informator Številka 18 Leto XX. Titovo Velenje, 7. maja 1986 List za obveščanje delavcev gorenje Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Informatika in organizacija Razpravljamo, odločamo! gorenjerotaria ©pirsma Uspehi nas ne smejo uspavati Svet za stanovanjsko go spodarstvo je na svoji 7. seji, 25. aprila 1986 določil osnutka Samoupravnega sporazuma in Pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev ter ga dal v obravnavo delavskim svetom. Referendum za sprejem obeh aktov naj bi bil 2. junija 1986. Delavci tozdov in delovnih skupnosti Gorenja v Titovem Velenju smo Samoupravni sporazum o združevanju in uporabi sredstev za stanovanjsko izgradnjo in Pravilnik o reševanju stanovanjskih vprašanj sprejeli lani. Izvajanje in konkretna uporaba obeh aktov pa sta pokazala nekatere pomanjkljivosti, ker v postopkih točkovanja niso bile upoštevane stanovanjske in socialne razmere delavcev. Podane so bile pripombe glede ugotavljanja upravičenosti do stanovanjskih posojil, delavci so zahtevali večje povezovanje v stanovanjsko zadrugo in tako dalje.. V osnutku obeh aktov so upoštevane vse te pripombe, zato je Svet za stanovanjsko gospodarstvo določil osnutek sporazuma in pravilnika ter rokovnik za izvedbo javne razprave, obravnavanja pripomb in referendumski sprejem obeh aktov. Delavski sveti nekaterih temeljnih organizacij so že sprejeli sklepe o pričetku javne obravnave teh pomembnih ak tov, ostali bodo to sklenili ta teden. Stanovanjsko vprašanje je nedvomno področje, ki terja skrbno in tehtno obravnavo, zato se skušajmo vanjo vključiti čimbolj dejavno. Od nas vseh je namreč odvisno, to pomembno vprašanje našega vsakdana. Pred delavskim Prvim majem so v tozdu Pohištvo pripravili proslavo v počastitev delavskega praznika. Obeležili so tudi 15-letnico svoje tovarne kuhinjskega pohištva. ,,V teh dneh mineva 15 let, odkar so delavci takratne Lesne dobili novo tovarno za proizvodnjo kuhinjskega pohištva in TV kaset. Iz starih proizvodnih prostorov s slabimi delovnimi pogoji se je v novo tovarno preselilo 98 delavcev, od katerih jih je v tozdu Pohištvo veliko še danes. To je bil pomemben dogodek v razvoju kuhinjskega pohištva v Gorenju. Postavili smo sodobno tehnologijo, z izvirnimi konstrukcijskimi rešitvami je imelo Gorenje kmalu vidno vlogo pri uvajanju novitet, kot so tekoča delovna plošča, razstavljivi korpus, elementi za vgradne aparate in drugo..." je med drugim na proslavi povedal vodja tozda Pohištvo Janko Špegelj. V nadaljevanju je orisal razvoj proizvodnje kuhinjske opreme, ki se mu je v letu 1982 pridružila še proizvodnja kopalniških elementov. Vpeljali so novo proizvodnjo masivnih vrat, izboljšali delovne pogoje in kakovost. Pridobili so tudi nekaj novih strojev, vse sile pa namenjajo povečevanju proizvodnje za izvoz. Delavci tozd Pohištvo so pripravili lep kulturni program, zapel je tudi moški pevski zbor delavcev Pohištva, po recitacijah in pesmih pa je Janez Sterkuš predstavil Prežihovo črtico Pot na klop. OSNUTEK! Na podlagi 118. in 586. člena Zakona o združenem delu (Uradni list S F RJ št. 53/76) so delavci: TOZD Zamrzovalna in hladilna tehnika, TOZD Pralno—pomivalna tehnika, TOZD Štedilniki, TOZD Galvana, TOZD MGA Nazarje, TOZD Kondenzatorji Rogatec, TOZD Kompresorji Črnomelj, TOZD Gostinska enota in DSSS v sestavi DO Gorenje Gospodinjski aparati, n. sol. o., Titovo Velenje. TOZD Proizvodnja računalniških in procesnih naprav, TOZD Tehnološka oprema, TOZD Poslovna oprema Ptuj in DSSS v sestavi DO Gorenje Procesna oprema, n. sol. o., Titovo Velenje; TOZD Gradbeni elementi, TOZD Pohištvo in DSSS, v sestavi DO Notranja oprema, n. sol. o., Titovo Velenje; DO Gorenje Elektronika Široka potrošnja, p. o., Titovo Velenje; DO Gorenje Raziskave in razvoj, p. o., Titovo Velenje; DO Gorenje Commerce, p. o., Titovo Velenje; DO Gorenje Servis, p. o., Titovo Velenje; DS Gorenje I nterna banka, n. sub. o., Titovo Velenje; DO Gorenje Informatika in organizacija, o. o., Titovo Velenje; DS Gorenje SOZD, o. o., Titovo Velenje; DS Gorenje Splošni posli, o. o., Titovo Velenje; (v nadaljevanju: udeleženke) na referendumu dne......... sprejeli naslednji SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽEVANJU IN UPORABI SREDSTEV ZA REŠEVANJE STANOVANJSKIH POTREB DELAVCEV I. UVODNA DOLOČILA 1. člen S tem samoupravnim sporazumom delavci udeleženk določamo in urejamo: — namen združevanja in uporabe sredstev za reševanje stanovanjskih potreb delavcev, — vire in kriterije za oblikovanje združenih sredstev za reševanje stanovanjskih potreb delavcev, — način združevanja in uporabe sredstev za reševanje stanovanjskih potreb delavcev in uresničevanje načela vzajemnosti, — skupno programiranje in planiranje, — skupne osnove in merila za pridobitev stanovanjske pravice, zamenjavo stanovanj, za dodeljevanje posojil in za sofinanciranje, — reševanje stanovanjskih potreb delavcev na osnovi solidarnosti, — reševanje stanovanjskih potreb delavcev, ki so posebnega pomena za udeleženke (kadrovska stanovanja), — skupne osnove in merila za določanje višine lastne udeležbe in enotno dogovorjene stanovanjske standarde, — sestava, pristojnosti in način dela skupnega organa udeleženk ter dela, naloge in odgovornosti strokovne službe, — vključevanje stanovanjske zadruge v reševanje stanovanjskih potreb delavcev, — druga, za uresničitev tega sporazuma pomembna vprašanja. II. NAMEN ZDRUŽEVANJA IN UPORABE SREDSTEV ZA REŠEVANJE STANOVANJSKIH POTREB DELAVCEV 2. člen Nameni združevanja sredstev za reševanje stanovanjskih potreb delavcev so: — skupno financiranje izgradnje stanovanj v družbeni lasti, — skupna vezava sredstev pri bankah, — skupno najemanje kreditov, — prioritetno reševanje kadrovskih stanovanj, — skupno reševanje stanovanjskih vprašanj na osnovi vzajemnosti in solidarnosti. 3. člen Sredstva za reševanje stanovanjskih potreb delavcev se uporabljajo za: — gradnjo in nakup stanovanj, ki se dodeljujejo po načelih vzajemnosti in solidarnosti, — gradnjo kadrovskih stanovanj, — dograjevanje stanovanjskih zgradb, ki so družbena last, — adaptacijo ali revitalizacijo stanovanj v uporabi udeleženk, če je to določeno v skupnem planu udeleženk, — za združeno namensko varčevanje delavcev udeleženk in dodeljevanje drugih stanovanjskih posojil, — za združevanje z drugimi organizacijami združenega dela (sofinanciranje), — za komunalno urejanje stavbnega zemljišča, — za enkratno toplifikacijo že obstoječih stanovanjskih hiš, — za druge namene v zvezi z zadovoljevanjem stanovanjskih potreb, v skladu z zakonom in sporazumom. Sredstva za zasebno stanovanjsko gradnjo se lahko kot posojilo delavcem dodelijo za naslednje namene: — za gradnjo individualne stanovanjske hiše oziroma nakup etažnega stanovanja — za adaptacijo ali revitalizacijo zasebnega stanovanja ali stanovanjske hiše. III. VIRI IN KRITERIJI ZA OBLIKOVANJE ZDRUŽENIH SREDSTEV ZA REŠEVANJE STANOVANJSKIH POTREB DELAVCEV 4. člen Viri za oblikovanje združenih sredstev so: — sredstva udeleženk iz čistega dohodka, — deli investicijskih sredstev udeleženk, ki so namenjena za rešitev stanovanjskih vprašanj novo zaposlenih delavcev zaradi razširitve materialne osnove združenega dela, — bančna in druga posojila — sredstva anuitet za stanovanjska posojila, — del amortizacije, namenjene za enostavno reprodukcijo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, — sredstva lastne udeležbe delavcev udeleženk, — druga denarna sredstva, namenjena za reševanje stanovanjskih potreb delavcev. 5. člen Udeleženke oblikujemo sredstva za reševanje stanovanjskih potreb delavcev: — iz čistega dohodka, ki ga določimo v skupnih temeljih plana oziroma v srednjeročnem planu. — iz dodatnih sredstev, izločenih v sklad skupne porabe, v višini sorazmerni s poslovno uspešnostjo. Za uresničitev oblikovanja sredstev po 2. alinei prejšnjega odstavka, se udeleženke obvezujemo, da bomo zaradi hitrejšega reševanja stanovanjskih potreb delavcev izločale iz čistega dohodka dodatna sredstva za stanovanjsko gradnjo, ki ostanejo udeleženki po pokritju osebnih dohodkov, obveznem izločanju za rezerve in za pokrivanje obveznosti po sklenjenih samoupravnih sporazumih za združevanje sredstev. Višina dodatnega združevanja se določi v skupnem planu. IV. NAČIN ZDRUŽEVANJA IN UPORABE SREDSTEV ZA REŠEVANJE STANOVANJSKIH POTREB DELAVCEV IN URESNIČEVANJE NAČELA VZAJEMNOSTI 1. Združevanje sredstev za reševanje stanovanjskih potreb delavcev 6. člen Udeleženke združujemo vsa, po 4. členu oblikovana sredstva, za reševanje stanovanjskih potreb delavcev in z njimi skupno gospodarimo. Združena denarna sredstva se vodijo na posebnem računu Pti SDK. Ime računa je: Združena stanovanjska sredstva Gorenje SOZD. DSSP 7. člen Prihodki, ki nastanejo v okviru združenih sredstev za stanovanjsko gradnjo, povečujejo združena sredstva. Izdatki za realizacijo planov stanovanjske gradnje bremenijo združena sredstva Udeleženke smo pri prihodkih in izdatkih iz predhodnega odstavka udeležene v razmerju z vsemi sredstvi, ki smo jih združile za reševanje stanovanjskih vprašanj 8. člen Udeleženke namenjamo najmanj 5 % sredstev zbranih po enotni stopnji za reševanje stanovanjskih potreb delavcev na osnovi solidarnosti. Za reševanje stanovanjskih potreb delavcev, ki so posebnega pomena za udeleženke, namenjamo najmanj 20 % sredstev, ki so zbrana po enotni stopnji. Konkretno višino določimo v srednjeročnem oziroma letnem planu po določbah tega sporazuma, 9. člen Z združenimi sredstvi za reševanje stanovanjskih potreb delavcev skupno gospodarimo: ~ z določanjem skupne politike reševanja stanovanjskih potreb delavcev, ~ s sprejemanjem in skupnim izvajanjem skupnih planov in programa reševanja stanovanjskih potreb. 10. člen Udeleženke pooblaščamo Gorenje SOZD, o. o., DS Splošni Posli, Titovo Velenje (v nadaljevanju DSSP) za sklepale pogodb z drugimi in opravljanje drugih pravnih dejanj, ki so v zvezi z realizacijo planskih aktov s področja reševala stanovanjskih potreb delavcev. Uporaba sredstev za reševanje stanovanjskih potreb delavcev in uresničevanje načela vzajemnosti 11. člen Udeleženke ugotavljamo, da smo v medsebojnih samou-Pravnih družbenoekonomskih razmerjih in zaradi lokacije ^edsebojno delovno tako povezane, da je enak stanovanjci standard delavcev vseh udeleženk eden bistvenih pogojev za doseganje skupnih ciljev. Zaradi tega se udeleženke obvezujemo, da bomo reševale stanovanjske potrebe po načelih vzajemnosti in si medse-b°jno začasno odstopale sredstva za reševanje stanovanjskih Potreb, kadar bomo na podlagi skupnih osnov in meril ogotovile, da so potrebe delavcev posamezne udeleženke 'jsčje kot znaša ugotovljeni minimum stanovanjskega standarda te deleženke. 12. člen Udeleženke ugotovimo minimalni stanovanjski standard de-avcev in na njegovi podlagi uresničujemo načelo vzajem-n°sti z odstopom sredstev tako, da upoštevamo število razpoložljivih stanovanj in prioritetne liste vseh udeleženk. ri ugotavljanju minimalnega stanovanjskega standarda pre-K° Prioritetnih list udeleženk se upoštevajo le osnove in berila, določena s tem sporazumom. 13. člen Udeleženke vodimo v svoji evidenci: Clad skupne porabe, namenjen za stanovanjsko graditev, formiran po zakonu. — sklad skupne porabe, namenjen za stanovanjsko graditev, formiran iz čistega dohodka, — sklad skupne porabe, namenjen za stanovanjsko graditev, formiran iz drugih virov. 14. člen V bilanci združenih sredstev za stanovanjsko gradnjo izkazujemo: — obveznosti do združenih sredstev za stanovanjsko gradnjo posamezne udeleženke, ki je sredstva združila, — dobavitelje sredstev za stanovanjsko gradnjo kot pasivo; — denarna sredstva skupne porabe za stanovanjsko gradnjo, — naložbe sredstev skupne porabe za stanovanjsko gradnjo, — stanovanjske objekte, — druga sredstva skupne porabe za stanovanjsko gradnjo kot aktivo. Združena sredstva se vodijo na posebnem računu pri SDK. Knjigovodska in finančna opravila v zvezi z združenimi sredstvi opravlja finančno računovodski sektor DSSP. 15. člen V primeru izstopa iz sporazuma, razdrtja ali prenehanja sporazuma v celoti ali prehoda delavca v delovno razmerje k drugi udeleženki tega sporazuma mimo sporazuma organov upravljanja, bomo udeleženke sredstva, pravice in obveznosti, ki izhajajo iz združenih sredstev za stanovanjsko gradnjo, medsebojno razporedile po naslednjem vrstnem redu: — najprej bomo razporedile stanovanja po kriteriju njihove uporabe, — zatem bomo razporedile ostala združena sredstva v razmerju z udeležbo v združenih sredstvih, ob upoštevanju že razporejenih stanovanj po prejšnji alinei. Pri razporejanju stanovanj po kriteriju iz 2. alinee tega člena se v številu stanovanj, ki jih uporabljajo delavci udeleženk vštevajo tudi: — stanovanja, ki jih uporabljajo upokojenci udeleženk, — stanovanja, ki jih uporabljajo bivši delavci udeleženk, ki niso v delovnem razmerju pri kateri izmed ostalih udeleženk. 3. Uresničevanje načela vzajemnosti 16. člen Na osnovi skupnega financiranja izgradnje družbenih stanovanj, skupne vezave sredstev in skupnega najemanja kreditov se vsako leto pred izvedbo razpisa za vsako udeleženko ugotovi: — delež v stanovanjskih objektih, izražen v stanovanjskih enotah, — razpoložljiva sredstva za kreditiranje individualne gradnje, — razpoložljiva sredstva za druge namene in sicer v skupnem planu po določbah tega sporazuma. O uresničevanju zadev iz predhodnega odstavka se izvede skupen razpis. 4. Reševanje stanovanjskih vprašanj po načelu solidarnosti 17. člen Udeleženke smo sporazumne, da bomo v primerih, naštetih v tem sporazumu, reševale stanovanjske potrebe delavcev na osnovi solidarnosti. Za primere, upravičene do solidarnostne dodelitve, bomo štele naslednje: — upokojitev delavca zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni, — reševanje stanovanjskega problema družine delavca udeleženke, ki je umrl zaradi posledic nesreče pri delu, pa se njegov problem ne more rešiti na drugačen način, — delavcu, ki je ostal brez stanovanja zaradi elementarne nesreče (poplava, požar, itd.). — če se delavcu rodi troje ali več živorojenih otrok istočasno in nima rešenega stanovanjskega vprašanja, — v primeru nastopa težje bolezni. O dodelitvi solidarnostnega stanovanja odloča svet za stanovanjsko gospodarstvo po načelu vezanega mandata delegatov udeleženk, za kar je potrebno pridobiti mnenje osnovne organizacije sindikata in socialne službe DSSP, Število in vrsto solidarnostnih stanovanj določimo udeleženke v planskih aktih določenih s tem sporazumom. 5. Kadrovska stanovanja in krediti ter službena stanovanja 18. člen Udeleženke smo sporazumne, da bomo sredstva iz drugega odstavka 8. člena namenile za reševanje kadrovskih potreb v obliki kadrovskih stanovanj in kadrovskih kreditov. Višino sredstev ter število in strukturo stanovanj bomo udeleženke določile v skupnem planu in v skladu s planom kadrov udeleženke. 19. člen Kadrovska stanovanja in kadrovski krediti so oblike reševanja kadrovskih vprašanj, ne da bi udeleženke kandidatom zagotovile kredit ali stanovanja. Udeleženke smo sporazumne, da bomo za ugotavljanje upravičenosti do kadrovskega stanovanja ali kredita uporabile s tem sporazumom določe ne kriterije. 