Poštnin* plačana v gotovini. Leto IX., št. 16. („jutro« XIX., 89 a) Ljubljana, torek 19. aprila I938 Cena t Din Upravuistvu wjuDijarm tCnalljevq ò — Telefon ài ti 122 312a. 3124, 3125 3125 Inseratni odueiek: Ljubljana. Selen-Ourgova ul. — Tel 3492 in 2492. Podružnica Marlbor Grajski trg 7. Teiefop št 2455. Podružnica Celie Kocenova ulica 2. — Telefon št 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr Baum-»artnprla Ponedelfska izdaja „življenje In svet" Uredništvo: LJubljana. Knafljeva ul. 5. Telefon št. 3122. 3123 3124. 3125 m 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroda se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.- po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor Grajski trg fit. 7. Telefon št 2440. Celje. Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 61. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. ORAZUMA MED ITALIJO IN ANGLIJO Novi sforazum, ki Italija odi Rim. 18 apri'a d Zunanji minister darri in angleški poslanik Perth sta v soboto ob 18 Ml podpisala v palači Chigi italijan-sko-angleški sporazum Gre za obsežen do-*uimet. ki obstoja i/ treh delov: I protokola, 2. izmenjave pisem. 3. dogovora o dobrem sosedstvu med Egiptom in Italijo. Protokol o sporazumu Protokol o sporazumu določa da stopi v ▼cijavo. kakor hitro bovta obe vlad: določili rok navednjih osem izjav: 1 Potrdilo izjave od 2 januarja 19*7 o statusu quo na Sredozemskem morju ter rot, izmenjanih il decembra 1^6 o ohranitvi statusa quo na zapadnem Sredozemskem morju. 2 Dogovor o izmenjavi vojaških informacij. po katerem se bosta obe stranki od časa do časa obveščali o svojih vojnih silah na Sredozemskem in Rdečem morju, v Adenskcm zalivu, Egiptu. Sudanu, italijanski vzhodni Afriki, angleški Somaliji. Keniji. Ugandi in severnem deiu Taganjike. kakor tudi o graditvi novih pomorskih ali letalskih oporišč na Sredozems-kem morju vzhodno od 19 dolžinske stopnje, na Rdečem morju in na potih, ki vodijo vanj. 3. Po dogovoru o gotovih področnh bliž njega vzhoda se zavezujeta obe stranki, da bosta spoštovali integralnost in neodvisnost Saudijeve Arabije tor Jemena. Glede aden-skega protektorata izjavlja Italija, da ne bo sikušala izvajati nobenega političnega vpliva na njegovem področju. Anglija pa ne bo ničesar pod vzela, kar bi ogražalo integralnost Saudijeve Arabije ali Jemena Prav tako ne bo skušala nobena stranka a-^ektirati otokov na Rdečem morju ali pa graditi utrdbe na njih. 4. Nobena stranka ne bo proti drugi izvajala propagande, ki bi ji mogla škodova-' ;n bi ne bila v skladu z dobrimi odno-Arii. Kar se tiče Tanskega jezera, obnavlja ite ; a nika vlada zagotovila od 3. aprila lv 36. po kateri bo spoštovala angleške interese. ki so ž njim v zvezi. 6. Italijanska vlada ponavlja zagotovila Društva narodov od 29 julija 1936. da ne bo silila domačinov v vzhodni Afriki v vojaško službo in da jih bo uporabljala samo za policijsko službo. 8. Angleški državljani v italijanski vzhodni Afriki smejo svobodno izvrše\ati svoje verske obveznosti. 9 Angleška in itali'anska vlada bosta spoštovali določbe o Sueškem prekopu od 29 ok'obra 1888. po katerih je plovba po njem dovoljena vsem državam v miru ali vojni. Protokol določa, da se bodo po uveljavljanju teh izjav in dogovorov pričela pogajanja med italiiansko in egiptsko vlado za ureditev vseh vprašanj, ki se tičejo I _:pta Razen tega sc bodo čim prej pričela pogajanja med Anglijo in l talno za ureditev gospodarskih odnošajev med italijansko vzhodno Afriko in angleškim imperijem. Lihija, londonska pomorska pop?*^^. ^«anija in Abesinija Drugi de! sporazuma obsega razna izmenjana pisma. 1 V ten pismih ugotavlja italijanska v ada. da je odredila zmanjšanje italijan- vojnih sil v L;biji in da se je že pride' odrvoklic po 1000 vojakov na teden. 2. Italijanska vlada namerava pristopiti k londonskemu pomorskemu sporazumu iz I. 1936 z njegov m uvel javi jenjem 3. Italijanski vlada potrjuje da jc pristala na angleški predlog o proporc ne m umiku tujih prostovoljcev iz Španije ter se navezuje, da bo ta urnik izvršila v času in pod pogoji, ki jih bo določil odbor za ne-vmešavanje. Vsi italijanski prostovoljci bodo še pred koncem državljanske voine odpoklicani, prav tako pa bodo umaknjene tudi vse italijanske vojne potrebščine. Italija nima nobenih tcritorijalnih ali političnih ciljev v Španiji ter ne zahteva nobenega privilegiranega stališča v Španiji, Ba-Icarih. španski prek morski ponesti ali v španskem Maroku. Prav tako nima nobenega namena, vzdrževati na teh področjih oborožene sde. Angleška vlada sprejema te izjave na znanje ter ponavlja pri tej priliki. da je ureditev španskega vprašanja pogoj za uvel javi jen je angleškega-italijanskc-ga sporazuma. 4 Kar se tiče Abesinije izjavlja angleška vlada, di bo na prihodnjem zasedanju sveta DN v Ženevi pod vzela korake za razčiščen je stališča članic DN slede itali'an-ske suverenosti v Abesiniji. ker želi odstraniti ovire ki onemogočajo njihovo priznanje te suverenosti 5. Dogovor o dobrem sosedstvu med Italijo in Egiptom je določen za prehodno dobo dokler ne bo uveljavljen glavni sporazum in ne bodo končana pogajanja, ki sc tičejo posebnih vzhodooafriških problemov. Gre tu med drugim za izvrševanje zakonov proti suženjstvu in sprejemanju domačinov v vojaške formacije Dogovor o dobrem sosedstvu vsebuje nadalje potrdilo da je egiptska vlada sprejela na znanje angleško-itailijanske dogovore. Je bi! podpisan v soboto zvečer v Rimu, fco svoje prostovoljce iz Sna nife, ker je prejšnja vprašanja glavni pogoj Anglije Izmeszfava brzojavk mesi Mussolimiem In Cham* berlainom Ob koncu se objavljata brzojavki, ki sta jih izmenjala Chamberlain in Mussolini. Chumberlainova brzojavka se glasi: Z zadovoljstvom sem sprejel na znanje sporočilo lorda Pertha o ugodnem poteku razgovorov med našima vladama Zago tavliam. do izredno cenim dohro voljo in sodelovanje k' ste jo prikazali Vaša eksce lenca, grof Ciano in vsi udeleženci na ita li lanski strani v naših razgovorih Odkri tosrčno icm zadovoljen, kar ste gotovo tu di vi, ker je bil dosežen tako obširen spo razum med nami l'pam da b<> ta spora zum. ko bo uveljavljen, odstranil tudi vsa ] druga nesoglasja med nami. ter pričakujem j z gotovostjo, da se bt>do potem odnosa n med našima dvema državama zopet razvija ü v zaupanju in prijateljstvu, ki je toliko časa obstojalo v preteklosti. Mussolinijev odgovor se glasi: Iskreno se vam zahvaljujem za vaše sporočilo. Res sem vesel, ker >o se angleško-italijanski razgovori take srečno končali in ker me doseženi sporazum kakor vas v celot' zadovoljuje tako po svojem obsegu kakor tudi po duhu. v katerem ie bil vklenjen Zadovoljen sem. ker vam morem g< toviti. da v polni meri cenim dobro vo-'jo in prisrčno zahvalo, ki ste ju izkazali. Prav tako tud' cenim delo ki so aa izvršili lord Perth in vsi ki so pripomogli k uresničenju sporazuma S tem. da so bila vsa med nam> nerešena vprašanja tako odkrito in popolnoma urejena, bodo odnošaji med Anglijo in Italijo postavljeni na solidno in trajno podlago Prepričan sem. da se bo sedaj pričela nova doba zaupanja in prijateljstva med našima državama, kar želite vi in jaz in kar je v skladu z našimi tradicionalnimi odnošaji. S sporazumom k miru Prezident dr. Beneš o osnovnih pogojih češkoslovaške notranje in zunanje politike Praga, 18. aprila, d. Kakor vsako leto so tudi preteklo soboto v okviru proslave češkoslovaškega Rdečega križa v poslanski zbornici proglasili velikonočno premirje Ob tej priliki je imel predsednik repu blike dr Beneš govor, v katerem je opisal položaj češkoslovaške republike glede na novonastale mednarodne razmere ter določil program za češkoslovaško zunanjo in notranjo politiko Dr Beneš je v svojem govoru poudarjal, da se revolucionarni proces, ki se pojavlja v Evropi, kaže v vsaki državi drugače V Češkoslovaški se izraža v narodnostnem problemu, vendar pa v sedanjih razmerah težkoče češkoslovaško republike niso ničesar nenormalnega, temveč so samo del današnje evropske krize Predsednik dr Beneš je nadaljeval: Odstraniti te posebne težkoče pomeni prav toliko, kakor prispevati za evropski mir, evropsko sodelovanje in celotni razvoj Evrope Želim, da bi to razumeli pri nas vsi v tem smislu Ne gre nikakor le za stare doslej še neodstranjene in deloma malenkostne narodnostne spore, nikakor zgolj za premaganje psiholoških občutljivosti med Cehi in Nemci in za poravnavo njihovih gotovo resnih lokalnih političnih nesoglasij ter rešitev vprašanj češkoslovaške narodnostne politike To igra vsekakor svojo vlogo kar pa se mora sedaj rešiti Gre še za mnogo več Naša skupna domovina, ki vztraja v skladu s svojo tradicijo, svojo notranjo strukturo in kulturni pogoji neomajno na svoji demokratski in splošno evropski politični smeri, ne bo s tem rešila na pravičen način samo svojih lokalnih narodnostnih vprašanj, temveč bo predvsem pri pomosi a k rešitvi današnje splošne moralne, social- Francova vojska prodrla o Sredozemskega morja Zavzela je važni luki Vinaroz in Benicarlo ter povsem pretrgala zvezo med Barcelono in Valencijo po kopnem Burgos, IS. aprila, d. Francova vojska je v petek proti večeru prodrla do obale Sredozemskega morja ter zavzela važno pristanišče Vnaroz. S tem je povsem prekinila železniško zvezo med Valencijo in Barcelono. Na svojem pohodu proti Vinarozu je zasedla že prej kraje La Cenia, San Rafael del Rio in San Jorgo. Na ta način je prišla cesta, ki vodi iz Vinaroza proti severu pod ogenj Frankovega topništva ter j je bil odrezan umik republikanskih čet proti severu. Fraukova vojska je prispela do obale M7. dan po pričetku ofenzive proti vzhodu ter v tem času prehodila 250 km iz Sura-gose preko Alcaniza. Caspeja in Morelle. V pristanišču Vinaroza je zaplenila največjo špansko ladjo ter mnogo manjših pamikov, na katere so se ukrcali pristaši republikanskega režima, da i>i pobegnili. Prodor