Poštnina plačana v gotovini.
MURSKA SOBOTA, 22. junija 1930.
Cena 1 Din.
Izhaja vsako nedelo.
CENA: na sküpni naslov 25, na posameznoga pa 30 Din. V drügih evropskih državaj 75 Din. V Ameriki, Avstraliji z Marijinom listom vred 4 dolare.
Cena oglasov : cm2 75. Dar, med tekstom 1·50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, Če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna.
Rokopisi se ne vračajo.
S prilogov : Marijin List s Kalend. Srca Jezušovoga      Uprava : Črenšovci. Pošt. Ček. pol. št. 11.806.
Leto XVII. št. 25.
Glasilo Slovenske krajine
Uredništvo : M. Sobota Telefon št. 28.
Višji pastir prihaja !
Pozdravleni Vladika na našoj zemli, Ti kliče dühovščina ino verti
narod Slovanska krajine !
Dolenska Slovenska Krajina ma letos pali srečo viditi i sprejeti svojega višjega pastira. Ferma je za naše verno lüdstvo vsikdar svetek, štokoli jo deli, posebno je pa svetek, če jo deli poznani, prilübleni višji pastir.
Naše lüdstvo se posebno veseli obiski Prezvišenoga, ar je prido v njihovoj visikoj osebi sin slovenske matere pohajat. Ka pa ma to veliko srečo, ka more v svojo sredino sprejeti slovenskoga višjega pastira, se ma v prvoj vrsti zahvaliti domačoj prekmurskoj dühovščini. Brez te nikdar ne bi firmao náše rojake slovenski püšpek.
Naš kraj je meo najlepši glas v staroj püšpekiji : zvala ga je sombathelyška cerkvena oblast za: džündž to je za biser püšpekije. Tak goreče dühovščine, tak pobožnoga, za vsako dobro delo plamtečega vernoga lüdstva neje mela cela püšpekija, kak v Slovenskoj Krajini. Dühovniki so delali. Velikanske nove cerkve, kak sobočka, jürjenska, Cankovska, bogojanska, turniška potem menše: polanska, bedeniška, hotižka, kobiljanska so delo šče živočih domačih dühovnikov. Farofi, gospodarska poslopja so v večih mestih podignoli ali potrebne peneze nabrali vküp, kak V Turnišči za zidavo; prenovili so vse cerkve, zidali razne kapelice i podobe povsod, na vsakoj fari domači döhovniki. Poleg cerkvi so se skrbeli za zidavo ali gordržanje lepih katoličanskih šol. Naj omenimo samo Pečarovce, Bedenik i Hotizo. Siromaki so zadnji krajcar ta dali, naj bo šola samo njihova, ka se ne bi kvarila deteča düša v protiverskih šolaj. Pečarovce še zato omenimo posebno, ar jedino za to šolo se je zahtevao popolen slovenski pouk, čeravno je s tem zgübila vso državno podporo. Zahtevao jo je domači dühovnik, ar se je vüpao, da bo pravica Zmagala, kak je tüdi. Poleg toga ogromnoga dela na zvünaj, je delala domača dü-
hovščina v cerkvi okoli tabernakla. Tak je včila j tak je tüdi v živlenje spelavala navuk, da brez Oltarskoga Svestva nega živlenja v düši. Zato je düše k Jezuši vodila z gostim prečiščavanjom. Dobro je znala, ka nikaj ne pomaga ta najbolša organizacija, če nega v njoj Kristušovoga düha. Toga pa deli samo sveto obhajilo.
Goreči dühovhiki iz ljubljanske i lavantinske püšpekije kelikokrat občüdüjejo gorečnost našega lüdstva i se izražajo, da kaj takšega pri njih ne bi bilo mogoče. Pa sami svecki gospodje isto priznavajo. Tabernakel je vretina vsega toga düševnoga živlenja. Pokojniva dvá Kühara je ta gorečnost v grob spravila, več drügih je pa oslabelo i zbetežalo za volo napornoga dela. Ka se je v cerkvi ohranilo lüdsko popevanje, je vekši tao tüdi delo domače dühovščine.
Med tem mučnim i živce borečim delom je pa mogla naša domača dühovščina prenašati vnogo britkosti i preganjanj. Vidila je, da je krivi nacionalni düh položo sekiro na živlenje slovenskoga lüdstva, naj je iztrebi. Vse se je madjarilo. Uradi vsi i šole vse so postale madjarske. Slovenski gučati je bilo sramotno i protidržavno. Kak je to bolelo dühovščino, sinove toga dobroga lüdstva! Bolelo jo je do dna srca i zato je štela pomagati i je tüdi pomogla, da neje mro slovenski narod, nego živ ostao i se v živlenji celo še pojačo. Ka je včinila ? V cerkev ne je püstila madjarščino*). Za vsako katoličansko šolo je zahtevala kak pomožni jezik tüdi slovenščino ; katekizmuš je včila slovenski, čeravno ne dobila za to od državnih šol ni krajcara plače; od verskih pa tak neje, vso katekizacijo je vršila brezplačno. Pošilala je narod v Celje na dühovne vaje, kde si
*) Za lendavske i dobrovniške Slovence je zahtevala slovensko božo slüžbo. (Za zadnje še zahtevle.)
je v slovenščini okrepčavao düha i se spoznavao s svojimi brati prek Müre. Tü se je vpisavao tüdi v lepo bratovčine Sv. Cirila i Metoda. Širila je med narodom Slovenske knige i to ne na stotine, nego na desétjezere. Cirllova tiskarna i negdašnja Katoliška bukvarna v Ljubljani so nam svedoki pa tüdi vnogih listov uprave. Poleg toga je pa začela pisati i izdavati tüdi sama Slovenske knige i liste. Vse to je delala pod madjarskim režimom, kda je pomenilo to delo: postati protidržaven. Pa naša dühovščina se je vendar borila za slovenskoga jezika pravice, čeravno je bila očrnjena pri civilnoj i sveckoj oblasti, čeprav so se vlagale proti njoj ovadbe i vršile preiskave den za dnevom. Nosila je brez izjeme najgršo pečat „panslavist“, radovolno, čeravno je to bio vekši špot, kak če se komi voči vrglo, da je človeka vmoro. I naša dühovščina je vse to raj prestala, kak bi od svojega dela odstopila. Kak je bila osovražena, najbole dokaže dejstvo, da nieden katoličanski dühovnik neje dobo v prvejši državi odliküvanja. Nieden državnoga. I strogo vzeto niti cerkvenoga ; če ne vzememo za odliküvanje, ka se je ednomi za narodno delo penzija vzela. Pa dühovščina neje bila zadovolna s tem, da je branila pravice slovenskoga lüdstva. Najvekšo dobroto njemi je te spravila, kda ga je občuvala bolševizma. Ka v našem kraji takrekoč nieden Slovenec ne bio komunist — izjeme so tak malenkostne, ka. ne pridejo v poštev — se má naša mlada država, štera se tak goreče bori proti boljševizmi, najbole zahvaliti našoj prekmurskoj dühovščini. Ta je te bila na viški svojega pozvanja i je delila Usodo dobroga pastira : živlenje je darüvala za svoje ovce. A te so tüdi toisto činile. Tak lepe lübezni ne bilo med pastiri i ovcami, kak v bolševiških časaj. Bog dáj da bi se ponovila i stalno ostala. K borbi proti komunizmi je dühovščina prikapčila edno še vekšo borbo: borbo za zjedinjenje s svojimi brati v novoj državi, Jugoslaviji. Brez kat. dühov-

2
NOVINE
22. junija 1930.
