Štev. 23. Tečaj XII. I z h a j a 10. in 25. ti ne vsakega meseca Stoji celo leto 3 gld - — pol leta 1 „ 60 četrt „ — „ 80 (Posamezne štev. 15 kr.) N aroenino sprejema uprava listu: „ZavezA-Kr8ko" Oznanila, Ikrat natisnena, od vrste 15 kr. Oznanila in rek lama rije. pošiljajo se upravništvu v Maribor. POPOTNIK. Glasilo ,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev". Izdajat elj in ur ecLnils z M. J. Nerat, nadučitelj. Odprte reklamacije so poštnino proste! Spisi in dopisi pošiljajo se u r c d n i s t v u v Maribor. Pismom, na katere se želi odgovor, naj se pridonc primerna poštna znamka. Na anonimno dopise se ne oziramo. Nefrankovana pisma se no sprejemajo. K o k opisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo. O nalogi šolskega vrta. (Za nagrad o.) \ „Šolski vrt bodi razširjena učilnica, odprta učna knjiga ljudske šole ter posredovalec mej šolo in domom." Šolska postava od 14. maja 1869. leta, s katero se je v Avstriji preosnovalo vse šolstvo na novi podlagi, določuje v § 63., da se ima na vsaki ljudski šoli na deželi po možnosti pripraviti vrt za učitelja in vrtna naprava za kmetijske poskuse. Tako se je položil temelj današnjim šolskim vrtom, da-si je vže poprej morda tu in tam se nahajala kaka drevesnica, katero si je napravil bas za sadjarstvo vnet učitelj. Kolike važnosti je spretno urejen in dobro negovan šolski vrt za ljudsko šolo, t?ga rTe prTpozUavsP*famo vsak učitelj, nego prepričanje o nju potrebi prodira tudi vedno bolj in bolj v širše kroge prebivalstva. Znamenite so v tem oziru besede Jablanczy-ja, ki pravi: „Pri nobedni ljudski šoli na deželi bi ne smelo ned ostajati'šolskega vrta. Vsaka občina, ki sklene na "svoji ljudski šoli prirediti šolski vrt, vloži glavnico, katere bogate obresti bode vživala v blagJ/stanji svojih bodočih občanov. Sola poslane še le po šolskem vrtu našemu prebivalstvu prava šola za praktično življenje". Dandanes so se popeli šolski vrti vže na precej visoko stopnjti,-'da-si ne p<> v$eh deželah širne Avstrije jednako. V tem oziru je zlasti Štajerska gravi EldoradcJ" šolskih vrtov v vsej Evropi. Tu je bilo lanskega leta blizu 700 šolskih /^rtov, ..katerih .skupna, površje je znašalo nad 300.000»»*. " ■ .<■.■'■'' • ■ V- Kako so šolski vrti razširjeni po slovenskih deželah, povedo nam števifke v nastopni razpredelnici: *) v. ■. Ime dežele Število ljudskih šol Število šolskih vrtov Število le drevesnic Število šol brez šolskih vrtov Kranjsko........... 297 167 3 127 Štajersko........... 254 85 137 32 Primorsko........... 157 51 — 106 Koroško ............ 107 9 3 95 Skupaj . . . 815 312 143 360 *) Podatki so posneti po „Popotnik-ovem koledarji za leto 1801". Tu se oziramo samo na šole s slovenskim učnim jezikom ne vštevši šol, ki so podrejene samostalnim mestnim šolskim svetom. č'e tudi nam zgornja tabela kaže 312 popolnih šolskih vrtov, torej nad l/s vseh šol, vendar še večina teh gotovo sestoji samo iz drevesnice in zelenjadnega oddelka, ki pa še nista j edina bistvena dela poučno urejenega in vzornega šolskega vrta. Nehote se nam vsiluje vprašanje: kako-li pride, da šolski vrti niso po vseh kronovinah jednako razširjeni in jednako urejeni? Vzroki temu so razna mnenja o nalogi šolskih vrtov ter nejednaka skrb šolskih oblastij za ustanovitev in ureditev. Po dnigej strani pa se še po nekod od strani krajnih šolskili svetov stavijo ovire, seve največ le iz nevednosti ali mlačnosti do vsakega napredka. Da-si se je o šolskem vrtu vže mnogo pisalo, vendar še pisatelji niso složni v vprašanji, kakoršen bodi šolski vrt. Ravno tako je še njega pedagogično-didaktična stran vse premalo znana in uvažana. Čuditi se je zares, kaj nekateri pisatelji vse od šolskega vrta zahtevajo in priča-kujajo ter kaj mu odrekajo. Jcdnim bi naj gojil tuje rastline ter sploh otrokom kazal, kakšna je ta ali una rastlina; drugim naj bi služil le za kmetijski pouk, imajoč samo drevesnico in nekaj — zelenjave; nekaterim naj bi bil zgolj „park" z lepimi vijugastimi poti; zopet drugi bi radi napravili iz njega botanični vrt ter preložili ves prirodopisni pouk vanj. Ker so mnenja v tem oziru toli različna, ne bode odveč, ako vsestransko razmotri-vamo pravo nalogo šolskega vrta. I. Kakor ljudska šola v obče, tako ima šolski vrt še posebej svrho, da učenca formalno in materijalno obrazuje. Potem takem je jegova naloga dvojna: vzgojna in poučna. Šolski vrt je torej jako primerno sredstvo, ki more zdatno pospeševati vso vzgojno in poučno namero ljudske šole, ako je le krajevnim razmeram in duhu časa pristojno urejen. Vzgojna zadača se doseže, ako se razvija razum, blaži srce, izobrazuje volja in krepek značaj, ako se sploh pospešuje blagonravna odgoja. Oglejmo si, kako se to zgodi! Vrtnarstvo in ž njim ozko združena vrtnarska dela so najugodnejše delujoče opravilo za mladino. Zato ima šola skrbeti, da poleg neproduktivnih telovadnih vaj vpelje produktivno delo, do katerega naj dobe otroci zgodaj ljubezen in veselje. Vže Kant je dejal: „Otrok naj igra, naj sc kratkočasi, naj pa tudi dela, in velike važnosti jc, da se tega zgodaj privadi". Mladina naj se priuči vsakoršno delo spoštovati, vsaj to ni nikomur v sramoto. Znano je, kakoršne predsodke vže imajo včasih nekateri izobraženci, katerim se zdi opravljanje kakega nižjega dela skoraj nečastno. Otrok pa mora tudi spoznati, da vsako delo lahko postane vir veselja, ako je urejeno po lastnem prevdarku ter ni samo mehanično. Kako važno sredstvo odgoje je delo, potrjujejo nam nestevilni izreki pedagogov in drugih mož, katerim je bila odgoja ljudstva pri srci. Vže angleški pedagog Locke je pred 200 leti zahteval, naj se sinovi boljših stanov tudi vrtnarstva in kmetijstva uče, nekaj zaradi stvari same, nekaj zaradi telesnih vaj in telesnega razvoja, nekaj pa zato, da dobe prav pojem o ljudeh in življenji. Komen s k v povdarja povsod praktično stran pouka. Delo pa še posebej priporoča z besedami: „Tudi se imajo dečki navaditi dela ali stalnega opravila, bodi-si resnost ali igra, da se ne navadijo lenobe". Lenoba pa je vse hudobije začetek. Ravno tako priporoča vrtnarska in poljska dela Pestalozzi. Saj vsak ve, kako je svoje gojence v Hurgdorf-u in Ncudorf-u vadil v delu. Niemeyer pa pravi: Najboljše in nikdar zadosti priporočeno opravilo je vrtnarstvo, k čemur najdemo skoraj povsod in zlasti na deželi najbližjo in najlepšo priliko. Zdravje se okrepi. Mladi vrtnar se nauči v potu svojega obraza delati; on živi v prirodi in s prirodo, se uči njene zakone in učinke bolje nego iz knjige: 011 vadi svoje potrpljenje; on se uči celo po škodi, on vidi malo lastno stvaritev s svojimi očmi vzrasti; zve, kolike vrednosti jc vživanje sadu svoje lastne pridnosti". O važnosti vrtnarstva v obče pravi slavnoznani