do obale je bil izvršen v najožjem sodelovanju kolon generalov Arande, Valina, Escaneza in raznih legionarskih formacij. Legionarji so prodrli po očiščenju zapadno od Tortose ležečega pogorja skozi najjužnejši kot pokrajine Tarragone na cesti Tortosa—Vinarca ter so zasedli 16 km južno od Tortose kraj Ulldo cono. kolone generala Arande pa so zasedle na poti k obali več drugih krajev. Prodiranje Francove vojske proti Castelionu in Tortosi s;irfi£n«n ih aprila, d. Kolone generalov Valina. AIon«a E-cameza in Arando natia liu.ie'0 svo^e prod i ran ie in sicer v iužni ^meri proti OasteMonu. oddaljenem v zračni črti 50 km od Benicasla. in v severni smeri proti Tortosi. Čete. ki operirajo na Bov-eru od Vinaroza, so očistile v '.užnem kotu po- ne in evropske politične krize ter k ohranitvi splošnega evropskega miru. V tem vidim dolžnost, ki jo imamo danes napram Evropi Zato želim, da bi se vsa ta vprašanja med Cchoslovaki in našimi narodnos mi, posebno med Cehi in Nemci, proučila objektivno in da bi se poiskala na prijateljski in razumen način za obe stranki sprejemljiva spravna in kompromisna rešitev Sem za to, da se prične reševati ta stvar z vso resnostjo in vso odkritosrčnostjo ter zlasti v duhu današnje proslave, v duhu miru, dobre volje, objektivnosti, spravijivosti, medsebojnega spoštovanja in enakosti, predvsem pa v duhu poštenosti in dostojnosti na obeh straneh. Strasti, razburjenja in zlohotnosti ne bodo dovedle do nobenega uspeha. Cehoslo-vaki so prav tako kakor Nemci v Češkoslovaški zreli nosilci evropske kulture, ki imajo dolžnost, da podajo pred vso Evropo dober zgled, kako naj se rešujejo narodnostne težkoče v interesu stoletja stare skupne domovine na odkritosrčen in pameten način. Prepričan sem, da morejo priti do pravilne in pametne rešitve. Sam bom pomagal v interesu vseh narodnosti in predvsem v interesu države požrtvovalno in odkritosrčno. Obi-ačam se na naše državljane brez razlike strankarske pripadnosti, Cehe in Slovake. Nemce in Madžare, Ukrajince in Poljake, ker imamo vsi \ enake dolžnosti za splošen mir. Povejmo si. da hočemo 201etno proslavo republ'ke praznovati v pravi spravljivosti in sodelovanju, v odkritosrčnem stremljenju, reševati tudi vse bodoče spore z dobro voljo v duhu resnice, spravljivosti in v interesu evropskega pomirjenja ter miru. krajine Tarragone ležeče gorovje Montai jo ter dodelile 20 Um južno Torlose pristanišče San Carlos in prispele tako v delio reke Ebra Na cesti Valencia—Tortona so zavzele veè krajev ki so oddaljeni lc nekaj kilometrov od Tortose, med niimi La Galero. Uepiihliikaii&ke «Vte na levem bregu Ebra pri Tortosi so ogrožene od severa, /.apula in iusa. Oat-e generala Arande. ki prodirajo iz Vinaroza proti jugu. fto '/->: do-fjle |«»»-ori<-A'caio. Boji pred Tortoso Saragosa, 18. aprila. AA. (Stefani) Po neki vesti iz Gandcse je odpor španskih republ ikanskih čet pri Tortosi vedno večji. Precej vojske so republikanci pritegnili z ostalih bojišč. Proti Tortosi prodirajo od zahoda legionarji, na južni strani pa čete, ki j:m poveljuje general Gareia. Te čete so zavzele Fregmale*?, ki je 14 km pred Tortoso. Te čete so davi prispele že do Carlos de la La biche, čete generala Garcie imaio nalogo, da zavzamejo most pri Amposte na reki Ebro. S tem naj bi onemogočile sovražniku umik. Legionar-sko letalstvo nadaljuje svojo sMovito ofenzivo ob vsej sredozemski španski obali. Sarazosa. 18. aorila. AA. Cele ki jim po veljuje general Valino so donoldne zavzeli mesti Amixisto in Masos de Barborans. Zavzetje mesta Amooste je velike važnosti I zn nadaljnji razvoj vojnih operacij južno ocj j reke Ebra Po teh boii'n jc hüo nekai r«pu Mikanskih divizij pot-snieVh k reki F.bru Vt>i mostovi v odseku med Amposfo in Tortelo so porušeni. Po trditvah novelVstva na-c;onalisti'č"ih če! fe bo morda le delu re-pul»'ikan«kp pehate posivfMo. da se reši čez roko preko zasilnega mostu. uveljavljen, čim bo ureditev španskega Grandi pri Chamberlainu London. 18. aprila, d. Italijanski poclan.ik Grandi jc v soboto zvečer obiskal predsednika vlade Chamberlaina ter mu izročil Mussolinnevo sporočilo ob zaključitvi novega sporazuma med Italijo in Anglijo. Italijanski komentarji Rim, 18 aprila AA. Italijanski listi poudarjajo, da je italijansko-angleški sporazum osnovne važnosti za ohranitev svetovnega miru. s Giornale d' Italia s prinaša članek Virginija Gavde. ki pravi, da se v Evropi poleg važne osi Rim-Berlin in drugih italijanskih prijateljskih zvez, med katerimi je treba posebno poudariti prijateljstvo z Jugoslavijo in Japonsko, ustvarja nov sistem urejenih držav, ki so opredeljene po svojih pravih interesih Odnošaji med Italijo in Veliko Britanijo so urejeni na podlagi popolne enakopravno- sti. To velja posebno za odnošaje na Rdečem morju. S tem sporazumom so bili odstranjeni vsi vzroki za nezaupanje med Anglijo in Italijo. Ce bo It3lija tudi še v bodoče obdržala nekaj vojske v Libiji, br» to storila edino zaradi nalog, ki jo čakajo še nerešene v tej pokrajini. Na koncu poudarja Gayda. da bo italijansko-angleški sporazum končno stopil v veljavo po umiku italijanskih prostovoljcev iz Španije Ta čas se "vedno bolj približuje zaradi mnogih zmag. ki si jih je priboril general Franco v zadnjem času Ovire za ta sporazum so bile odstranjene tudi s tem, ker je Velika Britanija pripravljena priznati italijanski imperij. Tudi do tega bo kmalu prišlo. »Messaggero« piše, da je italijansko-angleški sporazum nov dokaz, da je sistem dvostranskih pogodb najboljši način za pomirjenje sveta. Vsa diplomacija se mor;i končno vrniti nazaj k temu sistemu, ki je osnovan na konkretnih interesih List tudi poudarja, da dobiva os Rim-Eerlin s tem sporazumom še večjo vrednost, ter v zvezi s tem navaja Mussolinijeve besede, da ie os Rim-Beriin temeljni kamen dela, pri katerem se bodo zbrale vse države, ki jim je v resnici za to, da se ohrani mir Glede Velike Britanije piše omenjeni list, da je sedaj rešena dosedanjih skrbi na Sredozemskem morju ter da se more vrnili nazaj k svoji tradicionalni vlogi regulatorja, ki vzdržuje ravnotežje med velesilami. Velika letalska nesreča pri Fodsre Na potu iz Italije v Rumunijo se je ponesrečilo rumun* sko letalo — Vsi trije letalci so mrtvi Raihenburg, 18 aprila. Vasica Poklek v občini Podsredi je bila danes pozorišče velike letalske nesreče, ki je razburila prebivalstvo daleč naokoli. Kakor izpovedujejo priče, ki so nesrečo videle, sta okoli pol 14. ure letela nad Pod-klekom dva aviona Med tem ko je eden nadaljeval pot naprej, je v drugem nastala eksplozija in razbito letalo je padlo čez nekaj trenutkov blizu Pokleka na tla v gozdu skoraj 10 metrov od neke kmečke hiše. Da je letalo eksplodiralo, pričajo tudi kosi aviona, ki so jih pozneje našli ce- lo štiri kilometre oddaljene od kraja nesreče. Ko so prihiteli ljudje k ponesrečenemu letalu, so dobili v njem zogljenelo truplo, kakih 500 metrov narazen pa še dve trup- li Pri teh dveh so bili dokumenti še nepoškodovani, tako da so lahko dognali njih identiteto, med tem ko je bilo truplo tretjega potnika čisto zogljenelo Ure, ki so jih dobili pri potnikih, so kazale 13.36. Torej se je nesreča zgodila natančno v tem času. Kakor se da sklepati po letenju, je moral pilot, ki je vodil letalo, opaziti napako v motorju in je skušal nekje pristati. Pa ga je nesreča prehitela, kor je bilo usodno za avion in nie?cve potn'ke. Kakšen ie bil avion. potniški ali vojaški, se ni dalo dognati iz zsorelih ruševin, ki so bile razmetane daleč na okoli Propeler je le>al kakih 50 m. a motor 10 m proč od aviona. Motor ni zgorel. Na kraj nesreče so se pripeljali orožniki, s Senovega pod vodstvom komandirja g. Brinskoleta in so ugotovili dejansko stanje. Pilot, ki je vodil letalo, je po potnem listu kapetan rumunske vojske Eugen Du-mitrescu, star 33 let. Njegova spremljevalca sta bila Italijana, mehanika. Eden se je pisal Luigi Merizzi, star 34 let. Identitete tretjega ponesrečenca pa niso mogli ugotoviti, ker je zgorel z vsemi dokumenti vred Sodi se, da je rumunski oficir prevzel v neki italijanski tvornici letalo. d:i ga prepelje v Rumunijo. Njegova sopotnika pa sta mu menda bila dodeljena kol tehnična spremljevalca. To so samo domneve in bo šele sporočilo iz Italije, od-nosno Rumunije razjasnilo te podrobnosti. Ostanke letala so orožniki zbrali in jih pustili na licu mesta. Prav tako so položili k avionu trupla žrtev strašne nesreče in jih pokrili s konci padal, ki so bila osmojena, vendar niso zgorela Truplo Dumi tresca je grozno razbito in čisto deformirano, tako da ga ne bi bilo mogočo prepoznati drugače kakor po listinah, ki jih je imel s seboj. Ostali trupli, tudi zogljenelo, nista tako razmesarjeni. Na kraj nesreče so prihajale vse popoldne trume ljudi, tudi od daleč. Bližni prebivalci so pripovedovali, kako se jim je zdelo sumljivo gibanje ponesrečenega letala malo pred katastrofo. P;-av tako jim je bilo sumljivo nenadno čudno ropotanje motorja, kar bi torej kazalo na to, da je nesrečo zakrivila napaka v motorju. železna garda v Rumuniji je pripravljala vstajo Aretacija voditelja Codreana ter ZQQ podrejenih mu poveljnikov legij „Železne garde" Bukarešta, 13. aprila d. Policija je včeraj aretirala Kornelija Codreana, bivšega voditelja razpuščene »Železne garde«, ter okoli 200 voditeljev posameznih oddelkov te organizacije. Notranji minister je objavil poročilo, po katerem je policija odkrila velike priprave članov razpuščene >Zelpzne garde-, za vstajo. Zaplenila je tudi pismo Codreana, poslano posameznim poveljnikom legij »Železne garde«, v katerem pravi, da je sicer ustavil za gotov čas vsako delavnost stranke, vendar pa so legije še ostale in se bo vzdrževal stik med njihovimi poveljniki samo z osebnim občevanjem. Legionarji se morajo zapriseči, da ne bedo odnehali, kadar jim bo od poveljnika izdan ukaz za borbo. Razen tega je Co-dreanu poslal vsem podrejenim