nikov prekmurskih, ki so v večini sklenili resolucijo z brati iti vküp v Jugoslavijo i za to idejo delali do zadnje kaple krvi, nikdar ne bi bila Slovenska Krajina v Jugoslaviji. V tom pogledi zaslüži naša domača dühovščina najvekše priznanje.
Pa kda smo že bili* v novoj državi, kda smo že slobodno dihali, je bila ešče edna velka zapreka, štera nam je delala vnoge i vnoge neprilike. Spadali smo cerkevno šče pod Szombathely. Naj se tüdi tü odslobodimo, je začela domača katoličanska dühovščina z verniki iz far soboškoga i lendavskoga dekanata akcijo, ka se odtrgnemo cerkveno od Szombathelya. Katoličanska dühovščina je organizirala to akcijo, jo izvedla, je podpise izročila za Sveto stolico i tak pripomogla, da mamo vsi to veselje, ka pride v Slovensko Krajino sin Slovenske matere, slovenski višji pastir delit milošče svetoga potrdjenja.
Višji pastir, bodi iz celoga srca pozdravleni od te delavne i narodne domače dühovščine kak i od onih, štere si nam dao v pomoč iz svoje püšpekije ! Ščemo kak pravi bratje ž njimi vküp živeti, iskati zveličanje düš. Bodi pozdravleni od vsega našega katoličanskoga lüdstva ! Pridi, blagoslovi, krepi, potolaži nas vse i prinesi nam vsem Kristušovo pravico i Kristušov mir.
Kalendar.
juni (30 dni)	26. teden.
dnevi
23
24
25
26
27
28 29
tedni
pond.
tork
Sreda
četrtek
petek
sobota
nedela
Rim. kat.
Zdenka Ivan Krst. Prosper Iv. i Pavel Srce Jezuš. Leon
Peter i Paveo
Evang.
Bazilij Ivan Krst Eulogij Jeremija Filipina Leon i J. Pet. i Pav.
Žid. kat. t Ros Hachodes, Tommus 1.
Senje:  23. Dobrovnik, 24. M. Sobota, Račka Kaniža, 25. Vidovec, 27. Beltinci, Kotoriba.
Vreme t Vroče, letno vreme. Vmes grmlajca.
Novi vozni red:
Hodoš :
Prihod iz M. S. ob ll14 i 1748 vöri odhod v M. S. ob 606 i 1204 vöri
Murska Sobota :
Prihod iz Hodoša ob 745 i 1340 vöri odhod v Hodoš ob 930 i 16 vöri
prih. iz Ormoža ob 912, 1541,1935,2040 v. odh. v Ormož ob 516, 920, 1410, 1858 v.
Ka novoga v Belgradi ?
—	Obsodba hrvaških obtožencov. V soboto je državno sodišče izreklo Obsodbo v velkoj razpravi proti 24 hrvaškim obtožencom. Med njimi jih je 14 obsojenih, 10 pa oproščenih. Med oproščeni mi je tüdi dr. Maček. Najvekšo kaštigo je dobo Ivan Bernardič, ki je obsojeni na 15 let robije.
— Jugoslovansko zastopstvo Paneuropske Unije. V Novinaj smo že poročali, da delajo nešterni politiki na to, da bi se stvorila zveza (Unija) med vsemi europskimi državami. V Belgradi se je zvolilo jugoslovansko zastopstvo za to linijo. Za predsednika zastopstva je bio zvoljen dr. Momčilo Ninčič, prvejši zvünašnji minister, za častnoga predsednika pa dr. V. Marinkovič, zdašnji zvünašnji minister. Zvoljeni je bio tüdi častni odbor. Predsednik toga je postao minister dr. Anton Korošec.
Muslimanski verski poglavar. Muslimani so po novom zakoni do-
Ljutomer :
prih. iz G. Radgone 543, 1415, 1923 v. odh. v G. Radgono 840, 1510, 2004 v.
Ormož :
prih. iz M. S. ob 702, 1310, 16, 2048 v. odh. v M, S. ob 728, 1355 1615 1834 v.
D. Lendava :
prih. iz Čak. ob 516, 908, 1349, 2038 v. odh. v Čak. ob 526, 1015, 1416, 21 v.
Čakovec :
prih. iz D. L. ob 625, ll23,1514, 2210 v. odh. v. D. L. ob 423, 802, 1233 1932 v.
Sto ma opravek v Maribori, Ljubljani i Zagrebi, naj potüje tak iz Sobote, kak iz Lendave s prvim jütrašnjim vlakom.
Murska Sobota
— Odpiranje i zapiranje trgogovin. Od 15. toga meseca naprej vala tak v Soboti, kak v celom sobočkom okraji za odpiranje i zapiranje trgovin sledeča odredba : Trgovine z mešanim, špecarijskim i kolenijalnim blagom, delikatesne kramarske trgovine i branjarije smejo biti odprte med tednom od 7. do 12. vöre i popoldne od 14 do 19 (2 -7.) vöre, po nedelaj pa od 8 do 10. vöre. — Zaprte morejo biti trgovine celi den : 1. i 17. decembra, na Novo leto, na Trikralovo, na Velki petek, na Telovo, na Vsesvece, na Božič, popoldnevi pa: na Petrovo, na Velko mešo (15. aug.) i 8. decembra. — Na Vidov den i na Ciril Metodovö morejo biti trgovine zaprte med slüžbov božov.
—	Davčne znamke za uslüžbenski davek, štere so se prle dobile pri Oddelki finančne kontrole, se bodo od zdaj naprej odavale v trgovini Čeh in Gašpar (Aleksandrova c.)
— Škropilnik bi nücali. Lüdje, ki hodijo po naših vulicaj i ki majo
hiše posebno ob Aleksandrovoj cesti so v süšnom časi velki sirmaki. Pra ha morejo požreti, da groza i strah Indri majo še po menših trgih škropilnike. Ali ga Sobota ne bi mogla nücati ?
—	Na Martinišče so dali dečki iz tišinske fare 386 Din. i to : Gederovci 38, Gradišče 25, Krajna 91, Rankovci 33, Sodišinci 26, Tišina 37, Tropovci 86, Vančavas 50 Din. — Znesek smo obrnoli za večne meše. Bog plačaj !