20. člen Delavski svet udeleženke ugotovi stopnjo deficitarnosti v skladu z letnim planom kadrov, upoštevaje naslednje osno ve: — če gre za kandidate, specialiste za določena področja dela, — če gre za kandidate s posebno strokovnostjo in izkušnjami na določenih poslih, — če gre za kandidate, ki sklepajo delovna razmerja na podlagi javnega razpisa in pogojujejo sklenitev delovnega razmerja z dodelitvijo stanovanja pa gre za dela in naloge poslovodnega značaja ali dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, — izjemoma tudi delavci, ki so že v delovnem razmerju pri udeleženki in opravljajo dela in naloge posebnega pomena za razvoj udeleženke ali nove programe več udeleženk Za dodelitev kadrovskih stanovanj in kreditov se oblikuje posebna prioritetna lista. Nedodeljena kadrovska stanovanja v tekočem poslovnem letu si udeleženke medsebojno izposojajo po načelu vzajemnosti. Upravičenost do kadrovskih stanovanj in dodelitev kredita se ugotavlja po naslednjih osnovah in merilih: 1. Izobrazba 2. Nivo del in nalog 3. Specifične delovne izkušnje 4. Specialna znanja 5. Skupna delovna doba 6. Starost 7. Velikost družine 8. Deficitarnost kadra 5.1. Službena stanovanja 21. člen Pravico do dodelitve službenega stanovanja imajo delavci,ki opravljajo dela in naloge vezane na časovno omejen mandat ali pa projektno nalogo, ki traja določen čas. Dodelitev službenega stanovanja opravi delavski svet udeleženke na predlog sveta za stanovanjsko gospodarstvo. Število izločenih službenih stanovanj določimo v skupnem planu. 22. člen Naloge oziroma opravila, za katera se dajejo v uporabo službena stanovanja, opredelimo udeleženke v skupnem planu po določbah tega sporazuma. 23. člen Koristnik službenega stanovanja na tem stanovanju ne pridobi stanovanjske pravice. Za koriščenje stanovanje je dolžan plačevati nadomestilo za koriščenje najmanj v višini stanarine. O koriščenju službenega stanovanja skleneta udeleženka in koristnik posebno pogodbo. 24. člen Delavec - koristnik službenega stanovanja se je dolžan skupaj s člani svoje družine iz stanovanja izseliti, ko mu poteče mandat oziroma rok do katerega je morala biti projektna naloga končana. 25. člen Oprema službenega stanovanja je osnovno sredstvo udeleženke, za katero se dela in naloge, ki zahtevajo takšno rešitev, opravljajo. Pri morebitni zamenjavi udeleženk se napravi primopredajni zapisnik opreme, ki se brezplačno prenese na novega lastnika. V. DODELJEVANJE POSOJIL 26. člen V obliki posojil se delavcu dodeljujejo sredstva v skladu s sprejetim planom reševanja stanovanjskih potreb in sicer kot: — združeno namensko varčevanje, — posojilo za dokončanje oziroma adaptacijo ali revitalizacijo stanovanjske hiše ali nakup stanovanja oziroma stanovanjske hiše, — posojilo za toplifikacijo in komunalno ureditev pri za četku gradnje ali že dograjene stanovanjske hiše. Sredstva se ne morejo uporabljati za gradnjo ali adaptacijo počitniških ali turističnih sob. 1. Združeno namensko varčevanje 27 člen Delavcu se dodeli posojilo kot udeležba v združenem namenskem varčevanju za: — nakup etažnega ali zadružnega etažnega stanovanja ali stanovanjske hiše, — gradnjo individualne stanovanjske hiše v lastni režiji ali preko stanovanjske zadruge, — adaptacijo ali revitalizacijo lastnega stanovanja ali stano vanjske hiše v lasti delavca. 28. člen Posojilo za združeno namensko varčevanje se dodeli s sklepom komisije udeleženke oziroma pristojnega organa z naslednjimi pogoji: — da delavec varčuje neprekinjeno najmanj 24 mesecev ali ima sklenjeno pogodbo z banko o vezavi sredstev, — obrestna mera in rok vračanja posojila se določita v skladu z bančnimi pogoji, — v primeru, da je prosilcev več kot je po planu predvidenih sredstev, se upošteva prednostni red, na podlagi točkovanja po istih kriterijih, kot so za dodeljevanje kreditov za dokončanje stanovanjskih objektov, adaptacijo ali nakup lastnega stanovanja, — maksimalna vsota posojila se določi upoštevaje standardno stanovanjsko površino, ki lahko znaša pri stanovanju ali stanovanjski hiši največ 90 % stanovanjske površine z upoštevanjem stanovanjske površine, ki pripada prosilcu glede na število članov družine po družbenem dogovoru. Vsota vseh posojil je lahko: ~ 80 % pri nakupu etažnega stanovanja od končne cene, ~ 75 % pri zadružni gradnji stanovanjske hiše, od povprečne gradbene cene v občini, ki jo določi SIS, ~ 60 % pri gradnji individualne stanovanjske hiše v lastni režiji ~ 80 % pri adaptaciji ali revitalizaciji lastniškega stanovanja ali stanovanjske hiše od predračunske vrednosti nedokončanih del ,če si s tem reši svoj stanovanjski problem V maksimalno vsoto posojil, ki jih delavec lahko dobi, se vštejejo vsa stanovanjska posojila za objekt, ne glede na to, kdo in kje jih je dobil. [zjeme pri odstopanju od stanovanjske površine glede na število družinskih članov se upoštevajo v primeru: ~ težja bolezen v družini, ~ več generacij v družini, — invalidnost, kar se določa z uradnim potrdilom. Delavec, ki ima v lasti ali gradi počitniško hišo, ne more dobiti posojila za gradnjo hiše, adaptacijo ali nakup lastnega stanovanja ali stanovanjske hiše. Predhodno dodeljeni krediti se revalorizirajo z upoštevanjem gradbene cene m2 stanovanjske površine v preteklem letu v občini Velenje. Revalorizacija se opravi za obdobje zadnjih 5 let. Revalorizacija ne velja za anuitete, razen če pride do spremembe zakona. 2- Posojilo za dokončanje ali adaptacijo lastne stanovanjske hiše ali nakup lastnega stanovanja 29. člen Delavcu se dodeli posojilo za: " dokončanje gradnje ali adaptacijo oziroma revitalizacijo stanovanjske hiše- ali lastnega stanovanja. ~ Pri nakupu lastnega stanovanja ali lastne stanovanjske hiše. tišina odobrenega zneska se določi v skladu s planom stano-vaniske gradnje in pod pogoji, določenimi v 30. členu tega samoupravnega sporazuma. 30. člen Posojilo iz 29. člena za dokončanje gradnje lastne stano-vanjske hiše ali nakup lastnega stanovanja se dodeli pod Pogojem: ~~ da je delavec zagotovil 70 % predračunske vrednosti za nakup stanovanja ali hiše in ima sklenjeno kupoprodajno Pogodbo, da je gradnja stanovanjske hiše v najmanj 3. gradbeni fazi (pokrita hiša, brez vzidanega stavbnega pohištva), " r°k vračila posojila do 20 let, odvisno od višine posojila " obrestna mera 5 %. 31. člen Posojilo za adaptacijo ali revitalizacijo stanovanjske ^'še ali lastnega stanovanja se dodeli za uvedbo, obnovo ali zamenjavo gradbenih konstrukcij, elementov, instalacij, sa-oitarne opreme ali izvedbo ogrevanja, za povečanje stano-Vanjske površine ali prostorov brez stanovanjske opreme z upoštevanjem stanovanjske površine na člana po družbenem dogovoru. Starost objekta ne sme biti krajša kot 15 let od vselitve, kar Se ugotavlja s potrdilom o stalnem bivališču, razen ko gre za Povečanje stanovanjske površine v okviru standardov. 32. člen Posojilo za toplifikacijo ali komunalno ureditev lastne stanovanjske hiše se dodeli ob pogoju, da gre za prvo uredi-®v toplifikacije ali komunalne ureditve ob pričetku gradnje 1 urejanje v že zgrajenem naselju. 33. člen Delavec mora ob prijavi na razpis za pridobitev kredita po 29. členu tega sporazuma predložiti: — izpisek iz zemljiške knjige, — gradbeno dovoljenje oziroma dovoljenje za adaptacijo s priloženim overjenim predračunom nedokončanih del, — overjeno prodajno pogodbo o nakupu stanovanja ali stanovanjske hiše, — izjavo o vseh prejetih posojilih, — ostale listine in dokazila o izpolnjevanju pogojev po določbi tega sporazuma, ki pa se konkretizirajo z javnim razpisom. 34. členom Višina sredstev po namenu porabe za dodelitev kredita se določi z letnim planom udeleženke sporazuma. Upoštevajo se ločene prioritetne liste. Pri enakem številu točk ima prednost tisti prosilec, ki ima daljši delovni staž v Gorenju. Delavec, imetnik stanovanjske pravice na družbenem stanovanju, ki je v upravljanju udeleženke tega sporazuma se je, če pridobi posojilo po 29. členu tega sporazuma, dolžan izseliti iz družbenega stanovanja v roku, določenem v posojilni pogodbi in v skladu s pogoji vsakokratnega razpisa. Posojilna pogodba v smislu prejšnjega odstavka je podlaga za vložitev tožbe za deložacijo. V primeru nenamenske porabe posojila, je delavec dolžan v roku 6 mesecev vrniti celotno posojilo z veljavnimi zakonitimi obrestmi. VI. SKUPNO REŠEVANJE STANOVANJSKIH POTREB Z DRUGO OZD 35. člen Če je zakonec delavca udeleženke zaposlen v drugi OZD, ki ni udeleženka sporazuma, se lahko njegov stanovanjski problem rešuje skupaj z OZD in sicer tako, da obe OZD združita sredstva za skupen nakup ali izgradnjo stanovanja po načelu vzajemnosti oziroma reševanja stanovanjskih vprašanj za deficitarne kadre. 36. člen V primeru skupnega reševanja stanovanjskega problema delavca z drugo OZD so možni naslednji načini skupnega reševanja: — da udeleženka prispeva denarna sredstva manj kot 50 % vrednosti stanovanja, druga OZD pa priskrbi stanovanja in ga dodeli. — da udeleženka priskrbi stanovanje in ga dodeli, druga OZD pa prispeva finančna sredstva najmanj 50 % vrednosti stanovanja, — da obe OZD prispevata vsak 50 % vrednosti stanovanja in se sporazumeta o pravici do dodelitve. Sredstva se lahko vplačajo oziroma prejmejo kot nepovratna, kot odkup dela stanovanja, v obliki kredita ali z brezplačnim prenosom stanovanja kot deleža druge OZD. 37. člen Za skupno reševanje stanovanjskih potreb z drugo OZD se uporabljajo enake osnove in merila za dodelitev in zamenjavo stanovanj in se oblikuje posebna prioritetna lista po določbah tega sporazuma. 38. člen Delavec, ki poda prijavo za skupno reševanje stanovanjskih potreb z drugo OZD, mora ob vložitvi prijave poleg ostalih dokazil predložiti tudi izjavo OZD, kjer je zaposlen njegov zakonec, da je pripravljena skupno reševati njegov stanovanjski problem in na kakšen način. 39. člen V primeru skupnega reševanja morata udeleženka in druga OZD skleniti pismeni sporazum, v katerem poleg določitve deležev vrste stanovanja itd. določita tudi, katera OZD bo stanovanje dodelila in obveznost povračila deležev v primeru prenehanja delovnega razmerja enega ali drugega zakonca ter pravice razpolaganja s stanovanjem v zvezi s tem. 40. člen V primeru, da do sklenitve sporazuma med obema OZD oziroma do realizacije plačila denarnih sredstev ne pride v roku 3 mesecev od dneva dokončnega oblikovanja prioritetne liste, pristojni organ pri udeleženki analizira pogoje, ki so pri prosilcu do takrat izpolnjeni in sprejme sklep, da se upošteva prijava delavca, naslednjega na prioritetni listi. VII. STANOVANJSKI STANDARD TER OSNOVE IN MERILA ZA PLAČILO LASTNE UDELEŽBE 41. člen Osnove in merila za plačilo lastne udeležbe so v skladu z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji. Osnove in merila za prvega odstavka tega člena se določijo v pravilniku o reševanju stanovanjskih potreb delavcev. Vlil. SKUPNA MERILA IN KRITERIJI 42. člen Udeleženke se sporazumno dogovorijo za skupne osnove in merila pri določanju prednostnega reda za dodeljevanje stanovanj in kreditov. Merila in kriteriji so enotni za vse udeleženke sporazuma, le da se prioritetne lestvice za Gorenje Commerce in Gorenje Servis — terenski del, zaradi specifičnosti terena vodijo za vsako DO posebej in upoštevajo ločeno od skupne prioritetne liste ostalih udeleženk in na podlagi planskih sredstev. Najmanj 20 % teh sredstev se nameni za reševanje kadrovskih potreb. Delavci udeleženke DO Gorenje Commerce in DO Gorenje Servisa lahko v svojem pravilniku o reševanju stanovanjskih potreb delavcev določijo dodatna merila in njihovo vplivnost, s katerimi se ugotavlja prioritetni red dodeljevanja stanovanj in kreditov za delavce dislociranih poslovnih enot. a) Skupne osnove in merila za pridobitev stanovanjske pravice, zamenjavo stanovanja in sofinanciranje Prednostni red upravičencev do dodelitve stanovanja bomo določali upoštevajoč naslednje osnove: Ponder dodelitev in zame-sofinancira- njava nje A. Stan. površina na člana družine 14% 23% B. Kvaliteta (kakovost) stanovanja 3 2 C. Ogroženost zdravja 4 3 Č. Ločeno življenje 3 2 D. Socialni položaj 3 2 E. Invalidnost, bolezen in starost v družini 4 7 F. Čakalna doba 6 5 G. Heterogenost družine 5 8 H. Strokovnost 16 13 I. Skupna delovna doba 8 7 J. Delovni staž v Gorenju 16 13 K. I novatorstvo 6 5 L. V Gorenju zaposl. več čl. druž. 6 5 M. Deficitarnost kadrov 6 5 N. Sodelovanje v NOV 15 b) Skupne osnove in merila za ugotavljanje upravičenosti do kadrovskega stanovanja oziroma kadrovskega kredita najvišje možno število točk pon- der % 1. Izobrazba 30 16 2. Nivo del in nalog 40 22 3.Specifične delovne izkušnje 15 8 4. Specialna znanja 15 8 5. Skupna delovna doba 10 5 6. Starost 20 11 7. Velikost družine 15 8 8. Deficitarnost kadra 40 22 c) Osnove in merila za dodelitev posojil ponder novogr. adapt. 1. Stan. površina na člana družine 14% 13% 2. Kvaliteta stanovanja 3 5.5 3. Ogroženost zdravja 4 7 4. Socialni položaj 3 5.5 5. Čakalna doba 6 5.5 6. Strokovnost 20 17 7. Skupna delovna doba 7 6 8. Delovni staž v Gorenju 12 11 9. I novatorstvo 4 4 10. V Gorenju zaposl. več članov druž . 9 8 11. Deficitarnost kadrov 6 5,5 12. Izprazni druž.stanovanje (Gorenje) 12 11 13. Sodelovanje v NOV 15 15 Merila, kriteriji in metodologija ugotavljanja upravičenosti do stanovanja oziroma kredita so sestavni del pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj posamezne udeleženke. IX. SKUPNO PROGRAMIRANJE IN PLANIRANJE REŠEVANJA STANOVANJSKIH POTREB 43. člen Udeleženke rešujemo stanovanjske potrebe delavcev v skladu s skupnim planom. S skupnim planom določamo tudi način reševanja stanovanjskih potreb delavcev pred upokojitvijo ter upokojencev, ki so pri udeleženkah združevali delo pred upokojitvijo. 44. člen Skupni srednjeročni plan stanovanjske gradnje sprejemamo udeleženke za petletno obdobje, ki sovpada z obdobjem srednjeročnega plana poslovanja udeleženke. S srednjeročnim planom udeleženke določimo: — sredstva, ki se bodo izločala in združevala za reševanje stanovanjskih potreb delavcev in obveznosti do združenih sredstev, — obseg stanovanjske gradnje in obseg sredstev, namenjenih za zasebno stanovanjsko gradnjo delavcev udeleženk oziroma razmerje uporabe sredstev za te namene, — pogoje za zagotavljanje vzajemnosti in solidarnosti, — sredstva za gradnjo kadrovskih stanovanj, kadrovskih kreditov in službenih stanovanj, — financiranje stanovanjske gradnje iz tujih virov (oroča-nje sredstev, najemanje kreditov), — združevanje sredstev z drugimi OZD (sofinanciranje), — opredeljuje druga vprašanja v zvezi z realizacijo srednjeročnega plana stanovanjske gradnje. 45. člen Letni plan reševanja stanovanjskih potreb je izvajalni del srednjeročnega plana stanovanjske gradnje. 