345glasov. Okraj Murska Sobota leta 1925 2622, a letos 3015, torej letos za 3 9 3 več. Okraj Preval je sedaj 1192, a zadnjič 1136, torej pri sedanjih volitvah 3 6 v e č. Okraj Ptuj leta 1925 5113 proti letošnjim 5020, torej letos za 93 manj. Okraj Slovenjgradec letos 3496, kar znači v primeri z leta 1925 oddanimi 3583 glasovi 87 manj. Okraj Šmarje, kjer je bilo leta 1925 4138 glasov, jih je •bilo sedaj 4342, to je za 2 0 4 več. Najlepše (je napredoval okraj Maribor levi breg, koder imamo beležiti razveseljiv napredek 1345 glasov za našo Slovensko ljudsko stranko. Celotni napredek napram letu 1925 znaša 11. septembra 1611 glasov v mariborskem volilnem okrožju na korist SLS. S r e z Št. volilcev Št. glasov SJLS | Radič SDS Nemci Radikali Socijal. Komun. Zagorski Slovenjgradec 10.228 6.075 3.496 209 648 475 59 585 569 34 Ptuj 12.863 7.506 5.020 507 599 931 97 182 139 31 Dol. Lendava 9.167 5.982 4.058 157 474 336 843 68 27 19 Ormož 5.200 3.662 2 758 143 619 32 62 23 13 12 Konjice 4.909 3.178 2.331 45 230 398 17 136 11 10 Brežice 8.487 4.976 2.631 343 1.418 61 23 369 115 16 Celje 15.321 9.741 5.579 793 1.400 512 395 659 364 39 Murska Sobota 14.733 7.927 3.015 335 1.504 403 2.503 109 30 28 Gornjigrad 4.489 2.308 1.778 159 223 6 43 59 14 6 Prevalje 4.723 3.016 1.192 31 306 105 102 413 849 18 Maribor desni breg 12.770 7.462 3.515 220 902 464 140 1.507 665 49 Maribor levi breg 21.103 14.622 8.479 252 1.858 1.189 386 1.894 499 65 Ljutomer 8 380 5.612 3.801 417 617 689 45 12 14 17 Laško 8.586 6.009 2 274 100 1.199 44 109 523 1.714 46 Šmarje 11.296 6.321 4.342 866 723 125 76 76 96 27 Skupaj . . . 152.325 94.397 54.269 4.577 12.720 |~5?77Ü~ 4.900 6.615 5.139 427 Sv. Ana v Slov. gor. Pogreb liažirjeve matere. Pred nekaterimi tedni je prišel iz Amerike č. g. Franc S. Mažir, kapitan in vojni kurat ameriške armade. Namen njegovega prihoda je bil, da bi se udeležil 551etnice poroke njegovih staršev, Jožefa in Marije Mažir, na njunem domu pri Sv. Ani v Slov. gor. Očeta je našel čilega in zdravega kljub lepi starosti 81 let; mati pa je bila že nevarno bolana v postelji in docela slepa. Težko je že pričakovala, da bi došel sin, kojega že pet let ni videla. Bil je namreč zadnjikrat doma ob slovesnosti zlate poroke leta 1922. Misliti si pač moramo, da je bil prihod sina Franca materi v nepopisno veselje in srčno radost. Saj to je bila njena edina želja, da bi še enkrat zaslišala glas svojega sina, ki biva tako daleč od nje. Minulo je le nekaj dni in materina bolezen se ¡je o-brnila na huje. č. g. župnik šeško jo je spovedal, sin Frano pa je materi donesel sveto popotnico. Z vzgledno pobožno-stjo je mati sprejela sv. obhajilo kot pripravo na pot v večnost. Živela je še 14 dni in med tem časom so jo obiskali mnogoteri duhovniki. Z občudovanja vredno in vzgledno potrpežljivostjo je mati prenašala smrtne bolečine pri polni zavesti do poslednje ure. Sin duhovnik je stal ob smrtni postelji ter svoji materi pomagal boriti smrtni boj e molitvijo in cerkvenimi blagoslovili. Mirno v Gospodu se je ločila blaga duša matere duhovnikove iz tega sveta. Pogreb je bil slovesen. Sedem duhovnikov in mnogo ljudstva je spremilo Mažirjevo mater od hiše žalosti v župnijsko cerkev sv. Ane. Č. g. Mažir je daroval levitirano črno sv. mašo. Po maši je domači č. g. župnik šeško lepo govoril Ma-žirjevi materi v spomin. Domači pevski zbor je zapel tri žalostinike, pri domači hiši ob konduktu, v cerkvi in na mirodvoru. Petje je bilo lepo, v srce segajoče. Truplo rajne gospe Mažirjeve je bilo izročeno materi zemlji tik velikega križa, kjer je želela biti pokopana blizu svojih dušnih pastirjev in prijateljev. Gospa Mažirjeva je bila vzgledna žena vseh 55 let svojega zakonskega življenja. Bila je pa tudi dobra mati svojim trem otrokom, ki še vsi žive. Mati ni bila samo svojim otrokom, usmiljena in dobrotljiva mati je bila tudi mnogim revežem. Berači in reveži so bili njeni vsakdanji gostje. Za to dobrotljivost jo je pa Bog tudi obilo poplačal že na tem svetu. Mnogo revežev, katerim je bila Mažirjeva mati dobrotnica, se je iz hvaležnosti udeležilo pogreba. Pogreb se je vršil dne 12. avgusta. Mažirjeva mati