angleški državnik Gladstone sledeče: »Vsi oddelki vrtnarstva zaslužijo posebno pozornost in vsak je sam po sebi velike praktične vrednosti. Dočini cvetice očesu ugajajo in ga razveseljujejo, sta sadje in posebno zelenjad neprecenljiva činitelja kot živili. Vrtnarstvo pa je še k temu opravilo, ki bistveno pospešuje omiko in človečnost". Kateri vzgojitelj bi se torej ne posluževal vrtnarstva s svojim raznim delom, uva-žujoč besede Niemeyer-a: »Ako pomislimo, kako močno delo vpliva na človekovo blagonravje, in da je temelj človeški družbi, moramo priznati, da jegovo preziranje znači velik nedostatek v odgoji". Kje je ložje mladino privaditi delavnosti nogo ravno v šolskem vrtu? Tu je vse leto dovolj raznovrstnega dela. Predaleč bi zašli, ako bi ga hoteli naštevati. Treba je mladino k temu napeljevati, seve izimši vse težavnejše delo. Učitelj pa se mora ravnati po besedah Slomšek-ovih: »Lepo in dobro je res, ljudi koristnega dela učiti, pa še boljše, se dela z lastnimi rokami lotiti in v dejanju pokazati, kar se v besedi pove". Samo po sebi je razumljivo, da šolsko vrtnarstvo zdatno pospešuje šolsko negovanje zdravja ter s tem telesno odgojo sploh, kar se tudi ne sme zanemarjati. Razna dela v šolskem vrtu pa tudi pospešujejo obrazovanje značaja. Po vedno vršeči se vaji in privadi v delu se pripravlja in pridobi nraven značaj, kajti nravnost in značaj sta pojava hotenja. Hotenje pa se pospeši zlasti s tem, da se prirodne nadarjenosti in moči vzbujajo in razvijajo. Odgoja ima gledati na to, da hotenje učenčevo po nravstvenih mislih zadobi določeno mer. To se vrši tudi v šolskem vrtu. Tukaj vsake jeseni dozorevajo razne rastline, zlasti sadje in jagode, katere imajo učenci vsak dan pred očmi. Gotovo se jim včasih sline cede po lepem ovočji, da bi ga odtrgali kakor Eva v raji. V njih nastane poželjenje in ž njim nazadnje prepričanje, da se poželje to da doseči; nastane torej hotenje. Ali strogi »ne smeš" učiteljev jim brzda poželjenje. Čim večkrat se hotenje ponavlja tem močneje je; iz tega pa nastane navada, ki je železna srajca, kadar se je dovolj vadila. V šolskem vrtu je torej gledati na to, da se hotenje otrok krepi in se potem vtisne v spomin; ako pa ne, mu ga strahovanjc zopet predoči. V šolskem vrtu se otroci tako privadijo zdržljivosti ali zmernosti, vrhu tega se šc uče razločevati »moje" od »tvojega". Ali se s tem ne zabranjuje tatvina ter krepi pravni čut? Po nravstvenih mislili določeno hotenje pa še v otroku zatere vsako hudobijo. Ali bode tak učenec morda nalašč delal škodo? Prav pravi Klodič: »Otrok, kije drevesce sam vsadil, cepil in oskrboval, kateri je videl, koliko je treba truda in potrpljenja, preden zraste v krepko drevo, tak otrok ne bode nikdar z lahka drevja poškodoval". V srci takega otroka ne bode svojih kalij paganjal oni vandalizem, ki se nam pogosto kaže v oškodovanji dreves, nepotrebnem trganji cvetic ter teptanji zelišč in setev. To stori le brezozirna surovost povsem nravno pokvarjeno srce. Kdo bi torej ne pritrdil Kellner-ju, ki pravi: »Otrok, kateri z vso ljubeznijo ne oskrbuje drevesca, kateri se ne veseli jegove rasti, in se od jega noče učiti, ni več otrok, in jaz bi ga ne hotel svojega imenovati". Res je tudi sicer, da nekateri otroci, osobito manjši, ne delajo škode iz gole hudobije, nego največ iz nevednosti, sledeči svoji nravi, ki hoče vse vničiti. Tudi v tem oziru jih bode šolski vrt poučil ter jim ukrotil oni razdejujoči otročji nagon. (Konec sledi.) -—©s©---- Vzgojni pomen otroške igre. (Za nagrado.) (Konec.) Tudi kvarte niso za otroke. Nikakor torej ne moreni odobravati mnenja onih vzgoje-valcev, ki trde, da se naj vadi otrok tudi igranja s kvartarni. Rektor Wolter n. pr. piše o tem v jedni svojih zbirk otroških iger*) tako-le: »Unter allen Kartcnspielen ist ,Sehwarz Peter' das unsehuldigste und bei den Kindern am meisten beliebte". Res je sicer, da je rečena igra s kvartarni za otroke dokaj nedolžna, a ko bi se otroci le ž njo zadovoljili. Vsakdanje skušnje nas namreč uče, da zabredejo otroci tu včasih nekoliko predaleč. A to le mimogrede. Vrnimo se raje zopet k družbenim igram ter spregovorimo še par besed o načinu, kako naj vzgojitelj taiste goji in pospešuje. Večkrat je tudi želja otrok, da se malo ž njimi poigraš. Privošči jim to veselje, vendar pa pazi, da v igri ne prevzameš take uloge, ki bi te pred otroki smešila. Vzgojitelj, čuvaj svojo veljavnost! Kil sem nekedaj priča, ko so otroci v igri bili svojega očeta s trdo spleteno ruto po neimenovanem delu telesa. (Igrali so »župana" ali kakor imenuje ljudstvo to igro »stavili so rihtarja"). Smeha je bilo pri tem seveda — dovolj, a meni ni nič kaj dopadlo tako počenjanje. Omenil sem vže prej, da strogo in natančno nadzorovanje pri igri greni otroku veselje, ker je igrajoči otrok rad prost vseh tesnih spon. S tem pa nisem rekel, da pri otroškej igri ni nadzorstva treba. Potreben je nadzor pri vsakem početji mladine, torej tudi pri igri; a tu naj bo le takov, da ga otroci ne čutijo preveč. Osobito pa je treba starišem ter vzgojiteljem sploh paziti na to, da se otrok druži v igri le s poštenimi in nepokvarjenimi tovariši. Pri igri se namreč zgodi marsikaj, kar je zelo pomenljivo za vse prihodnje življenje: v igri sklepajo se često najiskrenejša prijateljstva — prijateljstva, ki vežejo močnejše in trdnejše ko vsa ona prijateljstva, ki se sklepajo v poznejšem življenji pri kapljici „rujnega". Skrbimo torej, da bode dobra naša deca sklepala le z d o b r i 111 i t o v ari š i p r i j a t e I j s t v a. Tudi tu bode treba, da učitelj — kojega dolžnost je, nadzorovati, kolikor se da, početje šolske mladine tudi zvunaj šole od časa do časa pozveduje, v kakšnej družbi se njegovi učenci igrajo in kaj počenjajo. In če učitelj v tej zadevi opazi kaj napačnega, treba mu bode dotične stariše s primernimi besedami opozoriti na pregovor, ki pravi, da po slabi tovarišiji rada glava boli. Velika vzgojna vrednost otroške igre se pri nas še vse premalo pozna in ceni, osobito pa ravna v tem oziru večina starišev naše mladine ravno nasprotno. Za zboljšanje te zadeve bi lahko storila šola oziroma učitelj nekoliko več, ko stori. Kako si mislim jaz to »zboljšanje", hočem z naslednjimi vrsticami na kratko pojasniti. Postava, ozir. učni načrt predpisuje učitelju, da goji pri pouku iz telovadbe na vseh stopinjah tudi telovadno igro. Da, še celo ponadrobno mu določuje za posamezne stopinje igre, koje bi naj vadil. Ali pa zadosti učitelj tej zahtevi? Kaj še! Ovire, koje se stavijo — osobito na deželi — zdravemu razvoju telovadnega pouka nasproti, povzroče, da se v tem predmetu pri najboljši volji učiteljevi predpisani učni smoter ne more doseči. Pomanjkanje telovadnih prostorov, da o telovadnih