— Matura na gimnaziji. Te teden se je dokončala na gimnaziji mala matura i se začnola velka matura. Predsednik komisije pri velkoj maturi je g. Josip Tominšek, gimnazijski ravnatel iz Maribora.
— Smrt v vodi. Preminočo nedelo popoldnevi se je šo kopat v Ledavo 17 letni čevlarski vajenec Sukič Štefan iz Prosečkevesi. Kopanje je pa bilo žalostno za njega, ar je zadobo smrt. Kak se je vtopo se ne ve na tenci, ar je nesrečnež na glavi ranjeni. Bio je jako marliv i pošteni pri svojoj meštriji, zato žalüje za njim njegov gospod i starišje, ki so pred par tedni pokopali ednoga sina.
Svetovna politika.
Italjanski zvünašnji minister potüje. Grandi, italjanski zvünašnji minister je napravo velko politično potüvanje po europskih državaj. Namen potüvanja je, da bi našeo zveze z drügimi državami.
Nova romunska vlada. V zvezi s povratkom krala Karola je tüdi v političnom pogledi prišlo do spremembe. Rumunija je dobila novo vlado. Sestavo jo je Maniu.
Politična aretacije v Austriji. Policija je aretirala voditela štaba Heimwehra majora Pabsta i njemi sporočila, da je izgnani iz Austrije. Zrok aretacije so neprestani nemiri, štere je povzročala organizacija Heimwehr s svojim nastopanjom.
Slovenska krajína
Lovska razstava v Ljubljani.
Od 31. augusta do 15. septembra bo v Ljubljani lovska razstava, na šteroj se razstavi tüdi vse, ka se iz lesa lepoga da napraviti.
Podpisana uprava našega lista se obrača do vseh naših lüdi, ki so lansko leto razstavni svoje lepe lesene predmete v Črensovcih, naj se pri njoj javijo, ka bi bili pripravleni tüdi
bili sküpnoga verskoga poglavara. Zvoljeni i od Njeg. Vel. krala potrjeni je muslimanski dühovnik Maglajlič.
22. junija 1930.
NOVINE
3
v Ljubljani razstaviti na lovskoj razstavi ?
Pripomnimo, da se nam je obečalo, ka nede koštala Poštnina za pošilanje nikaj.
Vsi zato, ki znate lepe reči delati iz lesa : kak nože, rovaše, štile, rasoje, grable, kmice itd., vsi ki znate plesti lepe košare iz šibja ; ki znate kakše igrače napraviti iz lesa, pač ki razmite kakoli lepoga napraviti iz lesa, se javite pri podpisanoj upravi, ka bi bili pripravleni razstaviti, ka de ta naprej javila.
Če bodo naše reči lepe, si pridobijo trg i pride vnogo lüdi do nekšega zaslüžka.
Uprava Novin v Črensovcih. *
— Blagoslavlanje „Našega Doma“ v Črensovcih. Kak smo dnes tjeden naznanili, se vrši blagoslavla nje Našega Doma zdaj v nedelo 22. junija. Najprvle v soboto popoldnevi sprejme načelstvo posojilnice pri novoj zgradbi Prezvišenoga, ki prido iz Beltinec i jih pozdravi. Večer je podoknica Prezvišenomi, štero priredijo dečki črensovske fare. Zatem bo razsvetlava Doma. Govoro bo pri toj priliki g. Kolenc Franc, kaplan, ured nik Novin. Mladina pride iz vsake vesi z lampioni ob 9 vöri i se počakajo vsi pri upravi Novin. Od tec ido sküpno na farov i k Domi. V nedelo po predgi ide procesija od cerkve k domi. Med potjov do se popevale lauretanske litanije. Po blagoslovitvi pesem, po pesmi govor g. Vlado Pušenjaka, bivšega nar. poslanca, nadrevizora. Za prosvetna društva bo otvoritvena slovesnost, kda se vse dogotovi v Domi. — Načelstvo.
— Spremembe v občinaj. Z odlokom banske uprave so postavleni za občinske odbornike : v Veščici Novak Jožef (namesto pokojnoga Flisar Matjaša), v Vel. Dolencih Sočič Franc (namesto Ivanič Stefana), v Predanovcih Zorko Štefan (namesto Ficko Franca).
— Bogojina. V strehovskoj kapeli se je preminočo nedelo jako slovesno obhajalo Vidovo. Od vseh strani je privrelo vküp vnogo vernikov. Vse se je zvršilo v lepom redi, arjv krčmaj ne bilo popivanja. — Prosvetno drüštvo „Sloga“, šteroga namen je, da širi med narodom izobrazbo i narodno zavest, lepo napredüje. Zdaj vrejüje svoj dom od znotra i od zvüna. — Cela fara se pripravla na fermo. Cerkev se beli, da dostojnejše sprejme Prevzvišenoga nadpastira.
— Šolarova smrt. V Zamostji se je desetletni šolar Brünec Štefan po nepriliki zagiftao z zemlov. Kda so domači videli, da je to za njega nevarno, so ga taki pelali v Lendavo k zdravniki. Te je naročo, naj ga pelajo v špitao. Pomagati njemi tüdi v špi-
tali neso mogli. V četrtek večer so ga pripelali, ponoči pa je že vmro.
Zastopstvo Transoceanika, glavne italijanske linije ja v D. Lendavi na glavnoj vulici.	37
— Eti nas prosijo naše liste ! Domači plačajte mesto njih ! Vnogi naračajo naše liste, ne da bi nam poslali naročnino. Dozdaj smo liste poslali vsakomi na njegovo prošnjo taki, kak je proso, kda je pa trbelo plačati, predostakrat ne bilo nikoga, ki bi samo z prstom geno za plačilo. Tak smo kvarni bili za vnoge teške jezere i jezere. Naj nas ta nesreča več ne zadene i zato ka moremo proti plačüvati i Poštnino i tiskarno, smo se odločili, ka listov na porgo ne damo, ar jih nemremo dati zavolo pomenkanja penez. Zato smo objavili i objavlamo, ka vsaki more taki plačati kak prvo številko do rok dobi. Sledečim smo poslali prošene Novine i njim naznanili, naj nam ali oni ali njihovi domači pošlejo naročnino. Imena zato objavimo, ka te vidili domači, za koga mate plačati. Krčmar Ivan Monchy Lagache, Sukič Mihal Velikapusta, Bratkovič Janoš Premes de Montigny, Horvat Joško Pusta Zidma, Bežan Ignac Cheresis les Dames, Sinic Janoš Opladen, Drvarič Štefan Lautenbach, Kuzma Geza Firniaon (iz Bogojine), Bárber Števan Boistrancourt, Gerič Štefan Tuileri es Beauvais, Gomboc Alojz Reidelhof, Jakič Viktor Kamnica, Moršič Franc Hecht-schen, Vukan Števan Mauren, Kerčmar Števan Uettingshof, Britvič Ivan Kobilje i Skerban Franc Dokležovje (oba v Franciji), Sukič Janoš Vilers St. Paul, Vrečič Rudolf Stabeshöhe, Zrim Anton Tardinghen-Marquise, Rantaša J. Vittel, Grah Jožef Prodmits, Talian Janoš Gutmnazhausen, Žalik Andrej Dovje, Hari Štefan Ljubljana, Nemec Janoš Ferme Frantigny, Perkič Franc Baslieux les Fismes (Dale pride). Med te naslove nesmo spisali tistih, ki smo je dobili od državne borza dela i tistih, za štere so se že zavzeli njihovi domači, ka plačajo. Ešče ednok povdarjamo : proti moremo plačüvati Poštnino i tiskarno, penez nemamo, zato nesmo mogoči na porgo pošilati naših listov. Naj je plača vsaki iz kraja, kde se nahaja, ali pa njihovi domači ! Najbolše bi bilo, če bi je njihovi domači plačali ; sem itak pošilajo peneze ; mi tem pošlemo ček i tak pošilanje naročnine nikaj ne košta. Ki ščejo zato, ka bi pošilali Novine njihovim na deli ali v tüjini, naj pošlejo náročnino.