je bila 86 let stara. Vsem udeležencem iskreni: Bog plačaj, rajni Mažirjevi materi pa blag spomin in večna luč! Sv. Andraž v Slov. gor. Naši zavedni krščanski možje in fantje so zopet izvojevali lepo zmago. Vkljub najhujšemu pritisku od strani nasprotnikov je prikorakalo 198 mož in fantov na volišče in neustrašeno manifestiralo za svoja slovenska in krščanska načela. Kaj vse so storili nasprotniki, da bi zasejali zmešnjavo v naše vrste. V »Slov. Gospodar« so zvijačno vtihotapili pozive, volite v drugo skrinjico, kradli so še neizpolnjena vabila naše stranke, dopo-slana iz Maribora, ista so ležala več dni nekje na »pudlnu«, na dan volitve so delili javno pred cerkvijo ¡pozive za samo stojno-radičevsko skrinjico itd., a zastonj, naši zavedni možje in fantje so stali trdno, kakor skala. Nad Sv. Andražom v Slov. gor. plapola zopet slovenska zastava z znamenjem sv. križa in oznanja daleč na okrog, da biva pri nas veren rod. Bog živi vse naše zavedne volilce! Špitalič pri Konjicah. SLS pri nas vztrajno napreduje. Leta 1920 je dobila 59 glasov, leta 1923 140, leta 1925 123 in letos pri oblastnih volitvah 137, pri državnozborskih pa celo 150 glasov, najvišje število. Mi gremo naprej, nasprotnike pa je strah. Živijo! Sv. Marjeta pri Moškanjich. Že sedaj se opozarja vse na kinopredstave v šoli v nedeljo, dne 2. oktobra »Rojstvo, življenje in trpljenje Jezusa Kristusa.« Natančnejši spored se pravočasno objavi! Koprivnica. Kljub velikemu nasprotstvu našega samostojnega župana, ki je po milosti SLS prišel do te časti in neumorne protiagitacije mlinarja Starca ter nezavednosti nekaterih volilcev, je dobila SLS 29 glasov, Radič 18 in samostojni demokratje 8; v druge skrinjice je vrglo par nepoučenih voliloev. — Naš Jans gre baje med Hrvate; tam bode kot mlinar bolje zaslužil v bližini ljubljenega Radiča. V Koprivnici pa so ljudje večinoma nedostopni za njegovo hrvaško agitacijo! S IS S ¡S s Hranilnica in posojil, v Novi cerkvi r. z. z n. z. vabi na svoj redni občni zbor z navodnim sporedom v uradno sobo v nedeljo, dne 9. oktobra 1927 ob 15. uri. — V slučaju nezadostnega števila zadružnikov se zboruje istotam pol ure pozneje ob vsakem številu udeležencev. 1246 ODBOR. Vabilo na OBČNI ZBOR Vinarske zadruge „Ljutomerčan'' r. z. z o. z., za ljutomerski in ormožki okraj, pri Sv. Bol-fenku pri Središču, ki e vrši dne 19. septembra 1927 ob 11. uri dopoldne v hiši g. M. Rakuša v Obrežu pri Središču. Dnevni red: 1. Čitanje zadnjega zapisnika. 2. Poročilo predsednika. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev bilance. 5. Volitev uda v načelstvo. 6. Predlogi in nasveti. 7. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se vrši čez pol ure občni zbor, ki bo sklepčen pri vsakem številu članov. K obilni udeležbi vabi 1 m ... ODBOR. Svojo veliko Izbiro damskih klobukov priporoča ponajnlžjl ceni Mary Smolniker modistinja Celje, Palača Prve hrvatske 1024 štedionice. SVARILO! Svarim vsakogar, kdor bo še nadalje lažnjive, neresnične besede govoril čez mene, ker bom proti vsakemu sodnijsko postopala. — Julijana Domiter, po-sestnica v Terčovi, Sv. Peter p. Mariboru. 1266 Preselitev Preselitev SLAVIJA Jugoslovanska zavarovalna banka ekspozitura Maribor se je preselila s pisarniškimi prostori iz Slovenske ulice 2 na Aleksandrovo cesta št. 6 v palačo Zadružne gospodarske banke. Zelnate glave vsako množino kupi po najboljši ceni Lovrec, Maribor. — Predpoldne: Glavni trg, vrsta olja, popoldne: Slomškov trg 16. 1252 Podpisana izjavljam, da nisem plačnica za svojim možem Hermanom Vreš, ker on ni z menoj soposestnik. — Julijana Vreš. __1229 Izjava. — Podpisani izjavljam vsem in vsakemu, da nisem plačnik nobenih dolgov, katere nareja moj brat Peter Kvasnik. Jaz potom njega ne izposoju-jem denarja in ne delam dolgov. Jakob Kvasnik, pd. Mak, Selen-berg, p. Prevalje. 1238 Jctika! Dr. Pečnik, 15 let zdravnik specialist za jetiko v internacionalnem zimskem zdravilišču Kairo v Egiptu, sprejema (zavod), ordinira: Janina, železniška postaja Rogaška Slatina. 