dvoranah ne govorim, slabo, deževno vreme — vse to kaj neugodno vpliva na telovadbo, in učitelj je vesel, ako more le najpotrebnejšo tvarino iz rednih in prostih vaj obdelati. Včasih se poslužuje res tudi kakega telovadnega orodja; na igre pa, ki so v učnem načrtu potisnene na zadnje mesto — misli le redkokedaj. In kako dobro bi bilo, obračati *) Primeri njegovo delce: »Das Spiel im Hause", 1889, str. 128. pri tem pouku na telovadno igro nekoliko več pozornosti. Meui vsaj se dozdeva, da so take igre mnogo koristnejše, nego marsikatera prespi etena vaja na drogu, s kakoršnimi se nekoji tovariši izkazujejo kaj radi. Telovadne vaje na orodji so sicer tudi velike važnosti, ker jačijo ude ter pospešujejo v obče telesni razvitek otrok; telovadna igra pa je vrli tega še zelo imenitno vzgojilno sredstvo, kar sem — mislim — s predstoječimi vrsticami dokazal dovolj jasno. S tem, da je učitelj v šoli pri pouku iz telovadbe vzbudil v otrokik veselje do raznih družbnih iger, storil je tudi nekoliko za zboljšanje nravnega življenja pri mladini. Kaj počenjajo navadno otroci po pašah, kjer se jih mnogo zbere? Dobrega nič. Paša je navadno šola razuzdanosti, nesramnosti in raznih hudobij. „Xi nevarnejše reči za otroke, ko je navadna paša, za katero neumni stariši imajo najrajši svoje otroke. Kot nedolžna jagnjeta gredo otroci na pašo in kadar paši odrastejo, so deroči volkovi, ako so zdravi, pogosto so pa na duši in telesu bolni, ako jih smrt poprej ujela ni". Tako Slomšek*) v spisu „ Otroci na paši brez pastirja". In kaj je vzrok — vprašam jaz — da se otroci na paši tako zelo spridijo in polni jšajo? Odgovor na to ni težek. Lenoba — ki je začetek vseh hudobij. Otroci ne vedo, kaj bi počeli od dolgega časa, ki jih tare navadno na paši. K slabemu bolj nagneni nego k dobremu, začno hitro uganjati razne nesramne budalosti in neslanosti (otrok, ki so vže od doma dovolj nravno pokvarjeni, tudi tu ne manjka, in taki 'oskrunijo često vso tropo otrok). Ali se je torej čuditi, da kletev, rotenje, priseganje, laž, tatvina in še druge pregrehe — često take, da je človeka kar groza — na takih prostorih niso nič nenavadnega? Ali ne trdi po tem takem Slomšek prav, ker imenuje pašo „šolo hudičevo"? „In ti hočeš se svojimi igrami odstraniti vse te nedostatke in vse nesramnosti, koje počenja naša mladež po pašah?" tako gotovo poprašaš, čitatelj dragi, in nehote se ti naberejo ustnice na smeh. Toda počasi, prijatelj! Glavno sredstvo zoper navedeno zlo otroške igre res niso, a toliko si pa upam vendar trditi, da bode mnogo pregreh — koje se store navadno na toriščih, kjer se mladina v večjem številu shaja in brez nadzorstva ostaja — izostalo. Otroci si bodo kolikor toliko kratili čas z raznimi mladinskimi igrami, s katerimi jih je učitelj v šoli pri telovadnem pouku seznanil; krepili si bodo s tem telo, šolali gibčnost, nravnost in pogumnost. Pašniki bodo postali polagoma prava igrališča. Hudobni otroci dobrih ne bodo tako hitro pridobili za svoje namene, saj poznajo zadnji drugo zabavo, o katerej vedo, da ni nevarna in pregrešna. Te besede govorim iz lastne skušnje; kajti od onega časa, ko se je začela na našej šoli gojiti telovadna igra, imajo otroci na pašnikih v okolici nedolžne zabave dovolj. Pa tudi na drugih, občinskih prostorih shaja in raduje se v veseli igri kaj rada naša mladež. Tu se igra tolpa otrok „ slepo miš", tam zopet gradijo „trden most"; tu razbijajo lonec, zopet ondi igrajo lepo igro „dan in noč". In da varujejo te nedolžne zabave deco vsaj nekoliko razuzdanostij in hudobnostij, temu mora pritrditi gotovo vsakdo, bodi-si vzgojitelj ali ne. Učitelj! oziraj se torej pri pouku iz telovadbe nekoliko bolj na otroško igre in uveril se bodeš, da trud in prizadevanje tvoje v tem oziru ne ostaneta brez vspelia. Tudi pred šolskim poukom se ti ponudi često prilika, da pokažeš mladini ki raja navadno na kakem prostoru blizu šolskega poslopja — kako lepo igro, četudi jo ne predpisuje učni načrt. Otroci ti bodo hvaležni za to, priljubil se jim bodeš, ker takoj spoznajo, da jim po resnem delu, kakoršno je pouk — iz srca privoščiš včasih tudi kako razvedrilo. A še neko drugo težavno, a zelo koristno delo glede na otroško igro čaka delavnega in vnetega učitelja. *) „ Zbrani spisi", IV. knjiga, str. 71. Primerne zbirke otroških iger še Slovenci vedno pogrešamo, tako da je primoran učitelj v tem oziru izposojevati si rečeno gradivo od naših nemških sosedov, ki imajo takih knjižic in knjig na izbiro. Omenim samo „Spielbucli" von J. Ambros, „Das Spiel im Hause" von Rector A. Wolter (Leipzig), „Das Spiel im Freien" von R. A. Wolter (Leipzig), „Illustrirtes Spielbuch tur Kinder" von Ida Bloch (Leipzig) itd. Zeljo, da bi se pri nas razne, vzlasti pa narodne otroške igre zbrale, izreklo je o raznih prilikah vže več ^slovenskih vzgojiteljev". Gospod A. P. piše v „Uč. Tovarišu" za leto 1870 v kratkem sestavku o otroških igrah med drugim sledeče: „Pri izbiranju družbnih iger naj učitelj posebno gleda tudi na to, da se izbirajo lepe domače — narodne igre, kajti vsak narod kaže tudi celo pri otroških igrah svoje značaje. Dobro bi bilo, ko bi kdo, ki živi med domačim ljudstvom, take igre dobro opazoval in nam jih potem na tanko popisal. Učitelji naj bi tudi v tem oziru varovali in ohranjevali domače kosce, da bi ne poginili". Tudi tovariš naš, gospod Fr. Šetinc, opozarja v ^Popotniku" za I. 1890 na str. 78 na veliko vzgojno moč otroških iger ter poziva ob jednem tovariše in tovarišice svoje, da naj bi take igre med narodom zbirali ter potem dotično nabrano gradivo poslali onemu, ki se oglasi za uredovanje take knjižice, ki bi se naj po njegovem mnenju izda vala v letnih zvezkih. Ako bi se nikdo ne oglasil — piše gosp. Šetinc — pa prevzame on to delo. — To je zares izvrstna misel in neizrečeno bi nas veselilo, ko bi zamogli pozdraviti vže v kratkem I. zvezek napominjane zbirke. Ali je pa stvar morebiti zaspala? Po mojem sicer ne inerodajnem mnenji pojasnil bi nam naj predgovor rečene knjižice, ki bodi namenjena v prvi vrsti učiteljem, v drugi pa starišem, v kratkem in poljudnem sestavku veliko vzgojevalno vrednost otroške igre v obče.