voditeljem svoje organizacije pismo, ki vsebuje obtožbe proti patriarhu Mironu V nekem pismu se pozivajo, naj zbirajo orožje, kjerkoli ga dobe, in naj čakajo na ukaz za morebitni pohod v Bukarešto V Crnovicah so pri preiskavi v stanovanju legionarja Ovida Daina tajnika okrožne organizacije »Zelezn? garde« in dopisnika »Cuventula« našli proglas, ki poziva k vstaji, pa tudi seznam prispevkov za organizacijo s približno vsoto milijon lejev. Ta odkritja so izzvala veliko senzacijo po vsej državi Prvi ukrep vlade je bil3 ustavitev lista »Cuventul«. ker je bil njegov glavni urednik eden i^med sotrudni-kov Codreana ter je še nadalje širil v javnosti ideologijo pokreta Železne earde«. Snoči je bilo objavljeno naslednje poročilo: Polici jski in orožni Ski oreani so zaplenili v zadnjem času precej propagandnega gradiva, ki so ga razširjali gotovi pristaši bivše organizacije »Vse za domovino«. Pri osumljencih so našli tudi orožje in m unici j o. 2e sama kakovost tega za- plenjenega orožja, med katerim so našli tudi strojnice, karabinke in bombe, dokazuje, da ni šlo samo za obrambo posameznikov. V zvezi s tem odkritjem je notranji minister izdal odlok, da se izvrši preiskava v stanovanjih vseh voditeljev omenjene bivše politične organizacije. Ta preiskava je bila ponoči 16. t. m. in je potekla brez incidentov. Uspeh preiskave je popolnoma potrdil domneve, ki so jih imele oblasti. Vse osebe ki so nosile in hranile prepovedano orožje, so zaprli in izročili pristojnim sodiščem v postopek. Treba pa je poudariti, da to prevratniško gibanje ni prekoračilo kroga poklicnih agitatorjev in da je prebivalstvo, ki si želi miru in dela, ostalo popolnoma indifirent-no nasproti tem profesionalnim agitator- šaljaninov pogreb Pariz, 18. aprila. AA. Davi so pokopali Silovitega pevca in filmskega igralca Fedor-ja Šaljapina ob navzočnosti pokojnikove soproge, sina Borisa Sa I ja Dina, ki je slikar, in hčerke Verski obred je bil o pol 10. v ruski cerkvi, kjer je pel zbor ruske opere Šaljapina so pokopali na pokopališču Batignol. Smrten padec s kolesa Ptui, 18 aprila. Kom3j 18-Ictni kočarjev sin Jožef Rojko z Rogoznice, občina Sv Rupert v Slov. goricah. je biil te dni na dnini pri Sv. Lenartu. Ko se je zvečer vračal v družbi s tremi mlad mi fanti domov, je na cesti nenadno padel s kolesa, pri čemer je dobil smrtno nevarne notranje poškodbe Ranjenega so zapeljaiii v bolnišnico, kjer pa je vsa zdrav niska pomoč bila prepozna, in je nokaj ur pozneje umrl za poškodbami. GRETA GARBO IN CHARLES BOYER kot grofica Walewska in cesar Napoleon v velefilmu GROFICA WALEWSKA KINO MATICA, 21-24. Rezervirajte si vstopnice! Velikonočno vrvenje Ljubljane in njenih gostov „Preseljevanje narodov" z vlaki - Za zaključek tudi malo snega Prijazno, nasmejano vreme, ki nam ga je bilo nebo naklonilo v prvi polovici aprila, nas je navdajalo z živim upanjem da bomo deležni tudi pom'adno lepe in tople velike noči. Se v soboto so kazala najboljša znamenja, in kakor je že od nekdaj '/a velikonočne praznike navada, se je dobršen del Liubljane odpravil zdoma. Zlasti vlaki proti Gorenjski so bili drug za drugim prenatrpano polni Množici izletnikov. ki so se bili že preonentirali na letno turistiko, so se pridružili tudi številni smučarji, ki so se podvizali, da ujamejo še poslednjo trohico užitka, ki ga nudi takozvana bela opojnost Poživljen pa je bil tudi promet na vseh drugih progah, proti Mariboru, Zagrebu in Dolenjski, čeprav ni v kdo ve kakšni men prekosil običajne nedelje. Zlasti nerodno vreme, ki je začelo že v nedeljo popoldne kremžiti obraz — snoči so padle prve redke kaple dežja, danes dopoldne pa je polteno pritisnil mraz in pričelo je na gosto snežiti, čeprav sneg ni dosegel tal — je mnoge zamudnike, ki so si velikonočni ponedeljek rezervirali za sprehod iz mesta, zadržalo doma druge pa pripravilo do tega. da so se podvizali s povratkom Z današnjim popoldanskim brzcem se je vračala proti Münchenu in Hamburgu tudi večja skupina Nemcev, ki so praznike prebili pri nas Garnitura večernega mariborskega vlaka je prišla v Ljubljano podvojena, prav tako pa so morali za presežek potnikov, ki se je na Zidanem mostu nabral iz ljubljanske in mariborske smeri, tudi proti Zagrebu pripraviti drugi večerni vlak V splošnem pa je treba reči. da so imele naše železnice po krivdi neugodnega vremena mnogo manj dela, kakor so ga pričakovale. Posebno živahen promet smo za praznike doživeli med Ljubljano in Italijo V soboto je prispel v Ljubljano poseben vlak naših goriških rojakov, da prebijejo praznike med prijatelji in znanci in mimogrede opravijo, kar je treba. Z vla-com je prišlo kakšnih 300 ljudi, po cestah pa je prihitelo ž njimi 30 motoristov in dobrega pol ducata avtomobilistov. V obratni smeri je danes ob 10.30 odpeljal iz Ljubljane poseben vlak. s katerim je pod okriljem Glasbene Matice in v Put-nikovem aranžmaju poromaìo blizu 560 Ljubljančanov na obisk Postojnske jame VOLNA 130 cm šir. V VSEH NOVIH MODNIH BARVAH crèpe rayé 56'-crèpe bouclé 70 •« créoefasonè 100•- MANUFAKTURA Kako je Maribor preživel praznike F. KS. SOUVAN MESTNI TRG 24 Izletniki v Postojno so brez dvoma imeli še največ sreče, čeprav jih je v Ljubljani sneg pozdravljal za slovo. V varnem zavetju pred neprijaznim vremenom so se lahko nemoteno naužili čarobnih lepot Postojnske jame, koncert zbora GM jim je bil navržen. Z avtobusi pa je Putnik popeljal nekaj večjih skupin v Trst. Gorico. Benetke. Opatijo. Reko. ena skupina pa je pohitela celo v Rim Napoli in na Capri Izleti v Italijo so se med našim občinstvom zadnji čas vobče izredno priljubili, säj je v resnici že naša najbližja soseščina onkraj meje s Postojno in Gorico polna mamljivih naravnih lepot in zsodov ns'-ih znamenitosti, obenem pa tudi trpkih spominov na grozote svetovne vojne, ki vabijo tujce Življenje je v Italiji v splošnem mnogo cenejše ko pri nas Putmkovi vodniki pa zmerom pockrbe za naiudob-nejšo vožnjo in bivanje. Poleg nekaterih drugih izletniških skupin je pod okriljem Okornove pisarne tudi večje število naših Idrijčanov za praznike obiskalo svoje rodno mesto A kar je Ljubljančanov ostalo doma. so se potrudili k procesijam ki so pa zaradi neugodnega vremena prav tako do neke mere trpele na svojem tradicionalnem sijaju. V cerkvah se je na oba praznika trlo ljudi, nabito polne pa so bile tud' kavarne. restavracije in kinematografi. Prav vremenu gre zasluga da je tud' Narodno gledališče imelo v obeh svojih hišah včeraj in danes prav živahen obisk in sta biii deležni številnega odziva tudi obe današnji popoldanski predstavi. čez praznike se je zgodilo več nesreč Prazniki so potekli brez razburljivih dogodkov. Ne policija, ne sprejemni urad v splošni bolnici, dva najbolj zanesljiva barometra za fluktuacijo življenja, nista zabeležila kakšnih večjih presenečenj Promet, ki se za vsake praznike razgiba na cestah, pa je tudi tokrat zahteval nekaj žrtev. Pri Mednem se je včeraj popoldne ponesrečila ga Ivana Bizjakova, soproga pe-karnarja z Gospcsvetske ceste. Vračala se je s kolesom proti mestu, pa se ji je pripetila nezgoda, da je morala skočiti na tla. Tik za njo je vozil tržiški avtobus, ki je gospo podrl in ji prizadejal precej hude poškodbe, da so jo morali reševalci prepeljati na kirurški oddelek. V soboto popoldne je neki avtomobilist na cesti ob Zeleni jami podrl upokojeno delavko tobačne tovarne Ivanko Oblakovo in ji zlomil nogo, dopoldne pa je zasebnica Alojzija Ojsterškova z Zaloške ceste v Stritarjevi ulici padla pod tramvaj. Obe ranjenki so morali reševalci pripeljati v | bolnico. Na kirurškem oddelku pa so morali iskati pomoči tudi 151etni dijak A. E, stanujoč Pod hribom, ki ga je nekdo z nožem nevarno ranil na vratu, železniški ključavničar Ignac Štembal, ki mu je na gorenjskem kolodvoru tračnica padla na nogo in pa komaj leto dni stara Nada Purkatova. e hči šoferja z 2abj=ka ki se je materi med pestovanjem izvila iz rok, padla na tla in dobila precej nerodne poškodbe. Na Bledu rekorden obisk tujcev, zlasti Nemcev „Pri vas je življenje čudovito poceni" Bled, 18. aprila Povsem nepričakovano se je na Bledu razvilo v tej predsezonski dobi izredno živahno življenje, kakršnega že nekaj let ai bilo zaznamovati. Zadnja dva tedna so posebno velike hotele domala preplavili Nemci •z rajha. ki so prihaiali v maniših družbah in velikih skupinah, katere so posredovali potovalni uradi Ho praznikov je Bled sprejel -kupno blizu 84)0 tujcev. Hoteli po večini niso bili pripravljeni na tolik obisk in v Pomanjkanju priprav, posebno pogrebnega kuriva so morali «josr« sicer neradi, toda po sili pobirati pod druge s^reh-?. kjer so imeli več potrebnih zalog. Največji naval je bil seveda zr. prazmke in neki vodilni hotel re doživel za to dobo posebnost da je pod «vojo streho oddal vse razpoložljive postelje. S številčno premočjo so seve Nemci dali letoviškemu ž:vlfenju posebno barvo, saj so med njimi prav izginjali redki gostje iz drugih držav. Težko so se po'eg njih uve-UjavVali tudi obiskovalci iz naše države. Sicer je na Bledu normalen pojav, da imajo zgodai pomladi in v rožni jeseni med letovi-ščarji večino Nemci, povečini ljudje iz srednjega stanu, ki si v tem času jemlje svoje redne poči tnice, toda dosH se ni rgo i ilo. da bi prihaiali v tolikem številu. Kliub nestalnim vremenskim prilikam te letne dobe in velikim političnim dogodkom, ki so v zadniem času slehernega Nemca živo vezali na domovino, je bila poenos' avljenost mej med ra ihom in našo državo z njemmi letovišči na Goren-skem posebno pa se za nem *3ke pojme doka' nižje cene življenjskim in ostalim potrebščinam, vendarle tako močna vaba. da se je njih zanimanje za naša letovišča v primeri s prejšnjimi leti rekordno zvečalo. Dasi jim vreme baš ni priVn^lmo, ker sr, jirm ovirani Meti v blejsko okolico, na gorske očake in smučarske terene, vendar vztrajalo ob bregu Blejskega iezera. V zameno za izlete