1212 Suhe gobe, jajca, maslo, puter, zabelo ter vse poljske pridelke, kupuje vedno po najvišji dnevni ceni Franc Scnčar, trgovina mešanega blaga, Mala Nedelja in Ljutomer. Velika izbira obla-činlega blaga za jesen in zimo ter vseh čevljarskih potrebščin. _3—1 1256 Pošten fant išče službo za cerkovnika ter ima veselje do cerkvenega dela. Naslov se izve v upravi. 1182 2—t Organist, samski, z dobrimi spričevali, išče mesta, najraje v bližini Maribora ali Celja. — Na slov v upravi._1257 Vajenca od 14 do 15 let starega sprejmem; hrana in stanovanje v hiši, eventuelno tudi obleka. Vekoslav Babič, stugar, Rečica, Laško. 1250 Šafar ali logar ali preddelavec oženjen, oba dobro verzirana v kmetijstvu, živinoreji, vinogra-darstvu, z večletnimi spričevali, nastop takoj ali pozneje. Naslov v upravi lista. 1211 Sprejme se viničar s štirimi delavci, dobi 2 kravi in zemljo, dobro plačo. Naslov v upravi. 1248 Dve sestri, ki sta šle na božjo pot, sta našli neko svoto denarja v bližini Maribora. Pošteni najditeljici sta doma na Zgor. Hajdinu št. 35 pri Ptuju. _ 1255 Viničarska družina s petimi delavskimi močmi se sprejme pod dobrimi pogoji pri A. Arbeiter, Dravska ulica 15. Maribor. 1253 Sprejmem krojaškega vajenca; hrano in stanovanje ima pri meni. Kerner Franc, Pobrežje, cesta na Brezje 32, p. Maribor. _1233 Viničar s 4—5 delavskimi močmi za obdelovanje novega nasada se sprejme pri g. Iliju Pre-dovič v Framu št. 122. Plača po dogovoru. 1230 Viničar s 4—5 delavskimi močmi se sprejme v dobro viniča-rijo. Ima dve dobri kravi in dosti polja. Naslov v upravi. _1258 Hiša z dvema sobama in vrtom, lepa lega, pet minut od postaje Poljčane, pripravna za penzijo-nista, se proda za 50 tisoč di-narjer. Vprašati pri Jože Sterk, Poljčaoe. 1248 Izvežbana kuharica išče službo; gre tudi na deželo. Naslov t upravi. 1235 Sprejme se majer e lastnimi kravami, ki eventualno lahko prevzame vsa opravila. Naslov v upravi 1234 Samostojno gospodinjo, ako mogoče z odraslim otrokom, iščem takoj za vinogradsko posestvo blizu Celja. Stanovanje, prehrana in plača. Ponudbe do 25. t m. pod >Oktober< na upravo. 1262 Kupim lešnike, ki ne smejo biti izluščeni iz zelenkaste odeje in s peclji. Dr. Janko Dernovšek, primarij v Mariboru, t poslopju Mestne hranilnice, nasproti stolni cerkvi. 1263 Stare železne tračnice, sposobne za zgradbo kleti in hlevov se dobijo poceni na postaji Sv. Ilj. 1259 Proda se veliki mlin ra sadje in lojterski voz se zamenja za mali voz. Naslov v upravi. 1260 Posestvo ali gostilno išče posredovalnica Zagorski, Maribor Tattenbachova ul. 19. 1261 Smrekovo Skorjo letošnjo zdravo, vagonske množine, ter orehov okrogel les za žago kupi: Rudolf Dergan, Laško. 1213 Prodam lepo posestvo ali zamenjam za gostilno. Je okroglo 10 oralov njiv, 10 oralov travnikov in 10 oralov gozda za posekat, zelo primerni kraj za živinorejo; redi se lahko do 10 glar. Na slo t t upravi. 1245 Sv. Križ pri Mariboru. Ko bodo prišle te vrstice k nam — bomo že uživali mir po hudem boju. Kakor vsepovsod v Sloveniji, se je tudi naša armada volilcev odločila za zmagovito zastavo Slovenske ljudske stranke. Med nami vlada splošno prepričanje, da more samo SLS pokazati uspehe svojega dela, d očim nobena izmed vseh drugih strank nima pokazati prav ničesar drugega, kakor svoje umazano časopisje, polno laži in zavijanj. Ko je imel dne 14. VIII. pri nas shod poslanec Žebot, na prostem, pred Hočevarje-vo gostilno, se je takoj videlo, da mu narod veruje m da mu zaupa. Niti en glas nasprotnika se ni oglasil! Pa kako bi se tudi, ko v resnici tudi najbolj zagrizen političen nasprotnik mora našim poslancem priznati, da so se pošteno trudili za blagor svojega ljudstva. Pa glej ga, spaka! Ni še minulo par tednov, že se je napovedal pri Verdoniku shod Radičeve hrvaške stranke. Dočim je trajal shod Zebota nad dve uri, sta Rajšp in dr. Faninger bila fertik s shodom v desetih minutah. Ljudje so se razšli veselih obrazov, češ, takega heca že dolgo ni bilo pri nas. Govorilo se je še tudi o nekem zaupnem shodu, ki bi se naj vršil v nedeljo, dne 4. t. m., popoldne ob dveh pod vodstvom urednika Spind-lerja zopet pri Verdoniku v vspodbudo samostojno-demo-kratskih volilcev. Točno ob določeni uri so se prisvetili g. Spindler v Verdonikove lokale. Strma pot v naše