*) Precejšnje število raznih, zvečine narodnih otroških iger je priobčil vže naš velezaslužni „ Vrtec", 12 telovadnih iger najdemo tudi v Zimovej „Telovadba v ljudskej šoli", a mnogo jih še pa čaka med narodom samim — zbiratelja, nekaj pa tudi v rokopisih raznih marljivih tovarišev belega dne. S tem, da izide ter se razširi rečena knjižica tudi mej našim prostim ljudstvom, dobili bodo stariši naše slovenske mladine polagoma druge in sicer boljše pojme o otroški igri in nje važnosti. Otresli se bodo predsodkov, koje imajo na to stran, češ, otrok, ki mnogo in rad igra, malo prida obeta, Sicer bi pa lahko navedli mnogo slučajev iz zgodovine, ki jasno pričajo, da so možje, koje so kesneje po pravici prištevali vele-umom, ki so zavzemali in še morda zavzemajo odlična mesta v človeškej družbi, v svojih otroških letih kaj radi igrali. Razni pisatelji in pesniki se z veseljem spominjajo one zlate dobe „otroških iger" ter jo imenujejo srečno. Med vami nekdaj sem vesel igral, In letal in skakal okrog, Ko v sreči otročji še nisem znal Življenja skrbi in nadlog. Tako pojo pesnik Krilan. In če vprašamo, zakaj se je naš Vodnik, ki je leta 1796 na kratko sam svoje življenje popisal, spomnil v dotičnem življenjepisu „iger, luž in drsanja na jamenskih mlakah",**) *) Izvrstne tvarine za dotični predgovor najde sestavitelj dovolj v spisu „Das Spiel und seine Bedeutung fiir's Leben" von Mucius Camuzzi (Graz) nadalje „Gut's Mut's, Spiele zur Uebung und Erbolung des Korpers und Geistes" in pa v predgovoru Ambross-ove zbirke „Spielbuch fiir Schule und Haus". **) Primeri njegovo „ Veli ko Pratiko" 1. 1795—97, kjer piše pesnik med drugim to-le: „Devet let star popustim j e g r e, luže, inu der sanje na j amen skeli ml a k ali, grem volan v' šolo, ker so mi oblubili, da znam nehati, kadar očem, ako mi uk ne pojde od rok". ondaj moramo reči: Gotovo zato, ker so se mu te otroške zabave tako zelo omilile, da se jih je še kot 381etni mož z veseljem spominjal ter jim hotel postaviti v svojem življenjepisu trajen spomin. Toda vrnimo se zopet k našej zbirki otroških iger in pa k predgovoru dotične knjižice. Omenil sem zgoraj, da se naj pojasni v tem predgovoru na kratko velika važnost otroške igre. To pa bi se lahko še tudi na drug način zgodilo, in sieer potom naših prostemu ljudstvu namenjenih časnikov. Žal, da se pri nas Slovencih vsako drugo vprašanje bolj temeljito obravnava ko pa najvažnejše „o domači" vzgoji mladine in njenih napakah. Učitelj toži dan za dnevom v svojih skupščinah o malomarnost in nevednosti roditeljev o vzgojnih stvareh. Te svoje jeremijade pošiljajo potem svojim strokovnim listom, kjer se dotične — često res izvrstne — razprave prav lepo čitajo. A kaj hasni vse to? Ali pridejo dotične besede na ušesa onim, kojim so v prvi vrsti namenjene? Nikakor ne. Tovariši in tovarišice! stvari se bodemo morali lotiti od druge strani. Slavna uredništva naših prostemu ljudstvu namenjenih listov »Domovina", »Novice", »Slov. Gospodar" prepustila nam bodo gotovo v svojih predalih od časa do časa majhen prostorček za razpravljanje raznih vzgojnih vprašanj. In koliko važnega bi imeli starišem v tem oziru povedati, na koliko napak v današnji domači vzgoji opozoriti. Med te važnosti štejemo mej drugimi tudi opozoritev na naopačnosti, koje stori večina roditeljev naše dece z ozirom na otroško igro. Tudi naša veleslavna družba sv. Mohorja je začela v najnovejšem času objavljati v svojih knjigah poučne vzgojne sestavke. *) To zabeležujemo s posebnim veseljem, ker smo trdno prepričani, da se bode, ako družba, ki je tako zelo razširjena, stvar v tem smislu nadaljuje, narodu našemu mnogo koristilo. Blagodejni vpliv, koji imajo mladinske družbene igre zlasti na telesni razvitek gojenčev, spoznalo je tudi vis. c. kr. naučno ministerstvo, kar je z ukazom od dne 15. septembra 1890 jasno dokazalo. Rečena visoka naredba ukazuje namreč posameznim deželnim šolskim svetom delovati na to, da dobi srednješolska mladina (ukaz velja samo srednjim šolam) priliko, po leti se po ugodnejših pogojih kopati in se učiti plavanja, po zimi pa d r s a n j a na ledu. Glede na mladinske igre in kretanje v prostem zraku [ta, zahteva clotični visoki ukaz med drugim sledeče: Povsod, kjer je mogoče, naj se uravnajo posebni igralni prostori ali igrališča za šolsko mladež. Taka igrališča naj imajo namen, da ponudijo mladini priliko, da se v prostih urah skupno v čistem zraku giblje in raz-veseljujo. Na to napravo naj obrača učiteljsko osobje posebno pozornost — naj se med šolsko mladino, če vže ne redno, vsaj po večkrat kreta »um ihr bei solehem Anlasse naher zu treten, als dies in der Schule der Fall seiri kann". Z ozirom na ta ukaz ste imeli dunajski pedagogiški društvi »Mittelsehule" in »Realscbule" vže štiri skupne seje, v katerih se je vprašanje o upeljavi in osnovi mladinskih iger na avstrijskih srednjih šolah zelo na obširno razpravljalo in konečno sklenilo, predložiti visokemu c. kr. naučnemu ministerstvu več ta predmet zadevajočih tez. — Po mnenji te skupščine naj bi se z mladinskimi igrami na srednjih šolah vže v kratkem pričelo. Občinski zastopi, razne korporacije in posamezni šolski prijatelji naj se naprosijo, da pospešujejo blage volje uravnavo igrališč. Za te telovadne igre naj se določita dva dneva v tednu. Po dneh, koji slede igralnim dnem, naj se dijakom ne dajejo večje, zlasti ne pisne naloge. Vodstvo in nadzorovanje organizovanih mladinskih iger naj se izroči učiteljem telovadbe, pa tudi drugim sposobnim članom učiteljskega osobja. Na terezijanišči se mladinske igre vže goje. *j Prim. spis: »Stariši! Dobra odgoja je vašim otrokom največji zaklad". Spisal R. Cucek. »Slov. večernice". 44. zvezek, str. 54. Kakor smo povedali, velja dotični ministerski ukaz le srednjim šolam, kar je res obžalovati; kajti slična naredba bi tudi ljudskim šolani zelo koristila, zlasti v večjih mestih, kjer se otroci vse premalo gibljejo v prosti naravi. O velikej vzgojne j vrednosti otroške igre bi imel sicer še marsikaj važnega povedati, vendar pa moram z ozirom na pičlo odmerjen prostor, ki je namenjen v „Pop." sestavkom te vrste, za danes končati. Dal Bog, da te moje skromne vrstice ne ostanejo „glas vpijočega v puščavi". Dal Bog, da napote prav mnogo cen j. čitateljev — tovarišev k temu, da začno o vzgojevalni imenitnosti te otroške zabave nekoliko natančneje premišljevati, v šoli telovadno igro bolje gojiti in pa vplivati na stariše, da tudi oni polagoma svoje krive nazore v tem oziru spremene ter pritrdijo pesniku Nekrasov-u, ki pravi: Igrajte se otroci! Rasti te po volji! Saj vam lepo je detinstvo dano. Da pač vedno bi ostali na tem polji, Da ne zginilo bi vam prerano. -es$!S- Prirodopisni pouk y jednorazrednicah. (Pišeta ravnatelj Henrik Schreiner in prof. J. Koprivnik.) (Dalje od štev. 19..) B. Učno gradivo. Jesen, t. Sadunosnik. a) Deli sadnega drevesa: Korenine, (glavna korenina, stranske korenine, koreninice), deblo, veje, vejice, mladike, brsti, listje, cvetje sadje. b) Sadno drevje po sadunosnikih: Jablani, hruškova, kutnina. mešpljeva, črešnjeva, višnjeva, češpljeva, slivova, orehova drevesa. c) Vrste sadnega drevja: 1. Pešknato: jablani, hruškova, kutnina .... drevesa 2. Koščično: črešnjeva, višnjeva ... drevesa 3. Luščinasto: Orehova, kostanjeva drevesa. (Drugo berilo št. 40 