Uprava NOVIN.
— „INKA“ dišeča vinovica odstrani za gotovo i hitro vse bolečine reumatizma, zobobola, glavobola. Pri smicanji, prehladi, bolečinaj želodca pomaga „INKA“. Eden glažek z točnim navodilom košta 12 Din. Dobi se v apoteki pri SVETOJ TROJICI v DOLNJOJ LENDAVI.
— Nikakšega dugoga postopka ! Enostavno vgojdno i zvečer krepko namazati, skoz dneva nekelko kaplic na cuker, v mleki ali v čaji — to je zadosta, da ostanemo zdravi i odporni, pa da se obvarjemo prehlajenja. Govor je od Fellerovoga prijetno dišečega Elsafluida, ki je že skoz 33 let presküšen kak prijatel zdravih i tolažnik betežnih. Dobiva se v vseh lekarnah i spodobnih trgovinaj že za 6 i 9 Din. Po pošti z lekarne FELLER, Stubica Donja Centrala 146.
— Nagla smrt dečka. V nedelo popoldnevi je na nagloma slabo postanolo 16 letnomi dečki Legen Gezi v Tešanovcih. Včasi je bio k njemi
pozvani doktor, ki je spoznao, da more dečko operirani biti na slepom črevi. Proti večeri so ga domači pelali v sobočki špitao. Taki po prihodi je bio opererani. S tem njemi ne bilo pomagano. V pondelek ponoči je vmro.
—	Nesreča. Žilavec Jožef 70 letni Starec iz Tropovec so z lestvice tak nesrečno spadnoli, ka so si v pravoj rami potrli čonto. Ponesrečenca so pripelali v sobočki špitao.
—	Bakovci. V nedelo (22. toga meseca) se v našoj šoli otvori Šolska razstava rizb, dekliških i deških ročnih del. Razstava bo nekaj posebnoga i bo slüžila v čast ne samo vučitelstvi, pod šteroga vodstvom je bilo vse napravleno, nego še vnogo bole šolarom samim. Razstavlene bodo stvari, ki bodo vsakoga zanimale, zato tüdi vsakomi priporočamo, da si razstavo pogledne. Posebno bi si jo naj ogledala šolska vodstva sosednih šol s šolari. Na razstavi vsaki spozna, ka je v stani napraviti delovna šola.
Razgled po domovini.
Velka slavnost v Kotori. 27. t. m. se začnejo v Kotori velke slavnosti na čast preprostoj črnogorskoj pastirici, blaženoj Ozani Kotorki, ki je Patrona Kotora. Pri toj priliki prinesejo njene zemelske ostanke iz male kapelice v veličastno katedralo sv. Tripuna. Slavnosti se vdeleži na deset jezer naroda, ki na te način pokaže blaženoj svojo čast i lübezen.
— Velika automobilska nesreča v Belgradi. Velki potniški automobil, ki vozi na progi Beograd-Kraljevo, se je prevrgeo v obcestni jarek. V njem je bilo 18 lüdi. Kda je automobil pripelao do kavarne Divac, je na enkrat odpovedalo krmilo. Šofer si je na vse načine prizadevao, da bi auto stavo, ali zaman. Auto je odleto v cestni jarek, kde se je prevrgeo i pokopao pod sebe vse potnike. Skoro Potniki zvün dveh malih detet so bili vsi s krvjov obliti. Trije so teško ranjeni, vsi ostali zvün dveh detet pa lehko ranjeni.
—	Dete pod vozom Sena. V soboto popoldnevi je posestnik Alojzij Peršek iz Rimskih toplic s svojimi domačimi spravlao seno. Kda so domači nalagali seno, so se deca špilali okoli voza. Jünca, ki sta bila neštrpna i zavolo müh nejevolna, sta naednok potegnola voz i ga zavlekla s sebov. V tom hipi se je nahajao pri kolaj 4 letni Joži, sin Edvarda Gronika, ki je spadno pod kolo i voz že do polovice naloženi s senom se je pelao prek deteta. Nesrečnež je dobo hüde poškodbe i teško je vervati
4
NOVINE
22. junija 1930.
da bi ostao pri živlenji. — Starišje, več pozornosti mejte na deco!
— Sramotna podivjanost. V celsko bolnico je bio pripelani v nedelo noč 52 letni delavec A. Šolinc iz Škofje vesi, ki so ga po njegovoj izjavi napadnoli domači dečki, kda je šo domo od svojega brata, kde je zaposleni. Siromak Starec je dobo jako hüde vdarce na glavi i po vsem teli.
ZA NEDELO.
Po risálaj drüga.
Evang. sv. Lukač vu 14. táli.
Vu onom vremeni pravo je Jezuš farizeušom priliko eto: Neki Človik je pripravo veliko večérjo i pozvao je vnoge. I poslao je slugo svojega vu vüri večérje, da bi povedao pozvánim, naj bi šli ; ár so že vsa gotova. I záčali so se vsi do ednoga zgovarjati. Prvi je pravo njemi: Marov sam küpo i potrebno mi je vö iti i poglédnoti ga, prosim te, zagovori me. I drügi je velo : pét jármov jüncov sam küpo, idem njé probati; prosim te, zagovori me. I drügi je pravo : Oženo sam se ; i záto nemrem iti. I nazáj pridoči sluga nazvesto je eta Gospodi svojemi. Teda se razsrdivši hižni Gospodár velo je Slugi svojemi ; vö idi hitro na vulice i na varaške poti, nevolne, slabe, slepe i platave esi notri pripelaj. I veli sluga: Gospodne, včinjeno je, kak si zapovedao i ešče je mesto. I veli Gospod slugi: vö idi na poti i med ploté i prisili je notri iti : naj se napuni hiža moja. Velim pa vam, ka níšče onih lüdi, ki so bili pozvani, ne košta večerje moje.