višave ogreje vsakogar. Tudi gospoda sklicatelja zaupnega SDS sestanka so oblivale curkoma znojne kapljice. Pa le en pogled v Verdonikove prostore je zadostoval in gospoda je začel oblivati ne vtoč, temveč mrzli pot. Kaj je to?! Sama praznota! Sami prazni stoli, prazne mize! Kje so zaupniki? Tam v kuhinji pri ognjišču se je grel glavni zaupnik SDS stranke, delavni Dolfek, ker tudi njega je pretresal mraz zaradi strašne praznote. Zaman, gospod urednik, ste ošvig-nili nesrečnega Dolfeka s karajočim pogledom, tudi učitelja, svojčas zanesljivega podzaupnika vaše stranke, ste zastonj iskali med mizami in praznimi stoli. Eno čašo najboljšega ste si še privoščili, gospod urednik, potem pa smo videli vašo posta™ zginiti na potu, ki vodi v mariborske nižave. Da, šel je Robnik, šel je Spindler, šla bode tudi stranka, ki ni storila drugega, kakor naše dobro ljudstvo pohujšala s svojim nenravnim in breeverskim časopisjem. Trdno verujemo, da bomo po slavni zmagi dne 11. t. m. dosegli lepše čase! Sv. Peter pri Mariboru. V nedeljo, dne 4. t. m., se je vršila pri nas pomenljiva slavnost. Preč. g. dekan Franc Moravec je z asistenco domačih čč. gospodov blagoslovil okusno prenovljeno nekdanjo Frasovo hišo, ki bo odslej občinska hiša. Treba je bilo veliko stroškov, prošenj in dela, predno je prišla naša občina do zaželjenega lastnega doma. Bog blagoslovi trud in delo! Obenem se je blagoslovil prenovljen križ po zaslugi obitelji Sande. Prisrčna vzajemnost, ki je vladala po blagoslovitvi pri g. Sandeju, naj bi vladala med Šentpeterčani vedno v veselih in resnih časih, razne razprtije in politične strasti pa naj odnese — Drava v Črno morje! Sv. Marjeta pri Rimskih toplicah. Tukajšnja podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva priredi v nedeljo, dne 18. t. m., v šoli sadno razstavo, oziroma ogled raznih sadnih vrst. Pri tej priliki bo ob 8. uri predaval o priporočljivih sadnih vrstah znani sadjarski strokovnjak g. M. Levstik iz Celja. K tej razstavi in predavanju se vabijo vsi, ki se zanimajo za sadjarstvo, posebno pa še tudi sadni odjemalci. Po končani razstavi se bo razstavljeno sadje prodalo v korist podružnice. Murska Sobota. Pred kratkim je v Ameriki umrl Izidor Karfunkel, ki je svojo hčerko strašno kaznoval. Nekoč namreč na njegova prošnjo ni hotela zapreti okna, ob katerem je slonela. To ga je tako užalilo, da je vse svoje veliko premoženje v oporoki volil raznim dobrodelnim zavodom, svoji hčeri pa samo 50 dolarjev, dasi je bil to njegov edini otrok. Deklica, sicer žalostna, pa ni obupala nad svojo usodo, ampak si je kupila par srečk neke loterije in glej: zadela je glavni dobitek in tako postala bogata. Glavni dobitek velebogate loterije dijaškega zavoda »Martini-šče« v Murski Soboti je prvovrstni Ford-avtomobil. Žrebanje bo kmalu, zato pišite po srečke! Vsaka srečka le 5 Din. Ali morajo biti lovci člani lovskega društva? Na vprašanja: »Ali se ne sme nihče drugi udeležiti licitacije obč. lovskega zakupa, kakor oni, ki je član Slo- venskega lovskega društva«, odgovarjam sledeče: Veliki župan dr. Otmar Pirkmajer je dne 24. decembra 1926 pod štev. 789-37 izdal vsem okrajnim glavarstvom odlok, da mora biti vsak zakupnik občinskega lova član Slovenskega lovskega društva. Bivši veliki župan se sklicuje v svojem odloku na tozadevno rešenje ministra za šume in rudnike z dne 29. septembra 1926, št. 27944. Ker pa mnogi pošteni kmetski lovci niso dobili članstva pri Slovenskem lovskem društvu, je samo mestna gospoda bila pripuščena k dražbam lovišč. — Sedanji veliki župan g. dr. Sohaubach je izdal pod G. br. 388-38 dne 31. maja 1927, naslednjo okrožnico okrajnim glavarjem: »Dodatno k okrožnici z dne 24. 12. 