str. 34, štev. 62 str. 59). d) Kako sadje zori: Dorase, postane prhko, sočnato in sladko in pecelj se navadno rad loči od vejice, peške v pešknatem sadju postanejo črne, od zunaj sad orumeni ali orudi; pri koščičnein gre meso rada od koščice in lice mu postane udeče, modro, rumenkasto ali rudečkasto; pri luščinastem odstopi lupina od oreha, kostav ia ali lešnika. Popis raznovrstnega sadja. a) Jesenskega kosmaca (ledrerce): Je srednje velikosti, nekoliko ploščat, najširji malo niže srede. Krog peceljna ozko, okoli muhe široko udrt. Pecelj lesnat, kratek, a precej debel. Muha široka in na pol odprta, njeni listki ozki in precej dolgi. Olupek rjast (raskav), po barvi usnjato rujav. Meso zelenkasto belo, prijetno kislega okusa. Peščišče (peščiščnik) nizko, pa široko, peške kratke, oble in črno rujave. Jesenski kosmač je izvrstno jabelko, katero dozori meseca oktobra in se obrani do srede zime. Nahaja se povsod po Slovenskem. b) Tepke. Kdor je ne pozna! Je hruška drobuejše vrste ter nizko stožčeve podobe. Gori proti muhi je obla, isto tako okrožena okoli peceljna. Muha sedi v plitvi, široki jami in je popolnoma odprta, njen rob je kratko peteronazobljen. Pecelj je precej dolg, lesnat in vlačen. Olupek je gladek, na solneni strani rujav, na senčni zelen in povsod sivo rujavo pikast. Meso je belo zelenkasto z mnogimi kakor kamen trdimi zrni, dokler ni sati uležan, rodo. Peščišče je dolgo in redkokedaj v vseli petih predalih razvito, peške so dolge in nekoliko ploščate. Tepka dozori pozno v jeseni in je za jed še le tedaj, ko je nležana; takrat je mehka, sočnata in sladka. Tepka da izvrsten grušovee, pa tudi posušena je dobra. Tepka raste po dolinah in hribih in je pri nas najnavadniša gruška. e) Navadnega cešplja: Je podolgovato okrogel, do 3cm dolg in blizo 2cm širok. Pccelj srednje dolg in zelen. Ko/.ica gladka in tanka ter belo rosna (nahukana). *) Meso rado gre od koščicc, jc zelenkasto žolto, nežno, zelo sočnato ter kislosladkega okusa. Koščica je ploščata in rnjava, jedro je grenko (in v obilici povžito strupeno), Češplji dozore početkom septembra, ohraniti se ne dado dolgo. Pri nas so češplji povsod navaden koščičen sad. , e) Škodljivci sadja: Zdravo sadje je pravilno razvito, in ima svojo določeuo obliko, velikost in barvo, je na površji brez madeža (brez krulj, krast in ran), meso (jedro) mu je sočnato in okusno in nima sledu škodljivčevih izjedkov. Črvivo in piškaVo sadje je v rasti zaostalo, je navadno bolj blede barve in zgodaj pade z dvevesa; znotraj najdemo »črva" ali vsaj njegove izjedke in odpadke, včasih se še zapazi zunaj luknja, po kateri jo je škodljivi »črv" iz sadu popihal »črv" v jabolkih in gruškah je gosenica jabolčnega tončiča (metuljčka), »črv" v češpljah in slivah je gosenica češpljevega tončiča (bela z rudečim hrbtom in črnorujavo glavo in 16 nogami) ali pa ličinka češp-Ijeve grizlice (Pflaumen-Sagewespe) (rudečkasto bela z žolto glavo in 20 nogami), »črv" v črešnjah in višjah je ličinka črešnjeve muhe, »črv" v piškovem orehu je gosenica orehovega tončiča, v lešniku pa ličinka rilčnika (hrošča) lešnikarja. Omenjeni kvarljivci se zatirajo, da se črvivo ali peškovo sadje pridno pobira pa svinjem kuha**). Krulje in kraste na sadju povzroči večinoma ranjenje sadu (po žuželkah, toči). f) Kako se sadje spravlja: Jabolka in hruške se otrgajo, otresati se smejo le take, katere se porabijo za jabolčnik oziroma hruščevec. Otrgajo se tudi lešniki, kutne, breskve in marelice, črešnje in višnje se pa obero. Češplji in slive se otresajo, orehi in kostanji otresajo ali oklačajo. — Dalj časa se da ohraniti pešknato in luščinasto sadje. Jabolka, hruške, kutne in mešplji, ki se hočejo ohraniti, ne smejo biti otolčeni in ranjeni, tudi ne mokri. Shranjajo pa se najbolj v kletih, kjer se narede nalašč za to iz desek široke police. Predebelo se ne smejo nasuti, varovati jih je mišij in podgan in pa mraza, ogniljene se morajo marljivo odbirati. Kostanje shranjajo po hladnih sobah, orehe in lešnike pa v podstrešjih. g) Kako se sadje porabi. Človek sadi sadno drevje, ker mu sadje obilo koristi. Ljudje na različne načine porabijo sadje v svojo korist. Mnogo ga povžijejo svežega kakor jabolka, hruške, marelice, breskve, črešnje, česplje, slive, orehe, lešnike. Obilo se ga posuši: češplji, slive, črešnje, hruške, jabolka kutne, (platiči). Nekaj se ga ukuha: hruške breskve. . . Iz slabejih jabolk in hrušek, lesnik in lesnjač delajo jabolčnik oziroma hruščevec. Iz češpljev in sliv se žge slivovec. S črvivim in slabejim sadnjem pitajo živino, zlasti svinje. Mnogo sadja se proda za dober denar. h) Kako listje pada. V pozni jeseni listje orudi, orumeni, ali postane rjavo. Kmalu potem, ko je slana pobelila, se sadno (in večinoma tudi drugo) drevje osiplje, t. j., listje popada z drevja. List za listom se loči od vejice, kjer je sedel, in pade na tla. Naposled je drevo popolnoma golo. Cemu-li neki odbije drevje v jeseni svoje listje ? *) „Rosa" na češpljih in slivah (itd.) je rastlinski vosek, katerega plodovi (pa tudi mnoge trave) izločujejo na površje. Nabral se je na kožici v predrobnib zmcih in tankih iglicah in se lahko z gladke kožice obriše. Pis. **) Razun orehovega tončiča so navedeni škodljivci v Erjavčevi knjigi »Škodljivih žival" obširno popisani. Pis. Prvič, da mu sneg vej ne polomi, drugič, da preveč vode ne izpuhi iz drevesa po zimi. (Drugo ber. štev. 93 str. 80). i) Opravila po sadunosniku v pozni jeseni. Mlademu drevju se obvežejo debla s koruzno slamo, trstjem, vejevjem, trnjem ali pa se pomažejo z mazilom, ki sc je naredilo iz vode ilovice in apna, in kateremu se pridene malo krvi ali govejeka, da jih po zimi zajci ne oglodajo. S starega drevja se ostrže z strgačem suha škorja z mahovi in lišaji vred in se tudi pomaže z ilovo apnenim mazilom. Pod drevesom se zrahlja zemlja na širokost 1 m ter se pokrije z gnojem. Suhe veje sc zaznamenujejo, da se potem zgodaj pomladi odžagajo, ko je listje odpadlo, se porežejo goseničji zapredki. (Drago berilo štev. 67 str. 57, štev. 94 str. 80). II. Mlak a. a) Katere dele razločujemo na mlaki: Dno, rob in gladino na vodi. b) Živali, ki so letale po leti okoli mlak — -preseljevanje ptic: Lastavice, kačji pastirji. . . . Lastavice so iskale okoli mlak hrane, so lovile žuželke. Žuželke so v jeseni pocrkale, lastavice niso našle več hrane. Da jih gladu konec ni, preselile so se na jug v tople kraje. Na odhod so se pripravljale, zbirale po zvonikih cerkvah, drugih poslopjih in po drevju ter sc vadile v trumi letati. Lepega večera pred solnčnim zahodom se je truma vzdignila ter jo krenila na jug. Vodili so jo stari samci, ki so vže bili v onih toplih krajih. Pot je bila dolga, trudapolna in nevarna. Ptičice so pretrpele obilo