46. člen Na osnovi skupnega plana sprejemamo udeleženke skupni Program reševanja stanovanjskih potreb delavcev, s katerimi določamo: ~ višino sredstev, ki jih zagotavljamo udeleženke vsaka zase in skupaj, ločeno po namenih iz 3. člena tega sporazuma - medsebojne pravice in obveznosti udeleženk pri gradnji stanovanj, ~ strukturo, vrsto in kakovost stanovanj, — zagotavljanje pogojev za nemoten potek del gradnje, ~ druge zadeve, pomembne za realizacijo skupnega plana. Skupni program reševanja stanovanjskih potreb delavcev s sklepom sprejmejo delavski sveti udeleženk na predlog skupnega organa. X. STANOVANJSKA ZADRUGA 47. člen pddelek za stanovanjsko gospodarstvo DS SP opravlja določena dela in naloge za stanovanjsko zadrugo. Vrsta, obseg del ter druge medsebojne obveznosti se urejajo s posebnim sporazumom med stanovanjsko zadrugo in DS XI- ORGANI ZA IZVAJANJE TEGA SPORAZUMA IN NJIH PRISTOJNOSTI 48. člen Skupen organ udeleženk je svet za stanovanjsko gospodar-stvo Svet za stanovanjsko gospodarstvo sestavljajo po en delegat oziroma njegov namestnik posamezne udeleženke, ki ga izvoli njen delavski svet Mandat sveta traja 2 leti. 49. člen Svet za stanovanjsko gospodarstvo opravlja svoje delo na sejah. Svet ima predsednika in namestnika predsednika, ki se izvolita na prvi seji izmed delegatov. Sejo sveta sklicuje nje-9ov predsednik. V sklicu seje mora biti razviden dnevni red. kraj in čas zasedanja Delo sveta ureja poslovnik, ki ga sprejme svet. 50. člen Svet za stanovanjsko gospodarstvo: ^ Določi osnutke samoupravnih splošnih aktov in skupni Program reševanja stanovanjskih potreb delavcev ter jih predlaga udeleženkam v predhodno obravnavo in sprejem 2- Obravnava vprašanja in pripombe udeleženk in daje o tem mnenja in poročila v zvezi s skupnim poslovanjem o uporabi združenih sredstev Predlaga udeleženkam skupno stanovanjsko politiko. ■ Odgovarja za realizacijo letnih planov stanovanjske gradnje in spremlja letne etape stanovanjske gradnje in op-ravlja naloge v zvezi z njeno realizacijo. • Predlaga pričetek javnega razpisa za dajanje prijav za dodelitev, zamenjavo, sofinanciranje stanovanj in prijav za dodeljevanje. ■ Na podlagi izvršenega združevanja, oročanja sredstev in najemanja kreditov, ugotavlja deleže udeleženk v sta-novanjskih objektih in sredstva za druge namene. ■ Ugotavlja skupno prioritetno listo ter izdela predlog vza-jemnega reševanja stanovanj in drugih sredstev. • Odloča o dodelitvi solidarnostnih stanovanj po določ-bah 16. člena tega sporazuma. •Opravlja tudi druge zadeve, ki jih določa ta sporazum. b-Oblikuje predlog uporabe službenih stanovanj. ^vet sprejme sklepe z večino glasov vseh delegatov, razen za zadeve 9. točke tega člena. Delegat udeleženke glasuje 0 Predlaganih sklepih in drugih odločitvah v smislu prejšnje-9a odstavka na podlagi smernic in stališč, ki mu jih je dal delavski svet udeleženke. 51. člen Oddelek za stanovanjsko gospodarstvo DS SP opravlja v zvezi z izvajanjem določb tega samoupravnega sporazuma predvsem naslednja dela in naloge: — pripravlja elemente udeleženk v delu, ki se nanaša na reševanje stanovanjskih vprašanj, — opravlja strokovne zadeve, potrebne za celovito planiranje in financiranje stanovanjske graditve, — pripravlja predlog letnih etap, stanovanjske gradnje in odgovarja za pravočasnost pridobitve investicijske in gradbeno—tehnične dokumentacije, — pripravlja predloge gradbenih pogodb in pogodb o oroča-nju stanovanjskih sredstev pri banki ter drugih pogodb v zvezi z izvajanjem skupnega plana stanovanjske gradnje, — odgovarja za pravilnost postopkov v zvezi s pridobivanjem izvajalcev, za kakovostno izbiro tehnične dokumentacije in izvedbo del, kvaliteten prevzem stanovanj in zagotovitev odprave napak v garancijskem roku v sodelovanju s SIS, — pripravlja poročilo o uporabi združenih stanovanjskih sredstev in jih predlaga svetu, — pripravlja gradivo (poročila, ocene, analize itd.) potrebne za delo delegacij za SI§S materialne proizvodnje in Sl KS s svojega delovnega področja. V zvezi z dodeljevanjem stanovanj in stanovanjskih posojil opravlja predvsem naslednja dela in naloge: — pripravlja in izvaja razpise o vlaganju prijav za dodeljevanje, menjavo, sofinanciranje stanovanj in posojil, — vodi in odgovarja za vsa strokovna opravila za pridobivanje podatkov, potrebnih za ugotavljanje upravičenosti oziroma za preverjanje prijav za dodelitev stanovanja oziroma stanovanjskih posojil, — zagotavlja oglede stanovanjskih razmer prijaviteljev in stanovanjske gradnje individualnih stanovanjskih hiš, ki jih opravijo komisije udeleženk, — po izvedenih postopkih daje pristojnim organom udeleženk vso dokumentacijo s strokovno oceno izpolnjevanja pogojev za dodelitev stanovanja ali posojila po določbah tega sporazuma, — pripravlja sklepe na podlagi odločitev udeleženk in vodi postopek sklepanja pogodb o oddaji stanovanj oz. dodelitve stanovanjskih posojil, — vodi evidenco stanovanj, v uporabi udeleženk in evidence stanovanjskih razmer ter opravlja posle v zvezi z obveznostmi, ki izvirajo iz sklenjenih pogodb o oddaji stanovanj oziroma pogodb o stanovanjskih posojilih — opravija vsa strokovna administrativna dela v zvezi z iz-vajanjem tega samoupravnega sporazuma. XII. POSTOPEK DODELJEVANJA POSOJIL 52. člen Posojila se dodelijo delavcu, ki gradi, revitalizira, adaptira ali kupuje hišo oziroma stanovanje. Pri presoji oddaljenosti od sedeža udeleženke upošteva organ udeleženke smotrnost dodelitve, pri tem upošteva smotrnost oddaljenosti z vidika možnosti organiziranja prevoza na delo in razumne odsotnosti delavca z doma. 53. člen Sklep o javnem razpisu za posojilo sprejme delavski svet udeleženke sporazuma, o dodelitvi pa odloča organ, določen s statutom udeleženke. 54. člen Po dodelitvi posojila sklene delavec predpogodbo z udeleženko sporazuma, ki mu je posojilo dodelila, v skladu z bančnimi pravili in še posebno pogodbo z udeleženko sporazuma, ki je kredit dodelila. V pogodbi, ki jo sklene delavec z udeleženko sporazuma. se delavec tudi zaveže, da bo vrnil udeleženki neodplačani znesek odobrenega posojila, če mu preneha delovno razmerje pri udeleženki sporazuma: — za znesek posojila do 750.000 din pred petimi leti neprekinjenega dela pri udeleženki sporazuma, — za znesek posojila od 750.000 do 2.000,000 din pred osmimi leti neprekinjenega dela pri udeleženki sporazuma, — za znesek posojila nad 2.000.000 din pred desetimi leti neprekinjenega dela pri udeleženki sporazuma. Za neprekinjeno delo pri katerikoli udeleženki sporazuma se smatra delovni staž delavca od dneva sklenitve delovnega razmerja dalje in v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v Gorenje SOZD. Delavec je dolžan, ne glede na način prenehanja delovnega razmerja, razen, če mu delovno razmerje preneha zaradi starostne ali invalidske upokojitve, vrniti neodplačani znesek kredita v enkratnem znesku v roku 6 mesecev od dneva prekinitve delovnega razmerja z 8 % obrestmi, če s predpisi ni določeno drugače. Znesek posojila iz drugega odstavka tega člena se revalorizira z višino zneskov. XIII. NOTRANJA ARBITRAŽA 55. člen Vsa morebitna sporna vprašanja bodo udeleženke reševale' praviloma sporazumno z usklajevanjem in dogovarjanjem in z notranjo arbitražo, če sporov ne bo možno rešiti po mirni poti. 56. člen Za postopek reševanja sporov pred notranjo arbitražo se uporabljajo ustrezna določila samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Gorenje, o. o , Titovo Velenje. XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 57. člen Vsi pravni akti, sprejeti v zvezi s stanovanjsko gradnjo, dodeljevanjem stanovanjskih posojil, sklenjeni v času veljavnosti samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za stanovanjsko gradnjo iz leta 1985, ostanejo v veljavi. 58. člen Bilanca združenih sredstev po določbah tega sporazuma se sprejme enkrat letno do 30.3, za preteklo leto. 59. člen Spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma se izvajajo po postopku, ki velja za njegov sprejem. Ta sporazum stopi v veljavo osmi dan po objavi na oglasni deski, potem ko ga sprejmejo delavci z referendumom ter ga podpišejo pooblaščenci udeleženk in sindikata. Udeleženke: Pooblaščenci: Titovo Velenje, dne..................... OSNUTEK Na podlagi 609. člena Zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ št. 53/76) in 36. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS št. 35/82 in 14/84) ter skladno s samoupravnim sporazumom o združevanju in uporabi sredstev za reševanje stanovanjskih potreb delavcev, so delavci TOZD. DS, oziroma enovite DO ....................... sprejeli naslednji na referendumu, dne PRAVILNIK O REŠEVANJU STANOVANJSKIH POTREB DELAVCEV I. UVODNA DOLOČILA 1. člen S tem pravilnikom delavci določamo: — Namen združevanja in uporabe sredstev za reševanje stanovanjskih potreb delavcev — Vire in kriterije za oblikovanje združenih sredstev za reševanje stanovanjskih potreb delavcev — Način združevanja in uporabe sredstev za reševanje stanovanjskih potreb delavcev in uresničevanja načela vzajemnosti — Planiranje in skupno programiranje reševanja stanovanjskih potreb delavcev — Stanovanjske standarde — Osnove in merila za določanje višine lastne udeležbe — Osnove in merila za ugotavljanje prednostnega reda upravičencev do dodelitve, zamenjave stanovanj, stanovanjskih posojil in sofinanciranje — Reševanje stanovanjskih potreb delavcev na osnovi solidarnosti — Reševanje stanovanjskih potreb delavcev, ki so posebnega pomena — Postopek za reševanje stanovanjskih potreb delavcev — Varstvo pravic delavcev — Sestavo in pristojnosti komisije za reševanje stanovanjskih potreb delavcev — Gospodarjenje s stanovanjskim fondom — Druga, za uresničitev tega pravilnika pomembna vprašanja II. NAMEN ZDRUŽEVANJA IN UPORABE SREDSTEV ZA REŠEVANJE STANOVANJSKIH POTREB DELAVCEV 2. člen Nameni združevanja sredstev za reševanje stanovanjskih potreb delavcev so: — skupno financiranje izgradnje stanovanj v družbeni lasti, — skupna vezava sredstev pri bankah, — skupno najemanje kreditov, — prioritetno reševanje kadrovskih stanovanj, — skupno reševanje stanovanjskih vprašanj na osnovi vzajemnosti in solidarnosti 3. člen Sredstva za reševanje stanovanjskih potreb delavcev se uporabljajo za: — gradnjo in nakup stanovanj, ki se dodeljujejo po načelih vzajemnosti in solidarnosti, — gradnjo kadrovskih stanovanj, ' dograjevanje stanovanjskih zgradb, ki so družbena last, adaptacijo ali revitalizacijo stanovanj v uporabi TOZD, DS oziroma enovitih DO, če je to določeno v skupnem planu, ~ za združeno namensko varčevanje delavcev in dodeljevanje drugih stanovanjskih posojil, ~ za združevanje z drugimi organizacijami združenega dela (sofinanciranje) ~ za komunalno urejanje stavbnega zemljišča, — za enkratno toplifikacijo že obstoječih stanovanjskih hiš, ~ za druge namene v zvezi z zadovoljevanjem stanovanjskih potreb v skladu z zakonom in sporazumom. ~ za gradnjo individualne stanovanjske hiše oziroma nakup etažnega stanovanja, — za adaptacijo ali revitalizacijo zasebnega stanovanja ali stanovanjske hiše. •H. VIRI IN KRITERIJI ZA OBLIKOVANJE ZDRUŽENIH SREDSTEV ZA REŠEVANJE STANOVANJSKIH POTREB DELAVCEV 4. člen Viri za oblikovanje združenih sredstev so: ~ sredstva iz čistega dohodka, ~ deli investicijskih sredstev, ki so namenjena za rešitev stanovanjskih vprašanj novo zaposlenih delavcev zaradi razširitve materialne osnove združenega dela, ~ bančna in druga posojila, ~ sredstva anuitet za stanovanjska posojila, ~ del amortizacije, namenjene za enostavno reprodukcijo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, ~ sredstva lastne udeležbe delavcev, ~ iz drugih denarnih sredstev, namenjenih za reševanje stanovanjskih potreb delavcev. 5. člen Sredstva za reševanje stanovanjskih potreb delavcev zagotavljamo iz čistega dohodka: ~ iz čistega dohodka, ki ga določimo v skupnih temeljih plana oziroma v srednjeročnem planu, — iz dodatnih sredstev, izločenih v sklad skupne porabe v višini, sorazmerni s poslovno uspešnostjo. Za uresničitev oblikovanja sredstev po 2. alinei prejšnjega odstavka se obvezujemo, da bomo zaradi hitrejšega reševanja stanovanjskih potreb delavcev izločali iz čistega dohodka dodatna sredstva za stanovanjsko gradnjo, ki ostali0 po pokritju osebnih dohodkov, obveznem izločanju 2a rezerve in za pokrivanje obveznosti po sklenjenih samoupravnih sporazumih za združevanje sredstev. Višina dodatnega združevanja se določi z letnim planom. IV- NAČIN ZDRUŽEVANJA IN UPORABE SREDSTEV ZA REŠEVANJE STANOVANJSKIH POTREB DELAVCEV IN URESNIČEVANJE NAČELA VZAJEMNOSTI 1 ■ Združevanje sredstev za reševanje stanovanjskih potreb delavcev 6. člen ^OZD, DS oziroma enovite DO združujemo vsa po 4. čle-j^u oblikovana sredstva za reše va nj e sta no va njs k i h potreb dedcev in z njimi skupno gospodarimo. Združena denarna sredstva se vodijo na posebnem računu Pri SDK. Ime računa je: Združena stanovanjska sredstva Gorenje SOZD. 7. člen Prihodki, ki nastanejo v okviru združenih sredstev za stano-vanjsko gradnjo, povečujejo združena sredstva. Izdatki za realizacijo planov stanovanjske gradnje bremenijo združena sredstva. OZD, DS oziroma enovite DO smo pri prihodkih in izdat-k|h iz predhodnega odstavka udeležene v razmerju z vsemi sredstvi, ki smo jih združile za reševanje stanovanjskih vprašanj 8. člen TOZD. DS oziroma enovite DO namenjamo najmanj 5 % sredstev za reševanje stanovanjskih potreb delavcev na osnovi solidarnosti. Za reševanje stanovanjskih potreb delavcev, ki so posebnega pomena, namenjamo najmanj 20 % sredstev. Konkretno višino določimo v srednjeročnem oziroma letnem planu po določbah tega sporazuma. 9. člen Z združenimi sredstvi za reševanje stanovanjskih potreb delavcev skupno gospodarimo: — z določanjem skupne politike reševanja stanovanjskih potreb delavcev, — s sprejemanjem in skupnim izvajanjem skupnih planov in programa reševanja stanovanjskih potreb. 10. člen TOZD. DS oziroma enovite DO pooblaščamo Gorenje SOZD, o. o., DS Splošni posli (v nadaljevanju: DSSP),Titovo Velenje, za sklepanje pogodb z drugimi in opravljanje drugih pravnih dejanj, ki so v zvezi z realizacijo planskih aktov pri reševanju stanovanjskih potreb delavcev. 2. Uporaba sredstev za reševanje stanovanjskih potreb delavcev in uresničevanje načela vzajemnosti. 11. člen TOZD, DS oziroma enovite DO ugotavljamo, da smo v medsebojnih samoupravnih in družbenoekonomskih razmerjih in zaradi lokacije medsebojno delovno tako povezane, da je enak stanovanjski standard delavcev eden bistvenih pogojev za doseganje skupnih ciljev. Zaradi tega se posamezne TOZD, DS oziroma enovite DO obvezujemo, da bomo reševale stanovanjske potrebe po načelu vzajemnosti in si medsebojno začasno odstopale sredstva za reševanje stanovanjskih potreb, kadar bomo na podlagi skupnih osnov in meril ugotovile, da so potrebe delavcev posamezne TOZD, DS oziroma enovite DO večje, kot znaša ugotovljeni minimum stanovanjskega standarda le-te. 12. člen TOZD, DS oziroma enovite DO ugotovimo minimalni stanovanjski standard delavcev in na njegovi podlagi uresničujemo načelo vzajemnosti z odstopom sredstev tako, da upoštevamo število razpoložljivih stanovanj in prioritetne liste vseh TOZD, DS oziroma enovitih DO. Pri ugotavljanju minimalnega stanovanjskega standarda preko prioritetnih list TOZD, DS oziroma enovitih DO se upoštevajo le osnove in merila,določena s tem pravilnikom. 13. člen TOZD, DS oziroma enovite DO vodimo v svoji evidenci: — sklad skupne porabe, namenjen za stanovanjsko graditev, formiran po zakonu, — sklad skupne porabe, namenjen za stanovanjsko graditev, formiran iz čistega dohodka, — sklad skupne porabe, namenjen za stanovanjsko graditev, formiran iz drugih virov. 