0 zemljišnih bukvah. Kakor boste v poročilu 18. seje dež, zbora v denešnjem listu brali, je dež. zbor sprejel vladni načrt, kako nove zeniljišne bukve napraviti. Stvar je sama ob sebi tako važna, da moramo o njej še posebe na tem mestn spiegovoriti. — Zemljišne knige imajo dvojin namen: razvidno storiti nepremakljivo premoženje vsakega posestnika, in — vsled tega — vtrditi resnični (realni) kredit al up, kterega je premoženje vredno. Sedanje zemljišne knige so v takem stanju, da ne služijo več ne euemu ne drugemu namenu, kakor najdete v poročilu omenjene seje. — Dobro uredjene zemljišne knige morajo biti nekaki konto currente, tekoči poatev premoženja, ki ga kaže vsako po»estvo. To namerjava nova postava o napravi z. kn. Po predpisu §. 2. se mora v nje vpisati vse nepremakl jivo premoženje in vsaka pravica, kiae (po §. 298. drž. prava) k nepremakljivim večem šteje.*) Izvzeta so le posestva, ki ae 1) atejejo (po §. 287. drž. pr.) k javnemu al občinskemu imetku,***) 2) spadajoča k posesti železniškega podvzetja in 3) apadajoča med zemljiača, na kterib se ruda kopa, ki iraajo posebne, rudokopne knige. Razen teh treb stvari moiajo po piedpisu nove postave zemljiaue bukve obsegati vse drugo neprem. premoženje in dejanske (realne) pravice vsacega po- *) To so take p avice, ki so navezane na poseot nepremakljive stvari; če imaš, n. pr. ob vodi posestvo, kteremu gre mlinska pravica. **) To so stvari, ki so državljanom lo v rabo prepuščeno, n. pi\ ceste, velike in majhne reke. m >rskt) loke (pristaniščai, morski bregovi. — Če se pa, n. pr. cesta razdere iu srenjčanom v last izroči, spadajo tudi ovi zemljišni deli k imetku, ki je za vkniženje. sestnika tako, da se na prvi pogled jasno vidi stan vsega njegovega premoženja. Iz tako uredjenib zemljišnih knig pa izvira druga, velika korist za posestuika: javniup al kredit, ki služi upnikom za bipoteko ali v nepremakljivo zastavo za posojeno gotovino, za ktero  posestnik svoj imetek zastavi. Bolj ko je zemljišna kniga vredjena, ložej in bolj ceno tudi poseMuJli v potrebi gotovine v zajem dobi, ker ni  tTe*e> dolgo po zeml. bukvab stikati in vec izpiakov delati. Dveh reči pa že zdaj posestnike opominjarno : Prvič da naj nobeden ne misli, da se nove zemljišne knige zato napravljale bodo, da bi se vsakemu ložje veči davek naložil. To je cel6 kriva misel! Kakor berete ob koncu poročila 18. seje, je dcž. zbor odločno vladi naznanil sklep (resolucijo), da se naj pozvedovanja za napravo novih z. kn. po kastralnih srenjab se le tačas začnejo, ko bo prenaredba zemljišnega davka (kar se ravno zdaj dela) že dovraena. — Drugič pa opominjamo, da, kadar pride do naprave novib z. kn., skrbite za to, da se vam zeniljisča, ki so morebiti po raznih katastralnih sreujab raztresena, vkupaj povzamejo pod ime lastnikovo in na enem listu. To dopušča nova postava (§. 4.) in je silno važno, posebno pri manjših posestnikih. Kedar je namreč treba hipofeke za posojiln, alj če odstopi oča posestvo svojemu sinu, hoče pa za se, za iuater in morebiti še drugim otrokom izgovorjene pravice bipotekarno vknižiti, je treba tudi toliko izpiskov, kolikor je različnib, vkniženih delov (Grundbucbskorper.) Več ko jib je torej na raznib mestib v zemlj. knigab, več je tudi dela pii izpisovanju in torej tudi več stroškov za strauko. — Slednjič je vkupno vpisanje raznih zemljišnib delov tudi zato svetovati, ker je to vsaj nekoliki pomoček zoper labkomiselno razkosovanje zemljišča. Kar je v lepi celoti skupaj vpisauo, se človeku vendar le mili razbijati; če je pa tu en kos, taru eu kos vknižeu, ee da človek ložje pregovoriti, da odda kos za kosom. — Dodajmo ae, da so dobro uredjene zemljisne knige najboljši pomoček zoper navadne prepire o lastnini, da spodbujajo posestnika, zloževati in zloženo varovati itd., bode gotovo vsakdo vesel in rad pripomagal, da se bode prevažni posel prav dobro dognal.