1926, G. br. 739-37, pojasnjujem in odrejam sledeče: Pogoj, da smejo biti zakupniki samo člani Slovenskega lovskega društva, je razumeti tako, da se sme priznati po izvršeni dražbi kot zakupnik le tisti, ki izpolnjuje zakonske pogoje in ki se izkaže s člansko izkaznico Slovenskega lovskega društva. Dražbe pa se sme udeležiti vsakdo, ki položi določeni vadij, ne glede na to, ali je v trenutku dražbe član Slovenskega lovskega društva ali ne. Dokaz, da je čla Slovenskega lovskega društva, mora prinesti izdraži-telj torej šele, predno ga potrdite za zakupnika lova. Isto velja tudi za sozakupnke in podzakupnike. To dopolnilo izdajam sporazumno z velikim županom ljubi j. oblasti. Navodila za organiste. Organistom! Ker ima Društvo organistov za mariborsko škofijo vedno veliko izdatkov za poštnino, koleke itd., članarina pa je nizka, je odbor nabavil večje število listkov ali blokov, kateri bi se prodajali v korist društva organistov. Eden blok vsebuje 100 listkov po 1 Din. Vsak or-ganist, ki je naš član, se naj potrudi prodati 100 lističev po 1 Din. S tem bo društvu veliko pomagano. Prosimo vse tiste, kateri so pripravljeni, vzeti te bloke v razprodajo, da javijo svoj naslov po dopisnici društvenemu tajniku Franu Klančnik, organistu v Šmartnem ob Paki. Neprodane bloke vzamemo nazaj. — Upamo, da se jih bo oglasilo veliko število! Organisti, pozor! V vinorodnih krajih prejemajo organisti navadno svojo plačo vinsko bernjo. Finančni organi so dosedaj od tega vina pobirali občinsko doklado na vino, bodisi da je bila ta vinska bernja obligatorična ali prostovoljna. Vsled pritožb je izdal veliki župan ljubljanske oblasti okrožnico od 14. II. 1927, M. br. 1654, ki se glasi: Od plačevanja občinskih doklad k državni trošarini od vina, vinsega mošta in petijota se oproščajo vsi duhovniki (dušni pastirji) glede onih tovrstnih pijač, ki jih prejemajo v obliki obligatorne bernje kot del njihovih ustanovljenih prejemkov, ako torej tvorijo ti naturalni prejemki del njihove kongrue. Pod enakimi pogoji se oproščajo plačevanja občinskih doklad tudi ostali cerkveni služitelji, organisti in cerkvenik, zlasti če je služba spojena, seveda le glede vina, vinskega mošta in petijota, prejetega kot bero. — Ta okrožnica pa dostavlja, da se ta določba ne nanaša na osebe učiteljskega stanu. Društvo organistov za mariborsko škofijo je že vložilo pri velikem županstvu v Mariboru prošnjo, da isto izda enako določbo. Vsi organisti, od katerih se bode pri bernskem vinu zahtevala občinska do-klada, se naj takoj obrnejo na društvenega tajnika Franca Klančnik, organista v Šmartnu ob Paki. Seveda pa še ni odpravljena s tem državna trošarina. Bodo se pa storili koraki tudi v tem oziru. — F. K. Onim, ki nameravajo letos rabiti čistogojene kvasne glivice pri vrenju mošta. Ko se bliža čas trgatve, je dobro, da se poprašamo, da li smo za takrat z vsem pripravljeni. Marsikateri se spomni v zadnjem trenutku, da mu še manjkajo čistogojene kvasne glivice za vzbujanje čistega kipenja v moštu. Naroča pismeno ali pa brzojavno v zadnjem trenutku pri najbližnji kmetijski poskusni in kontrolni postaji cevke s čistogojenimi kvasnimi glivicami. A zaman, ker jih ne more imeti državna ustanova v zalogi, če ne ve, da jih bo gotovo razpečala v tistem času. Cena cevkam 2 Din je tako malenkostna, da ne krije faktičnih stroškov za napravo takih cevk. Ko bode razglašen nov pristoj- binski cenovnik za državne ustanove, bodo stale 5 Din. — Pisec teh vrst je proti vsakemu podraženju, pa makar od strani državne uprave, ker ve, da so stale svoje dni le 20 vinarjev komad in drugič zato, ker bi bilo le v korist stvari, če bi se jih vinogradniki posluževali v večji meri kakor dosedaj in jih ne sme cena odvračati od nakupa. 0 čistogojenih kvasnih glivicah smo morda slišali pri sosedih, v šoli, ali pa vemo o njih iz časopisja. Nekateri jih hvalijo na vse pretvege, drugi so bolj skeptični in prepustijo vrenje naravi sami. Gotovo odvrača marsikaterega od naročanja okolnost, da imajo naročniki navidezno pri tem sitnosti in morajo izpolniti celo vrsto formalitet, pred ko pridejo v posest takih cevk. Vsak dopis na državno ustanovo mora se kolekovati namreč s kolkom 5 Din in vsa naročila se morajo opraviti pismeno. Tolažijo naj se s tem, da zahteva državna uprava izpolnitev vseh teh formalitet in da ni pričakovati nobenih olajšav v doglednem času v tem oziru. Druge odvrača od naročanja okolnost, da nimajo drž. ustanov tako pri rokah, da bi šli po cevke kar tako mimogrede. Takim svetujem, naj skupno naročajo. Okrajni ekonomi naj bi po možnosti zbirali naročila, lahko storijo to tudi