14. člen V bilanci združenih sredstev za stanovanjsko gradnjo izkazujemo: — obveznosti do združenih sredstev za stanovanjsko gradnjo posamezne TOZD, DS oziroma enovite DO, ki je sredstva združila, — dobavitelje sredstev za stanovanjsko gradnjo kot pasivo ter — denarna sredstva skupne porabe za stanovanjsko grad- njo, — naložbe sredstev skupne porabe za stanovanjsko gradnjo, — stanovanjske objekte, — druga sredstva skupne porabe za stanovanjsko gradnjo, kot aktivo. Združena sredstva se vodijo na posebnem računu pri SDK Knjigovodska in finančna opravila v zvezi z združenimi sredstvi opravlja finančno računovodska služba DSSR SOZD Gorenje. Prihodki, ki nastanejo v okviru združenih sredstev za stanovanjsko gradnjo, povečujejo združena sredstva. 15. člen V primeru izstopa iz sporazuma, razdrtja ali prenehanja sporazuma v celoti ali prehoda delavca v delovno razmerje k drugi TOZD, DS oziroma enoviti DO tega pravilnika mimo sporazuma organov upravljanja bomo sredstva, pravice in obveznosti, ki izhajajo iz združenih sredstev za stanovanjsko gradnjo, medsebojno razporedili po naslednjem vrstnem redu: — najprej bomo razporedili stanovanja po kriteriju njihove uporabe, — zatem bomo razporedili ostala združena sredstva v razmerju z udeležbo v združenih sredstvih, ob upoštevanju že razporejenih stanovanj po prejšnji alinei. Pri razporejanju stanovanj po kriteriju iz 2. alinee tega člena se v številu stanovanj, ki jih uporabljajo delavci TOZD, DS oziroma enovite DO, vštevajo tudi: — stanovanja, ki jih uporabljajo upokojenci TOZD, DS oziroma enovite DO, — stanovanja, ki jih uporabljajo bivši delavci TOZD, DS oziroma enovite DO, ki niso v delovnem razmerju pri kateri izmed ostalih TOZD, DS oziroma enovite DO. 3. Uresničevanje načela vzajemnosti 16. člen Na osnovi skupnega financiranja izgradnje družbenih stanovanj, skupne vezave sredstev in skupnega najemanja kreditov, se vsako leto pred izvedbo razpisa za vsako TOZD, DS oziroma enovito DO ugotovi: — delež v stanovanjskih objektih, izražen v stanovanjskih enotah, — razpoložljiva sredstva za kreditiranje individualne gradnje, — razpoložljiva sredstva za druge namene in sicer v skupnem planu po določbah tega pravilnika. O uresničevanju zadev iz predhodnega odstavka se izvede skupen razpis. V. PLANIRANJE IN SKUPNO PROGRAMIRANJE REŠEVANJA STANOVANJSKIH POTREB DELAVCEV 17. člen Stanovanjske potrebe delavcev rešujemo v skladu s svojimi planskimi akti. S planskimi akti določamo tudi način reševanja stanovanjskih potreb delavcev pred upokojitvijo ter upokojencev, ki pred upokojitvijo niso rešili stanovanjskega problema. 18. člen Skupni srednjeročni plan stanovanjske gradnje sprejemamo za petletno obdobje, ki sovpada z obdobjem srednjeročnega plana poslovanja. S srednjeročnim planom se določi: — sredstva, ki jih bomo izločali in združevali za reševanje stanovanjskih potreb delavcev in obveznosti do združenih sredstev — obseg stanovanjske gradnje in obseg sredstev, namenjenih za zasebno stanovanjsko gradnjo delavcev oziroma razmerje uporabe sredstev za te namene, — pogoje za zagotavljanje vzajemnosti in solidarnosti, — sredstva za gradnjo kadrovskih in službenih stanovanj ter kadrovske kredite, — financiranje stanovanjske gradnje iz tujih virov (vezava sredstev, najemanje kreditov), — združevanje sredstev z drugimi OZD (sofinanciranje) in — druga vprašanja v zvezi z realizacijo srednjeročnega plana stanovanjske gradnje. 19. člen Letni plan reševanja stanovanjskih potreb je izvajalni del srednjeročnega plana stanovanjske gradnje. 20. člen Na osnovi planskih aktov se sprejme skupni program reševanja stanovanjskih potreb delavcev, s katerim se opredeli: — višina sredstev, ki jih zagotavljamo skupaj z drugimi TOZD. DS oziroma enovitimi DO, ločeno po namenih iz 3. člena tega pravilnika — medsebojne pravice in obveznosti TOZD, DS oziroma enovite DO pri gradnji stanovanj, — zagotavljanje pogojev za nemoten potek del pri gradnji, — določi se natančna struktura, vrsta in kvaliteta stanovanj — določijo se druge zadeve, pomembne za realizacijo skupnega plana. Skupni program reševanja stanovanjskih potreb delavcev s sklepom sprejmejo delavski sveti TOZD, DS oziroma enovitih DO, na predlog skupnega organa. VI. STANOVANJSKI STANDARD 21. člen Pri gradnji, predvsem pa pri dodeljevanju stanovanj, bomo praviloma upoštevali standarde, ki ne bodo presegali naslednjih normativov: število družinskih članov: Stanovanjska površina do: 1 32 m2 2 45 m2 3 58 m2 4 70 m2 Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina poveča največ za 15 m2. Izjeme pri teh normativih so lahko le razmere v družini, ki narekujejo odstopanje, kot na primer tri generacije v družini, bolezen, ki terja trajno nego, in podobno. VII. OSNOVE IN MERILA ZA DOLOČANJE VIŠINE LASTNE UDELEŽBE 22. člen Vsakdo, ki pridobi stanovanjsko pravico za stanovanje v družbeni lasti, mora prispevati lastna sredstva glede na dejansko vrednost stanovanja in v skladu s svojim socialnim in zdravstvenim stanjem ter ekonomskimi možnostmi. 23. člen Lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice za družbeno stanovanje niso dolžni prispevati: — zakonec ali oseba, ki pridobi stanovanjsko pravico po smrti zakonca oziroma osebe, s katero je živela v dalj časa trajajoči izvenzakonski skupnosti, ki ima po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih enake pravne posledice kot zakonska zveza oziroma po razvezi zakonske zveze ali prenehanju dalj časa trajajoče izvenzakon-ske skupnosti; - otroci, posvojenci, ali starši in posvojitelji imetnika stanovanjske pravice ali njegovega zakonca in tisti, ki jih je imetnik stanovanjske pravice dolžan preživljati po zakonu, če so z imetnikom stanovanjske pravice stanovali do njegove smrti; — delavec, ki zasede službeno stanovanje po samoupravnem sporazumu; - nosilec družbene funkcije, ki je pridobil stanovanjsko pravico v kraju zunaj stalnega prebivališča za čas oprav- Ijanja funkcij v tem kraju; - delavec, ki je zaradi potreb posamezne TOZD, DS oziroma enovite DO razporejen na delo iz enega kraja v drug kraj ; ~ delavec, ki se mora na podlagi pravnomočne odločbe izseliti iz stanovanja zaradi rušenja, elementarnih in drugih nesreč, spremembe namembnosti stanovanja v skladu s prostorskimi izvedbenimi akti, prenove stanovanja in v drugih podobnih primerih; - delavec, ki se preseli iz večjega v manjše stanovanje, ki ustreza standardni površini stanovanja, določeni s tem pravilnikom; - delavec, katerega skupni dohodek na družinskega člana ne presega 50 % povprečnega OD v SRS (za družinskega člana se štejejo vsi navedeni v razlagi člena 30 pod točko A/1). 24. člen Višina lastne udeležbe se določa glede na povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v letu pred vselitvijo v družbeno stanovanje. V osnovo za izračun dohodka se štejejo vsi dokazljivi dohodki, ki po veljavnih predpisih predstavljajo osnovo za obdavčitev skupnega dohodka občanov. 25. člen Lastna udeležba se plača pred vselitvijo, vrne pa po desetih letih od dneva vplačila v enkratnem znesku s 3 % obrestno mero. Kdor se izseli iz stanovanja pred iztekom dobe za vračilo lastne udeležbe, je upravičen do povrnitve vplačanih sredstev lastne udeležbe po merilih, določenih v tem pravilniku. 26. členu tišina lastne udeležbe se določa na osnovi naslednje tabele: Skupni povprečni mesečni dohodek na družinskega člana, izražen v % na povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v SRS v preteklem letu 2a samske delavce za delavce z dvema ali več druž. člani % udeležbe na de jansko vrednost stanovanja 1 2 3 do 55 nad 55 do 60 do 50 nad 50 do 55 brez udeležbe nad 60 do 65 nad 55 do 60 2 nad 65 do 70 nad 60 do 65 3 nad 70 do 75 nad 65 do 70 4 nad 75 do 80 nad 70 do 75 5 nad 80 do 85 nad 75 do 80 6 nad 85 do 90 nad 80 do 85 7 nad 90 do 95 nad 85 do 90 8 nad 95 do 100 nad 90 do 95 9 nad 100 do 105 nad 95 do 100 10 nad 105 do 110 nad 100 do 105 11 nad 110 do 115 nad 105 do 110 12 nad 115 do 120 nad 110 do 115 14 nad 120 do 125 nad 115 do 120 16 nad 125 do 130 nad 120 do 125 18 nad 130 nad 1 25 20 27. člen Delavci iz družin v težkem gmotnem položaju in tiste mlade družine (za mlado družino se šteje družina, ki ima vsaj enega otroka in v kateri nobeden od staršev nima več kot ,9 let), ki ne morejo plačati lastne udeležbe pred vselit-V'io, plačajo lastno udeležbo po vselitvi v stanovanje, vendar se za lastno udeležbo zavežejo namensko varčevati pri danki, za kar dovolijo tudi administrativno prepoved na 0$ebni dohodek. O tem odloča delavski svet po predhodni Pridobitvi ustreznih soglasij. Odložitev plačila lastne udeležbe upravičencev iz prvega odstavka tega člena se odloži največ na dobo dveh let. V tem primeru delavec podpiše posebno pogodbo. V primerih iz prejšnjega odstavka se bo višina lastne udeležbe določila v znesku in po kriterijih, ki veljajo na dan, ko nastopi pogoj vplačila lastne udeležbe, pri čemer se ne upošteva rojstvo otroka, ki postane družinski član v času odloga plačila. 28. člen Kdor se preseli, plača lastno udeležbo glede na razliko v revalorizirani vrednosti prejšnjega in novo pridobljenega stanovanja. Kdor se preseli iz večvrednega v manjvredno stanovanje in je že plačal lastno udeležbo, je upravičen do povrnitve lastne udeležbe v sorazmerju z revalorizirano vrednostjo prejšnjega in novopridobljenega stanovanja. Vlil. OSNOVE IN MERILA ZA UGOTAVLJANJE PREDNOSTNEGA REDA UPRAVIČENCEV DO DODELITVE, ZAMENJAVE STANOVANJ, SOFINANCIRANJE IN DODELITVE STANOVANJSKIH POSOJIL 1. Skupne osnove in merila za dodelitev stanovanjske pravice, zamenjavo in sofinanciranje 29. člen Prednostni red upravičencev do dodelitve stanovanja bomo določali upoštevajoč naslednje osnove: A. Stanovanjska površina na člana dodelitev in sofinanciranje zamenjava družine 14 % 23% B. Kakovost stanovanja 3 % 2 % C. Ogroženost zdravja 4% 3% Č. Ločeno življenje 3 % 2% D. Socialni položaj E. Invalidnost, bolezen ali starost 3% 2% v družini 4% 7 % F. Čakalna doba 6 % 5% G. Heterogenost družine 5% 8% H Strokovnost 16% 13% I. Skupna delovna doba 8% 7 % J. Delovni staž v Gorenju 16% 13% K. Inovatorstvo L. V Gorenju zaposlenih več 6 % 5% članov družine 6% 5% M. Deficitarnost kadrov 6% 5% N. Sodelovanje v NOV 1 5 dodatno 30. člen Za vsako v prejšnjem členu navedenih osnov določimo naslednja merila in enotno razlago določenih pojmov. A. Stanovanjska površino člana družine: — do 3 m2 dodelitev 14 točk zamenjava 28 — nad 3-6 m2 8 točk 16 — nad 6 — 9 m2 4točk 8 — nad 9 — 12 m2 2 točki 4 — nad 12 m2 0 točk 0 RAZLAGA: 1. Za člane družine se štejejo otroci in posvojenci, dokler se šolajo oziroma tako dolgo, kot veljajo splošna družbena merila, po katerih uživajo status odvisnega člana družine, ki ga preživljajo starši. Za člana družine veljajo tudi starši prijavitelja oziroma njegovega zakonskega tovariša, vendar samo pod pogojem, da le-ti zaradi zdravstvenih razlogov ali splošne oslabelosti trajno niso sposobni živeti sami zase in niso v delovnem razmerju. Takšno stanje je treba dokazati z uradnim potrdilom, ki ga izda ustrezna pooblaščena ustanova. 2. Vdove z otroki, vdovci z otroki, razvezani z otroki, matere samohranilke in očetje samohranilci se po osnovi obravnavajo, kot da živijo v zakonski skupnosti še z drugim zakoncem. 3. Samski delavci, stari več kot 32 let in samske delavke, stare več kot 30 let, z najmanj 5 leti neprekinjene delovne dobe v TOZD ali DSSS udeleženki tega pravilnika, se obravnavajo enako kot delavci iz prejšnjega odstavka te razlage. 4. Uradno zdravniško potrdilo o nosečnosti nad 4 mesece velja, kot da je otrok rojen. Potrdilo mora biti izdano v času razpisnega roka, izdati pa ga mora zdravstvena ustanova na osnovi izvida ginekologa. 5. V stanovanjsko površino se štejejo sobe, kuhinja, utiliti, hodniki v stanovanju, sanitarije, shramba v stanovanju, balkoni, lože, terase (zmanjšani s kol. F) 6. Delavcu, ki živi ločeno od družine, se točke po tej osnovi določijo iz razmer, v katerih stanuje on osebno. 7. Če delavec stanuje v stanovanjskih prostorih, kjer uporablja sanitarije in pomožne prostore kot souporabnik, se le-ti ne štejejo v stanovanjsko površino, temveč se upošteva čista stanovanjska površina. 8. Če prosilec nima svojega prostora (spi v dnevni sobi, kuhinji itd., ki jo uporavljajo tudi ostali stanovalci), se za točkovanje šteje stanovanjska površina prostora, kjer spi, razen če spi v kuhinji. V tem primeru se kuhinjska površina razdeli med vse uporabnike. B. Kvaliteta stanovanja oziroma bivalnega prostora I. Skupina pomanjkljivosti — ni vodovoda, — ni kopalnice (tudi ne za souporabo), — WC izven zgradbe, — stanovanja ni mogoče ogrevati na običajen način, ker ni dimnika in tudi ne centralne kurjave. II. Skupina pomanjkljivosti — nima kuhinje, vendar je prijavitelj poročen — nima spalnice, vendar je prijavitelj poročen in ima vsaj enega otroka. — nima WC in kopalnice, ali pa ju lahko koristi v souporabi z drugimi. III. Skupina pomanjkljivosti — stanovanje je kletno — stanovanje je podstrešno — stanovanje je temno — stanovanje je vlažno, a zdravje ni ogroženo, — stanovanje je težko ogrevati (slabo izolirano, prepih, mr- zel pod itd.), — dve pomankljivosti iz I. skupine 3 točke — ena pomanjkljivost iz I. in dve iz II. skupine 3 točke — ena pomanjkljivost iz I. in ena iz 11 skupine 2 točki — dve pomanjkljivosti iz II. in dve iz lil. skupine 2 točki — ena pomanjkljivost iz I. skupine 1 točka — dve pomanjkljivosti iz II. skupine 1 točka — ena pomanjkljivost iz 11. skupine in dve iz lil. skupine 1 točka C. Ogroženost zdravja — zakonca z enim ali več otroki 4 točke — zakonca brez otrok 2 točki — samski delavec 1 točka 1. Stanovanjske razmere lahko ogrožajo zdravje z več vidikov: — gradbeno—statični vidik, ki vključuje konstrukcijske pomanjkljivosti in gradbeno statično dotrajanost, kar se odraža v nevarnosti zruškov, nevarnih nagibih sten, nevarnih dostopih do stanovanja po konstrukcijsko pomanj- kljivih stopnicah, podiranju strehe itd. — medicinsko-higienski vidik, ki vključuje pomanjkljivosti kot so velika vlaga, hud prepih, nemožnost učinkovitega ogrevanja — nerojeni otroci se pri tem kriteriju ne upoštevajo — ogrožanje stanovanjskih razmer mora biti podano v času jav nega razpisa in ne v prihodnosti, — za čas trajanja (2 leti in več) je treba predložiti kot dokaz potrdilo oziroma prijavo stalnega bivališča v stanovanju, o katerem prosilec zatrjuje, da ogroža zdravje, — komisijski ogled stanovanjskih razmer se opravi pri prosilcih, ki stanujejo v takšnih razmerah nad 2 leti (razvidno iz prijave o stalnem bivališču), ker do 2 let ne dobijo po tem kriteriju nobenih točk in je ogled ne glede na določilo točke 3 nepotreben. — da stanovanjske razmere ogrožajo zdravje, se z medicin sko—higienskega vidika šteje, če prosilec z ustreznim zdravniškim spričevalom dokaže, da je on ali ožji člani družine bolan in je bolezen v vzročni zvezi s stanovanjem 2. Če prijavitelj navede, da stanovanjske razmere, v katerih živi, ogrožajo zdravje stanovalcev, je obvezen komisijski ogled stanovanjskih razmer. Organ, določen v samoupravnem splošnem aktu udeleženke, v ta namen imenuje tričlansko komisijo za ogled in oceno stanovanjskih razmer, ki jo sestavljajo: — gradbeni delavec, katerega najnižja dopustna izobrazba je srednja tehniška šola gradbene smeri, — socialni delavec, katerega najnižja dopustna izobrazba je višja šola za socialne delavce, — predstavnik sindikata, ki mora svoje delo združevati pri udeleženki tega pravilnika. 