gladu, mnogo jih je onemoglo, dosti so jih polovili. Druge selilne ptice so: škorci, kukavice, škerjan-čki, slavci, pastaričice, prepelice, divje gosi, žrjavi i. dr. Mnogim selilkam se na dolgem potovanji še slabeje godi ko lastavicam, zlasti takšnim, katere so slabe letalke, kakor n. pr. prepelice. Do morja gredo takšne selilke večinoma peš, še le ob obalih širokega morja se vzdignejo v zrak. Pa kmalu se morajo vsesti na nepregledno morsko gladino, da si odpočijejo. Po odpočitko gre pot dalje, ako se ni revna selilka v širokem morju vtopila. Pomladi se povrnejo selilke v isto vas, ali v isti log, kjer so se porodile. Lep vzgled ljubezni do domovine! (Drugo berilo, štev. 93 str 80). (Dalje sledi.) Doneski k zgodovini naših šol. Piše Ivan Strelec. (Dalje.) Na tej šoli poslovali so sledeči učitelji: A. Učite lj i-vodje. Pran d t Jožef do leta 1687. Iz Ptuja odšel je v Radgono, kjer mu je žena Marija rodila 17. oktobra 1688 hčerko Cecilijo. Tamkaj je bil še leta 1699. ' Žarpfl Boštjan 1687 do 1710. Dne 19. maja 1687 bil je poročen z Ano Marijo, hčerjo meščana Jurija Alt, ter se nahaja še 10. januarija 1810 kot boter. Perger Janez 1732 do 1761. Rojen v Fiirstenfeldu 1701, poročen v Ptuji 31. maja 1731. Leta 1732 bil je od magistrata v Ptuji sprejet za učitelja, kjer je umrl leta 1761, star 56 let. A r b e i t e r Janez 1761 do 1778. Bil je kot „Cantor civitatis" poročen v Ptuji 22. januvarija 1744 z Barbaro, roj. Graftin. Od i778 do 1787 bil je kantor na tej šoli, ter bil pokopan 13. decembra 1787, star 74 let kot „zweiter Stadtpfarrmusikant". Neuvverth Gregor 1778 do 1788. Preobrazil je šolo v Ptuji v trivialno, ter umrl tamkaj 17. januvarija 1788. Gerhold Jožef 1778 do 1821. Rojen v Arvežu 1766, učitelj postal 1784, ko je bil 14. januvarija istega leta v Mariboru skušen. Služboval kot podučitelj: v Arvežu 1784 do 1765, v Slov. Bistrici 1785 do 1787, v Konjicah 1787 do 1788, od kod je prišel 29. marcija v Ptuj. Dne 1. aprila 1808 bil je od sekovskega ordinarijata imenovan vzglednim učiteljem, ter je umrl v Ptuji 16. januvarija 1821, star 54 let. T a u č e r Miha 1821 do 1828. Rojen vSteinbachu pri Gomilici 1785, učitelj postal 1. junija 1801. Služboval kot podučitelj: v Waltersdorfu 1801 do 1802, v Ilzi 1802 do 180-1, v Ligistu 1804 do 1806, v Hart-bergu 1806 do 1809, v Fiirstenfeldu 1809 do 1810, od kod je 26. junija prišel za učitelja v Ptuj, kjer je umrl 31. jan. 1828 Schantl Ignac, provizor 1828 do 1829. Bil je učitelj v Ormožu 1812 do 1821, od kod je prišel v Ptuj kot mestni kantor in učitelj I. razreda. Odšel je leta 1829 v Zagreb, ker je bil v Ptuj i odpuščen od učiteljstva. Pfundner Anton 1829 do 1854. Rojen 1787. Bil je učitelj pri .Sv. Lovrenci na kor. žel. 1826 do 1829, od kod je prišel v Ptuj, kjer je bil leta 1854 radi starosti odstavljen. A m s c b 1 An t o n 1854 do 1874. Rojen v Cinureku 14. marci j a. 1816, učitelj postal 1. novembra 1835. Bil je podučitelj v Cmu-reku 1837 in 1838, v Radgoni 1841 do 1851, od koder je prišel kot učitelj v Ptuj na novo ustanovljeno glavno šolo, kjer je postal leta 1854 vodja. Umrl je v Ptuji 20. aprila 1874. Ferk Jakob od 2. julija 1874. Rojen na Muti 20. julija 1837, učitelj postal 1. oktobra 1855. Bil je podučitelj pri sv. Magdaleni in v (iraškem predmestji v Mariboru, od koder je prišel 1. dee. 1864 za učitelja v Ptuj, kjer je postal 2. julija 1874 nadučitelj in potem ravnatelj. Od 1. nov. 1874 do 15. sept. 1875 bil je c. kr. okr. šolski nadzornik. (Dalje sledi.) —(3$©- Dmštveni vestnik. Braslovče. (O z b o r o v a n j i „S a v i n j s k e g a učiteljskega društva".) Na prijazno vabilo našega gospoda predsednika S. Meglič-a smo se zbrali v četrtek 19. novembra pri Savinjskem mostu v prostorih gospoda tovariša Jul. Saduik-a! Vdeležba je bila polnoštevilna. Gospod podpredsednik pozdravi navzoče blizu tako-le : Predragi mi sobratje, vrli sotrudniki! Vže nekaj naše bistre Savinje izteklo se je v mo-gočnejo Savo, odkar mi je bila zadnjekrat čast, Vas v zborovanje sklicati in srčno pozdravljati. Danes pa mi je osoda v odsotnosti našega vrlega dosedanjega predsednika, kateri se je preselil v drug kraj, kjer mu vsi iz srca želimo, da bi bil srečneji, zopet naklonila to čast. Gospod Škoflek bil je prvi predsednik našemu »Savinjskemu učiteljskemu društvu", trudil se je po svojih močeh v prospeh šolstva, zatorej zasluži, du se ga spomnimo. Kličem mu torej v smislu vseh tukaj zbranih: Bog ga živi! — Naše učiteljsko društvo je sicer skromno, ker nas je malo, morebiti je najmanjše v »Zavezi", a krepko pa vendar je, kadar se namreč hoče postaviti na noge, kadar mu je volja, da kaj važnega učini. Skoro vsi udje tega društva so delavni, jako vneti za blagor društva in šolstva sploh, kajti ozirajo se na sicer nevidljivi prapor društveni, na katerem so zapisane besede in znamenja pravice, resnice, svobode in prave izobraženosti človeške. Iv temu pa so nam pripomogle vrle šolske postave, katere nam je podaril naš presvitli vladar, pospešitelj šolstva. Spomnimo se večkrat našega viteškega cesarja in Njegove prevzvišene rodbine, spomnimo se pa tudi zlasti danes presvitle cesarice, kntere imendan danes obhajamo. Vže četrtokrat zboruje »Savinjsko učiteljsko društvo" na ta slavni dan, zmirom smo se je v navdušenih besedah spominjali in Nje imendan veselo proslavljali, tudi danes si usojam v slavo in srečo presvitle cesarice vsklikniti: »Bog živi, Bog ohrani našo blago cesarico Elizabeto! (Zapoje se zadnja kitica cesarske pesmi). Zatem prečita tajnik zapisnik zadnjega zborovanja, ki se odobri. Gospod podpredsednik predstavi zbranim gospoda prof. V. Korun-a, kateri nas je počastil se svojo navzočnostjo ter nas na ta način uveril, da se zanima za razvoj našega društva in daje rad v družbi učiteljev; nadalje gospod Val. Jarc-a, nadučitelja v Braslovčah in gospoda Kunstič-a, učitelj na Polzeli, kot nova društvenika. Beševaje dnevni red nam je gospod Maršic podal učno sliko »Strani neba" ter na to še prav temeljito razpravljal »Podnebne prikazni" in pa »Sliko iz splošnega zemljepisja" namenjeno za večrazrednice. V imenu navzočih zahvalil se mu je gospod podpredsednik za izvrstno predavanje. Ko je bilo zborovanje končano ostali smo še nekaj časa v prijateljskih razgovorih skupaj ; a le prehitro je prišel čas ločitve. Poslovili smo se drug od drugega v veseli nadi, da se meseca maja prih. leta opet vidimo v »idiličnem" Št. Pavlu, v kar — pomozi Bog! Ivončaje svojo skromno poročilo. izrečem le še srčno željo, da bi tudi naprej vsi udje vrlo se vdeleževali zborovanj, bodi-si v tem ali onem kraji, kajti vsakokrat se sliši kaj novega, vselej si zamoremo kako »drobtinico" vzeti na pot. —č. S pogorskega zatišja. (O zborovanji Cel j. učiteljskega