se tembolj temeljito posvečajo družabnemu življenju za štirimi stenami, pa naj bodo to sfene vodilnih letoviških lokalov ali ipa skromnih gostiilnir. Prvič, odkar se Bled ponaša z zabavišči velikomest,nega formata, se je zgodilo, da so bili ti lok-d i te dni že pred otvoritvijo glavne sezone spravljeni v polni pogon Na popoldanskih čajankah in večernih zabavah igrajo orkestri neutmidlji-vo plesne melodije, pestra družba neugnano raja po plesnem parketu, v odmor'h pa se krepko zalaga z vsemi ješčimi in pitirmi bogastvi tega sveta, saj ji je vse tako čudovito poceni. Bleisk' hotelirji in restavraterji so zadovoljni. V navdušenju nad nizk'mi cenami letoviščarji na vseh krajih praznijo denarnice. na svo>e domove pa odhajajo iz blejskega raja povsem suhi in enodušno zatrjujejo, tla jim praznega žepa nikakor ni žal. Na svod račun pa ne prihajajo le veliki podje'n'ki. temveč tudi mali ljudje, tako zlasti prodajalci spominskih drobnarij in razglednic, kj so šle te dni v promet v neomejenih množinah. Dolgoprstneži Ivanjkovci, 18. aprila. Vlomilska tolpa, o kateri smo poročali v »Jutru«, je bila v četrLek zjutraj prive dena na sresko sodišče v Ormožu, z ve-* Tnim vlakom pa so jih spravili v zapore oKrožnega sodišča v Mariboru. Preiskava je pojasnila vse večje tatvine, ki so bile izvršene v okolici v zadnjih mesecih. Mnogo pokradenih predmetov so že našli. Aretirani so bili tukajšnji trgovec Černezel Ivan, Grašič Janez, Molari iz Zerovincev, Zidarič Martin, čevljar iz Veličan, Grmič Anton, viničar iz Lit-merka; brata Tomažiča Anton in Martin, delavca iz Brezovnika. in Zemljič Franc, posestnik iz Zerovincev. Vodja družbe je bil Grašič Janez, ki je bil že večkrat kaznovan Med drugim je odsedel dve leti robije. Černezel se je pa tako daleč izpozabil, da je ukradeno blago kupoval in dalje prodajal. Pri njem so dobili mnogo pokradenega blaga. VSE VAŠE SKRBI, ki jih imate pri selitv', prevzame nase t v r d k a ŠPEDICIJA TÜRK LJUBLXANA. M * S A RYKOVA 9. Telefon 21-57. Maribor, 18. aprila Vremenske prilike na praznike niso do- 1 puščale izvedbe izletnih načrtov. Na veliko I soboto proti m'.aku je začelo deževati, tako ! da se je vstajenjska procesija v stolnici mo-rala vršiti v cerkvi, med tem ko sta bili pri frančiškanih in v magkiaileiiski župniji na prostem Prvi velikonočni praznik je bilo nebo zastrto z oblaki in prot.i večeru se je ozračje shladilo Mariborčani so se spričo takšnega vremena pretežno držali doma. Ponoči je začelo spet deževati in davi so ee Mariborčani prebudili v snežno belem jutru. Snežinke so naletavale dopoldne in po-poldne precej na gosto in pobelile mariborske strehe in manj prometne ulice. Zaradi slabega vremena ni bilo danes pro-menadnega koncerta v mestnem parku. Bilo pa je v Maribora za praznike precej tujcev. ki so že včeraj prišli obiskat svojce. Premiera „Slehernika" V polno zasedenem narodnem gledališču je bila sinoči premiera HoffnumnMhalovega ' in za slovenski oder od O.ona Župančiča prirejenega misteri ja »Slehernikat. Predstava jr bilia dobro pripravljena in je uspela. Jože Kov c je vse režijske probleme vešče rešil pa tudi vsi ostali sodelujoči so se potrudili, da je predstava čim lepše uspela. Učinkoviti st predstave so dvignili glasbeni vložki, ki jih je priredil vojaški kapelnik Josip Jiranek. Počastitev Antona Tomšiča Ob 70 letnici ^Slovenskega naroda« so mariborski narodnjaki počastili spomin prvega urednika »Slovenskega naroda« Aniona Toni šiča in so na njegov grob položili šopek rdečih nageljnov z narodno trobojnico. Nesrečno streljanje Letošnji velikonočni prazniki ao zahtevali dvoje žrtev V Rušah se je razpočil možnar ter so se železni d rotei zarili v levo nogo 19 letnega dninarja Justnika Ruperia. V Studencih pa je postal žrtev letošnjega streljanja z možna rji 32-letni trgov-ki pomočnik H über Maks iz Obrežne ulice, ki je poškodovan po obrazu, rokah in nogah. Oba ponesrečenca so prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico. Voz se je prevrnil v Dogošah ter pokopal pod «eboj 38-letne-ga posestnika Franca Lešnika. Jjcmači c-o ga <; hudimi notranjimi poškodbami izvlekli izpod voza ter ga prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico. Nož je zapel svojo pesem na velikonočno nedeljo v Spodnjem Ralva-nju. Ko sta se vračala proti domu 26-letni posestnik Franc Orešnik Ln njegov bral Bajka ju je v Nižini černčičeve hiše dohitel neznan moški. Najprej je zamahnil z nožem proti mlajšemu bratu Rajku in mu «a zakadil v levo ramo. V istem trenutku se mu je postavil v tran starejši brat, hoteč svojca bra;a braniti. Neznanec pa je zamahnil nato z nožem proti starejšemu bratu Francu in mu zasadil nož v pleča in levico. Z veliko rano se je napadeni zgrudil na tla. Ker ee je ves dogodek odigral v bližini Orešnkove domačije, so na klice prihiteli domači na pomoč ter odpravili oba v tukajšnjo sp'wno bolnišnico. Napadalec je po izvršenem napadu izginil v noč. I MATINEJA ! Nepreklicno zadnjikrat ob 14.15 uri Ne zamudite najlepšega češkega velefilma usode in ljubezni Marys a KINO MATICA Cene Din j.50-6.50 žrtev planin izročene materi zemlji Ponesrečeni nemški državljan Artur Schöpf začasno pokopan v Srednji vasi Bohinj, 18. aprila Truplo nemškega državljana Artirja Schöpfa, H se je smrtno ponesrečil na Komni. o čemer smo že poročali, je bilo v četrtek prepeljano od Savice v mrtvašnico v Srednji visi. Prevoz v uomovmo «o odgoü.i na poznejši è;«* Pokojnika smo pol -žilj v petek popoldne na srednjevasko p Kopališče k več 1 c mu počitka, r ragiona s »rt ljubitelja belih planin je presunila vse okoličane, zato so se polnoštevilno udeležili pogreba. Njegovi rojaki, ki bivajo začasno po naših planinskih postojankah so nui prinesli gorskega zelenja in cvetja v prerani grob. Avto OPATIJA (Abbazia): Riviera en vogue. BRIONI: polo, golf, yachting. GRADEŽ (Grado): morska plaža, kure z morsko vodo. PORTOROSE: termalno kopališče, plaža. TRST: Lirična filmska predvajanja v gradu sv. Justa (Castello San Giusto!. Obiščite Postojnsko jamo! Lirična sezija v areni v Pulju (Pola). Informacije: ENIT, Petra Kočiča br. 6, Beograd in vse zdraviliške uprave posameznih kopališč (Azienda di Cura). iz Bohinjske Bistri«* je pripeljal evangeličanskega svi>čen ka, banovinskega zdravnika dr. Petnica ir» pokoj .osebna prijatelja g. Trom-mlerja in soprogo. V zadnji pozdrav so prinesli s seboj venec pokojnikov» matere in sestre ter venec zakoncev Trommlerjev z napisom: '-Sladko spavaj v svojih gorah . Lep venec so dali tudi zastopniki smučarskega kluba Bohinja1:, ki so se udeležili pogreba v smučarskih dresih. H krsti so položili venec rdečega resja zastopniki Tuj-skoprometnega društva za notranji Bolrri. Pogreba so-se udeležili zastopniki podružnice SPD in dosti Bohinjcev. Po duhovnem opravilu v mrtvašnici se ie žalni «prevod otožno pomikal h grobu. Po opravljenih molitvah mu je ob odprtem grobu i?.pregovoril poslovilne besede duhovnik nato pa so mu njegovi rojaki izkazali zadnjo čast. Ganljiv je bil prizor, ko so se njegovi rojaki posamezno poslavljali in mu zasuli krsto v grobu s pomladnim cvetjem. Državna zastava s kljukastim križem je šla z nj:m v grob. Poslovilne besede ie iz pregovori 1 svojemu smučarskemu tovarišu tudi predsednik Smučarskega kluba >Bohinia< Tomaž Godec, kot zastopnik Bohinjskih društev. Grob so obložili s številnimi venci in zasadili vanj križ iz starih smučk, ki so mu ga prijatelji prinesli iz Komne. Z dvignjenimi rokami m solznih oc; so šli tovariši s pokopališča. Žalosten bo njihov povratek v domovino, kjer tuguje za sinom edincem njegova mai;. Lahka IkkIÌ pokojnitku slovenska zemlja ob vznožju Triglavskih gora! Nevaren požar poleg litijskega hotela „Pošte" Neznan klatež je na velikonočno jutro zažgal Šribar jevo gospodarsko poslopje Litija, 18. aprila. Včeraj okrog 5 zjutraj so predramili prebivalce gasilski rogovi in plat zvona. Ljudje so planili k oknom in videli, da je bil hotel »Pošta«, last g. Sribarja, zavit v dim. Litijski gasilci so bili z motorko in ročno brizgalno kmalu pri požarišču. Kratko nato so prispeli tudi šmarski gasilci. Na pomoč so prišli še litijski skavti in se lotili reševanja. Njim gre zahvala, da so oteli nov luksuzen avtomobil, katerega je prejšnji večer shranil v Šlibarjevo garažo g Premrov s Sušaka. ki je bil dosp3l v Zasavje na lov na divje peteline. Prav tako so rešili tudi domači avto. Ogenj sta opazila najprej železniški čuvaj g. Simončič in premetni uradnik g Drago Jordan. Imela sta nočno službo Prav ko je pasiral postajo vlak. sta oba moža opazila, da se vali iz gospodarskega poslopja hotela »Pošte« najbližjega poslopja poleg postaje, visok steber d;ma. Alarmirala sta ljudi, predvsem Šribar-jevega hlapca, ki je brezskrbno spal v sobici poleg gorečega hleva. Nekaj minut nato so bili na nogah že številni reševalci. Ko je začela črpati litijska motorka vodo iz Save in jo bljuvati na goreče poslopje, se je združenim naporom posrečilo, da so preprečili razširjenje ognja na sosedna poslopja, zlasti na sam hotel, ki je le nekaj korakov oddaljen od kombiniranega Šribarjevega gospodarskega poslopja. Kljub vestnemu prizadevanju je gospodarju Šribarju uničil požar hlev, svinjake in skladišče za oglje, v njem pa vagon oglja, ki je bilo namenjeno za Jes^'c Zgoreli so tudi ledenica, klavnica, pralnica drvarnica in skladišče za ra?no blago, v katerem je 'm^l poen^^ar cViranipn vagon parketov. Nadalje sta zgoreli shramba za seno in avtomobilska garaža. Vsa škoda znaša vsaj okrog 100.000 din; lastnik pa je bil zavarovan le za 17.000 dinarjev. G. Sribar je bil na poziv zavarovalnega agenta pripravljen, da bo zavaroval maja poslopje na zvišano ceno. Pa ga je prehitel požar. Seveda je v poslopju pogorelo tudi precej inventarja, med drugim slamoreznica in razno orodje. Živino so izvlekli iz gorečega poslopja že v poslednjih trenotkih. Več kokoši pa je zgorelo. Na kraj