Še s proslave 10 letnice Slovenske krajine.
Trije govori predsednika vodilnoga odbora Klekl Jožefa.
I.
Na tabori v M. Soboti.
„Gospod kraljevski zastopnik ! Gospodje zastopniki oblasti ! Mili nam gostje ! Bratje ino sestre !
Pred 10 leti je bila zasajena rožica sloboščine v Slovenskoj Krajini. Kda je eden najmenjših narodov sveta Slovenski s svojimi junaškimi brati Srbi i Hrvati svojo narodno državo, te je od smrti, štera narode vničüje, najbole obiskana pokrajina : Slovenska Krajina, postala celoten tao te naše velke narodne države. To je rožica slobode naše Slovenske Krajine. Deset let je rasla ta rožica, se razvijala, se je borila z vetrom i mrazom, šteriva je pošilala neprijatelska neba i oba je Premagala. Dnes je
precvela. Vsi Sinovje i hčere Slovenske Krajine so se zbrali dnes pri toj rožici : iz mile Dolenske, žitne Ravenske i zelene Goričke, da si jo vtrgajo i povijejo v en cvet : v cvet lübezni do domovine ; v cvet vdanosti do Njegovoga Veličanstva Krala Aleksandra I. i Njegovoga visikoga Doma, v cvet junaštva do naše viteške vojske, v cvet pokorščine do naše oblasti, v cvet bratske lübavi do vseh bratov i sester : Srbov, Hrvatov i Slovencov. S tem cvetom pozdravlam jaz dnes g. kralevskoga zastopnika, zastopnike oblasti i vse naše mile goste, brate i sestre i je prosim, naj si zasadijo te rožice Slovenske Krajine v sredino svojega lübečega srca pa si jo za stalno ohranijo kak dragocen spomin.

Pri banketi v Soboti.
„Po krasno posrečenom zborüvanji dovolite, da dara izraza tistim čüstvom, štera me v tom hipi obdajajo. Tak me je včila moja mama, moja draga slovenska mama, da lübim njeno reč i brate, k šterim me veže ista reč. Te njeni navuk je poprijela moja düša i je z vašov pomočjov, bratje, obrodila sad kinč sloboščine, šteromi se dnes veseli Slovenska Krajina. A mi ne bi dnes vživali toga veselja, kljub vsem borbam, če ne bi meli vojskovodja, če ne bi meli blagopokojnoga krala Osloboditela Petra I. i njegovoga junaškoga sina, našega dobroga vladara Aleksandra I. Vojskovodji se poklonim, njemi nazdravim, ki je Oča domovine, ki je glava naše vojske, čuvarice domovine i miru, njemi, ki je mislo na naš kraj i nam je dragevole poslao svojega zastopnika. Njemi zazavam za vse dobrote z zahvalnim srcom naj ga Bog ž njegovim visokim domom v dobro domovine čuva i ohrani ! Njegovo Vel. Kral Aleksander I. živeo ! živeo ! živeo ! 
(Dale.)
AGRARNE ZADEVE
Občni zbor agrarne zadruge se vrši, kak smo dnes tjeden razglasili 29. junija, na Petrovo popoldnevi ob 3. v Našem Domi.
Seja načelstva, nadzorstva i odposlancov se vrši na Petrovo 29. junija, popoldnevi ob ednoj vöri, kak smo naznanili, v Našem Domi. Prosimo vse kotrige načelstva, nadzorstva i vse odposlance, da se seje zagotovo vdeležijo.
Znova zmaga. Pred kratkim smo javili, da nas je g. taksator i inšpektor, Dragan Turk pali zatožo na okrožnom sodišči, da se ne držimo svojih pravil i zahtevao, naj se zadruga
razpüsti. Okrožno sodišče je zavrnolo vlogo gospoda Turka. Hvala Srci Jezušovomi, zadruga si v venec svojih zmag pa more edno več splesti.
Pošta upravništva.
Kozic Viktor, Hombershausen. 40 Din. naročnine z zahvalnostjov sprejeli.  Kovačič Franc,
Vargatz. Iz Tropovec sprejeli 50 Din. naročnine Hvala. Sukč Franc, Radovci. Prošene Novine poslali Gumilari v Francijo. Prosimo vas, da njegovim domačim povete, ka plačajo. Rituper Ludvik, Kuštanovci. Naročnino sprejeli. Od lanskoga decembra i letošnje celo leto so pla-

Gospodarstvo
Ceplenje šmarnice. Da se pospeši zatiranje šmarnice, da banska uprava 50 para od vsakoga preceplenoga trsa. Što šče biti deležen te ugodnosti, se naj taki javi z nekolevanov prošnjov. Bole natenci se Zvedi na vseh županstvih vinorodnih občin.
Kak se naj krmi plemenski bik ? Obroka ne sme dobivati. Polagati njemi trbe dobro seno i sühi oves. Kak za krave, je tüdi za plemenskoga bika paša jako dobra. Če pa ne hodi na pašo, se njemi naj med seno pomeša nekelko trave ali zelene detelce. Zrnja njemi zvün ovsa ne davati, ar ga to razburja.
Rane na drevji. Po nepriliki se dostakrat zgodi, da se z dreva ogüli skorja. Da je takša rana posebno če je vekša, drevi na kvar, ne trbe razlagati. Zvračijo se takše rane na te način, da se zamažejo. Za mazanje se nüca z govejim gnojom zmešana vica mi pa mrzeo vosek.
Vajenec
iz bolše hiše se sprejme pri KOLOŠA JANEZ čevlari v Murskoj Soboti.         2
Najfalejša Autotaksa
v MURSKOJ SOBOTI je pri
Küčan IVAN mehaničari
Cena za km. 3·50 D.
22. junija 1930.
NOVINE
5
Za naše male.
Celec Irma :
Vrag i kovač.
Ednok je živeo eden kovač, te kda sta ešče po sveti hodila Kristuš i Peter. Kak sta Šla po cesti, sta našla ednoga somara, šteri je bio samo na edno nogo potkovani. Prišla sta do edne kovačnice. Stopila sta notri i sta prosila kovača, naj potkove somara. Kovač je to včino. Kristuš pita, kelko trbe plačati. Kovač odgovori, ka nikaj. Kristuš pravi, naj si žele tri reči. Kovač odgovori: „Rad bi meo edno črešnjo ; što bi šo na njo bi se naj gor zgrabo, i tečas ne bi mogeo dol, dokeč njemi jaz ne dopüstim. Komaj je to izvüsto, je stala pred oknom črešnja. Drügo si je želo eden stolec, šteri bi meo takšo moč, da nihče ne bi mogeo stanoti z njega, dokeč njemi on ne bi dovolo. Tretja žela kovačova je bila, da bi meo takše vreče, ka bi zgrabilo vsakoga, na koga je lüči. Vse se je zgodilo, kak si je kovačv želo. Kristuš i Peter sta odišla.
