Solske stvari. Iz Spiiija. 1. Zapiši kaj o pomladi! Pomlad. Pomlad se začenja 21. sušca. Solnce visokeji vstaja, je dalje na nebu, in njegovižarki ne sijejotako postrani na zemljo, kakor po ziuii. Bolj prijetno in gorko je. Dan se daljša. Travniki in verti, polja in gojzdi zelene, in prikažejo se neštevilne cvetice, ter lepo čvetd in diše. Selivne tice pridejo iz gorkih krajev, delajo gnjezda in lepo prepevajo. Po zemlji je vse živo. Kmetovalec orje in seje, vertnik dela na vertu, vinogradnik v vinogradu. Otroci pletd vence in pojd vesele pesini. 2. Popiši cvetici zvonček in vijolico! Zvonček. Zvonček ali dremavka ima belo čebulico; iz čebulice rasteta dva ozka, sinja lista; med tema listama je tri do šest palcev visoka betva; na tej betvi je kimast bel cvet. Zvonček raste naj raji po senčnatih, vlažnih in listnatih gozdih in cvete že meseca svečana ali sušca. Zvonček je perva pomladanskacvetica; oznanuje nam veselo pomlad, zato joimarao vsi radi. Vijolica. Vijolica ima narezane liste in pri sredi cvetne peceljne. Cvete naj večkrat temno-vijolčaslo, in prav lepo diši. Raste naj raji po tratah, v mejah in po senčnatih mestih. Cvete že meseca sušca ali mali travna. Zavoljo prijetnega duha jo radi tergamo in pri sebi nosimo. Iz številjenja. 1. Neki številar je izštel in pravi, da je v posnetem (gestrichenes Mass) vaganu 1.024.000 zern pšenice. Koliko zern vseje tedaj kmet na 1 mernik posejanja? 2. 6 govedin opravi ena kravarica ali kravja dekla. Ce tedaj ena dekla s plačilom in s hrano velja na leto 70 gold. 50 kr., koliko bode stala oprava za 18 govedin? Iz rečnega poduka. Učenciberd: ,,SIadkor je sladak". Učitelj vpraša učence: Ali kaj več veste od sladkora ali cukra, kakor to, da je sladak? Učenci molče. Učitelj nadaljuje: Sladkor ali cuker vsak pozna, ali kaj je sladkor in iz česa in kako se pridobuje, malokdo ve; poslušajte, vam bom povedal! Sladkor se sploli imenuje vsaka sladka stvar. Sladke stvari nam daje rastlinstvo in živalstvo. V Indiji in tudi drugod raste divji cukreni terst, iz kterega delajo cuker. Kedar je ta terst zrel, ga odrežejo in v mlinih tako dolgo meljejo in stiskajo, dokler ni popolnoma suh. Iztlačeni sok kuhajo potem v kotlu a pepelom in apnom. Gosti kuhani sok prelijejo v kad, da se shladi, potem ga zajemajo v sodce, ki imajo na dnu več s terstjem zamašenih lukenj. Tekočina kaplja skozi te Ijuknje, sterjeni del pa ostane v sodcu, in to je sirovi sladkor ali sladkorna ali cukrena moka (moskovada). To moko pošiljajo po svetu v cukrarnice, da jo tu še bolj očistijo in prekuhajo v kosove. Sladkor pa se pridobuje tudi iz nekterih rastlin, iz nekega javorja, grojzdja, iz sladkega sadja, iz turšice in iz b e 1 e pese, iz ktere so ga posljednji čas pri nas že več naredili, kakor iz cukrenega terstja. Bela pesa bodepri nas od sedaj zeld imenitna rastlina.