društva dne 2. nov. t. 1.) V nagovoru pozdravi gospod predsednik novega uda gospoda Fr. Leskovar-ja, nadučitelja pri Novej cerkvi, in zborujoči ga z vidnim veseljem in krepkim živio vsprejmejo v svoje kolo. O tej priliki pa se gospod predsednik prav s toplimi besedami spominja velemarljivega člena, gospoda Val. Jarc-a, odišlega iz našega okraja na svojo novo (nadučiteljsko) mesto v Braslovče, ter obžaluje, da smo ga zgubili; kajti deloval je od prvega pristopa doslej z neumorno gorečnostjo v prospeh našemu društvu. Bog ga še dolgo ohrani zavednemu slov. učiteljstvu! — Pod vodstvom gospoda Supan-a odpeli so gg. pevci, katerim se je pridružil tudi novi člen gosp. Leskovar kot izborna pevska moč, velemični pesni „Mrak" in „Rožica". ■— Po načelu gospoda prof. Lavtar-ja „Zo-riti je treba!" razvijal nam je gospod Petriček: „Kako jaz poučujem o deciraalah", v splošno zadovoljstvo. V imenu zborovalcev zahvali se mu gosp. predsednik na njegovem izvrstnem predavanji. — Pre-osnovala in poslovenila so se pravila našega društva, ki se bode od slej imenovalo „ Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj". V kratkem se vladi predlože v potrjenje. Iz LJubljane. Dne 21. novembra je bila 5. od-borova seja „Slov. učiteljskega društva v Ljubljani". Razgovarjalo se je, kako naj bi tudi naše društvo Komensky-ja primerno praznovalo. Gg. odborniki so dobili nalog, do prihodnje odborove seje, katera bode 7. decembra, to dobro premisliti, da se bode potem potrebno določilo. Za občni zbor se določijo božične počitnice. Dne 28. decembra t. 1. bode v mestni dvorani ob 9. uri dopoludne zborovanje po naslednjem vsporedu: 1. Predsednikov ogovor. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo 4. Volitev treh pregledovalcev računov. 5. Knjižničarjevo poročilo. 6. Razgovor o društvenem glasilu. 7. Volitev devetih udov v odbor. 8. Volitev poverjenikov za prihodnji občni zbor »Zaveze". 9. Samostalni predlogi, kateri se morajo vsaj dva dni prej odboru poslati. 10. Referat g. Anton Razinger-ja o stoječi pisavi. Od Kulpe. Z vseh stranij Ti prihajajo vesela poročila, dragi „Popotnik!" o veselem gibanji in napredku šole ter učiteljstva. Sprejmi slednjič še iz Bele-Krajine poročilo in oznani sodrugom v zeleni Štajerski, kršni Istri in onstran Gorjancev, da tudi nam tri, na obrežji tužne Kulpe, bije srce za napredek stanu in naroda. To pokazalo se je posebno 29. dne oktobra, ko je v drugič zborovalo naše zopet probujeno društvo. Na omenjeni dan je sklical gospod predsednik, A. Jeršinovič, c. kr. okr. šolski nadzornik zborovanje, kakor je bilo vže pri prvem zborovanji dne 16. julija določeno. Na ta dan se nas je zbralo pri zborovanji v Crnomlji 19 društvenikov in sicer četiri gospodične učiteljice ter petnajst tovarišev. Pač lepo število, ako se pomisli, da je bil ta dan glede na vreme jako neugoden. Radi tega je bila vdeležba iz metliškega okraja jako pičla. Ob 10. uri otvori g. predsednik zborovanje s pozdravom na vdeleženče ter izraža veselje oh tolikej vdeležbi. Potem naznani, da so k društvu pristopili vsi, razven jednega tovariša; tako torej društvo šteje 34 udov. Nadaljevaje omeni, da nam je „Zaveza" poslala pravila in vabilo k pristopu. Pravila so se prebrala in sklenilo se je potem pristopiti „Zavezi". Tako je naše društvo najmlajša hčerka Zaveze, pod katere praporom naj te razvija in razcvita v korist učiteljstva lielo-krajinskega. 0 prvi točki dnevnega reda: Poročilo o deželni učiteljski konferenciji je govoril gospod Fr. Šetina. S kratkimi, a jedernatimi besedami nam je označil delovanje dež. učiteljske konferencije in nje vspeh, o katerem seveda še danes ne moremo govoriti. Konečno odvrača napad „Laib. Schulzeitung" od 15. sept. ki je med drugim v deželni učiteljski konferencije pisala: Nach einer ziemlich oberflachen Begriindung itd. Ta napad, pravi gospod poročevalec, da izvira iz nasprotnega narodnega mišljenja gospoda urednika „Laib. Schulzeitung". Šetine-jevemu poročilu še gospod predsednik dostavi, da se je v dež. učit. konferenciji vse storilo, da bi se stanje učiteljstva zbolšjalo tako, da ne bo treba vedno prosjašiti.. Zbrano učiteljstvo izreče popolno zahvalo g. A Jeršinovič-u, kakor tudi gospodoma zastopnikoma. O dragi točki: „Pokončna pisava", bil je isti poročevalec. Gospod poročevalec omenja prednosti te pisave iz zdravstvenega, kakor iz etičnega ozira. Gospod poročevalec vse to tudi z učenci praktično pokaže. To pisavo tudi toplo priporoča blago-rodni gospod Anton Paulin, krajni zdravnik, kateri nas je s svojim posetom počastil in se s tem pokazal pravega prijatelja šole in učiteljstva. O tretji točki: „0 risanji", govoril je gospod predsednik sam in nas na marsikak nedostatek in pripomoček pri tem predmetu opozoril. Četrta točka: „0 petji" je odpadla, ker je bil g. poročevalec zadržan; obravnavala se bode prihodnjič. Tako bil je izčrpan v spored in sledili so še nasveti, izmed katerih je omeniti dveh. Prvi, da bo društvo zborovalo prvi četrtek v aprilu, drugi, da se spomin Komenskega in Slomšeka prihodnje leto dostojno praznuje, kar se bo pa še vse pri prihodnjem zborovanji (meseca aprila) določilo. Po zborovanji ostali smo do večera še v prijateljskem razgovoru in se razšli potem z lepimi na-dami na boljšo bodočnost. —r— Vabilo. „Celjsko učiteljsko društvo" | ima v četrtek, dne 24. decembra t. 1., ob 10. uri dopoludue v okoliški šoli celjski svoj letni glavni zbor. Dnevni red: 1. Petje 2. Zapisnik. 3. Društvene zadeve. 4. „Pluča", učni poskus iz somatologije, gov. A. Brezovnik. 5. Letno poročilo tajnika, 6. Letno poročilo blagajnika. 7. Volitev treh pregledovalcev društvenih računov. 8. Volitev novega odbora. 9. Določitev društvenine za leto 1892. 10. Izbiranje časnikov. 