podružnice Kmetijske družbe, ker vsi ti imajo največ stikov z vinogradniki. Prepričan sem, da bo večina naročnikov naročevala tako, kakor do sedaj naravnost od državnih ustanov. Oglejmo si sedaj malo statistiko kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Mariboru in videli bomo, da se v splošnem neenakomerno naročajo cevke s kvasnimi glici-carni. Tako je bilo naročnikov: leta 1919 84, leta 1920 47, leta 1921 10, leta 1922 45, leta 1923 24, leta 1924 40, leta 1925 44 in leta 1926 57. V slabih letinah je povpraševanje večje. K sreči se letos pričakuje dober pridelek, zato ne bo najbrž toliko naročil. Potrebno pa je vendar opozarjati vinogradnike ob pra vem času, da nanje ne pozabijo. Kajti statistika nas uči, da se je posluževalo čistogojenih drož v devetletni dobi dva do trikrat 44 posestnikov, eden jih rabi že osem let, drugi sedem let, tretji šest let. Če še pripomnim, da rabijo štirje že pet let, pet po štiri leta, sem s tem dokazal, da je gotovo vsaj 12 posestnikov z vrenjem mošta tako zadovoljnih, da nalašč naročajo cevke s čistogojenimi kvasnimi glivicami več kot štiri leta in da pretehta hasek, ki se zaznamuje pri uporabi kvasnih glivic pri vzbujanju čistega vrenja v moštu, sitnosti pri na-ročevanju, ki ovirajo bolj splošno uporabo čistogojenih drož. Navzlic temu moramo smatrati število 12 rednih naro-čevalcev premajhnim, če pomislimo, da je vinarstvo tako razširjeno v mariborski oblasti. Naj služijo te vrstice vsem vinogradnikom in naj se poslužujejo pridobitev modernega kletarstva v večji meri, kakor dosedaj! Kaj dosežemo s tem, če rabimo čistogojene kvasne glivice pri vzbujanju čistega vrenja v moštu? 1. Bo vinski mošt gotovo prevrel. 2. Bo vino prej prevrelo, prej gotovo in prej se tudi iz-čistilo. 3. Izboljšamo kvaliteto in okus pri vinu. 4. Tako prevreta vina so bolj stanovitna, se jih ne lotijo tako lahko bolezni, kakor n. pr. onih, ki so sama od sebe prevrela. 5. Imajo taka vina nekaj več alkohola. 6. So taka vina bolj harmonična v okusu. 7. Imajo taka vina boljšo cvetlico. Navodilo, kako se rabijo čistogojene kvasne glivice,-se dobi, če se posebno naroči. A s samim tiskanim navodilom ni dosti pomagano, kakor ni pomagano, če si dekle kupi kuharsko knjigo. Navodilo služi le, da nam osveži spomin, če smo že vse to praktično videli v kletarskih tečajih, ki se prirejajo nalašč zato po deželi. Vsak pohiti lahko k okrajnemu ekonomu, in ta mu bo gotovo pomagal, če se posameznik ne spozna v tej zadevi. Pripominja se, da bo tudi letos oddajala kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Mariboru čistogojene kvasne glivice v steklenih cevkah po 2 Din komad. Navodilo stane 1 Din. Denarja naj se ne pošilja vnaprej. Razpošiljale se bodo tudi po pošti. Zadnji rok za naročevanje je 1. okt. Inž. Henrik Mohorčič. Ü i jI (j, n I® JI ® J @ (i K Naložite denar le pri Z4- Ljudski posojilnici v Celju reglstrovani zadrugi z neomejeno zavezo Cankarjeva ulica štev. 4 poleg davkarije (poprej pri „Be em volu"), kjer je najbolj varno naložen in najugodneje obrestuje Rentnl in invalidni davek plačuje posojilnica sama Posojila p6 najnižji obrestni meri 58 Mova posojilnica t Mariboru reg. zadr. z neomej. zav. Meljska cesta lO »prejema vlog« pa najugodnejših »breitih, rezane vlog« ahrettuje pa dogaTarn, posojila daje prati sigurnem« dvakratnemu a teb, peroitrn in na vknjižba, Somišljeniki, nalagajme it«]« prihranke le v «rajih hranilnicah, ki nam andija najboljša varnost, 779 S1 ■ ■ 1 ■ -ts ~ ca ■ js 5 = ■ °° Naznanilo! Cen], odjemalcem vljudna naznanjam, da je leipela vetja množina lepega volnenega «okna, ca ftenske in moške ableke. V salagi v«e v manufaktura »padajoče potrebščine ter velika zaloga gotovih moških in dečkih •blek, gumiplaščev, športnih japičev ia »njatih lukenj. Za abilea «MiK «e prlparača IVAN MASTNAK 785 Celje, Kralja Petra c. 16. J» s- i * * i" 11 ^ 1111111111111 i_i Iii.......I m III1111 (Širite Slov. Gospodarja! ...................................... Najboljša saditev sadnega drevja je brezdvomno jesen koncem oktobra in začetkom novembra. Drevesnice I. Dolinšek, Št. Pavel v Savinjski dolini oddajo to jesen večje štvilo sadnega