nesreče so prišli tudi litijski orožniki. Začeli so poizvedovati Sumljiv požiga je neki postopač, ki se je prejšnji večer klatil po Litiji. Prišel je tudi v restavracijo na »Pošto«, kjer je bilo zbranih več gostov. Postopač je nadlegoval omizja in beračil za denar. Hlinil je brezposelnost, pri tem pa ni mogel zatajiti, da se je že nabral alkohola nad neob'èajno mero. Zato ga je moral lastnik g Šribar dvakrat pozvati, nai zapusti lokal in naj ne nadleguje gostov Ko so nadležn'ka potisnili čez prag, je z vzdignjeno roko zagrozil: »Za tole pa me boste pomnili.. « Nekaj ur na to pa je začelo goreti. Od silne vročine so na sosednem poslopju, kjer so hotel z več stanovanji državna pošta, financa in drugo, popokale šipe in se stalile. Sreča v nesreči je, da je bilo jutro brez vetra, sicer bi b'lo težavno rešiti sosedne zgradbe S hudo prizadetim g. Sribarjem. znanim kot voditeljem gost'lničarskega stanu in l^nim trgovcem. doma iz Savinjske doline, sočustvujejo vsi. u— Lepe in d»hrp moške obleke lastnega izdelka priporoma po zelo zmernih cenah A. Kune, Ljubljana, Gosposka ul. 7. Nacionalni borec dr. Fardo Lašič f Maribor, 18. aprila N ve il'oi o&io r«"*e'> ob F°' prenehalo biti zlato slovansko srce znanega narodnega borca, neomajnega Ju-goslovena odvetnika dr. Ferda Lašiča. Vest, ki S.i * o Mariboru od ust do ust. je globoko pretresla vse. ki so poznali, pokojnika. S Ferdom Lašlčem odhaja s pozornice javnega življenja markantna osebnost iz vrst tiste junaške predvojne nacionalne generacije, ki je bila vsak trenutek pripravljena, da z življenjem in eksistenco .brani svoboščine in pravice Slovencev in Jugoslovenov. Tudi dr. Fer-do Lašič je moral v svojem življenju skozi trpko dobo preganjanja, dokler nam ni ob prelomu zgodovine 1. 1918. zasijalo lepše, toplejše sonce, v katero je veroval v vsej svoji mladosti. Dr. Ferdo Lašič se je rodil 27. maja 1. 1879. v Koračicah pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Že v rani mladosti je kazal izredno nadarjenost, zaradi česar so ga starši poslali študirat v Maribor, kjer je dovršil gimnazijo. Že kot dijak se je pridružil struji narodno radikalno usmerjenega dljaJtva in in se je v tej nacionalno revoluc onarni smori uveljavljal tudi pozneje v Gradcu, kjer je študiral pravo. Odločil se je prvotno za sodno službo. Bil je avskultant v Mariboru, kjer pa je kmalu prišel pod kolo avstrijsko nemškega vala. Nekaj njegovih izjav je dalo povod predpostavljenim, da so g-a začeli preganjati-Bil je premeščen v Kamnik, nazadnje 5>a odpuščen. Ferdo Lašič je tokrat prvič začutil ostrino nacionalne borbe, ki pa jo je junaško prestal. Odločil se je, da se posveti odvetniškemu poklicu. Življeniska pot ga je vodila v Ptuj, kjer je bil kon-cipient pri dr. Horvatu ln kjer se je ži-vahno udejstvoval v naprednih nacionalnih vrstah in pri Sokolu. Svojo odvetniško kariero je začel zatem v Ormožu. Moral je v svetovno vojno, kjer je bil v zloglasnem seznamu p. v., po prevratu pa se je vrnil v Ormož, kjer je bil prvi slovenski gerent ob prevratu in kjer si je stekel tudi mnogo zaslug kot starosta ta-mošnjega Sokola. I/eta 1923. se je s svojo rodbino, ki ji je bil vzoren glavar in oče. preselil v obmejni Maribor, kjer je nadaljeval svoje nacionalno delovanje, ki ga je tukaj osredotočil predvsem na narodno-obrambnem torišču kot neutrudni predsednik Družbe sv. Cirila in Metoda. Ni Je bilo večje nacionalne iniciative, kjer ne bi bil sodeloval dr. Lašič. Pod njegovim vodstvom je izvrš'la podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Mariboru v zadnjih letih velike naloge, med drugim postavitev nove Cirilmetodove narodne šole v obmejnem Gradišču. Povsod, kamor je prišel, je dr. Lašič vzpodbujal z ognjevito besedo k nacionalni zavesti in ojx>zarjal na potrebo poglobljenega narodnoobramb-nega dela. Številnim odlikam duha., volje in srca ki jih je pokojnik združeval v sebi. so s*» spoštljivo klanjali vsi, ki so ga. poznali in cenili. Spadal je tudi v vrsto najzaved-nejših članov tukajšnjega matičnega Sokola. LTdeleževal se je vseh mariborskih m obmejnih sokolskih prireditev ter strumno korakal ob slavnostnih prilikah v vrstah mariborskega sokolstva. Bi! je do zadnjega aktiven telovadec v vrsti starejših bratov. Kot zaveden nacionalist in na-prednjak se je priključil vrstam Jugoslovenske nacionalne stranke, katere neustrašen pofcomik je bil de zadnjega. Bil je predsednik kraievne organizacije za drugi meatnt okraj. Vest o Lašičevi s*ìi.ti je zaòSa, mariborske nacionalne vrste tem huje. ker je prišla tako iznenada. Še nedavno je bil r priiateliskem krogu ves veder in dobre volje. Nenaden prehlad, ki je ime' za no sledico pljučn'co, pa je postal usoden. Me sec dni pred 60ietn?eo s*a ie no1"-"'''1" -><; izorosna smrt. Obmejni Maribor bo mož«, čigar soomin bo zmerom s^te1 spremil na njegovi zadnji poti v torek 19. t. m. ob 16. iz me"tne mrtvašn'ee na *io-breškem pokopaMšču. Slava in čast delu in živlieniu dr. Lašiča. njegovim globoko užaloščenim svojcem pa naše iskreno so čutieT Bodoče matere morajo skrbeti, da se izognejo vsaki ienivosti prebavil, posebno zapeki z uporabo naravne »Fraiu-Jose-fove« grenčice. — »Franz-Josefova« voda se lahko pije in deluie v kratkem času brez neprijetnih pojavov. ____ Osi reS br ti 4MSÌ9 V smrt s svetima dvema otrokoma Bled, 18. aprila V Gorjah pri Bledu sc je odigrala žalo-igra. ki je pretresla prebivalstvo daleč na okoli. Žena tvorniškega delavca, zaposije-nega na Jesenicah, se je te dni nekaj sprla z možem rn v obupu zastrupila s ciankali-jem svoja dva, štiri in sedem let st?.ra otroka in samo sebe. Vsi trije so bili po za-užitju atraifmega strupa takoj mrtvi. Oblastva preiskujejo ozadje žaloigre. Zaslišani mož ni hotel povedati, kaj je bil vzrok prepira. '(fot o a m o t eri cm $a s,Q%rot bomo razvijali filme in kopirali slike v treh urah, torej kdor prinese ali pošlje film do 9. ure dop v našo trgovino, dobi istega že ob 12. uri s slikami vred gotovega. Po deveti uri prinešeni filmi pa so gotovi še isti dan ob 6. uri zvečer. — Fotoarnaterjem izven Ljubljane razvijamo in kopiramo poštno-obratno — to je, da Isti dan odpošljemo, ko prejmemo. Za prvovrstno izdelavo jamči FOTO TOURIST Lojze Smuč LJUBLJAN A, ALEKSANDROVA CESTA 8 Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved: Občutno mrzleje v vsej državi, posebno v severni polovici. Oblačno z dežjem po vssj državi, po planinah bo snežilo, nakar se bo počasi zjasnilo. V severnih pokrajinah bodo neči zelo mrzle. , I Lep dar: Zgodbe brez groze Nogomet je težka igra To so videli „Ljubljančani" na svojih tleh v nedeljo, ko jih je enajstorica „Pro Gorizie" zasluženo odpravila s 4 : 2 (1 i 1) — Takšni porazi so našemu ligašu nepotrebni Na velikonočno nedeljo je prišlo nenavadno veliko število nogometne publike gledat revanšo med gornjima akterjema. Za Božič so belo-zeleni gostovali v Gorici in izgubili 1:3 Vrnili so se v Ljubljano z mnogimi izgovori na sodnika, enajstke tuj ambient itd itd Velikonočni 2 4 pa so morali zabeležiti v seznam svojih »uspehov« brez izeovorov na sodnika na enajstke in na ambient A mnogoštevilni gledalci so šli z igrišča vse prej kakor veselo razpoloženi Odzvali so se vabilu na poset še posebno pod vtisom poslednjih dobrih nastopov pomlajenega moštva v Ljubljani in v Splitu, a mesto razpoloženega, velikonočno razposajenega nogometa so morali gledati nogometni rlčet precej dvomljive kvalitete Pro Goriz'a je postavila enajstorico: Vi-sintin II — Blason Cumer — Pitassi Rossi. Ciaffarin — Chianulin. Resen. Bonansea. Campana. Panlin Ljubljana Da- Pogačnik — Žitnik. Ber-toncelj — Slapar Pupo. Vod;?ek — Jane-žič, Cankar Lah Cebohin Erber, V drusem nolčasu so oboji nekoliko spremenili postavo Goričanom se to ni mnoso poznalo, tem bolj Ljubi iani ki je svoio izdajo iz prvega polčasa znatno poslabšala. Kako je bilo z dogodki Začelo se je nekam ležemo božaloče. prav nič borbeno Eno kot drugo moštvo si ni prav upalo V začetku je potekala v rahli terenski premoči domačih in še dolgo ni kazalo na to. da bi mogli gostje priti do kakega uspeha Toda v 16 min so ti pokazali svoie zobe- nekaj enostavnih. a naglih potez je bilo dovolj, da =o prišli prav nevarno pred ljubljanski gol. Bonansea je ostal nepokrit in njegov ra-zanten strel je našel pot v mrežo: velik problem za povrvečnesa vratarja ta strel ne bi bil smel biti toda Pogačnik je pustil žogo pasirati Sledila je odprta isra. v kateri so začeli oboji precej močneje igrati, in so tudi gostje pokazali, da znajo pritisniti Streljali so iz vsake prilike, rezko, odrezano in odločno Lj beleži serijo strelov s kota brez vsakega uspeha V 38 min diktira sodnik strel s kazenske črte proti Gorici; bila je roka In Pupo doseže izenačenje S tem so šli v odmor. Po odmoru je šel Lah na Janežičevo mesto na krilo, srednjega napadalca pa je zasedel Gomezelj Boncelj pa je vskočil na mesto blesi ranega Pupa Ljubljana je pričela na vso moč. igralo se je zvečine po tleh in je Boncelj žel neprestane aplavze To je trajalo nekih 10 minut, medtem je v 7 min dozorela situacija v korist Ljubljane in iz lepe kombinacije je Cebohin lepo dosegel vodstvo 2.1 Potem se je vse preobrnilo Gostje so zopet vsilili domačim svojo polvisoko in visoko igro. s čemer je bil mali Boncelj povsem izločen Vedno bolj so prihajali gostje do veljave in obramba Lj.. ki tokrat gotovo ni bila na višku, je imela dela več ko dovolj V 15. min zagreši St?>"e roko prosti strel izvaja desni branilec, pred Pogačnikom nastane gneča in naposled se žoga znaide v mreži. 