11. Nasveti. •— Tovariši in tovarišice! Vdeležite se v obilnem številu tega zbora ter pokažite, da vam stanovska čast in vzajemnost ni prazna penal Odbor. — 373 — Dopisi in druge vesti. Iz Gorice, 8. dec. (Sposobnostni izpiti.) Gospod urednik! prehiteli ste me s poročilom o uprav minolih učiteljskih izpitih. Navadno ste prepuščali meni poročilo o tukajšnjih izpitih, a ker Vam nisem ničesar poročal za predzadnji izpitni rok (v ininolem maji), sodili ste, da sem se tega posla otresel. A sodili ste krivo! V minolem maji se ni namreč tukaj nikdo oglasil k izpitu. Vidite, zato sem molčal. Sedaj pa je bilo kar devet učiteljic in jeden učitelj naše narodnosti (poleg sedem Italijank). Toliko jih tukajšnja komisija menda še ni imela. V tem pogledu so naši gg. izpraševalci mnogo na boljem, nego ljubljanski, katerim se jih kar pol stotine na pleča navali. Vzrok je menda ta, da imamo na Primorskem dve izpitni komisiji, in da, ni nobedna pooblaščena usposabljati za šole z nemškim učnim jezikom. Ker iz lastne skušnje vem, kako se zanima učiteljski začetnik, pripravljajoč se k izpitu, za vprašanja, ki se dajajo pri teh izpitih, hočem Vam takrat prvič (vidite, da še celo napredujem) *) objaviti pismene naloge pri tej preskušnji. Vprašanji iz pedagogike in nemščine ste bili: Durch wa.s fiir natiirliche und kiinstliche Mittel soli der Wetteifer der Schtiler enveckt vverden ? Die wichtigsten Bestiimnungen iiber Schiilerbiblio-theken. Iz slovenščine: 1. Učitelj vplivaj tudi zunaj šole na spodobno vedenje šolske mladine! (za učitelja). — Važnost pregovora. „ Pridna gospodinja hiši tri vogle podpira". Kako ga uvažuj učiteljica pri vzgoji ženske mladine v ljudskej šoli ? (za učiteljice) — 2. Razvrstitev samostavnikov v imena. Dotične opredelbe in natančneje označevanje za otroke ljudske šole. — 3. Zapišite na pamet kako berilo pripovedne vsebine iz šolskih čitank ! I z z e m l j e s p i s j a: Tek reke Donave od izvirov do izlivov s tremi najvažnejšimi pritoki na desnem in levem bregu avstrijsko-ogrske monarhije. Zemljepisni naris te reke in teh šestih pritokov. Iz matematike: 1. Nekdo dolguje A 850 gld. B 640 „ z 2'/2 letnimi obrestimi po 5'/2%, O 324 „ „ l»/4 „ „ „ 6%, D 1230 „ „ 1 „ „ „ 5°/o. Vsega premoženja je 2680 gld. Koliko prejme vsak upnik, ako je bilo 220 gld. za ugotovljenje ? 2. Iz 2m" gašenega apna in iz 3m3 peska se dobe im3 malte; koliko apna in koliko peska se potrebuje za zid, ki je 128'64m dolg, 2'38m visok, v tleh 60cm, na vrhu 45cm debel, ako se računi na lm3 zidu 19°/o malte? 3. Iz surovega mleka se dobi '/io skorupa; koliko je vreden 11 neposnetega mleka, ako se pro- *) Prisrčna hvala! Uredn. daja skorup po 45 kr. I in posneto mleko po 9 kr. J? Iz prirodopisja: Šipek in vrtnica. (Praktična razprava.) Iz prirodoslovja: Kako nastajajo megle, oblaki, dež, sneg in toča ? (Praktična razprava.) x Maribor. (Izpiti sposobnosti.) [Konec.] II. Za meščanske šole. a) Iz pedagogike: 1. Analyse und Synthese. Ilir Wesen und ihre Anwendung beim Unterrichte. 2. Johann Amos Komensky's Bedeutung in der Geschichte der Erziehung und des Unterrichtes mit besonderer Beriicksichtigung der Didactica magna. (Slovenec po slovensko.) bj Iz slovenščine: 1. Kake zasluge imajo Vodnik, Prešeren, Levstik in Stritar za preoliraženje slovenskega pesništva? (S posebnim ozirom na Prešern-a). 2. Moč slovenskega jezika tiči v glagolu. c) Iz nemščine: l. Die Exposition in Lessing's „Minna von Barnhelm". 2. Zusammensetzung des Zeitwortes mit Partikeln; Hervorhebung der Bedeutung der untrennbaren Partikeln. d) Iz zeniljepisja: 1. Die Tiefebene des Po; Zugange in dieselbe, Charakteristik in phjsika-lischer und topographischer Beziehung, Hervorhebung der fiir den Handel vrichtigen Orte. Kartenskizze. 2. Die Mondesphasen sind an einer Zeichnung zu erlautem. (Slovenec po slovensko.) e) Iz zgodovine: 1. Die staatlichenVerlialt-nisse Europa's am Ausgange des 17. Jahrhundertes. 2. Die Verfassung Rom's zur Zeit der Konige. (Slovenec slovenski.) f) Iz matematike: 1. bx — 2 2x + 1___3x— 1 _ X1 — 3x — 4 x2 — x —12 ~~ + x— 20 ~~ Die Briiche sind auf den kleinsten gemeinsamen Nenner zu bringen. 2. Zwei Fasser entlialten 35li Wein; nimmt man aus dem ersten den 6. Theil und aus dem zweiten den 3. Theil heraus, so bleibt in beiden gleich viel iibrig. Wie viel Liter enthalt jedes Fass? 3. Zu welchem Wert wachst ein Capital von 5800 ti. in 15 Jahren bei ganzjahriger Verzinsung bei 5°/o Zinseszinsen an? 4. Wie verhalten sich die Flacheninhalte zweier gleichseitigen Dreiecke. 4. Berechne den Cubikinhalt eines Parallelo-pipeds, dessen Grundflache ein Quadrat mit der Seite s = 2 4m und dessen Seitenkante k = 5m mit der Grundflache den Neigungswinkel x 68° 54' 32" bildet. g) Iz pri rod o p i s,j a : 1. Eingehendere Dar-stellung des menschlichen Xervensystems und seiner Funetionen. (Veranschaulielit durch schematische Zeichnungen). 2. Die wichtigsten Eisenerze in mineralogischer und technologischer Beziehung. 1>) Iz prirodoslovj a: 1. Erkliirung des Hauptrcgenbogens. (Metliodisch.) 2. Beschreibung des I)anicl'selien Elcmentcs und des chemischen Processes in demselben, wenn der Strom geschlossen ist. 3. Bescbreibung der Watt'schen Darapfmaseliine. i) Iz lep opis j a: I. Schreibe a) von der deutschen Currentschrift, b) von der Leteinschrift, c) von der Rondschrift je eine Zeile auf einer Linie 2. Von den zwei ersten der genannten Scbriften ist je eine Zeile aueli in der Steilscbrifl zu liefern. 3. Von den iveiteren im burgerliehen und ge-werblichen Leben biiutig vorkommenden Scbriften (Cursivsclirift, Nadelscbrift, Fractur . . . .) schreibe ebenfalls je eine Zeile. Der Text fiir die Schrift-proben ist entsprechend zu waMen. kj Iz prostoročnega risanja: 1. Ein roma-nisches Capital nach einem Gypsmodel zu zeichnen. 2. Perspectivisches Zeichnen eines Doppelkreuzes mit Sockel nach der Natur. 1) Iz geometričnega risanja: 1. Ein Rhombus, desscn Diagonalen 10cm und 6cm lietragen, zu zeichnen und in ein flachengleichfes Quadrat zu verwandeln. (Die Construetion ist durch Rechnung auf mm genau zu controlieren, d. h. es ist die Liiiige der Quadratseite zu berechnen.) 2. Ein regelmassiges Sechseck mit 6ehi Seiten-liinge zu zeichnen, und sodann um die Diagonale A C aus der Zeichenflache lierauszudrehen, so dass die Ebene des gedrehten Polygones mit ihrer urspriing-lichen Lage einen Winkel von 45° einschliesst; die Projcction des gedrehten Sechseckes soli gezeichnet und der Flacheninhalt der Projection soli ermittelt werden. (Rechnung auf mm* genau!) F E B C A/C - Drehungsachse. 3. Die nachfolgende Korpercombination (cylin-drische Saule mit cjuadratischer Platte) ist im Grund und AufriBe nach den angegebenen MalJen zu zeichnen, die Schatten auf beide Projectionsebenen und der Korper auf einander zu ermitteln, und sodann das Volumen dieser Korpercombination zu berechnen. (Rechnung auf mm3 genau J) S Krasil 15. dne novembra. Facta loquuntur •— dejanja govore — glasi se neka latinska prislo-vica. Pričenjam s tem citatom, ker hočem posnemati nekega spodnjekraškega dopisnika, kateri je pred leti dopisoval — se ve največ o sebi v razne nemške (?) in slovenske novine, ter je vsak dopis, kar preplavil z latinskimi citati tako, da bi skoro vsak mislil: mož jih kar stresa iz rokava liki pšenico iz polne vreče. A mož ni Latinec, še manj l'a...... Sedaj pa, kakor se kaže, se je kar čez noč prelevil ter je postal iz strašnega in silnega Savla, krotek in ponižen Pavel. Dotičnik, — dozdevna ko-rifeja, ve zakaj tako dela; najbrž pihlja od jugovzhoda kaka prijetna sapica, ki dobro deluje na njega organizem. Radi tega je opustil vse neprijetne (?) tuje citate ter se lotil pristnih domačih rekov, n. pr. kaj pa je tega treba bilo? — I)