Kovači se ja trbelo ločiti s sveta. Prišeo je vrag po njega.
Kovač je pravo vragi : „Idi na to črešnjo pa nama naberi črešnje ka va mela na pot, jaz tečas napravim tri pare potkovi. Vrag ide na črešnjo pa je črešnje. Kovač je že napravo
tri pare potkovi i pozove vraga. Vrag ne mogeo s črešnje i prosi kovača, naj ga püsti dol. Kovač odgovori da ga ne püsti dol, dokeč njemi ne obeča, da ga püsti živeti 7 let, 7 mesecov, 7 tednov, 7 dni i 7 vör. Vrag to obeča. Nato ga kovač püsti dol. Vrag pride pa za 7 let, 7 mesecov. 7 tednov, 7 dni i 7 vör. Kovač njemi pravi: „Čakaj me malo, ka si operem roke.“ Vrag pravi: „Več me ne napelaš, ka bi šo na črešnjo“. Kovač pravi: „Sedi si na stolec.“ Vrag je bogao. Kovač se je že mujo pa pravi vragi, ka naj stane. Vrag ne mogeo stanoti, dokeč ne obečao, ka pride za 7 let, 7 mesecov, 7 tednov, 7 dni i 7 vör. Kovač ga püsti, vrag pa odleti naravnoč v pekeo. Za 7 let, 7 mesecov, 7 tednov, 7 dni i 7 vör pride vrag s kolami pa pravi: „Več te ne bom čakao ne na črešnji ne na stolci”. Kovač lüči vreče, ono zgrabi vraga, vrag pa beži kak je mogeo z vrečom v pekeo. Od tistoga časa vrag več ne prišeo po kovača. Tak dugo je živo, ka je ednok na stolci mro. Njegova düša je Šla v nebesa. Peter je pravo, ka on ma ešče nekši poseo z vragom. Te je šo v pekeo. Tam so njemi pravili, ka ga ne püstijo notri, zato ka je oni vrag ešče zdaj v vreči. Od tistoga časa blodi kovačova düša z nebes v pekeo pa je nindri ne püstijo notri.
Novi vojak v strelnom jarki. Starejši vojak pravi novomi : „Prijateo, ne vzdigni glave iz jarka!“ — Novi vojak pravi : „Eh, vej mene sovražniki šče itak ne poznajo !“
Odveč. Policaj: „Ka ne vete, da more voznik meti zvečer posvet ?“ —Voznik: „Ne pomaga nikaj, ar je moj konj slepi !“
Smrt narodnoga delavca.
V soboto je v Ljubljani zatisno oči Srednješolski profesor Ivan Mazovec, dobro poznani javni delavec. Pokojnik se je dosta žrtvovao za blagor lüdstva. Bio je dober katoličanec.
Za gospodinje.
Kelko belic znese kokoš ? Rodovina kokoš znese v celom v živlenji 500 do 600 belic. Najbole plodovitna je v drügom, tretjem i. štrtom leti. V 
prvom leti znese kokoš (če se zvali rano na sprotlike) okoli 25 belic. Naslednja tri leta znese do 400 belic, po štrtom leti pa se plodovitnost zmenša i je najbolše, da se küra buje ali oda, ar jo je ne vredno krmiti.
Zalevanje v ogradi. Če dugo ne dežja, si pomagajo gospodinje v ogradi z zalevanjom. Pri tom parado meti gospodinje pazko, ovak je trüd brez haska. Pri zalevanji se največ greši v dvojnom pogledi : 1.,.Nüca se mrzla stüdenčnica. To ne dobro, ar je takša voda za rastline  pretrda. Gde nega blüzi hiše kakše mlake, si naj gospodinje vzemejo telko, 
trüda, da si v kakšo jamo, ki je celi den na sunci, zajtra naljejo vodo. Ta se med dnevom segreje i je večeri izvrstna za zalevanje. 2. Greši se tüdi s tem, da se zaleva vse poprek. Voda more priti do korenin rastline zato trbe vsako rastlinico posebi zaljati. Što na to dvoje ne pazi, se zabadav trüdi.
VGANKE.
Predzadnja številka. Rešitev sta poslala : Žemlič Ana Lipovci i Lanjšček Ivan Büdinci. Prva dobi knigo : Slovensko dekle, drügi pa : Fantič le gor vstan.
Zadnja številka. Rešitev :
1.) Nož.
2.) 2. januara.
3.) Što večkrat pela.
4.) Poučne i zabavne knjige.
5.) Vsak človek ima kuča dva ; molitev mu odpre nebesa, kletev mu odpre pa pekel.
6.) Oba nücata žajfo.
Imena rešilcov objavimo v prišestnoj številki.
Nove vganke :
1.) Les na les, platno vmes, štiri dü-
še. pet teles. Ka je to?
2.) Hrbet ma, trebuha ne, roke ma,
nog ne, vlase ma, glave ne. Ka je to? (Obe poslala Zadravec M. Lipa.)
3.	Vesel je obiskao vrino veselico. Vrt je meo 4 dveri. Pri prihodi i odhodi je. trbelo plačati po 1 Din. Veseljak je pohodo vse štiri vhode i je pri vsakšem obiski zapravo polovico penez, tak da je pri
štrtom izhodi izdao zadnji dinar. Kelko penez je meo pri prvom obiski veselice.
4.) Brez rok i brez nog pa na drevo plezi. Ka je to ? (Obe poslao Fr. Smodiš, Vančaves.)
1	P, 6 a, 1 c, 1	d, 1 e,
2	g,	2	i, 2	k, 3	m, 2 n,
2 o, 3 r, 1 s, 4 v, 1 z,
(Poslao Gider Josip, Vančavas.)
Za nagrado razpišüjemo knigo: Zgodovina Srbov.
Za smeh.
Vsikdar marliv. Gospod: „Ali, Peter, zdaj si že tretjič v tom tjedni pri meni ! To je že preveč !“ Siromak: „Oh, lübi gospod, dnesden more biti človek marliv, da pošteno lehko živi.“
Iz šole. Katehet: »Kak se glasi prva boža zapoved? — Vučenec: „Ne jej !“ Katehet : „Kak to?“ — Vučenec : „Da, lübi Bog je že Adami i Evi v paradižomi zapovedao, da ne smeta jesti sada z dreva sredi paradižoma, ovih deset zapovedi je dao pozneje !“
Kovaški pomočnik
se taki sprejme za vsefelé delo pri VERBAN MIKLOŠ kovači v M. Soboti Vrtna ul. št 10.