3. Tudi pri tem kriteriju velja razlaga pod kriterijem A, 1., 2. in 3. točka. Č. Ločeno življenje oziroma dnevna odsotnost zaradi vožnje na delo — ločeno življenje, vožnja izključena ali odsostnost zaradi vožnje nad 14 ur 3 točke — dnevna odsotnost zaradi vožnje nad 12 do 14 ur 2 točki — dnevna odsotnost nad 11 do 12 ur 1 točka RAZLAGA: 1. Za določanje časa dnevne odsotnosti zaradi vožnje na delo se upoštevajo časi prevozov z javnimi prevoznimi sredstvi in čas, potreben, da pride delavec do javnega prevoznega sredstva in nazaj. 2. Maksimalno število točk po tem kriteriju lahko dobi le delavec, ki živi ločeno od družine in je vožnja na delo z javnimi prevoznimi sredstvi zaradi velike dolžine poti in organizacije javnih prevozov izključena, ali je odsotnost zaradi vožnje nad 14 ur. Če je vožnja na delo možna, delavec pa vseeno živi ločeno od družine, točkujemo, kot da bi se delavec na delo vozil in upoštevamo, koliko bi bil v takšnem primeru dnevno odsoten z doma. 3. Delavec ima pravico do točkovanja po tem kriteriju pod pogoji, da je bil do dneva zaključka razpisa za dodelitev stanovanja najmanj 2 leti v opisanih razmerah. 4. Samski delavec ali delavka se pri tej osnovi točkujeta tako, da dobljeno število točk pomnožimo s faktorjem 0,5. Te omejitve pa ni pri vdovah z otroki, vdovcih z otroki, materah samohranilkah in očetih samohranilcih, kot tudi ne samskih delavcih, starih več kot 32 let in samskih delavkah, starih več kot 30 let, ki imajo najmanj 5 let delovne dobe v TOZD ali DSSS, udeleženki tega pravilnika. 5. Prosilec dobi po prvi alinei točke, če živi ločeno od družine zaradi tesnega stanovanja (žena od moža, mati od otroka, mož od žene, mož od žene in otroka, žena od moža in otroka,mož in žena od otroka)ali zaradi tega,ker je vožnja izključena. Otroci so lastni otroci ali zakonski posvojenci. D. Socialni položaj ~ do 40 % republiškega povprečnega OD 3 točke — nad 40 % do 60 % republiškega povprečnega OD 2 točki - nad 60 % do 80 % republiškega povprečnega OD 1 točka Upošteva se mesečni dohodek na družinskega člana gospodinjstva v letu pred javnim razpisom. V osnovo za izračun dohodka se štejejo vsi dokazljivi dohodki, ki po veljavnih predpisih predstavljajo osnovo za obdavčitev skupnega dohodka občanov. E- Invalidnost, bolezen ali starost v družini dodelitev zamenjava ~~ prisotnost invalidnega, bolnega ali ostarelega člana družine, katerega invalidnost, bolezen ali ostarelost je tolikšna, da sam ne more opravljati dnevnih opravil kot so jemanje hrane, osebna higiena,sprehodi itd. in je značaj bolezni tak, da je zanj potreben lasten prostor 4 točke ~ Prisotnost člana družine kot v prejšnji alinei, le da trajno sam ne more opravljati samo nekaterih dnevnih opravil, a je še zanj vedno potreben lasten prostor 3 točke — Prisotnost člana družine kot v drugi alinei, sam lahko opravlja tista dnevna opravila, da lasten prostor ni nujen, je pa priporočljivo, da ima lasten prostor 2 točki — Invaliden, bolan ali ostarel član družine sicer nima takih težav, zaradi katerih bi se direktno izkazovala potreba po lastnem prostoru, je pa le ta priporočljiv zaradi sekundarnih pojavov, ki so na invalidnost, bolezen in ostarelost navezani (večja vzburljivost, poudarjena potreba po miru) 1 točka RAZLAGA: 2a invalidnega, bolnega ali ostarelega člana družine se šteje °olnik, ki ustreza eni od definicij ter je s prijaviteljem v najdem sorodstvu, to je oče, mati, sin, hči ali posvojen otrok Pr' tem se, kadar gre za duševno ali telesno prizadetega °troka, ki bi ga lahko uvrstili samo v drugo stopnjo, vedno °ceni s prvo stopnjo (torej 4 točke), da bi na ta način na-Slasili potrebo večje pomoči ob težavah, ki so, če je v druži-n' duševno ali telesno prizadet oziroma invaliden otrok in ki ?e še stopnjujejo, če stanovanjski pogoji niso vsaj delno urejeni. E- Čakalna doba p°ložaj na prejšnjih predlanskim predpred- Ptioritetnih listah lani lanskim °d x do x + 10 2 2 2 °d x + 11 do X + 20 1 1 2 °d x + 21 do X + 30 0 1 1 Razlaga,- * = zadnje mesto v prioritetni listi, ko je prosilec še dobil stanovanje “-a vsako od prejšnjih treh let ugotovimo pozicijo, ki jo je delavec imel na prioritetni listi, iz ustreznega polja odčitajo število točk in seštejemo. G. Heterogenost družine dodelitev zamenjava — zakonca in dva ali več otrok različnega spola nad 10 let starosti ali tri generacije v družini 5 točk 10 točk — zakonca in dva ali več otrok različnega spola do 10 let starosti 3 točke 6 točk - zakonca in dva ali več otrok istega spola 1 točka 2 točki - zakonca in en otrok 0 točk 0 točk H. Strokovnost — 1 stopnja 0 točk - 2 stopnja 1 točka - 3. stopnja 2 točki — 4 stopnja 5 točk - 5. stopnja 8 točk - 6. stopnja 12 točk - 7. stopnja 14 točk — 8 stopnja 15 točk 9 stopnja 16 točk I. Skupna delovna doba - do 5 let 0 točk - nad 5 do 10 let 2 točki - nad 10 do 15 let 4 ročke — nad 15 let 8 točk J. Delovni staž v Gorenju - do 1 leti 1 točka - nad 2 do 4 leta 2 točki — nad 4 do 6 let 3 točke - nad 6 do 8 let 5 točk — nad 8 do 10 let 7 točk — nad 10 do 12 let 10 točk — nad 1 2 do 14 let 13 točk - nad 14 do 16 let 14 točk — nad 16 do 18 let 15 točk — nad 18 let 16 točk K. Inovatorstvo - Prijavitelj ima status inovatorja, sprejeti in nagrajeni so trije ali več njegovih inovacijskih predlogov 6 točk - prijavitelj ima status inovatorja, sprejeta in nagrajena sta dva njegova inovacijska predloga 4 točke - prijavitelj ima status inovatorja, sprejet in nagrajen je en njegov predlog 2 točki L. V Gorenju zaposlenih več članov družine - V Gorenju zaposlena oba zakonca ali več članov ožje družine 6 točk - V Gorenju zaposlen samo prijavitelj 0 točk M. Deficitarnost kadrov - deficitarnost kadrov, potrebnih za dela in naloge, ki jih opravlja prijavitelj, je izjemno velika (delavcev takšnega profila praktično ni za dobiti) 6 točk - deficitarnost kadrov za ta dela in naloge je velika, delavce takega profila kot je prijavitelj je možno dobiti le izjemno ali z dodatnim izobraževanjem, ki traja več let 4 točke - deficitarnost kadrov za ta dela je srednja .kadre je težko dobiti, a z dodatnimi napori je to možno o točk Opomba: Oceno poda kadrovski sektor. 8 točk 6 točk 4 točke 2 točki IM. Sodelovanje v IMOV — priznano sodelovanje v NOV pred 9 9.1943 15 točk — internacija pred 9 9 1943 ali vojna sirota, ki je izgubila oba starša v času NOV, v času izgube staršev pa še ni dopolnila 16 let starosti 12 točk — priznano sodelovanje v NOV po 9. 9 1943 in internacija po 9 9 1943 7 točk 2. Skupne osnove in merila za dodelitev posojil novogr nakup Ponder adaptacija A Stanovanjska površina na člana 14 % 13% družine B. Kvaliteta stanovanja 3 5.5 C. Ogroženost zdravja 4 7 D. Socialni položaj 3 5,5 E. Čakalna doba 6 5,5 F. Strokovnost 20 18 G. Skupna delovna doba 7 6 H. Delovni staž v Gorenju 12 11 I Inovatorstvo 4 4 J. V Gorenju zaposlenih več članov družine 9 8 K. Deficitarnost kadrov 5 5,5 L Izprazni družbeno stanovanje (Gorenje) 12 11 M. Sodelovanje v NOV 15 15 (dodatno nad 100 %) A. Stanovanjska površina na člana družine — do 3 m2 14 točk — nad 3 do 6 m2 8 točk — nad 6 do 9 m2 4 točke — nad 9 do 12 m2 2 točki — nad 1 2 m2 0 točk RAZLAGA: (30 člen, točka A) B. Kvaliteta stanovanja novogradnja adaptac nakup (glej tri skupine pomanjkljivosti na str. 3) — dve pomanjkljivosti iz I. skupine 3 točke 6 točk — ena pomanjkljivost iz I in dve iz 11. skupine 3 točke 6 točk — ena pomanjkljivost iz I. in ena iz II. skupine 2 točki 4 točke - dve pomanjkljivosti II. in dve iz III. skupine 2 točki 4 točke — ena pomanjkljivost iz 11. skupine 1 točka 2 točki — dve pomanjkljivosti iz II. skupine 1 točka 2 točki — ena pomanjkljivost iz 11. skupine in dve iz III. skupine 1 točka 2 točki C. Ogroženost zdravja — zakonca z enim ali več otroki 4 točke 8 točk — zakonca brez otrok 2 točki 4 točke — samski delavec 1 točka 2 točki RAZLAGA: (30. člen,točka C) D. Socialni položaj - do 40 % republiškega povprečnega OD 3 točke 6 točk — nad 40 do 60 % republiškega povprečnega OD 2 točki 4 točke - nad 60 do 80 % republiškega povprečnega OD - 1 točka 2 točki Op.: (30 člen, točka D) E. Čakalna doba Položaj za prejšnjih prioritetnih listah lani predlanskim predpredlan-skim od x + 1 do x + 10 2 2 2 od x + 11 do x + 20 1 1 2 od x + 21 do x + 30 0 1 1 Pojasnilo: X = zadnje mesto v prioritetni listi, ki |e še ,,prineslo" dodelitev stanovanja Za vsako od prejšnjih treh let ugotovimo pozicijo, ki jo je delavec imel na prioritetni listi,iz ustreznega polja odčitamo število točk in jih seštejemo. F. Strokovnost - 1. stopnja 0 točk -2. stopnja 1 točka -3. stopnja 2 točki - 4. stopnja 4 točke -5. stopnja 9 točk -6 . stopnja 14 točk -7. stopnja 18 točk -8. stopnja 19 točk -9. stopnja 20 točk G. Skupna delovna doba - do 5 let 0 točk - nad 5 do 10 let 2 točki - nad 10 do 15 let 4 točke - nad 15 let 7 točk H. Delovni staž v Gorenju - do 2 leti 1 točka - nad 2 do 4 leta 3 točke - nad 4 do 6 let 4 točke - nad 6 do 8 let 6 točk - nad 8 do 10 let 7 točk - nad 10 do 12 let 8 točk - nad 12 do 14 let 9 točk - nad 14 do 16 let 10 točk - nad 16 do 18 let 11 točk - nad 18 let 12 točk I. Inovatorstvo — prijavitelj ima status inovatorja, sprejeti in nagrajeni so trije ali več njegovih inovacijskih predlogov 4 točke — prijavitelj ima status inovatorja, sprejeta in nagrajena sta dva njegova inovacijska predloga 3 točke — prijavitelj ima status inovatorja, sprejet in nagrajen je en njegov predlog 2 točki J. V Gorenju zaposlenih več članov družine — V Gorenju zaposlena oba zakonca ali več članov ožje družine 9 točk — V Gorenju zaposlen samo prijavitelj 0 točk K. Deficitarnost kadrov — deficitarnost kadrov, potrebnih za dela in naloge, ki jih opravlja prijavitelj, /e izjemno velika (delavcev takšnega profila praktično ni za dobiti) 6 točk - deficitarnost kadrov za ta dela in naloge je velika, delavce takega profila kot je prija- vitelj.je možno dobiti le izjemoma ali z dodatnim izobraževanjem, ki traja več let 4 točke ~ deficitarnost kadrov za ta dela je srednja, kadre je težko dobiti zaradi prevelikih potreb v regiji 2 točki Opomba: Oceno poda Kadrovski sektor L- Izprazni družbeno stanovanje (last Gorenja) 12 točk M. Sodelovanje v NOV — priznano sodelovanje v NOV pred 9. 9. 1943 15 točk ~ internacija pred 9.9. 1943 ali vojna sirota, ki je izgubila oba starša v času NOV, v času izgube pa še ni dopolnila 16 let starosti 12 točk ~ priznano sodelovanje v NOV po 9 9 1943 in internacija po 9. 9 1943 7 točk 3- Dodeljevanje posojil 32. člen V obliki posojil se delavcu dodeljujejo sredstva v skladu s sprejetim planom reševanja stanovanjskih potreb in sicer kot: ~ združeno namensko varčevanje, ~ posojilo za dokončanje oziroma adaptacijo ali revitalizacijo stanovanjske hiše ali nakup stanovanja oziroma stanovanjske hiše, ~ posojilo za toplifikacijo in komunalno ureditev pri za četku gradnje ali že dograjene stanovanjske hiše Sredstva se ne morejo uporabljati za gradnjo ali adaptacijo Počitniških ali turističnih sob. a- Združeno namensko varčevanje 33. člen Delavcu se dodeli posojilo kot udeležba v združenem namenskem varčevaniu za: ~~ nakup etažnega ali zadružnega etažnega stanovanja ali stanovanjske hiše, ~~ gradnjo individualne stanovanjske hiše v lastni režiji ali preko stanovanjske zadruge, ~ adaptacijo ali revitalizacijo lastnega stanovanja ali stanovanjske hiše v lasti delavca. 34. člen P°sojilo za združeno namensko varčevanje se dodeli sskle-P°m komisije oziroma pristojnega organa z naslednjimi pogoji: da delavec varčuje neprekinjeno najmanj 24 mesecev ali irna sklenjeno pogodbo z banko o vezavi sredstev, " obrestna mera in rok vračanja posojila se določita v skladu z bančnimi pogoji, " v primeru, da je prosilcev več kot je po planu predvidenih sredstev.se upošteva prednostni red na podlagi točkovanja po istih kriterijih kot so za dodeljevanje kreditov za dokončanje stanovanjskega objekta, adaptacijo ali nakup lastnega stanovanja " maksimalna vsota posojila se določi upoštevaje standardno stanovanjsko površino, ki lahko znaša pri stanovanju ali stanovanjski hiši največ 90 m2 stanovanjske površine z upoštevanjem stanovanjske površine, ki pripada Prosilcu glede na število članov družine po družbenem dogovoru. s°ta vseh posojil je lahko: " 80 % pri nakupu etažnega stanovanja od končne cene, " ^5 % pri zadružni gradnji stanovanjske hiše,od povprečne gradbene cene v občini, ki jo določi SIS, ' 60 % pri gradnji individualne stanovanjske hiše v lastni režiji, ~~ 60 % pri adaptaciji ali revitalizaciji lastniškega stanovanja ali stanovanjske hiše od predračunske vrednosti nedo končanih del, če s tem reši svoj stanovanjski problem V maksimalno vsoto posojil, ki jih delavec lahko dobi, se vštejejo vsa stanovanjska posojila za objekt, ne glede nato, kdo jih je dobil Izjeme pri odstopanju od stanovanjske površine glede na število družinskih članov se upoštevajo v primeru: — težja bolezen v družini — več generacij v družini — invalidnost, kar se določa z uradnim potrdilom. Delavec, ki ima v lasti ali gradi počitniško hišo, ne more dobiti posojila za gradnjo hiše, adaptacijo ali nakup lastnega stanovanja ali stanovanjske hiše Dodeljeni krediti se revalorizirajo z upoštevanjem gradbene cene m2 stanovanjske površine v preteklem letu v občini Velenje Revalorizacija se opravi za obdobje zadnjih 5 let. b. Posojilo za dokončanje ali adaptacijo lastne stanovanjske hiše ali nakup lastnega stanovanja 35. člen Delavcu se dodeli posojilo za: — dokončanje gradnje ali adaptacijo oziroma revitalizacijo stanovanjske hiše ali lastnega stanovanja, — pri nakupu lastnega stanovanja ali lastne stanovanjske hiše Višina odobrenega zneska se določi v skladu s planom stanovanjske gradnje, pod pogoji, določenimi v 36 členu tega pravilnika in na podlagi točkovanja po skupnih osnovah in merilih, določenih v 31. členu tega pravilnika. 36 člen Posojilo iz predhodnega člega za dokončanje gradnje lastne stanovanjske hiše ali nakup lastnega stanovanja se dodeli pod pogojem: — da je delavec zagotovil 70 % predračunske vrednosti za nakup stanovanju ali hiše in ima sklenjeno prodajno pogodbo, — da je gradnja stanovanjske hiše v najmanj 3 gradbeni fazi (pokrita hiša, brez vzidanega stavbnega pohištva) — rok vračila posojila do 20 let, odvisno od višine posojila — obrestna mera 5 % 37. člen Posojilo za adaptacijo ali revitalizacijo stanovanjske niše ali lastnega stanovanja se dodeli za uvedbo, obnovo ali zamenjavo gradbenih konstrukcij, elementov, instalacij, sa nitarne opreme ali izvedbo ogrevanja, za povečanje stano vajske površine ali prostorov brez stanovanjske opreme z upoštevanjem stanovanjske površine na člana po družbenem dogovoru Starost objekta ne sme biti nižja od 10 let po vselitvi, kar se ugotavlja s potrdilom o stalnem bivališču, razen ko gre za povečanje stanovanjske površine v okviru standardov c. Posojilo za toplifikacijo ali komunalno ureditev 38. člen Posojilo za toplifikacijo ali komunalno ureditev lastne sta novanjske hiše se dodeli ob pogoju, da gre za prvo ureditev toplifikacije ali komunalne ureditve ob pričetku gradnje ali urejanje v že zgrajenem naselju. 