2 2 Igra je odslej malo zanimiva, sredi polčasa še prlhaia do težavneiših situaci! tudi pred goriškim golom toda Lj si pribori komaj po kak strel s kota V 38 min komaj zaokrene Pogačnik ostro žogo z desnega krila v kot. levo krilo pošlje zelo natančno pred gol in Bonansea nastavi glavo ter doseže vodstvo 3 2 Ljubljanska obramba je medtem že povsem na tleh V ostri borbi z vedno boli pritiska-jočim gostom zgubi menda popolnoma živce in se da zavesti tudi v nedovoljene ro-batosti. ki jih sodnik ne opazi ali neče opaziti Še prav v poslednii minuti se da ljubljanska obramba posledniič premagati Campana postavi z glavo na 4:2 — lep uspeh! Pravična zmaga Gotovo niso moštvo velikih kakovosti, sicer bi v domačem prvenstvu zlezli preko svoje skromne pozicije, ki jo zavzemajo. Ali pokazali so nekaj, česar našemu moštvu povsem primanjkuje: veliko borbenost in zavest, da nekoga reprezentirajo in ni vseeno, kakšen bo rezultat Nasprotniku so vsilili svoj sistem, nagle, visoke igre, ki jim gotovo boljše »leži« kot igra po tleh Za tako igro imajo tudi vse pogoje: so hitri, okretni, odločni v startu; imajo precej tehnike, napad je pred golom zelo odiočen in ne izbira sredstev: iz vsake pozicije strelja naglo, sunkovito. Sicer je moštvo precej uglajeno in nima posebnih vrzeli. Vendar bi bilo med njimi posebej omeniti vratarja, ki je držal nekaj prav težkih žog, levega branilca zaradi odločnega starta in lepega odbojnega udarca, desno krilo ki je naglo prenašalo situacije v drugo polovico igrišča in pametno centriralo, vodjo napada zaradi primernega vodstva in strumnega ostvarjanja. Belo-zeleni so skoro na vsej črti razočarali. Krparenje z odsluženimi veličinami se ni obneslo niti v prvem niti v drugem polčasu Moštvo ni nastopilo točno v postavi iz zadnjih tekem in že to je povzročilo med ljudmi precej nerazpoloženia Enega človeka je manjkalo v napadu in že se je vsej petorici poznalo da ni vse v redu Spočetka je vsaj ozadje nekoliko držalo korak, ki pa je v drugem y>olčasu izostal Pujx>, je bila videti ogromna vrzel sredi moštva, ki se je enako poznala napadu kakor obrambi V prvem polčasu je leva stran napada bila dobra, a malo zaposlena. desna stran je bil v napadu in v srednji liniji že ves čas manj vredna Pri vsej mizeriji je bil napad razmeroma še najboljši del moštva, v krilcih je bil dober do konca mali Vodišek. obramba pa je imela v celoti mnogo šibkih trenotkov Sodil je g. Vrhovnik. Novi Vrbas: Jedinstvo : Dulcis 2S Praga: Sparta : Tennis-Borussia (Berlin) 8:0 (6:0)!, Budimpešta: Slavija (Praga) : Hungana 3:1 (2:0), Ujpest : BSK 3:2 (2:2). Zmagonos-ni gol za Madžare je padel iz neupravičeno prisojene enajstmetrovke. 10.000 gledalcev. Carigrad: Vienna : reprezentanca Carigrada 3:1. Murska Sobota: Mura : Hašk komb. 3:3 (3:2). Veliko zanimanje; okoli 1500 gledalcev. Igra je bila precej napeta. Gostje so predvajali svoj kombinacijski sistem. V prvem polčasu je bila v premoči Mura, pozneje pa so bile moči zenačene. Sodil ie g. Türk zadovoljivo. V ponedeljek Celje: Mars (Ljubljana) : Jugoslavija 5:5 (2:2) Povprečen nogomet. Mars je bil z juniorji tehnično boljše moštvo, domači pa so zaigrali z elanom. Zagreb: Hašk : Zidenice (Brno) 2:0 (1:0). Novi Sad: Gradianski : Vojvodina 5:1 (5:1). Budimpešta: BSK : Hungaria 2:2 (1:0). BSK si je s tem neodločenim rezultatom priboril tretje mesto na jubilejnem turnirju Hungarije, ki je zasedla zadnje mesto. ČSK se bliža cilju V tekmah za naslov prvaka LNP so bile v nedeljo vse tri tekme remis — Mariborska je bila zaključena pred koncem, v tabeli pa je še zmerom prvi ČSK Velikonočni sneg na štajerskem • Celje, 18. aprile Kakor lanska .je tudi letošnja vel&a noč za pijanke prinesla sneg, samo da se sra letos ni nihče nadejal. Nedelja ie bila št dosti topla in brez dežja davi pa ie začelo zju-trai najprej deževati, kmalu pa se ie dež spremenil v sneg. Snežilo je >lo prvih po-poldamsk'h ur Čeprav je bila zemlja ie razmeroma topla, ni mogla snega sproti topiti, tako da ie zlasti po hribih m po cornjih delih Savinjske dolime popolnoma pobelil t!u in obležal na nekaterih mestih po diecimeter na debelo. Ljudje s strahom čakaio jutrišnjega jutra, ker lahko prehuda slana povzroči zlasti na sadnem drevju in v'u^m^ìh zelo veliko Skoda. «rtiviAioft Veiega organizma ja koža kl se mora pred vetrom, cem in mrazom varovali. Akliv» ni leciiin v Solea mitu krepi tudi spodnji sloj koža, a kole-»terin Solea kram« ^ da ja na Zato fa uspe* tako pre**nsè- fjt*. tfUUrin kmruL V nedeljo je bilo na sporedu že peto kolo v finalnih tekmah za prvenstvo iubljanskega podsaveza, tako da je zdaj akliučena prva polo/ica tega tekmo-nja. Še pet terminov in imeli bomo r,, ega prvaka LNP. ki se bo lahko boril dalje za nove časti in naslove. Nedeljske tekme so se vse končale z neodločenimi rezultati, tako da je vsak izmed kandidatov pridobil enako število golov (na pozitivni in negativni strani) in enako število točk, tako da je ostal vrstni red v ta beh nespremenjen. Na čelu tabele je z naskokom treh točk ostal Čakovečki ŠK, ki bo po vsej priliki obdržal to prednost tudi do konca tekmovanja, posebno ker bo mnogo igral doma. Medtem ko sta tekmi v Ljubljani potekli v redu, se je mariborska pokvarila z nediscipliniranim nastopom enega izmed aktivnih igralcev in jo je moral sodnik 16 minut pred koncem zaključiti Ljubljanski podsavez bo storil zelo prav, če bo s strogo kaznijo onemogočil takšne zmerom če-šče izpade »športnikov«-, ki ne spadajo na športne prosioie. Naslednje kolo tega tekmovanja bo že prihodnjo nedelo, in sicer spet s tremi tekmami takole: CSK - Kranj v Čakovcu, Celic - .Maribor v Celju in Železničar - Hermes v Mariboru. Tabela pa bo do tedaj ostala takale: Kranju in CSK Maribor Hermes 2-elezničar Kranj Celje 5 5 5 5 5 5 4 2 1 1 1 1 2 3 2 1 1 0 1 1 o 3 3 12:5 9:7 10:9 8:8 5:10 4:9 (V tabeli je upoštevana tudi prekinjena mariborska tekma z neodločenim rezultatom 1:1 ) V naslednjem naša poročila: Hermes : ČSK 1:1 (1:1) Hermežani so sedaj že tretjič remizirali na domačih tleh Obenem si smejo šteti v zaslugo, da so Čakovčanom prizadeli prvo zgubo- odnesli so jim eno točko, kar se v dosedanjih borbah še ni posrečilo nikomur. Sam rezultat je precej pravičen odmev onega, kar sta moštvi na terenu pokazali Oba zgoditka sta bila sicer privlečena za lase, nič prepričevalnosti ni bilo v njiju, vendar bi bil vsak drugačen rezultat gotovo krivičen vsaj na eno stran Moštvi sta bili v glav- j nem enakovredna partnerja Sicer je bilo sem ter tja nekaj premoči na strani Her-mežanov. kar gre na rovaš njihove srednje vrste ki je bila za spoznanie močnejša od nasprotnikove Pred golom pa se niso znašli nobeni v toliki meri, da bi bili mogli vsaj nekaj izmed neštevilnih prilik izkoristiti Igra je bila ves čas zelo šivahna. tako da je precej razvnela prekomerno številno publiko (igralo se je v obliki predtekme na igrišču Ljubliane) k1 je naposled začela prav bučno bodriti domače moštvo Toda kljub vsej borbenosti in resnemu pri-zadevaniu kot se v važni nrvenstveni borbi spodobi, se igra nI mogla razviti preko povprečnosti. šiškarji so imeli dobro ožjo obrambo, ki je zanesljivo odbijala mnoge nasprotnikove napade Edinemu zgoditku bi se bila z malo večjo pazljivostjo mogla izogniti. V krilcih se je dobro obnesel Bogme v sredini, ki je dal temu moštvu nekoliko premoči nad nasprotnikovo isto formacijo. V napadu je bil Ice gonilna sila, le škoda, da ni imel v notranjem triju kakega realiza-torja: sam Ferjan je zapravil štiri izredno zreie stvari. Mlada Borut in Ivo, ki spadata prav za prav še v naraščaj, nista vzdržala do konca in sta ves drugi polčas kazala znake prevelike utrujenosti. Najslabši v naoadu je bil Kveder na levem krilu. Moštvo iz Čakovca je že nekajkrat močneje zaigralo v Ljubljani Imeli so za seboj težavno pot, tudi nekaj rezerv so morali postaviti za one, ki so šli k vojakom Doma so gotovo močnejši Kljub vsemu pa so le dali vsaj v prvem polčasu precej svežo igro. Njihove vrste niso izravnane, nekaj jih je v moštvu. ki so precej opazni drugih zopet skoro ni videti Med prve bi prišteli: »starega« Vamplina kot branilca, vratarja, ki se je znal tudi v težkih prilikah znajti, srednjega krilca Meglo, ki je pametno vodil igro. deloma vso notranjo napadalno trojko. ki ie bila boliša od obeh kril. V 35 min je bilo nerodno pred nerme-žanskim golom Na žogo sta črtala hkra-tu vratar Malič in branilec Malič pri čemer je Klančnik po nerodnosti Maliču izbi! žogo iz rok. Breslauer je še s poslednjo močjo potisnil žogo preko črte Deset minut pozneje. v posledniih trenotkih prvega polčasa je prišlo do izenačenja- pred golom Cakovčanov je nastala obupna gneča. žoga se je nenehoma sukala ob golo-vi črti dokler ni bil naposled Ice za tre-notek na čistem i jo ie potonil v mrežo; 1-1 je bil rezultat polčasa, obenem dokončen rezultat Sodil je g Macoratti. Maribor : železničar 1:1 (1:1) Igra prekinjena zaradi nediscipliranosti igralca F. Maribor, 18 aprila. Včeraj se je v okvirju zadnjega termina v prvi polovici finala za naslov prvaka LNP odigrala v Mariboru prvenstvena nogometna tekma med obema lokalnima tekmecema Vreme je bilo blagajni iako naklonjeno ter je mariborski »derby« privabil številno občinstvo, ki pa je žal bilo priča skrajno nesportnih dogodkov Sodnik je bil v 29 min drugega polčasa prisiljen. da prekine igro zaradi nediscipliniranosti upravičeno izključenega igralca Železničarja in dejanskega napada na sa-veznega sodnika, ki je vršil funkcijo stranskega sodnika Ker so se slični dogodki odigravali tudi pred 14 dnevi, upravičeno pričakuje vsa mariborska športna javnost, da bodo odbori LNP z naistrož-jimi ukrepi zajezili slične nesportne izpade Tekma je bila tipično prvenstvena, zelo ostra a skoro brez zanimivejših momentov Predvajana igra v glavnem ni zadovoljila Kratko o moštvih Maribor se je predstavil kot boljše moštvo najboljša njegova formacija je bil napadalni kvintet, najslabša točka pa levi krilec, medtem ko sta bila ostala krilca brez dvoma najboljša igralca na terenu. Ožja obramba zaradi pregrupacij v mo- štvu še ni vigrana, podala pa je zelo koristno igro. Težišče 2elezničarja je bilo v krilski vrsti in ožji obrambi, kjer pa je bil zelo nesiguren mladi vratar, pa tudi levi branilec si je dovolil nekoliko »kikserjev«, ki so pa ostali brez hujših posledic Več ali manj odpovedal je skoraj ves napad. V prvem polčasu sta bila nasprotnika enakovredna, v drugem polčasu pa je polagoma dobil premoč Maribor. Razmerje kotov je bilo sicer visoko v prid Železničarja, kar pa je bolj posledica taktične igre nasprotne obrambe, kakor terenske premoči nasprotnika. Glavno iz poteka Početni udarec ima Maribor. Igra prehaja s polja v polje, vratar Železničarja ponovno posreduje zelo nesigurno Po njegovi krivdi doseže tudi desna zveza M — novinec v moštvu — v 5. min. vodilni gol. 1:0 za M Takoj nato več prostih udarcev proti M., pa brez efekta V 12. min udari Pavlin idealen center z glavo preko vratarja, ki je zapustil vrata V 14 in 15. min dva kota proti M., ostaneta neizkoriščena. V 20. min. ustvari kritično situacijo pred vrati Z. Antolčičev »kikser«, a Dušan zastrelja. V 25 min se vrne levo krilo Z.. V 30 min. reši vratar M. težko žogo Pavlina. Igra postaja ostrejša, prosti streli in opomini se množijo. V 35. min. Pavlin po lepem pasu z leve izenači. 