VABILO
na izredni občni zbori HRANILNICE: i POSOJILNICE v. BOGOJINI, ki se vrši dne 29. junija 1930. ob 17 vöri (5 popoldnevi) v cerkvenom , domi s
SLEDEČIM SPOREDOM :
1. ) Volitev načelstva i nadzorstva.
2.	) Slučajnosti.
Če te občni zbor ob napovedanoj vöri ne bi bio sklepčen, se vrši pol vöre sledkar drügi občni zbor, 
ki sklepa valano pri vsakom števili navzočih kotrig.
Ka to pomeni ?
6.
N O V l N E
22. junija 1930
Cene :
Penezi (18. junija.): dolar Din 56·—, Argentinski peso Din. 21, šiling Din. 7 90, lira Din 2·90, pengő Din 9·80, marka Din 13·37, uruguajski peso Din. 50, frank Din. 2·20.
Živina : biki, jünci i telice Din. 8—10 (jako debeli Din. 11), krave Din. 4—8, teoci Din. 14—15·—, svinje Din. 16—17·— (debele do 18 Din.)
Zrnje : pšenica Din. 180 205, žito Din. 120, kukorca Din. 95—120, krumpli Din 50, ajdina Din. 140, proso Din, 150, črešnjevec Din. 200, mešani Din. 100—120.
Sühe gobe	2
küpüje vsikdar po najvišišoj dnevnoj ceni trgovina F. SENČAR Ljutomer, Mala Nedelja.
Mlatilni mašin Garrett
(nove fajte), pravi angleški s 6 konjskimi silami se fal oda. Štiri do pet let ide brez popravka. ŠIFTAR ŠANDOR Zenkovci M. 2		Sobota.
Prvovrstna domača vina
küpite najugodnejše pri FRANC SENČARI v Ljutomeri.	1
Ka na vöri lehko
presodite je pravzaprav samo zvünešnjost.
a najvažnejše je pa li stroj, za šteroga pri naküpi ne morete znati ali je dober ali slab. Od Suttner-vör z lastne renomirane švicarske tovarne vör se zna že skoz 32 let, da so prvorazredne i da ido točno do sekunde. Prave Suttner-vöre dobite po vseh cenah. Že za
44
Din dobite pravo švicarsko AnkerRemontoir-vöro št. 120 najtočnejše regulirano, a samo 58 Din stane prava Švic. Remontoir-Roskopf vöra št. 121 sl-a strojom svetlečim se radium-številkami i kazalci. A samo
98
Din stane zapestna vӧra št. 3720 z kožnatim remenom, dobrim strojom, dobre kakovosti, Dalje plačate samo
49
Din za pravo Anker-büdilko št. 125 poniklano, 16 cm. visiko. Žepne i zapestne vöre, okrasne predmete i darove vseh vrst z zlata, srebra itd. v najmodernejšoj izdelavi vöre nihalke, kühinjske vöre itd. v ogromnoj izbiri najdete v velikoj novoj ilustriranoj domačoj knigi, štero
tüdi Vi brezplačno dobite
če jo zahtevate še dnes od strokovne vörarske tvrdke
H. SUTTNER, Ljubljana št. 945.
I-a REMENJE „KNOCH“
Svetovno znana i pripoznana od vseh strokovnjakov, kak edna najbolših i najbole trpečih gonehnih remenov. Pri teh remeni si Prihranite najmenje 100% na penezaj. Dobijo se pri tvrdki
IVAN ŠEGA, M. Sobota
Mlatilnica.	1
Zavolo drüge küpnje se oda na ratno odplačilo 7 let stara mlatilnica z „LANZ“ samohodečov lokomobilov 6 HP. Pozvedi se pri lastniki Poredoš Fr. Moravci p. Martjanci.
Razglas.
V D. Lendavi so na odajo hiše številke 21. i 22. na ednom grünti. Celi grünt znaša staroga ½ plüga. Vsakša hiša se lehko posebi küpi z grüntom ali si küpec edno lehko doli spravi. Edno hišo küpec lehko taki prek vzeme, drügo oktobra meseca 1930. Pri hišaj je ograd s sadovnjakom.
Küpci se lehko zglasijo 2          na gornjo številko.
HALO !	HALO !
Najbolše mašinsko remenje od vsake širine iz najbolših čeških fabrik. Vsaki falat je fabriško garanterani. — Kak tüdi vsakefele ledra i šujsterskih potrebčin se dobi edino po najnižjih cenaj v trgovini
CÖR ANA
trg. z ledrom i čevlarskimi potrebčinami
MURSKA SOBOTA Aleksandrova 2.	11
RITUPER ALOJZ
mehanikar i trgovec z biciklini
v MURSKOJ SOBOTI
ma skladišče najbolših biciklinov i delov za bicikline.              6
Z glavov v zid
bi vdarili, če nas ponovno popadne naš zobobol . . .
Či tüdi vi trpite od toga, te samo nekelko kaplic prijetno dišečega Fellerovoga Elsafluida na pamuk i v piškav zob, a na lice obkladek z Elsafluidom i bolečine prenehajo ! „Elsafluid“ zavarüvan z zakonom ! Že 33 let je povséd cenjeno, to preizküšeno narodno sredstvo i kozmetikum. Posküsite ga pri ublaženji bolečin pri revmatizmi, protini, prehlajenji, nervoznosti, kak obrambo proti gripi ; notrašnje na sladkori proti želodčnim krčom, slabosti i kašli.
To pomaga !
V lekarnah i v vseh spodobni trgovinah : posküsna stekleníčica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din, specijalna steklenica 26 Din.
Po pošti: najmenje 1 zavoj z 9 posküšnimi ali 6 dvojnimi, ali 2 specijalnivi steklenici staneta 62 Din. Dva takšiva zavoja s poštninov in zavojom samo 102 Din. Naročila na naslov :
EUGEN V. FELLER, lekarnar
Stubica Donja, Centrala 146.
Če pa potrebüjete dobro odvajalno sredstvo, ki krepi želodec, te zahtevajte Fellerove Elsa kruglice, 6 škatlic 12 D.
22. junija 1930.
NOVINE
7
ŠTEFAN LAZAR :
KRALJICA ESTERA
Povest po zgodbi iz Sv. pisma.
treba, a jaz ga prinesem iz kraljeve palače, vsak dan prinesem sveže mleko . . . Prinesem mleka, prinesem ji ga in nekje v kotu v votlini ji naredim mehko posteljco.
In mala srna je ostala tam. Gospod skrbi za svoje reve. Artembares ji je vsak dan prinašal svežega mleka in kraljica ji je vsak večer postljala iz trave mehko posteljco poleg svoje. Ves dan se je igrala z njo, navajala jo je na dobro, pohvalila jo je in oštela in se je tako Smejala, ko je mala živalca plesala ! Kraljica je bila srečna in vesela, le takrat je včasih zajokala, ko je osirotela srnica v nočni temi od časa do časa vzdihnila . . .