39. člen Delavec mora ob prijavi na razpis za pridobitev kredita po 32. členu tega pravilnika predložiti: — izpisek iz zemljiške knjige, — gradbeno dovoljenje oziroma dovoljenje za adaptacijo s priloženim overjenim predračunom nedokončanih del. - overjeno prodajno pogodbo o nakupu stanovanja ali sta novanjske hišo. - izjavo o vseh prejetih posojil, - ostale listine in dokazila o izpolnjevanju pogojev po določbi tega pravilnika, ki pa se konkretizirajo z javnim razpisom 40. člen Višina sredstev po namenu porabe za dodelitev kredita se določi z letnim planom Upoštevajo se ločene prioritetne liste, in sicer: prioritetna lista za novogradnjo in nakup ter prioritetna lista za adaptacijo Pri enakem številu točk ima prednost tisti prosilec, ki ima daljši delovni staž v Gorenju. Delavec, imetnik stanovanjske pravice družbenega stanovanja, ki je v lasti Gorenja, se mora če pridobi posojilo po 35. členu tega Pravilnika, izseliti iz družbenega stanovanja v roku, določenem v posojilni pogodbi in v skladu s pogoji vsakokratnega razpisa. Posojilna pogodba v smislu prejšnjega odstavka je podlaga za vložitev tožbe za deložacijo V primeru namenske porabe posojila je delavec dolžan v roku 6 mesecev vrniti celotno posojilo z veljavnimi zakonitimi obrestmi. 4. Postopek dodeljevanja posojil 41. člen Posojila se dodelijo delavcu, ki gradi, revitalizira, adaptira ali kupuje hišo oziroma stanovanje. Pri presoji oddaljenosti od sedeža TOZD. DS oziroma enovite DO upošteva pristojni organ smotrnost dodelitve Pri tem upošteva smotrnost oddaljenosti z vidika možnosti organiziranja prevoza na delo in razumne odsotnosti delavca z doma. 42. člen Sklep o javnem razpisu za posojilo sprejme delavski svet TOZD, DS oziroma enovite DO, o dodelitvi pa odloča organ,določen s statutom 43. člen Po dodelitvi posojila sklene delavec pogodbe s TOZD, DS oziroma enovito DO, ki mu je posojilo dodelila, v skladu z bančnimi pravili. V pogodbi, ki jo sklene delavec se tudi zaveže, da bo vrnil TOZD, DS oziroma enoviti DO neodplačani znesek odobrenega posojila, če mu preneha delovno razmerje: — za znesek posojila do 750 000 din pred petimi leti neprekinjenega dela v TOZD, DS oziroma enoviti DO, — za znesek posojila od 750.000 do 2.000.000 din pred osmimi leti neprekinjenega dela v TOZD, DS oziroma enoviti DO, — za znesek posojila nad 2.000.000 din pred 10 leti neprekinjenega dela v TOZD, DS oziroma enoviti DO. Za neprekinjeno delo v katerikoli TOZD, DS oziroma enoviti DO se smatra delovni staž delavca od dneva sklenitve delovnega razmerja dalje in v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v Gorenje SOZD. Delavec je dolžan, ne glede na način prenehanja delovnega razmerja, razen, če mu delovno razmerje preneha zaradi starostne ali invalidske upokojitve, vrniti neodplačani znesek kredita v enkratnem znesku v roku 6 mesecev od dneva prekinitve delovnega razmerja z 8 % obrestmi, če s predpisom ni določeno drugače. Znesek posojila iz drugega odstavka tega člena se revalo-zira z višino zneskov. 5. Skupno reševanje stanovanjskih potreb delavcev z drugo OZD 44. člen Če je zakonec delavca Gorenja zaposlen v drugi OZD, ki ni članica Gorenje SOZD, se lahko njegov stanovanjski prob- lem rešuje skupai s to OZD m sicer tako da obe OZD združita sredstva za skupen nakup ah izgradnjo stanovanja po načelu vzajemnosti oziroma reševanja stanovanjskih vprašanja za deficitarne kadre. 45. člen V primeru skupnega reševanja stanovanjskega problema delavca z drugo OZD so možni naslednji načini skupnega reševanja: - da TOZD, DS oziroma enovita DO prispeva denarna sredstva manj kot 50 % vrednosti stanovanja, druga OZD pa preskrbi stanovanje in ga dodeli, - da TOZD. DS oziroma enovita DO priskrbi stanovanje n ga dodeli, druga OZD pa prispeva denarna sredstva najmanj 50 % vrednosti stanovanja, - da obe OZD prispevata vsak 50 % vrednosti stanovanja in se sporazumeta o pravici do dodelitve. Sredstva se lahko vplačajo oziroma prejmejo kot nepovratna, kot odkup dela stanovanja, v obliki kredita ali z brezplačnim prenosom stanovanja kot deleža druge OZD. 46. člen Za skupno reševanje stanovanjskih potreb z drugo OZD se uporabljajo enake osnove in merila za dodelitev in zamenjavo stanovanj in se oblikuje posebna prioritetna lista po določbah tega pravilnika. 47. člen Delavec, ki poda prijavo za skupno reševanje stanovanjskih potreb z drugo OZD, mora ob vložitvi prijave poleg ostalih dokazil predložiti tudi izjavo OZD, kjer je zaposlen njegov zakonec, da je pripravljena skupno reševati njegov stanovanjski problem, in na kakšen način. 48. člen V primeru skupnega reševanja morata obe OZD skleniti pismeni sporazum, v katerem poleg določitve deležev, vrste stanovanja itd. določita tudi, katera OZD bo stanovanja dodelila in obveznost povračila deležev v primeru prenehanja delovnega razmerja enega ali drugega zakonca ter pravice razpolaganja s stanovanjem v zvezi s tem 49. člen V primeru, da do sklenitve sporazuma med obema OZD oziroma do realizacije plačila denarnih sredstev ne pride v roku 3 mesecev od dneva dokončnega oblikovanja prioritetne liste, pristojni organ v TOZD, DS oziroma enovite DO analizira pogoje, ki so pri prosilcu do takrat izpolnjeni in sprejme sklep, da se upošteva prijava delavca, naslednjega na prioritetni listi. IX. REŠEVANJE STANOVANJSKIH POTREB DELAVCEV NA OSNOVI SOLIDARNOSTI 50. člen TOZD, DS oziroma enovita DO bomo v primerih, naštetih v tem pravilniku, reševale stanovanjske potrebe delavcev na osnovi solidarnosti. Za primere, upravičene do solidarnosti dodelitve, bomo šteli naslednje: — upokojitev delavca zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni, — reševanje stanovanjskega problema družine delavca TOZD, DS oziroma enovite DO, ki je umrl zaradi posledic nesreče pri delu, pa se njegov problem ne more rešiti na drugačen način, — delavcu, ki je ostal brez stanovanja zaradi elementarne nesreče (poplava, požar, itd.), — če se delavcu rodi troje ali več živorojenih otrok istočasno in nima rešenega stanovanjskega vprašanja, — v primeru nastopa težje bolezni. O dodelitvi solidarnostnega stanovanja odloča svet za stanovanjsko gospodarstvo, ki mora predhodno pridobiti mne nje osnovne organizacije sindikata in socialne službe DSSP Število in vrsto solidarnosti stanovanj določimo v skup nem planu. X. REŠEVANJE STANOVANJSKIH POTREB DELAVCEV. KI SO POSEBNEGA POMENA 1. Kadrovska stanovanja in krediti 51. člen TOZD, DS oziroma enovite DO bomo sredstva iz drugega odstavka 8 člena namenile za reševanje kadrovskih potreb v obliki kadrovskih stanovanj in kadrovskih kreditov Višino sredstev ter število in strukturo stanovanj bomo določili v planskih aktih in v skladu s planom kadrov TOZD, DS oziroma enovite DO 52. člen Kadrovska stanovanja in kadrovski krediti so oblike reševanja kadrovskih vprašanj za tista dela in naloge, ki jih ni otožno zasesti, ne da bi se kandidatom zagotovil kredit aH stanovanje TOZD. DS oziroma enovita DO bomo za zagotavljanje upravičenosti do kadrovskega stanovanja ali kredita uporabili s tem pravilnikom določene kriterije. Delavski svet TOZD, DS oziroma enovite DO zagotovi stopnjo deficitarnosti v skladu z letnim planom kadrov, upoštevaje naslednje osnove: — če gre za kandidate specialiste za določena področja dela, ~ če gre za kandidate s posebno strokovnostjo in izkušnjami na določenih poslih, ~~ če gre za kandidate, ki sklepajo delovna razmerja na podlagi javnega razpisa in pogojujejo sklenitev delovnega razmerja z dodelitvijo stanovanja, pa gre za dela in naloge poslovodnega značaja ali dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, — izjemoma tudi delavci, ki so že v delovnem razmerju v TOZD, DS oziroma enoviti DO in opravljajo dela in naloge posebnega pomena za razvoj TOZD, DS oziroma enovite DO ali nove programe. 2a dodelitev kadrovskih stanovanj in kreditov se oblikuje posebna prioritetna lista. Nedodeljena kadrovska stanovanja v tekočem poslovnem ^etu si TOZD. DS oziroma enovite DO medsebojno izposojajo po načelu vzajemnosti. Upravičenost do kadrovskih stanovanj in dodelitev kredita se ugotavlja po naslednjih osnovah in merilih: ^ ■ Kriteriji in njihova teža: Tek. št. Kriterij najvišje možno št. točk % Ponder 1 ■ Izobrazba 30 16 2 - Nivo del in nalog ^ • Specifične delovne 40 22 izkušnje 15 8 ^•Specialna znanja 15 8 Skupna delovna doba 10 5 ■ Starost 20 11 ^ Velikost družine 15 8 ° Deficitarnost kadra 40 22 185 točk 100 % 2 Stopnjevanje kriterijev in definicije stopenj ] • Izobrazba ' - magisterij ali doktorat = 30 točk i. ~~ visoka strokovna izobrazba = 25 točk '3~- višja strokovna izobrazba = 15 točk A - srednja strokovna izobrazba— specialni profili = 7 točk 2. Nivo del in nalog, za katere delavca sprejemamo 1 PO SOZD 40 točk 2. PO DO, vodje DS 30 točk 3. pomočniki predsednika PO, vodje TOZD, vodje DS in DO 22 točk 4. vodja sektorja 16 točk 5. vodja oddelka 11 točk 6. samostojno razvojno—raziskovalno delo 9 točk 3. Specifične delovne izkušnje 1 . specifična praksa v ustrezni delovni organizaciji oziroma instituciji v inozemstvu — nad 1 leto 15 točk 2 specifična praksa v ustrezni delovni organizaciji oziroma instituciji doma — nad 1 leto 12 točk 3. specifična praksa v ustrezni delovni organizaciji oziroma instituciji v inozemstvu — nad 0,5 do 1 leto 8 točk 4. specifična praksa v ustrezni delovni organizaciji oziroma instituciji doma nad 0.5 leta 5 točk 5. specifična praksa v ustrezni delovni organizaciji oziroma instituciji v inozemstvu — nad 1/4 do 1/2 leta 4 točke 6. specifična praksa v ustrezni delovni organizaciji oziroma instituciji doma nad 1 /4 do 1 /2 leta 3 točke 7 brez specifične prakse 0 točk 4 Specialna znanja 1 — aktivno znanje dveh ali več svetovnih jezikov 15 točk 2 — aktivno znanje enega in pasivno znanje enega svetovnega jezika; ZT registracija, pravosodni izpit, strokovni izpit iz stroke za ta dela in naloge, ki so predmet kadrovskega stanovanja 14 točk 3— pasivno znanje dveh svetovnih jezikov 10 točk 4 — pasivno znanje enega svetovnega jezika 4 točke Definicija pasivnega znanja: Pasivno znanje se prizna, če kandidat ob pomoči slovarja, brez posebnih težav, bere in razume oziroma uporablja strokovno literaturo (svoje stroke). 5. Skupna delovna doba 1. do 1 leto 2 točki' 2. nad 1 leto do 2 leti 4 točke 3. nad 2 do3 leta 6 točk 4 . nad 3 do 4 leta 8 točk 5. nad 4 leta 10 točk 6. Starost 1. do 30 let 15 točk 2. nad 30 do 35 let 20 točk 3. nad 35 do 45 let 15 točk 4. nad 45 let 10 točk 7. Velikost družine 1. samski Otočk 2. zakonca brez otrok 9 točk 3. zakonca z 1 otrokom 11 točk 4. zakonca z 2 otrokoma 13 točk 5. zakonca s 3 ali več otroki 15 točk 8. Deficitarnost kadrov - delavcev takega profila kot je delavec ...........praktično ni mogoče dobiti 40 točk - delavce takega profila kot je delavec ...........je zelo težko dobiti 30 točk - delavce takega profila kot je delavec ...........je težje dobiti kot delavce drugih profilov istega izobrazbenega nivoja 15 točk 2 Službena stanovanja 53. člen Pravico do dodelitve službenega stanovanja imajo delavci, ki opravljajo dela in naloge, ki so vezane na časovno omejen mandat ali pa projektno nalogo, trajajočo določen čas Dodelitev službenega stanovanja opravi delavski svet TOZD, DS oziroma enovite DO na predlog sveta za stanovanjsko gospodarstvo. Število izločenih službenih stanovanj določimo v skupnem planu 54. člen Naloge oziroma opravila, za katera se dajejo v uporabo službena stanovanja, opredelimo v skupnem planu po določbah tega pravilnika 55. člen Koristnik službenega stanovanja za to stanovanje ne pridobi stanovanjske pravice Za koriščenje stanovanja je dolžan plačevati nadomestilo za koriščenje, najmanj v višini stanarine. O koriščenju službenega stanovanja sklene TOZD, DS oziroma enovita DO in koristnik posebno pogodbo 56 člen Delavec - koristnik službenega stanovanja — se je dolžan skupaj s člani svoje družine iz stanovanja izseliti, ko mu poteče mandat oziroma rok, do katerega je morala biti projektna naloga končana 57 člen Oprema službenega stanovanja je osnovno sredstvo TOZD, DS oziroma enovite DO. za katero se dela in naloge, ki zahtevajo takšno rešitev, opravljajo Pri morebitni zamenjavi TOZD. DS oziroma enovite DO se napravi primo predajni zapisnik opreme, ki se brezplačno prenese na no vega lastnika XI. POSTOPEK ZA REŠEVANJE STANOVANJSKIH POTREB DELAVCEV 1 Postopek 58 člen Oddelek za stanovanjsko gospodarstvo DSSP kontinuirano spremlja, evidentira in sproti v skladu z določbami tega pravilnika ocenjuje potrebe vseh delavcev za dodelitev stanovanja oziroma posojila Sklep o javnem razpisu sprejme delavski svet TOZD, DS oziroma enovite DO na predlog sveta za stanovanjsko gospodarstvo. Javni razpis traja 1 5 dni. Prijave za dodelitev stanovanja oziroma posojila se vložijo ali podajo ustno v oddelku za stanovanjsko gospodarstvo DSSP Na podlagi ugotovljenih podatkov, pridobljenih dokazil itd. komisija za reševanje stanovanjskih potreb TOZD, DS oziroma enovite DO ugotavlja prioritetne liste. Upravičenost do dodelitve stanovanja oziroma posojila se ugotavlja v času javnega razpisa, najmanj enkrat letno. 59. člen Predloge prednostnih list za dodelitev stanovanja oziroma posojil pripravi oddelek za stanovanjsko gospodarstvo DSSP ter jih predloži v potrditev. Prednostne liste se objavijo v internem glasilu. 60. člen Na osnovi sprejetih prednostnih list prejme vsak prosilec sklep o stopnji upravičenosti do stanovanja oziroma po- sojila z navedbo števila zbranih točk. Zoper sklep je dopusten ugovor na delavski svet v roku 15 dni od dneva vročitve 61. člen Na podlagi tako ugotovljenih prioritetnih list (ko je pritožbeni rok končan) svet za stanovanjsko gospodarstvo določi skupne prednostne liste Komisija za reševanje stanovanjskih potreb TOZD, DS oziroma enovite DO v skladu z ugotovljenim minimalnim stanovanjskim standardom dodeljuje stanovanja oziroma posojila 62. člen Stanovanja v družbeni lasti oziroma stanovanjska posojila se dodeljujejo delavcem z odločbo o dodelitvi stanovanja oziroma posojila Odločba o dodelitvi stanovanja oziroma posojila mora biti obrazložena in objavljena na oglasni deski. 63. člen Zoper odločbo o dodelitvi stanovanja oziroma posojila lahko vloži v 15 dneh od dneva vročitve ugovor na delavski svet vsak, kdor meni, da je kršen njegov interes in da mu po tem pravilniku pripada stanovanje oziroma posojilo 64 člen Delavec, ki mu je bilo dodeljeno posojilo, sklene s TOZD, DS oziroma enovito DO posebno pogodbo 65. člen Če se delavec v roku 30 dni od dneva vročitve odločbe o dodelitvi stanovanja in obvestila službe za stanovanjsko gospodarstvo DSSP o vseljivosti stanovanja ne vseli v dodeljeno stanovanje, se šteje, da se je delavec odpovedal stanovanjski pravici. Komisija za reševanje stanovanjskih potreb delavcev TOZD, DS oziroma enovitih DO po ugotovitvi navedenih okoliščin razveljavi odločbo o dodelitvi stanovanja XII VARSTVO PRAVIC DELAVCEV 66 člen Delavec uresničuje varstvo svojih pravic pri delavskem svetu 67. člen Delavec ima pravico vložiti zahtevo za preizkus odločitve komisije za reševanje stanovanjskih potreb delavcev pri delavskem svetu v 1 5 dneh od dneva vročitve odločbe Delavski svet je dolžan zahtevo delavca rešiti najkasneje v 30 dneh od dneva, ko je bila vložena 68. člen Delavec ima pravico biti navzoč, ko se obravnava njegova zahteva in lahko navede dejstva, ki so pomembna za odločanje Ko delavski svet odloča o delavčevi zahtevi, je dolžan zahtevati mnenje sindikata. 