1:1. V 43 min. vratar M. s težavo reši v kot takoj nato odmor. Opatija (Abbazia) Nov zdravilišeni dom dr. Lakatos Na morski obali. D-< tična kuhinta Tople morske 10 meHirioalne «opeli Kura » mrzlo »odo. Zmerne pen sionske cene Pr.všalnp »ene za kure. Drugi polčas se prične v znamenju tako mizerne igre, da je vse presenečeno Prvi večji dogodek je Dušanov gol v 9 min, ki ga sodnik zaradi offsida pravilno ne prizna M dobiva na terenu; v 18 min Vesnaver iz čiste pozicije zastrelja V 20 min Dušan lepo preigra Miloša ki pa za-ötrelja V 24 min hud nesporazum med rratariem in branilcem M., kar bi kmalu povzročilo gol. V 29 min spet incident! Desna zveza M poda žogo na krilo, ko je žoga še daleč od njega, ga branilec Frangeš surovo udari s pestjo Udarjeni igralec obleži, sodnik prekine igro ter na izjavo strar,ckega sodn;ka. ki ie dogodek videl iz bliižne, izključi igralca. Frangeš noče zapustiti igrišča, temveč dejansko napade stranskega sodm'ka. nakar sodnik zaključi tekmo. V splošnem neredu so nekateri neodgovorni elementi hoteli napasti tudi sodnika, vendar je policija kmalu napravila red. Sodil ie g. Deržaj iz Ljubljane. V predtekmi ie rezerva Železničarja porazila rezervo Maribora s 7:0 (2:0). Sodil je g. Jančič. Celje: Kranj 2:2 (2:0) V nedeljski prvenstveni tekmi so Celjani skoraj odnesli obe točki domačim na njihovem igrišču. — Kranjčani so po odmoru prevzeli iniciativo in tik pred koncem izenačili rezultat Tekmo je sodil g Vrhovnife iz Ljubljane. (Podrobno poročilo bomo objavili v redni izdaji). Obfave Sokol Matica v Mariboru sporoča članstvu žalostno vest. da je na veliko noč umrl zvesti in dragi brat dr. Ferdo Lašič, odvetnik v Mariboru, do zadnjih dni svojega življenja aktiven telovadec v vrsti starejših bratov Pozivamo vse članstvo, da izkaže preminilemu bratu poslednjo čast m ga sprejme j>olnoštevilno na njegovi zadnji poti v torek 19. t. m. ob 16 na Pobrežju, in sicer društvena deputacija v slavnostnem kroju s praporom ostalo članstvo pa v civilu z znakom. Zbirališče na pokopališču na Pobrežju ob tue e-trt na 16, Sokol v Ribnici priredi jutri v kinema« togTafski dvorani predavanje o Češkoslovaški. Predaval bo predavatelj ZKD gosp. Vekoslav Bučar. Predavanje boro sprem ljali filmi o prirodnih lepotah CSR, * njenih dveh prezidentih, vojaki, Sokolatvn in drugem. Zadruga Doni učiteljic vabi tov&ri&ee na velikonočni sestanek, ki bo v četrtek 21. t m. ob 9. dopoldne na šentjakobski šoli v Ljubljani. Na dnevnem redu b> ras govor o delu, uspehih in načrtih zadrug» Dobrodošle vse tovarišice! Ljubljanska podružnica Sadjarskega t* vrtnarskega društva priredi drugo strokovno vodstvo po ljubljanskih vrtovih * sredo po veliki noči 20. t. m, ob 16., in ti-cer po vrtovih na Prulah. Vodil bo višji sadjarski nadzornik sr. .Tosin Str^kpH Sestanek pred šolo aa Pmfah VaBanit gostje dobrodošli Ostali nogomet doma in drugod V nedeljo Zagreb: Reprezentanca Zagreba : Zide-nice (Brno) 5:2 (3:1), Beograd: Jugoslavija : Bata (Borovo) 1:1 (1:0). Split: Hajduk : Anconitana (Jakin) 3:2 (1:0), Novi Sad: Gradjanski (Zagreb) ; NAK 7:2 (5:1), Jubilejni turnir LšK Madžarski šahovski prvak Szabo vodi po sedmem tota s šestimi točkami Ljubljana, 18. aprila Ljubljanski turnir ima zelo močno zasedbo. Značilno je namreč, da od mojstrov, ki so se udeležili tudi turnirja v Lodžu, do vključno 5. kola v Ljubljani nihče ni mogel doseči več kakor pol točke, čeprav sta med njimi s Pircem in dr. Tartako-werjem celo prvi in drugi zmagovalec. To kaže, da se še niso opomogli od naporov komaj končanega turnirja, in da zato ne morejo nuditi igre, ki bi jo sicer prav gotovo. To je tudi glavni vzrok, da je toliko remijev in da je celo dobljene partije težko dobiti. Mojstri, ki so imeli pred ljubljanskim turnirjem dovolj odmora so zato v prednosti pred onimi, ki so igrali v Lodžu in nam sedanji turnir zaradi tega žal ne bo mogel pokazati pravega stanja moči. V sobotnem 6. kolu sta prva končala dr. Vidmar in Kostič. Po zamenjavi dam je nastala končnica trdnjav in dveh ska-kačev, ki je obetala še zanimive zapletke, a sta mojstra že v 20. potezi sklenila premirje, vsekakor pre'dčasno. Furlani in Sor-li sta igrala meranko, ki je bila po 27 potezah remis, šorli je s tem dobi! prve pol točke. Zelo mirna je bila partija med Foltysom in Bröder.jrm po Retti-Nimco-vičevim načinu. Kmalu sta pospravila z deske figure in si po 21 potezah delila točko. Pire je prvi med udeleženci v Lodžu prekinil serijo remijev. V holandski partiji je kot beli prišel v središnjici nasproti Totu v odločilno prednost, ki mu je zagotovila prvo celo točko. Dr. AstaJoš je v Aljehinovi obrambi prišel nasproti Nedelikoviču do strahovitega napada in je moral črni v brezupnem položaju kloniti. Ostale partije v popoldanskem zasedanju še niso bile končane. Dr. Tartakower je igral z dr. Trifunovičem italijansko varijanto dunajske partije zelo originalno in je zavil v dobljeno končnico s kmetom več. Pri večernem nadaljevanju pa poliski velemoister ni našel naiboljših potez in se je Trfunoviču, ki je igral končnico brez napake, posrečilo rešiti pel točke. Zelo zanimiva je bila indijska partila mod Preinfalkom in Steinerjem. Ste:ncr je kot črni prišel do napada in je v mnogro obetajočem položaiu žrtvoval figuro. žrtev pa menda ni bila korektna, kaiti beli je obdržal nasproti trdniavi dve lahki figuri. Zvečer partiia še ni bila končana. Preinfalk ni nadaljeval najbolle in se je Stpineriu posrečilo znatno izboljšati svoi položaj. IgTa je h^a prekiniena in bo madžarski moister bržkone zmagal. Vidmar ml; ie izvrstno igral damski gambit nasnrot5 Sz»boiu. S kmetom več je zavil v dohlieno končnico in ko se mu je pri večernem nadalievaniu posrečilo ugrabiti še eneea kmeta, ie bila nartlia za Szabo-ia izCTihtiena. V odločilnem trenutku pa ie beli naoravil nanako, ki jo je črni takoi izkoristil in dohil kmeta, čeprav je imel Vidmar še rmerom kmeta več par-tiip ni bilo mogoče dobiti in se 1e moral zadovoli'ti z remiiem. Madžarski prvak je v tej partiii prvič na tem turn;rju stal slabše, a se mu ie nnsmeiala sreča. V petek rvf>fi*r je bila kontna še narrila med Knsf^m In Preinfalkom. filed-nii ie imel naimani remis, pri nadalieva-ni" na le zaradi hude naoake celo izgubil. Tum'r se nadoHeva! tudi čez praznike. V nedelo ie b'io 7. kolo. Kar trije »"oistri so izbriii šoansko otvoritev. Kosti? ie snrsvll Furianna v t^žak ooložaj. qip^nipniii se ie nato posrečilo dob't.i za trdniavo in kmet« lovca 'n skakača. Kombinacija pa je bila n apatì», vendar JaB» stič ni izkoristil in st j« moral potem boriti za zmago. Beli si je us^.snl močne središče prostih kmetov, kl so odločili. Furlani se je v hudi časovni stiski uda! r 33. potezi. Dr. Vidmar je kot črni v iS, potezi nepričakovano žrtvoval Sieiueriu figuro.. Beli je žrtev sprejel, moral pa je v zameno dati dva kmeta. Ker pa bi Vidmarjev napad utegnil biti preveč nevareit je Steiner prostovoljno figuro vrnil in » tem tako izenačil položaj, da je bila par tija remis. Tudi dr. Trifunovič Je igraS nasproti Preinfalku špansko otvoritev. Črni je kmalu prišel v težave in je žrtvo val kmeta, da bi se rešil u. stisnjene pozicije. Trifunovič je kmeta obdržal, ugrabil zatem še enega in smagai po 56 po tezah. Szabo je v francoski partiji že t otvoritvi nadigral Foltysa. žrtvoval j« kmeta in tako izvabil črnega kralja na sredo deske. Ker FoFltys zaradi tega nI mogel ščititi svojih kmetov, se je v 33. potezi predal. Nedeljkovič ni dal Vidmar» ju ml. v damskem gambitu nobene možnosti do uspešnega napada in je bila partija remis. Tot je igral angleško partijo nasproti dr. Astalošu preveč defenzivno, Črni je prišel do napada, ki ga je sprove del sijajno in postavil Tota v 30. potea pred neizbežen mat. Zanimivo je bilo srečanje med Bröderjem in Tartakowerjem. Slednji je kot črni igral po navadi damski gambit svojevrstno in je prišel v znat no ugodnejši položaj. Nato pa je hote? naglo zmagati in se je zaradi tega na mah znašel v izgubljeni poziciji. Biödes je pripeljal prostega kmeta že na 9edmo linijo in ga grozii izpremeniti v damo. V tem položaju je bila Igra prekinjena. V nadaljevanju je Brüder napravil hudo nac pako in prostega kmeta izgubil, s tem p«, tudi partijo. Tako je tudi drugi zmagovalec v Lodžu prispel do prve cele točka vsekakor ceneje kakor Pire. šorli je kot beli igral damski gambit nasproti Pireo izvrstno in si je zgradil zelo dobro pozicijo. Pire je imel velike težave s prosti» belim kmetom na sedmi liniji in je kazar lo, da bo bitko izgubil. Tu pa je Sorli pogrešil in je Pire obrnil kopje ter spravi! belega v brezupno končnico. K večernemu nadaljevanju šorlija spiedi ni bila, partija pa je bila že tako zanj izgubljena V ponedeljek je bil prost dan in ao igrali prekinjene partije. Tot ln Mre st» brez nadaljevanja predala svoji brezupni partiji nasproti Szaboju. ki Je s tem zavzel čelo tabele. Foltys in dr. Vidmar sta nadaljevanje svoje partije preložila. Par tija med Steiner jem in Vidmarjem ml. se je zavlekla do 72. poteze. Vidmar je imel na koncu sicer prednost dveh vezanih prostih kmetov, je pa zaradi neenakih lovcev moral pristati na remis. Takoj nato je Steiner nadaljeval prekinjeno partijo s Preinfalkom in je po 67 potezah for sirano zmagal. Stanje po 7. kola: Szabo 6, Kostič b In pol. dr. Trifunovič 5, dr. AstaloS 4 in pol. Bröder, Pire, dr. Tartakower 4, dr Vidmar 3 in pol (1), Steiner S ln pol. To* Vidmar ml. 3, Furlani, Nedeljkovič 1 in pol. Preinfalk 2. Foltys 1 in pol (1),-Sorti pol. V 8. kolu igrajo Furlani—Pire, doktor Astaloš—šorli, Vidmar ml.