drevja po ugodnih cenah. Cene: Ia visokodeblo od jablan, hrušek, črešenj, sliv, kostanjev in orehov stane 12.50 D ali 50 kron. Ia poludeblo od teh in breskev pa 12 Din. Ia grmiči od teh in kutin pa 10 Din. IIa eno tretjino, lila dve tretjini ceneje. Pošiljatev gre po železn. skrbno omotana. Omot do 30 dreves stane 18 Din. Pri naročbi vsaj 50 dreves zavojnina zastonj. Vožnja po železnici stane na eno drevo računano malenkost. Na plačilo se počaka tudi do 6 mesecev. Sorte jabolk: Beličnik, beli Astrachan, Charlamovsky, Jakob Lebel, Baumanova, Da-mazonova, Coxova oranžna, kanadska, šampanjska in landsberška reneta, Ontario, lepi Boskop, mašanegar, car-jevič in Huberjev moštnik. Hruške: Williamovka, aman-liška, gelertovka, boskovka, avranška, augumlenka, blu-menbachovka in pastorjevka. Moštnice: koroška vinska moštnica, ozimka, tepka in do-ličanka. Crešnje: Najzgodneja iz Marke, Hedelfingerjeva orjaška, Ver-derska zgodnja, velika črna srčika. Slive in češplje: Levanjska lepotica, Kirke, velika zelena renklota, dolanska in bosanska češplja. Breskve: Zmagovalec, Amsden, Aleksander, Hallejeva, mika-do, Boessi, Willermoz ter domače pozne. Marelični grmiči a 18 Din, od Breda, ambrosio in Viktoria. Orehi, tankolupinasti, kostanji kranjski maroni, grmič laški maroni. Cepljene trte itd., vrtne maline, zahtevajte cenik! 1228 EN0NADSTR0PNA HIŠA ŠT. 11 v HOCAH pri Mariboru 8 minut od kolodvora, bivša gostilna in velika žganjarija, pripravna za špecerijo, branjarijo ali obrt, z vsemi gospod, poslopji, veliki vrt, dve johi njive, polovica nasajena z dveletnim hmeljem, letošnji pridelek 380 kg suhega hmelja, vse tik drž. ceste ležeče, 1 travnik, je vse skupaj ali razdeljeno radi nakupa drugega posestva poceni za prodati. Po-prašati pri lastniku I. Pfeifer sem. v Hočah. 1232 Pristni tn pravi KAVČIČEV 1 RASTLINSKI ŽELODČNI LIKER znan in • preizkušen kot zanesljiro domače zdravilo že nad 20 let izdeluje in dobavlja EDINO L E —M B^^^MH iiimiIIMU II« Rastlinska destilacija „FLORIAN* (Izdelovale« Edmund Kareiž) družba i o. ▼ Ljubljani Gosposvetska cesta Štev. 13 (KolireJJ Vsaka pristna steklenica je opremljena a originalnim podpisom: Za pristnost jamSf Varujte se ponaredb, ki se prodajajo n»-mesto pristnega Kavčičevega „Fioriana"! "i» 81 m 1 Kupujemo seme lAicerne in štajerske detelje SB^PT po najvišjih cenah. yyVRT(( Bžamonja in drug. a. s o.». Maribor. 1179 1 M I S) DENAR NALOŽITE in pri Spodnječtajerski ljudski posojilnici = » Mariboru = Stolna ulica 6 r, z. z o. z. Obrestuje hranilne vloge nn CO/ brez odpovedi Jjl) U/0 na trimesečno odpoved novec zajamčeno pristen, izborne kakovosti, izdelan -.¿jr , -»¡M" rs&ssi. samo iz ^pravih gorskih malin, prodajaj v vsaki množini j,, po ^zmernih cenah tvor niča 1096 ALMO" družba z o. z. IJubljfMia, Kolizej I«» n } ftrhidmftfi P|aNenajboljePodravska Uiti d I ' Mili industrija sadnih izdelkov uu Uli luuiuu. uu v Mariboru Koroška c.l. I paSOVI (Bruchbänder) tudi za najhujše kile, gumi nogavice za krčne žile, bergle, trebušne obveze proti različnim boleznim, umetne roke in noge, različne aparate proti telesnim poškodbam, suspenzo-rije, podlage za ploske noge itd. izdeluje od navadne do najfinejše vrste strogo solidno in trpežno, po najnižjih cenah IVAN FRIC, bandažist in rokavičar, 975 Celje, SlOmŠkOV trg 4 (za farno cerkvijo), mm* IM W0- i; j/i TVRDKA FRANC KSAV. KRAJNC, nasl. MARTIN GAJŠEK, MARIBOR, Glavni trg št. 1, praznuje letos oktobra 60 LETNICO svojega obstoja. Ona je najstarejša mariborska trgovina z manufakturnim blagom. — Tekom dolgih let si je tvrdka vedno prizadevala, da postreže cenjenim odjemalcem z najboljšim blagom in solidnimi cenami. Vsled tega in radi reelnega poslovanja v vsakem oziru si je pridobila tvrdka naklonjenost in zaupanje vseh slojev mariborskega in daljnega okoliškega prebivalstva. V proslavo tega redkega jubileja se je tvrdka odločila, da postreže cenjenemu občinstvu letos pri vsem blagu z izvanredno nizkimi cenami. Ne zamudite torej ugodne prilike ter eo oglašajte se prav mnogoštevilno v trgovini: «FRANC KS AV. KRAJNC, nasl. MARTIN GAJŠEK, GLAVNI TRG ŠT. 1 S Zadružnagospodarskabankad.d. [ ! =========== Podružnica Maribor. ========== ■ V lastni novozgrajeni palači. filefcsandrova cista 6, pred frančiškansko cerkvijo. ■ Izvršuje vse bančne posle najfaulantneje.