69. člen Če delavski svet ne odloči o delavčevi zahtevi v 30 dneh od vložitve zahteve oziroma, če delavec z odločitvijo ni zadovoljen, ima v nadaljnjih 30 dneh pravico podati zahtevek za sodišče združenega dela. XIII. SESTAVA IN PRISTOJNOSTI KOMISIJE ZA REŠEVANJE STANOVANJSKIH POTREB DELAVCEV 70. člen O dodelftvi in zamenjavi stanovanj, sofinanciranju z drugo OZD ter o dodelitvi posojil za gradnjo, nakup ali adaptacijo odloča komisija za reševanje stanovanjskih potreb dedcev oziroma organ, ki je določen s statutom TOZD, DS oziroma enovite DO 71. člen Komisijo oziroma drug pristojen organ imenuje delavski svet na predlog osnovne organizacije sindikata. Komisija šteje pet članov, njihov mandat pa traja dve leti. Komisija izvoli iz svoje sredine predsednika in namestnika predsednika. Komisija sprejema odločitve z večino glasov vseh članov Delavski svet sprejme poslovnik o delu komisije 72. člen Komisija ima naslednje pristojnosti: ~ sprejema prednostno listo upravičencev za dodelitev, zamenjavo in sofinanciranje stanovanj, za dodelitev posojil za novogradnjo, adaptacijo in nakup, - odloča o posameznih pravicah delavcev s področja dodeljevanja sredstev za stanovanjske namene, ~ opravlja druge zadeve, določene s samoupravnim sporazumom in tem pravilnikom. XIV. GOSPODARJENJE S STANOVANJSKIM FONDOM 73. člen Delavcu, imetniku stanovanjske pravice, se odpove stanovanjsko razmerje, če: ~ uporablja stanovanje v nasprotju z določili tega pravilnika ali aktov skupnosti stanovalcev in pri tem nastaja v stanovanju, skupnih prostorih ali napravah po njegovi krivdi škoda, " ne plača stanarine in drugih obveznosti po predpisih o stanovanjskem gospodarstvu 3 mesece zaporedoma ali 3 mesece v zadnjih dveh letih, če ni dogovorjen daljši rok, " sam ali drug stanovalec uporablja stanovanje na tak način, da stanovalca v drugem stanovanju ovira v mirni uporabi stanovanja. Komisija za reševanje stanovanjskih potreb delavcev mora v 30 dneh po prejemu zahtevka skupnosti stanovalcev odločiti, ker v nasprotnem primeru sama krije vse stroške iz prvega odstavka tega člena. 74. člen Če imetnik stanovanjske pravice iz neopravičenih razlogov Pe uporablja stanovanja več kot 6 mesecev, komisija za reševanje stanovanjskih potreb delavcev sprejme sklep o pričetku postopka za nasilno izselitev. Irr|etniku ne pripadajo niti najnujnejši prostori. 75. člen Če se število uporabnikov stanovanja zmanjša tako, da površina stanovanja 2—kratno presega površino, določeno z V - členom tega pravilnika, se imetniku stanovanjske pravice odpove stanovanjsko razmerje v tem stanovanju. Dobiti se mu mora spremenjenim okoliščinam primerno stanovanje. To opravi komisija za .reševanje stanovanjskih Potreb delavcev. Vsi stroški bremenijo stanodajalca. 76. člen Č.e ima imetnik stanovanjske pravice v lasti prazno dru-Z|nsko stanovanjsko hišo ali stanovanje, mu komisija za reševanje stanovanjskih pravic delavcev odpove stanovanj-sko razmerje Če družinska hiša še ni dograjena, potrdi odpoved sodišče in določi izpraznitveni rok. Pri tem upo steva vse okoliščine primera (rok dograditve, premoženj-sko stanje, dobljena posojila). 77. člen Komisija za reševanje stanovanjskih potreb delavcev lahko 7.5 odpove stanovanjsko razmerje tudi, če delavcu preneha delovno razmerje pri TOZD, DS oziroma enoviti DO: — po lastni izjavi, razen v primeru upokojitve, — po njegovi krivdi, — in to samo v roku treh mesecev po pravnomočnosti odločitve o prenehanju delovnega razmerja, seveda, če imetnik ne izpolnjuje zakonskih pogojev 78. člen Nihče od imetnikov stanovanjske pravice ne sme brez do voljenja stanovanjskega organa in hišnega sveta preurejati podstrešnih, kletnih in drugih skupnih prostorov v stanovanjski hiši v družbeni lastnini. 79. člen Brez soglasja komisije za reševanje stanovanjskih potreb delavcev in skupnosti stanovalcev ni možno izvrševati spre memb na stanovanjskih prostorih ter opremi in napravah v stanovanju, ki so sestavni del stanovanja. 80. člen Komisija za reševanje stanovanjskih potreb delavcev lahko odpove stanovanjsko razmerje imetniku, če: — odda celotno stanovanje v podnajem ali ga uporablja za poslovne namene brez soglasja, — odda stanovanje v zakup za opravljanje poslovne dejav nosti, — odda stanovanje v podnajem brez soglasja TOZD , DS oziroma enovite DO 81. člen Delavec lahko kljub prekinitvi delovnega razmerja ostane v stanovanju, če ima 10 let efektivne delovne dobe in od tega najmanj 5 let pri TOZD, DS oziroma enoviti DO. 82. člen Delavci TOZD, DS oziroma enovite DO lahko zamenjajo svoje stanovanje za stanovanje drugega imetnika stanovanjske pravice stanovanja v družbeni lastnini. 83. člen Zamenjava stanovanj ni dovoljena, če: — se nekatera od stanovanj po odločbi pristojnega organa namerava porušiti — je stanovanje v hiši, za katero je vložena zahteva za razla stitev, — je kateremu od menjajočih odpovedano stanovanjsko razmerje, — kateri od imetnikov stanovanjske pravice dejansko ne izvrši menjave, če po izvršeni zamenjavi ne uporablja stanovanja najmanj 6 mesecev, če gradi stanovanjsko hišo ali ima sklenjeno kupoprodajno pogodbo za stanovanje 84. člen Imetnika stanovanjske pravice skleneta pogodbo o zamenjavi v pismeni obliki. Po en izvod odstavita TOZD, DS oziroma enoviti DO ter SIS in skupnosti stanovalcev Predhod no morata dobiti soglasje komisij za reševanje stanovanjskih potreb delavcev. XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 85. člen Delavec osebno odgovarja za točnost in resničnost podatkov, ki jih vnese v prijavo ali ustno poda v oddelku za stanovanjsko gospodarstvo v zvezi s prijavo za dodelitev stanovanja oziroma posojila. Če se ugotovi, da je delavec podal netočne ali neresnične podatke v smislu predhodnega odstavka z namenom pridobitve prednosti pri dodeljevanju stanovanja oziroma posojila, se to šteje kot kršitev delovne obveznosti v smislu 1986 — številka 18 določil pravilnika o delovnih razmerjih Če prijava temelji na neresničnih podatkih ali dejstvih, se takšna prijava ne obravnava oziroma ne upošteva v prioritetni listi za tekoče leto. 86. člen Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se izvedejo po enakem postopku kot se sprejema pravilnik Ta pravilnik stopi v veljavo osmi dan po objavi na oglasni deski, potem ko ga sprejmejo delavci na referendumu OSNUTEK V skladu z 42. členom Samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za reševanje stanovanjskih potreb delavcev, so delavci DO Servis po, Titovo Velenje in delavci DO Commerce, p o., Titovo Velenje - terenski del, na referendumu.............sprejeli naslednje OSNOVE IN MERILA ZA DOLOČANJE PREDNOSTNEGA REDA STANOVANJSKIH POTREB DELAVCEV 1. Osnove in merila za pridobitev stanovanjske pravice, zamenjavo stanovanja in sofinaciranje 1 člen Prednostni red upravičencev do dodelitve stanovanja bomo določali upoštevajoč naslednje osnove: A. Stanovanjska površina na člana družine B. Kakovost stanovanja C. Ogroženost zdravja Č. Socialni položaj D. Invalidnost, bolezen ali starost v družini E. Čakalna doba F. Heterogenost družine G. Strokovnost H. Skupna delovna doba I. Delovni staž v Gorenju J. Inovatorstvo K. V Gorenju zaposlenih več članov družine L. Deficitarnost kadrov 10% 2 4 3 4 6 5 18 10 18 6 8 6 2. člen Za vsako v prejšnjem členu navedenih osnov določimo naslednja merila in enotno razlago določenih pojmov. A. Stanovanja površina na člana družine: — do 3 m2 10 točk — nad 3-6 m2 6 — nad 6-9 m2 4 — nad 9 — 12 m2 2 — nad 12 m2 0 RAZLAGA: 1. Za člane družine se štejejo otroci in posvojenci, dokler se šolajo oziroma tako dolgo, kot veljajo splošna družbena merila, po katerih uživajo status odvisnega člana družine, ki ga preživljajo starši. Za člana družine veljajo tudi starši prijavitelja oziroma njegovega zakonskega tovariša, vendar samo pod pogojem, da le-ti zaradi zdravstvenih razlogov ali splošne oslabelosti trajno niso sposobni živeti sami zase in niso v delovnem razmerju. Takšno stanje je treba dokazati z uradnim potrdilom, ki ga izda ustrezna pooblaščena ustanova. 2. Vdove z otroki, vdovci z otroki, razvezani z otroki, matere samohranilke in očetje samohranilci se po osnovi obravnavajo, kot da živijo v zakonski skupnosti še z dru gim zakoncem. 3. Samski delavci, stari več kot 32 let in samske delavke, stare več kot 30 let, z najmanj 5 leti neprekinjene delovne dobe v TOZD ali DSSS udeleženki tega pravilnika.se obravnavajo enako kot delavci iz prejšnjega odstavka te razlage. 4 Uradno zdravniško potrdilo o nosečnosti nad 4 mesece velja, kot da je otrok rojen Potrdilo mora biti izdano v času razpisnega roka, izdati pa ga mora zdravstvena ustanova na osnovi izvida ginekologa. 5. V stanovanjsko površino se štejejo sobe, kuhinja, utiliti, hodniki v stanovanju, sanitarije, shramba v stanovanju, balkoni, lože, terase (zmanjšani s kol. F) 6. Delavcu, ki živi ločeno od družine, se točke po tej osno vi določijo iz razmer, v katerih stanuje on osebno. 7. Če delavec stanuje v stanovanjskih prostorih, kjer uporablja sanitarije in pomožne prostore kot souporabnik, se le-ti ne štejejo v stanovanjsko površino, temveč se upošteva čista stanovanjska površina. 8. Če prosilec nima svojega prostora (spi v dnevni sobi, kuhinji itd., ki jo uporabljajo tudi ostali stanovalci), se za točkovanje šteje stanovanjska površina prostora, kjer spi, razen če spi v kuhinji. V tem primeru se kuhinjska površina razdeli med vse uporabnike. B. Kvaliteta stanovanja I. Skupina pomanjkljivosti — ni vodovoda, — ni kopalnice (tudi ne za souporabo), — WC izven zgradbe, — stanovanja ni mogoče ogrevati na običajen način, ker ni dimnika in tudi ne centralne kurjave. II. Skupina pomanjkljivosti — nima kuhinje, vendar je prijavitelj poročen — nima spalnice, vendar je prijavitelj poročen in ima vsaj enega otroka — nima WC in kopalnice, ali pa ju lahko koristi v souporabi z drugimi. III. Skupina pomanjkljivosti — stanovanje je kletno — stanovanje je podstrešno — stanovanje je temno — stanovanje je vlažno, a zdravje ni ogroženo, — stanovanje je težko ogrevati (slabo izolirano, prepih, mr- zel pod itd.), — dve pomankljivosti iz I. skupine 2 točki — ena pomanjkljivost iz I. in dve iz 11. skupine 2 — ena pomanjkljivost iz I. in ena iz II. skupine 1 — dve pomanjkljivosti iz II. in dve iz III. skupine 1 C. Ogroženost zdravja — zakonca z enim ali več otroki 4 točke — zakonca brez otrok 2 točki — samski delavec 1 točka 1. Stanovanjske razmere lahko ogrožajo zdravje z več vidikov: — gradbeno—statični vidik, ki vključuje konstrukcijske pomanjkljivosti in gradbeno statično dotrajanost, kar se odraža v nevarnosti zruškov, nevarnih nagibih sten, nevarnih dostopih do stanovanja po konstrukcijsko pomanj- kljivih stopnicah, podiranju strehe itd ' medicinsko-higienski vidik, ki vključuje pomanjkljivosti kot so velika vlaga, hud prepih, nemožnost učinkovitega ogrevanja — nerojeni otroci se pri tem kriteriju ne upoštevajo — ogro žanje stanovanjskih razmer mora biti podano v času javnega razpisa in ne v prihodnosti, — za čas trajanja (2 leti in več) je treba predložiti kot dokaz potrdilo oziroma prijavo stalnega bivališča v stanovanju, o katerem prosilec zatrjuje, da ogroža zdravje, ~ komisijski ogled stanovanjskih razmer se opravi pri prosilcih, ki stanujejo v takšnih razmerah nad 2 leti (razvidno iz prijave o stalnem bivališču), ker do 2 let ne dobijo po tem kriteriju nobenih točk in je ogled ne glede na do ločilo točke 3 nepptreben. — da stanovanjske razmere ogrožajo zdravje, se z medicin-sko-higienskega vidika šteje, če prosilec z ustreznim zdravniškim spričevalom dokaže, da je on ili ožji člani družine bolan in je bolezen v vzročni zvezi 1 mov.inje 2- Če prijavitelj navede, da stanovanjske razmere, v katerih živi, ogrožajo zdravje stanovalcev, je obvezen komisijski ogled stanovanjskih razmer Organ, določen v samoupravnem splošnem aktu udele ženke, v ta namen imenuje tričlansko komisijo za ogled in oceno stanovanjskih razmer, ki jo sestavljajo: - gradbeni delavec, katerega najnižja dopustna izobrazba je srednja tehniška šola gradbene smeri, - socialni delavec, katerega najnižja dopustna izobrazba je višja šola za socialne delavce, - predstavnik sindikata, ki mora svoje delo združevati pri udeleženki tega pravilnika. 3 Tudi pri tem kriteriju velja razlaga pod kriterijem A, 1 2. in 3 točka. prostoru, je pa le ta priporočljiv zaradi sekundarnih pojavov, ki so na invalidnost, bolezen in ostarelost navezani (večja vzburljivost, poudarjena potreba po miru) 1 točka RAZLAGA: Za invalidnega, bolnega ali ostarelega člana družine se šteje bolnik, ki ustreza eni od definicij ter je s prijaviteljem v najožjem sorodstvu, to je oče, mati, sin, hči ali posvojen otrok Pri tem se, kadar gre za duševno ali telesno prizadetega otroka, ki bi ga lahko uvrstili samo v drugo stopnjo, vedno oceni s prvo stopnjo (torej 4 točke), da bi na ta način naglasili potrebo večje pomoči ob težavah, ki so, če je v družini duševno ali telesno prizadet oziroma invaliden otrok in ki se še stopnjujejo, če stanovanjski pogoji niso vsaj delno ure jeni. F. Čakalna doba Položaj na prejšnjih prioritetnih listah lani predlanskim predpred- lanskim od x do x + 10 2 2 2 od x + 11 do x + 20 1 1 2 od x + 21 dox + 30 0 1 1 RAZLAGA: x = zadnje mesto v prioritetni listi, ko je prosilec še dobil stanovanje Za vsako od prejšnjih treh let ugotovimo pozicijo, ki jo je delavec imel na prioritetni listi, iz ustreznega polia odčitamo število točk in seštejemo. G. Heterogenost družine D. Socialni položaj ~ do 40 % republiškega povprečnega OD 3 točke ~ nad 40 % do 60 % republiškega povprečnega OD 2 točki ~ nad 60 % do 80 % republiškega povprečnega OD 1 točka Upošteva se mesečni dohodek na družinskega člana gospodinjstva v letu pred javnim razpisom. V osnovo za izračun dohodka se štejejo vsi dokazljivi dohodki, ki po veljavnih Predpisih predstavljajo osnovo za obdavčitev skupnega dohodka občanov. E Invalidnost, bolezen ali starost v družini " prisotnost invalidnega, bolnega ali ostarelega člana družine, katerega invalidnost, bolezen ali ostarelost je tolikšna, da sam ne more opravljati dnevnih opravil kot so jemanje hrane, osebna higiena, sprehodi itd. in je značaj bolezni tak, da je zanj potreben lastni prostor ~ Prisotnost člana družine kot v prejšnji alinei, le da trajno sam ne more opravljati samo nekaterih dnevnih opravil, a je še zanj vedno potreben lasten prostor " Prisotnost člana družine kot v drugi alinei, sam lahko opravlja tista dnevna opravila, da lasten prostor ni nujen, je pa priporočljivo, da ima lasten prostor ~~ Invaliden, bolan ali ostarel član družine sicer nima takih težav, zaradi katerih bi se direktno izkazovala potreba po lastnem - zakonca in dva ali več otrok različnega spola nad 10 let starosti ali tri generacije v družini 5 točk — zakonca in dva ali več otrok različnega spola do 10 let starosti 3 točke - zakonca in dva ali več otrok istega spola 1 točka - zakonca in en otrok 0 točk H. Strokovnost — 1 stopnja 0 točk — 2. stopnja 1 točka — 3 stopnja 3 točke — 4. stopnja 7 točk — 5 stopnja 9 točk — 6 stopnja 13 točk - 7 stopnja 15 točk — 8. stopnja 17 točk - 9 stopnja 18 točk 1. Skupna delovna doba — do 5 let 0 točk - nad 5 do 10 let 3 točke - nad 10 do 15 let 5 točk — nad 15 let 10 točk J. Delovni staž v Gorenju - do 1 leti 1 točka — nad 2 do 4 leta 2 točki - nad 4 do 6 let 3 točke — nad 6 do 8 let 5 točk - nad 8 do 10 let 8 točk — nad 10 do 12 let 11 točk — nad 12 do 14 let 14 točk - nad 14 do 16 let 15 točk — nad 16 do 18 let 16 točk — nad 18 let 18 točk 4 točke 3 točke 2 točki 2-5. 