—-Tot, Foltys— Nedeljkovič, dr. Tartakower—Szabo, Pre!» falk—Bröder. dr. Vidmar—dr. Trifunovič Kostič—Steiner._ Postani in •stani čfaa m c JUTRO«, jwedeJJstet izdaja Torek, 19. IV. 1931 čez dni in strti ŠTORKLJA ZA BEŽIGRADOM Naša farna štorklja .«e je krepko poboljšala. Že smo imeli pripravljeno krepko -pridigo zanjo, da bi jo pomnila, pa se je te pridige tako ustrašila, da se je rajši takoj poboljšaia in dosegla prvi rekord. Čestitamo ji.' Toda pripravljena naj pa bo, da pridiga ne bo izostala, če bi se hotela zopet pule nit i. Danes je čas. ko moramo VSi delati Tudi štorklja. (»Mi Bežigrajci«, vredno glasilo župnije r\>. Cirila in Metoda v Ljubljani, za april.) Da. tako je prav — ludi štorkljo je treba 7 > ušesa, če bi se hotela čmerr.o potuhniti x• kot, da se izogne dolžnostim svojega poslanstva Samo tisto zvezo med poimom dela in štork'jo bi morali »M' Bežigrajci« kako podrobneje pojasniti, če je čas namreč v resnici resen :n težak, da moremo vsi delati, bi bilo za štorkljo bolje, da si malo oddahne. Štorklja namreč zmerom prinaša nekai zmede v hišo. zmerom za nekaj časi odvaja delovne moči. V resnici je to precej svojeglava, muhasta ptica. Najbolj jc namreč po navadi delovna takrat, kadar očetje brez posla p0 glasov. (»Ponedeljski Slovenec«. U. H.) Dogodki v Franciji, ki smo jim priča, so skorajda brez primere v zgodovini Tako n-j nož je postavi jen razvoj reči. da padajo na sejah in zborovanjih najtežje odločitve: delegat je morajo glasovati kratko mrlo za enega dveh predlogov, izmed katerih je pr\-i brezkompromisen, drugi pa ne-pomirljiv. SLOVENŠČINA ZA SLOVENCE Najprej štedljivost! Gibbs nudi vsakemu. kateri se briie tri rešenja: Milno kremo ugodno rešen je. Kremo za hitro britje ('-rez vode m ščeikej: hitro rešenje Milo za britje: poceni- rešenje... 150 brijanj za JO dinarjev. (»Slovenec«, 13. IV.) NAROBE IN PRAV Okoliščine so bile ugodne za morskega volka, kajti medtem je nastajala oseka in morje je odnašalo čoln od obale. Zver pa je splavala pod čoln in si je s tem sama uničila svobodno gibanje. Tako jo je mogel CaldweU potegniti še bliže. Som se je na videz vdal. Deset minut pozneje je bilo videti, da se bo začel boj znova, som je postal živahen Toda Caldwetl je v svoje začudenje, opazil, da hoče riba plavati r.a videz narobe, z repom spredai in z glavo naza j. To ie za morskega volka popolnoma nemogoče in dogajali se je moralo nekaj nepravilnega. Čez nekoliko sekund je potem Caldwell spoznal, da je stvar vendarle pravilna: v somov rep se je bil zagrizel namreč ogromen krokodil in ta je skušal ribo zavleči proti obali. (»Jutro«. 13. IV.) Samo majhen error in persona — težko bo človek razbral, za čigavo tragedijo prav za prav gre, za tragedijo morskega volka ah soma. I.e kako se je mogla mnogo spoštovanemu mistru Caìdwellu zdeti stvar vendarle pravilna, ko je razbral, da se je ogromen krokodil zagrizel v somov rep? USODA STRELOV Trikrat je streljal na s\-ojo ločeno ženo ruski emigrant Ivan Sokolov iz Beograda, pa nobenkrat ni zadel .. Izročil ji je majhen z jpi.ek. a preden ga >e žena odprla, je počil ŠT>1, ki pa je zgrešil cilj. V hipu so pobegnile iz sobe vse druge ši\~ilje in poklicale ljudi na pomoč Padla sta še dva strela, a sta obadva končala tako kakor prvi. (»Slovenski dom«. 14. IV.) Takole ima človek priliko razmisliti o tem, da prav za prav tudi krogla iz morilčevega revolverja preživlja svojo usodo. Ce zadene cilj. če človeku prebije lobanjo, tako rekoč harmonično izpolni svoje poslanstvo. a če zgreši, žalostno konča, kakršen je tako pogostokrat tudi delež človeških usod. KRIMINALNI STIL Ko sta pogruntala prave barve bankovca, sta šla na delo. Le vodeni tisk jima je delal preglavice. Pa tudi to uganko je rešil fotograf, ki jc povedal Vidukoviču, kako se vodeni tisk prenaša na papir. Še preden pa sta spravila v promet prve ponarejene tisočake, ju je zasegla oblast. (»Slovenski dom«, 15. IV.) ... ju je zasegla oblast. Da. čemu bi človek v resnici tratil čas in sile z različnimi nazivi za corpora delicti in zločince, če bi se vendarle lahko zmerom reklo na kratko: policija jc zaplenila atentatorja in bon,bo. V smrt zaradi brezposelnosti Ufecg prekmurski delavec se |e zastrupil, ker ni mogel dobiti dela Ptuj. 18. aprila. Na železniški progi blizu Hajdine so v petek zvečer našli nezavestnega nekega moškega, zraven njega pa prazno steklenico dišečo po lizolu. Ker jc neznanec še kazal življenjske znake, so ga takoj naložili na neki tovorni avto, ki je prav teda; privozil mirno, ter ga takoj zapeljali v bolnišnico. Zdravniška pomoč pa mu ni mogla več rešiti življenja. Dognalo se je. da je nezna-ncc 30-!etni delavec Gaberšek Franc doma iz Gorice, občina Puconci v Prckmurju. AGRARNA SKUPNOST SREDNJA VAS V BOHINJU bo oddala r ajzno vllča na sreskem načelstvu v Radovljici v sredo, dne 20. IV. 1938. ob 10.30 uri. LOVIŠČE Konjščica na planini oddaljeno 3 ure ter ima gamse, peteline, srne itd. Nesrečnež se jc zastrupil iz obupa, kci ni mogel dobiti dela. Truplo so pokopali na pokopališču na Kogoznici. Naše gledališče DRAMA Sreda, 20.: Pokojnik. Red sreda. O lJ E H A Torek, 19.: zaprto. Sreda. 20.: La Boheme. Gostovala bo Zlata Gjungjenčeva. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Zdravje kupujete, ako zahtevate samo »OLLA« kot dokazano najboljše in najzanesljivejše. Pri imitacijah je morda zaslužek prodajalca večji nego pri najbolj znane svetovne znamke. Vsaka solidna trgovina te stroke Vam bo izročila originai »OLLA«, aKo v interesu svojega zdravja zahtevate izrecno »OLLA« in manj vredne imitacije zavrnete. INSERIRAJTE V „JUTRU"! rSa F Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da nas je danes za vedno zapustila naša draga in dobra žena, mama, stara mama, teta in tašča, gospa PAVLA SEPIN roj. FELDKIRCHNER SOPROGA DRŽ. URADNIKA V POK. Pogreb blagopokojne bo v sredo 20. aprila ob pol 3. pop. iz hiše žalosti, Ljubljana VII, Podmiljščakova ul. 29, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljeno pokojnico priporočamo v blag spomin! LJUBLJANA, 18. aprila 193S. Žalujoči soprog, otroci in sorodniki ins ] 2 m Mali oglas' Be=eda 1 Din. davek 3 Din 73. šifro ali dajanje naslova 5 Din Natmanj-št znesek 17 Din. Žensko moč mlado. Izkušeno Itj reprezentativno za proda jaino predmetov hišne industrije v Splitu, z znanjem srbohrv nem ščine ln francoščine — sprejmemo. Ponudbe na Split, pošt. pretina'' 112 9740 1 Frizerko dobro verzlrano v stroko spadaječem delu — sprejmemo v stalno službo Tonudbe na oel. odd Jutra «14 Ljubljana«. 9588 1 Vsaka beseda 50 par, davek 3 Din. za. šilro ali dajanje naslova 5 Diu, najmanjši znesek 12 Din. Samostojna kuharica l:i je že službo.ala pri bolj-ši'i nišah .šče siužbe. Ponudbe pod šif:o »Kdo bo lie kuhi« na ogl. odd. Jutra. 10003-2 Šofer želi službo k tovornemu ali osebnemu avtomobilu. Zmožen kavcije do 20.000. Ponudbe pod "Šoier 22« na ogl- odd. jutra. 10005-2 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dobroidočo gostilno oddam v najem. Brod 11, Dol. Logatec. Pojasnila daje Ignac Debevc, gostilničar. Stara Vrhnika. 5955-17 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro aH dajanje naslova 5 D.n Najmanjši znesek 17 Din Vogalna parcela I Langušova ulica poceni na j rrodaj. Čermak, Križevri-I ika ulica 10. 1C004-20 Večje število parcel tompicksov, posestev, ^o ..benern iz ifiimc pntreDna popravila novejši modeli v veliki izberi od D.n 150 dalje. Na zalog' imam tudi otroška dvokoltsa. Nova trgovina, Liubljar.a, Tyrieva c. 36. caspioti Gospodarske zveze ?944 11 \ saiiovr^tiiu zlato Kupuje po najvišjih cenan CERNE — juvelir Ljubljana VVoltova ai Informacije crgovske in privatne, po izvedovar.ja Itd vrši strogo diskretno Informacijski zavod Ljublja aa. Kolodvorska 41 9536 31 HRUŠČ : odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno = kemične čistiti aH barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — ^verlolikalnic» vas več ne moti, ne po dnevi ne po noči. ako vzamete MIRO PLAST. Mehke, plastične kroglice za zapiranje ušes 6 krat jačji kot vata. Dobi se v lekarnah. ————■— i i ------■ i — ■ ■ i i — j prejema »M 2 F ANA« Tisoče zahval !?osebne novosti, I vseh oblačil, sport .amgarn. obleke. j|)umpance. perilo [ i t- d najceneje PRESKER, sv Petra c. 14 Si .MOP.AMA' PflXC UD ni* A v vV IfiKASrtJOKAPl^TEM KtSTU, V. \V\fv HM1I ; • A-s\\ »V \ U-^E P«!i7AMD f P _ v i'., \\" • » \ .i«-*r»rm frr idMéSE IKKWA k'KMtTllLA- S P U I T Vsemogočni je odpoklical k Sebi ljubljenega očeta in soproga ir. Feria Lašiča ODVETNIKA V MARIBORU Xa njegovi zadnj-' poti ga bomo spremljali v torek 19. t. m. ob 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Maša zadušnica bo v sredo ob pol devetih v frančiškanski cerkvi. MARIBOR, 17. aprila 1938. Žalujoča žena, otroka in sorodniki. GALVANSKA OPREMA 'a ponik!anje, kronxanje, kadmi-ranje, pobakrovanje ter opreme /3. brušenje in poliranje. EGON HAAS, Zagreb Mesnička nI. 13, telefon 21-0-75 Urejuje Davorin Ravtfjoa, — Izdaja za konzorcij > Jutra« Adoli Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran J er aru — Za tnseratai dei le odgovoren Aloj2 Novak. — Vsi v Ljubljani.