—Najvišje obrestovanjei-vlog na knjižice in v tekočem računu. I Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije. I ti ti ID star0 železoi vlIOlv« baker, mede-«5 / nino, svinec, cink, papir, glaževino, kosti in krojaške odpadke kupim in plačam najboljše. LArbeiter, Maribor, E*8 Iščem stalne nabiralce 1025 in nakupovalce. Vsi ljudje -a veliki in majhni govore o prodaji pri tvrdkl FRANC KOLERIČ, Apače radi prezidave, ker dobo tamkaj po zelo nizkih cenah najboljše blago. 728 S Obleke in perilo kupujte i 1083 m samo pri SI. TRPINU v Mariboru S ■ 1IIMSMIHH lili SIIMIIIJJM1I —,l I WHMIMiSill ........I M—„ .................... — , ■ ker tam je res poceni in dobro! S □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o Akumulatorni uredjaji na gošča in pet medenino, baker, tint 1162 svinčena gošča in pepel, staro medenino, baker, cink kupuje vsako množino »Calin< d. d., Zagreb, Mandaličina 1. oo—---------- Na prodaj je krasno posestvo, obstoječe iz rodovitnih njiv. travnikov in gozda, sadonosni-ka z lepo hišo in gospodarskim poslopjem, novozidanim in z opeko kritim. Zraven je še vinograd. Natančna pojasnila pri g. Ivanu Gregorinčič, posestniku v Jastrebcih, p. Sv. Bolfenk pri Središču. 1166 1165 Ustanovljena leta 1859 Klobučarna Lambert Chiba Celje, SCralja Petra cesta 14 Trgovina klobukov In kiobučarskih izdelkov Prevzema vsake vrste popravila po najnižji dnevni cenil — Točna in solidna postrežba I JVa novo otvorjena trgovinapletenin 'Lenko Hribar Vetje, Slomškov trg 1 (pri farni cerkvi) priporoča cenj. občinstvu svojo veliko tovarniško zalogo pletenih izdelkov, kot: nogavice9 rokavice9 pleteno perilo, športne telovnike vseh vrst i. t. d. po dnevni konkurenčni ceni. POSTREŽBA PRVOVRSTNA! 1050 NA DEBELO OGLAS V „SLOV. GOSPODARJU' IMA NAJVEČJI USPEH! J Znižali Vam hočemo stro- i ške za šolske potrebščine! Največja skrb starišev, ki pošiljajo svoje otroke v šole, je posebno ta, da šolske potrebščine toliko stanejo. — Sklenili smo zato prodajati letos šolske potrebščine kar najceneje kot jih ne tlobite v nobeni tiru/ji trgovini ali knjigarni. Poleg tega pa smo vpeljali posebna potrdila za vplačane zneske, na katera bomo tekom meseca junija M92S izplačati r gotovini 3 % oti vpisanega sneska. Dijaštvu bomo na ta način omogočiti da prejmejo za po-_____ — čitniške izdatke nekaj gotovine. Torej kuptMjte le vsi ■ r Tiskarni sv. Cirila r Mariboru, Koroška cesta Štev. £ ali v njeni podružnici Of" Aleksamirova cesta štev. Tu dobite vse knjige za ljudsko in meščansko šolo, za gimnazijo, realko, učiteljišča, trg. akademijo, dalje šolske potrebščine, vseh vrst. zvezke, papir, črnila, rdečila, barve, peresa, peresnike, svinčnike, radirke, šestila, risala, ravnila, priložna ravnila, risalne deske, trikote itd. Kdor hoče kupiti najbolje in najceneje, pa da dobi še 3°/„ v gotovini povrnjenih, ta bo kupoval letos celo šolsko leto vse šolske potrebščine le v Tiskarni sv. Cirila v MariboruKoroška c. S ali v njeni podružnici Aleksandrova cesta O. -i- .r ** • 1 ■ ; jM"!'V ' ' Za kvašenje pšenice TI uporabljajte suho sredstvo ~ Če uporabljate PORZOL točno po navodilu, dosežete enolično, hitro kaljivost ter zdravo, bogato žetev brez snetjavosti. Za kvašenje rži, ječmena in ovsa uporabljajte mokro sredstvo za kvašenje PORZOL In HIGOZAN sta po francoskih, nizozemskih, danskih, avstrijskih, rumunsklh, čeških In drugih javnih zavodih preizkušeni In priznani sredstvi: Omenjeni sredstvi sta preizkušeni tudi na ogledni in kontrolni postaji v Topčlderju. Izdelovanje in razpečavanje PORZOLA in H1GOSANA je ............. odobreno po Ministrstvu poljedelstva in vode št. 31863/4." - Zahtevajte cenike In navodila od 1008 „KASTEL" tvornice kemijskih in phamutskih izdelkov d.d., KARL0YÄG Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik AlbinHrovatin, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Janus Goleč,novinar v Mariboru. Gospodarja«, predstavnik: Jam» Goleč, novinar, Maribor. — Izdajatelj: Konaorerj »Slovenskega