1986 — številka 18 K. Inovatorstvo — Prijavitelj ima status inovatorja. sprejeti in nagrajeni so trije ali več njegovih inovacijskih predlogov 6 točk — prijavitelj ima status inovatorja, sprejeta in nagrajena sta dva njegova inovacijska predloga 4 točke — prijavitelj ima status inovatorja, sprejet in nagrajen je en njegov predlog 2 točki L. V Gorenju zaposlenih več članov družine — V Gorenju zaposlena oba zakonca ali več članov ožje družine 8 točk — V Gorenju zaposlen samo prijavitelj 0 točk M. Deficitarnost kadrov — deficitarnost kadrov, potrebnih za dela in naloge, ki jih opravlja prijavitelj, je izjemno velika (delavcev takšnega profila praktično ni za dobiti) 6 točk — deficitarnost kadrov za ta dela in naloge je velika, delavce takega profila kot je prijavitelj je možno dobiti le izjemno ali z dodatnim izobraževanjem, ki traja več let 4 točke — deficitarnost kadrov za ta dela je srednja .kadre je težko dobiti, a z dodatnimi napori je to možno Otočk Opomba: Oceno poda kadrovski sektor. 2. Osnove in merila za dodelitev posojil 3 člen Prednostni red upravičencev do dodelitve posojil za nakup, novogradnjo in adaptacijo stanovanja v zasebni lasti, bomo določili upoštevajoč naslednje osnove: A- Stanovanjska površina na člana družine 10% B: Kvaliteta (kakovost) stanovanja 2 C: Ogroženost zdravja 4 Č: Socialni položaj 3 D: I nvalidnost, bolezen, starost v družini 4 E: Čakalna doba 6 F: Heterogenost družine 5 G: Strokovnost 18 H: Skupna delovna doba 10 I: Delovni staž v Gorenju 18 J: Inovatorstvo 6 K: Delovna uspešnost 8 L: Deficitarnost kadrov 6 4 člen Za vsako v prejšnjem členu navedenih osnov, določimo naslednja merila in enotno razlago določenih pojmov: A: Stanovanjska površina na člana družine — do 3 m2 10 točk — nad 3—6 m2 6 — nad 6—9 m2 4 — nad 9-12 m2 2 — nad 12 rri2 0 RAZLAGA: (2. člen, točka A) B: Kvaliteta (kakovost) stanovanja I skupina pomanjkljivosti — ni vodovoda, — ni kopalnice (tudi ne za souporabo). — WC izven zgradbe, — stanovanja ni mogoče ogrevati na običajen način, ker ni dimnika in tudi ne centralne kurjave 11, skupina pomanjkljivosti — nima kuhinje, vendar je prijavitelj poročen. - nima spalnice, vendar je prijavitelj poročen in ima vsaj enega otroka, - nima WC in kopalnice, ali pa jo lahko koristi v souporabi z drugimi. III skupina pomanjkljivosti - stanovanje je kletno, - stanovanje je podstrešno, - stanovanje je temno, - stanovanje je vlažno, a zdravje ni ogroženo, - stanovanje je težko ogrevati (slabo izolirano, prepih, mrzel pod itd.) - dve pomanjkljivosti iz I. skupine 2 točki - ena pomanjkljivost iz I. in dve iz 11. skupine 2 - ena pomanjkljivost iz I in ena iz 11. skupine 1 - dve pomanjkljivosti iz II in dve iz III. skupine 1 C: Ogroženost zdravja - zakonca z enim ali več otrok 4 - zakonca brez otrok 2 - samski delavec 1 RAZLAGA- (2. člen. točka C) Č: Socialni položaj - do 40 % rep povprečnega OD 3 točke - nad 40 % do 60 % rep. povprečnega OD 2 točki - nad 60 % do 80 % rep. povprečnega OD 1 točka Upošteva se mesečni dohodek na družinskega člana gospodinjstva v letu pred javnim razpisom. V osnovo za izračun dohodka se štejejo vsi dokazljivi dohodki, ki po veljavnih predpisih predstavljajo osnovo za obdavčitev skupnega do hodka občana. D: I nvalidnost, bolezen, starost v družini — prisotnost invalidnega bolnega ali ostarelega člana družine, katerega invalidnost, bolezen ali ostarelost je tolikšna, da sam ne more opravljati dnevnih opravil, kot so jemanje hrane, osebna higiena, sprehodi, itd in je značaj bolezni tak, da je zanj potreben lastni prostor 4 točke — prisotnost člana družine kot v prejšnji alinei le, da trajno sam ne more opravljati samo nekaterih dnevnih opravil, a je še vedno zanj potreben lasten prostor 3 točke — prisotnost člana družine kot v drugi alinei, sam lahko opravlja tista dnevna opravila, da lasten prostor ni nujen, je pa evidentno, da je priporočljivo da ima lasten prostor 2 točki — invaliden, bolan ali ostarel član družine sicer nima takih težav, zaradi katerih bi se direktno izkazovala potreba po lastnem prostoru, je pa le ta priporočljiv zaradi sekundarnih pojavov, ki so na invalidnost, bolezen in ostarelost navezani (večja vzburljivost, poudarjena potreba po miru ). 1 točka RAZLAGA: (2 člen, točka D) E: Čakalna doba Položaj na prejšnjih prioritetnih listah lani predlanskim pred—predlan od x do x + 10 2 2 2 od x + 11 do x + 20 1 1 2 od x + 21 do x + 30 0 1 1 RAZLAGA: (2 člen, točka E) F: Heterogenost družine — zakonca in dva ali več otrok različnega spola nad 10 let starosti ali tri generacije v družini 5 točk — zakonca in dva ali več otrok različnega spola do 10 let starosti 3 točke — zakonca in dva ali več otrok istega spola 1 točka — zakonca in en otrok 0 točk G: Strokovnost ~ 1. stopnja 0 točk - 2. stopnja 1 točka ~ 3. stopnja 3 točke - 4. stopnja 7 točk ~ 5. stopnja 9 točk - 6. stopnja 13 točk ~ 7. stopnja 15 točk - 8. stopnja 17 točk - 9 stopnja 18 točk H: Skupna delovna doba - do 5 let 0 točk - nad 5 do 10 let 3 točke - nad 10 do 15 let 5 točk - nad 15 let 10 točk I: Delovni staž v Gorenju - do 2 leti 1 točka - nad 2 do 4 leta 2 točki - nad 4 do 6 let 3 točke ~ nad 6 do 8 let 5 točk ~ nad 8 do 10 let 8 točk - nad 10 do 12 let 11 točk - nad 12 do 14 let 14 točk - nad 14 do 16 let 15 točk - nad 16 do 18 let 16 točk - nad 18 let 18 točk J: Inovatorstvo ~ prijavitelj ima status inovatorja, sprejeti in nagrajeni so trije ali več njegovih inovacijskih Predlogov 6 točk ~ prijavitelj ima status inovatorja, sprejetega in nagrajena sta dva njegova inovacijska predloga 4 točke ~ prijavitelj ima status inovatorja, sprejet in nagrajen je en njegov predlog 2 točki K: Delovna uspešnost Delovno uspešnost ugotavljamo po podatkih o doseženih koeficientih uspešnosti (KU). Osnova po kateri ocenjujemo delavca iz tega naslova je dolženi povprečni koeficient uspešnosti v preteklem letu ^r'_ režijskih delavcih se upošteva povprečni koeficient us Pešnosti posamezne organizacijske enoto, kjer delavec dela doseženi KU v % točke 91-100 3 101 —110 5 n 1 in več 8 k: Deficitarnost kadrov deficitarnost kadrov, kakršni so potrebni za dela jn naloge, ki jih opravlja prijavitelj, je izjemno velika 'delavcev takšnega profila praktično ni za dobiti) 6 točk ~ deficitarnost kadrov za ta dela in naloge, je velika, delavce takega profila kot je prijavitelj je možno dobiti izjemno ali z dodatnim izobraževanjem, ki traja več 4 točke deficitarnost kadrov za ta dela je srednja, kadre je težko dobiti, a z dodatnimi napori je to možno 0 točk Opomba: Oceno poda kadrovski sektor gorenje rotemp ©poema Delavci tozda Pohištva so po nekaj sušnih letih na področju investicij pred nedavnim nabavili nekaj strojev, od katerih je največja pridobitev numerično krmiljen rezkar. Nov stroj Pred nekaj dnevi so v tozdu Pohištvo Gorenja Notranja oprema dobili prvi računalniško vodeni rezkar japonske proizvodnje. Stroj bo rezkal vrata prihodnjih kuhinjskih elementov. Pomeni velik napredek pri njihovi izdelavi in prvi stik s prihod njo informacijsko tehno logijo. Vsi se zavedamo, da bomo Iv z nadaljnjimi vlaganji sredstev v sodobna in tehnično ■ zelo izpopolnjena osnovna sredstva dosegali rezultate, ki bodo zanimivi tudi za kupce na MALI NOGOMET V Rdeči dvorani so pred kratkim odigrali zadnja srečanja A in B lige v malem nogometu V A ligi je zmagala ekipa Gorenje Commerce z 12 točkami, kolikor jih ima tudi ekipa PPT I , vendar slabšo razliko v zadetkih Na tretjem mestu je Galvana z 9 točkami. 4 Tehnolo ška oprema z 8. na 5 mestu RKS I . 6. DSSP. in 7. ZHT Plastika, vsi s 4 točkami, osma je ekipa PTT II, ki skupaj s Plastiko zapu ščata ligo A V B ligi je zmagal Servis s 14 točkami, 12 točk ima Tehnološka oprema II oba pa sta se uvrstila v prvo ligo (A) V B ligi sledijo: 3 Profesionalna elektronika II. 9 točk, 4 ZHT Vzdrževanje 7. 5. Štedilniki 7,6 ZHT Hladilniki 1 in 8. RKS II / 1 točko. V A ligi je bil najboljši strelec Hu-darin s 15 zadetki, sledijo Miljko- zahtevnih tujih ter tudi doma čem trgu. Oboji zahtevajo vi soko kakovost, ki pa je glede na ceno dosegljiva le na tak način Sodobna tehnologija pa zahteva tudi visok in kakovosten osebni prispevek ter predvsem pravilen odnos do delovnih sredstev, saj jim na ta način podaljšamo življenjsko dobo Želim, da bi z razvojem teh nološkega procesa rudi nada iievali po začeti poti in bi lahko spet kmalu napisali, da smo kupili naslednji računal niško voden/stroj. Emil Movh vič (oba PTT) s 14, Dokič s 13. Vres in Mrkonjič z 11 , Kronovšek m Stevanovič z 10, Denomk Omerovič Razdevšek m Šehič . 8. Zajc s 7, Nezič s 6. Arslanovu Puklič in Alihodžič s 5. Kikič Goršek, Perše, Djurovič. Lepirica in Josič s 4, Oder, Bašič. Toma Žič. Dedič in Bujan s 3, Pušnik. Hliš, Jerčič. Mohorko, Ftic, Prostran , Carlo, Slememk , Jošt in Me dič s po 2 zadetkoma V B ligi pa so bili najboljši strelci: Kurnik 1 2, Plevnik m Šemenc 1 1 , Kurež. Duh Z in Čehč 10, Založnik, Sadič m Čirič 9, Krofi m Herlah 8, Milosavljevič, Vrabič. Golob m Milovanovič 7, Lončarič 6. Musfafič. Karič, Rogelj in Čoka ra 5, Kovačič in Bajc 4, Kar lovčec. Mijatovič. Tominšek, Ko vačevič. Oder, Rajkovič. Žerjav, Bahtič. Sladič Jazbec Hudover nik, Grudnik m Frangež po 3 zadetke, Duh. S , Smonkar, Luka-vačkič. Pujkič, Brmovšek m Gor. janc po 2 zadetka. Šport in rekreacija Osebni dohodki Delavski sveti tozdov in delovnih skupnosti Gorenja v Titovem Velenju so konec aprila obravnavali in sprejeli predlog spremembe vrednosti enote enostavnega dela in vreo-nosti enote minulega dela. TaKo bodo za obračun osebnega dohodka za mesec april (izplačilo 12. maja) veljale naslednje vrednosti: VEED=240,60 din bruto VEMD= 14,10 din bruto Neto vrednost se bo dejan sko spremenila nekoliko manj, saj so se ta mesec povečali tudi prispevki iz osebnega dohodka in to od 29,59 % na 30,14 %. Ta višina prispev kov velja za delavce, ki stanu jejo v občini Velenje, za de lavce iz drugih občin so višine prispevkov nekoliko drugačne. Regres za letni oddih Delavski sveti tozdov in delovnih SKupnosti so konec aprila dobili v obravnavo in sprejemanje tudi predlog za spremembe osnove za izračun mase sredstev za regres za letni dopust. Po določilih Pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo je bila doslej ta osnova 45 % poprečnega mesečnega osebnega dohodka na delavca v gospodarstvu SR Slovenije v prvih devetih mesecih preteklega leta. Na podlagi novega družbenega odgovora o oblikovanju in delitvi dohodka ter sredstev za osebne dohodke in skupno porabo pa se ta osnova lahko spremeni. To smo storili tudi v Gorenju. Masa sredstev za regres za letni dopust se bo tako oblikovala v višini 50 % poprečne- Kljub povečani vrednosti enote enostavnega in minulega dela, bo osebni dohodek za mesec april nekoliko nižji kot je bil za marec. Prejšnji mesec smo namreč dobili iz plačano kvartalno stimulacijo, obračunano za prvo četrtletje 1986. Tako bo osebni dohodek nekoliko nižji, bo pa višji kot bi bil osebni dohodek za marec brez kvartalne stimulacije. Predlog povečanja vrednosti enote enostavnega in minulega dela je bil oblikovan na podlagi rezultatov dela in go spodarjenja v prvem četrtletju in aprilu. Rezultati gospodarjenja ne dosegajo načrtovanih, zato povečanje VEED in VEMD ne more biti znat nejše. Res je, da smo načrto vane cilje postavili visoko. To da višje osebne dohodke nam bodo omogočili le visoki re zultati dela in gospodarjenja Zato morajo biti zahtevno postavljeni cilji spodbuda za še boljše in kakovostnejše de lo in gospodarjenje. VIŠJI PRISPEVKI IZ OSEBNEGA DOHODKA V aprilu so začele veljati tudi nove, višje prispevne stopnje iz osebnih dohodkov, ki so za različne občine seveda različne. Tako je nova zbirna stop nja za občino Celje 29,66 %, za Velenje 30,14 %, Ravne na Koroškem 29,93 %, Slovenj Gradec 29,20 %, Žalec 28,59 % in za Mozirje 30,05% ga mesečnega osebnega dohodka na delavca v gospodarstvu SR Slovenije v celotnem letu 1985 Takšna osnova je ugodnejša. Pomeni, da bomo lahko prejeli višji regres kot bi ga sicer. Merila za delitev sredstev za regres za letni dopust se pri tem ne bodo spreminjala. Osnova je še vedno delavčev osebni dohodek v preteklem letu v primerjavi s poprečnim osebnim dohodkom v Sloveniji ter število in starost delavčevih otrok. Konkretna višina regresa za letni dopust bo, tako kot prejšnja leta, za različne delavce različna — pač glede na višino delavčevega osebnega dohodka v preteklem letu in število in starost otrok. Podrobneje bomo o tem pisali v sredini maja, ko bo verjetno že tudi znana vrednost točke za izračun regresa. Računamo, da bi regres lahko izplačali proti koncu meseca maja. Prvomajski izlet V soboto, 3. maja, se je vrnilo na svoje domove 159 nasmejanih in žago relih Gorenjčanov in članov njihovih družin. V Paviljonih Verudela so preživeli tri praznične dneve. Oddelek za rekreativno in kulturno dejavnost je tudi letos organiziral in vodil prvomajsko počitnikovanje, to krat v počitniškem naselju Paviljoni Verudela v Puli. Vabimo V petek, 9 maja ob 19 30, v knjižnici Titovo Velenje, predstava amaterskega gledališča Titovo Velenje - Miguel de Cervantes: Dva jezičneža. Sobota, 10. maj, ob 19.30 v dvorani glasbene šole Titovo Velenje, koncert zbora Akademije za glasbo iz Ljubljane, dirigent Janez Bole. Vstopnina 200 din. Torek, 13 maja ob 18. uri v Prisrčno slovo Zabelil ga je z obilico rekreativne ponudbe. Udeležba na kegljišču, igriščih za mini golf, odbojko, mali nogomet, namizni tenis in tenis ter na strelišču je bila velika, tudi pokriti bazen je bil izkoriščen. Mnogi so se namočili tudi v morju, ki je v tem času še dokaj hladno, a neusmiljena vročina je terjala ohladitev. Vtisi so lepi, aktiven počitek pa zagotovilo za delovni elan v obdobju do letnih dopu stov. dvovarni glasbene šole Harmonikarski večer. Sreda, 14. maja ob 19.30, dvorana glasbene šole, Nocoj pa, oh, nocoj... Slavnostni koncert MPZ Svoboda Šo štanj. Vstopnina 200 din. Četrtek, 15. maj ob 19.30, knjižnica Titovo Velenje: Razgovor s publicistom Bojanom Štihom o aktualnih vpra ša nji h kulture. V tozdu Štedilniki so se pred nedavnim od sodelavk poslovile Ljudmila Kostajnšek, Marija Ortl in Katica Špegel. Vsako slovo je težko, a še težje, če moraš v upokojitev prej, preden se iztečejo delovna leta. Ljudmila Kostajnšek je v Gorenju delala polnih štirinajst let, skupno pa ima 24 let dela. Tudi Katica Spegel je morala v invalidsko upokojitev. V Gorenju pa je delala polnih šestnajst let. Starostno pa se je upokojila Marija Ortl, ki je bila zvesta Gorenju kar dobrih dvaindvajset let. Ob slovesu so sodelavkam pripravili prisrčno slovo. INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organi: Izdajateljski svet — predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika. Srečko Kranjc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1986. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne, 23. 1. 1974.