XV.
Hiša skrivnosti.
Hegai je sedel v olepševalni delavnici in si je nad neko novo mažo belil glavo. Zamišljeno je gladil sivo brado, na brazdnatem obrazu mu je poigraval smeh.
Artembares se je prikazal.
— Pozdravljam te, Hegai ! Ali te ne motim ?
— Osiveli mojster je namignil, naj vstopi.
—Vsedi se, sinko !
Norec se je vsedel k njegovim nogam.
— Hegai, slišal sem, da so kraljevi uradniki izbrali najlepše de vice v državi in so izmed teh dvanajst najlepših že izbrali . . .
— Da. Med njimi je tudi Estera ! Ali , ne veš tega ?
— En teden sem blodil v gozdu in sem se hranil s korenjem . . .
— In zakaj ?
— Kar tako. Človek požre toliko mastnega v dvom, da nekoliko posta ne škoduje. Dvanajstorica najlepših deklet na svetu je torej določena !
Da.
So lepe ?
— Čudovite !
— Kako ste mogli izbrati med tolikimi lepoticami ?
—	Bil je velik in težaven posel.
— Toda krasen !
Hegai se je začel navduševati.
—Veruj mi, malo je manjkalo, da nisem jokal od ginjenosti, ko sem zagledal ta Ahuramazdov nebeško-lepi živi šopek dvanajstih rož ! Ti! Človek takega še ni videl ! Niti sam nisem slutil, niti v mislih ne, dasi sem temu posvetil vse svoje življenje, da bi moglo biti na zemlji toliko neizmernega bleska in lepote !
— Kake so ? — je vprašal norec z bleščečimi očmi. - Kake?
Hegai je zamolknil.
— Z besedo tega ni mogoče povedati. Ena je črna in ima oči ko solnce; druga je zlatoplava in njene oči so strašna, plava zvezda . . . Tretja je bronastorjava in v očeh ji blišči zeleni ogenj pekla. Četrta je rdeča, ko plamen in oči so ji črna noč ! In ostale . . . Z besedo se ne da izraziti !
— Kako srečen mora biti tisti, ki vidi toliko lepote ?
—	Katera je najlepša ? — je vprašal norec nekako s strahom. — Kaj misliš ?
Mojster se je zamislil.
— Morda Parizatis . . . Parizatis, ali Estera ? Bog ve ! Saj obe imata na sebi neko posebno lepoto !
— A vendar ?
— Ali tam je krasotica iz Babilona . . . Armenka iz okolice jezera Vau . . . Katera ? Vse so najlepše vsaka v svoji lepoti.
—	Katera ? Katera vendar ?
— Odkod naj bi vedel.
— Kdo pa ve, ako ne ti ?
— Kserkses odloči . . .
— Hegai !
— Kaj je ?
— Rad bi pogledal v skrivnosti tvoje delavnice.
—	Ni dovoljeno.
— Zakaj ne ?
—	Ker potem ni skrivnosti.
— Kje si se učil te umetnosti?
— Nikjer.
— Kako je to mogoče ?
— Preprosta stvar. Opazoval sem naravo : ženo.
— Toda razumeš se na mazila.
—	Sam jih delam.
— Kje si se naučil ?
—	Poznam moč rastlin.
— Koliko mazil je?
— Mnogo.
—	Zelo se zanimam za to.
—Morda bi še hotel biti lep ?
—	Bog varuj ! — se je režal norec.
Ozrl se je po sobi.
— Koliko steklenic in posod !
— Zato je delavnica.
— Ali bi mogel olepšati tudi grdega moža ?
— Ne.
—	A pravijo, da tudi iz opice narediš lep obraz!
— Predvsem so potrebne lepe črte. Obraz. To je glavno. Telesne hibe se dajo popraviti.
— Kako ?
—	S primerno obleko.
— Hegai ?
— Kako si radoveden !
— Katera izmed dvanajstih deklet ima najlepši obraz ?
— Mislim, da Estera.
— In katera ima najlepšo postavo?
—	Mislim, da Estera . . .
— Srečal sem Mardoheja, ubožec vedno postaja zunaj pred palačo in pravi, da ima njegova sestra krasen glas !
—	Da. In to je zelo-zelo važno. Glas je moč !
— In kaj je še važno ?
—	Sijaj oči.
— Pravijo, da tudi motne oči lahko spremeniš v svetle !
— Da.
— Kako ?
—	Neko tekočino vbrizgnem.
— In kdo ima najlepše oči med dvanajstimi devicami ?
— Parizatis . . . Mislim pa, da bodo Esterine lepše, ko preteče dvanajst mesecev. Izobilje dobrega je velik umetnik !
— Ali stanujejo dekleta skupaj ?
— Posebej. Vsaki sem dal poseben oddelek, po pet sob z vso mogočo krasoto in sužnje. Estéri sem na primer dal sedem poštenih deklet.
—	Kje stanuje ona ?	(Dale.)
8
NOVINE
22. junija 1930.
JEDINI SLOVENSKI ZAVOD BREZ TÜJEGA KAPITALA JE
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
 LJUBLJANI, Dunajska cesta 17.
Sprejema v zavarüvanje :
1. Proti ognji: a) za raznovrstne izdelane stavbe kak tüdi stavbe med časom zidanja, b) vse gibajoče blago, Pohištvo, zvone i spodobno; c) polske pridelke, zrnje i krmo.
2.	Zvone glaže proti razpoki i prelomi.
3.	Sprejema v živlenskom oddelki zavarüvanje na doživetje i smrt, dečinski herb, dale penzijska i lüdska zavarüvanja v vseh spremembaj.
Zastopniki v vseh mestih i faraj. Glavno zastopstvo za Slovensko Krajino pri upravi NOVlN v ČRENSOVCOM, štera potom svojih širitelov i drügih pomočnikov, šterih imena bomo objavili, ide vsem na roko. Javite se pri njoj i dobite vsa pojasnila brezplačno !
GLAVNO ZASTUPSTVO ZAGREB ZRINJEVAC 16.
NAJKRAĆI I NAJBOLJI PUT
IZMEDJU
EUROPE I AMERIKE
— 36 —
KMEČKA HRANILNICA i POSOJILNICA
v GORNJOJ LENDAVI r. z. z n. z
Sprejema hranilne vloge i je obrestüje po
8 %
Za vloge je dobroga stanja že več, kak
20,000.000
Din.
Posojila dovolüje na poroke i knižbo (tabulacijo). Rentni davek od obresti plača
posojilnica sama.
Kmetje, obrtniki, delavci i trgovci
vložite svoje peneze v to kmečko gaso, ki podpira v stiski naše lüdstvo.	3
Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti.      Izdajatelj KLEKL JOŽEF.   Urednik FRANC KOLENC