IZDAJA: Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze v Ljubljani; revija izhaja ob finančni podpori Kulturne skupnosti Slovenije UREDNIŠKI SVET: Vlado Benko, Vladimir Bračič, Zvone Dragan, Nace Golob, Silva Jereb, Polde Kejžar, Andrej Kirn, Peter Klinar, Martin Košir, Stane Kranjc, Marjan Lah, Albin Mahkovec, Zdravko Mlinar, Breda Pavlič, Emil Roje, Janko Rup-nik, Nada Sfiligoj, Majda Strobl, Va-nek Šiftar, Ivo Tavčar, Niko Toš, Peter Toš, Lojze Vezočnik, France Vreg, Boris Ziherl PREDSEDNIK UREDNIŠKEGA SVETA: Stane Kranjc UREDNIŠKI ODBOR: Adolf Bibič, Savin Jogan, Stane Juž-nič, Bogdan Kavčič, Marko Kerševan, Boris Majer, Boštjan Markič, Tomo Martelanc, Mojca Murko-Drčar, Oto Norčič, Ciril Ribičič, Vlado Vodopivec GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: Adolf Bibič OBLIKOVALEC: Jure Cihlaf LEKTORJA: Mojca Močnik, Rastko Močnik UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Ljubljana, Titova cesta 102, tel. 341-589 in 341-461 int. 232 5-6 NAROČNINA: Za posameznike: letna 50 din, polletna 25 din; za organizacije: letna 80 din; za Študente: letna 40 din; za tujino: letna 120, posamezen izvod 12 din; v prosti prodaji je cena enojne številke 6 din, dvojne 10 din TEKOČI RAČUN: 50102-603-48090 Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo — za revijo Teorija in praksa; devizni račun FSPN: 50100-620-00133-32040-10-646 — za revijo Teorija in praksa ROKOPISI: Rokopise sprejema uredništvo do 20. v mesecu. Maksimalni obseg uvodniških člankov je do 10 novinarskih strani, za članke in razprave do 20 strani, za poglede, glose, komentarje do 10 strani, za prikaze, recenzije do 5 strani. Nenaročenih rokopisov ne vračamo. TISK: CGP »Delo«, Ljubljana, Titova cesta 35 TEORIJA IN PRAKSA revija za družbena vprašanja, let. 10, it. 6-6, str. 361—592, Ljubljana, maj-junlj 1973 vsebina * UVODNIK: ADOLF BIBIČ: je Aktualnost teori-363 USTAVNE SPREMEMBE: BOŠTJAN MARKIČ: Ustava in družba 369 JOSIP GLOBEVNIK: Značaj in struktura zvezne ustave 378 IVAN KRISTAN: Skupščinski sistem_v federaciji 390» ČAZIM SADIKOVIČ: Delegatsko n3F čelo iz vidika interesov 408 JOŽE ZAKONJŠEK: Plan in planiranje v novi ustavi 414 BOJAN ZABEL: Pravno-organizacijske oblike združenega dela v ustavnih spremembah 421 CIRIL RIBIČIČ: Samoupravne interesne skupnosti 429« FEDOR TOMINŠEK: Kje in kaJfo uresničuje delavec po novi ustavi svoj materialni interes? MILAN GASPARI: človekove svoboščine in pravice, dolžnosti in odgovornosti v osnutku nove ustave 447 SAVIN JOGAN: Položaj in vloga občine in krajevne skupnosti v osmjK kih novih ustav 452 MARTIN KOŠIR: Medobčinsko sodelovanje 457 MAJDA STROBL: Družbena ureditev v Ljubljani MIHA WOHINZ: Sodstvo in javno tožilstvo v osnutku besedila ustave SR Slovenije 471 ZAMEJSKI SLOVENCI: JANKO JERI-GORAZD KUŠEJ: Slovenska narodna skupnost v Italiji (II) 476 POGLEDI, KOMENTARJI: MITJA ROTOVNIK: Vrednotenje učiteljevega dela 505 ADOLF BIBIČ: O etiketiranju 508 IVAN HVALA: Množična občila in raziskovalni dosežki 511 DANICA PURG: Zdomci in naš tisk 513 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE: JOŽE ŠTER: Motiviranost za družbeno izobraževanje 516 PROBLEMI EKONOMSKEGA SISTEMA: CVETA MLAKAR: Vprašanja tržnega gospodarstva v našem sistemu 524 DEŽELE V RAZVOJU: STANE JUŽNIČ: Izhodišča in metode v proučevanju dežel v razvoju 529 MEDNARODNI ODNOSI: MOJCA DRČAR-MURKO: Evropska konferenca o varnosti in sodelovanju 543 TIT DOBERSEK: Neuvrščenost v spremenjenem svetu 550 SOCIALISTIČNA MISEL PO SVETU: Lukacs o Leninu 563 PRIKAZI, RECENZIJE: BREDA PAVLIC: Posvetovanje o teoretičnem delu v ZKJ 576 KARL KORSCH: Materialistično pojmovanje zgodovine (R. Rizman) 582 BIBLIOGRAFIJA KNJIG IN ČLANKOV: 586 Avtorski sinopsisi 591 TEORIJA IN PRAKSA revija za družbena ..vprašanja, let. 10, št. 5-6, str. 361—592, Ljubljana, maj-junij 1973 CONTENTS ADOLF BIBIC: Topicality of Theory 363 CONTITUTIONAL AMENDMENTS: BOŠTJAN MARKIC: Constitution and Society 369 JOSIP GLDBEVNEK: Characteristic and Structure of ste Federal Constitution 378 IVAN KRISTAN: Assembly System in the Federation 390 CAZIM SADIKOVIC: The Principle of Delegates from the Point of View of Interests 408 BOJAN ZABEL: Legal-Organizational Forms of United Labour in Constitutional Amendments 421 CIRIL RIBIČIČ: Self-Government Interest Groups 429 FEDOR TOMINŠEK: Where and How the Worker Realizes his Material Interest according to the New Constitution 439 MILAN GASPARI: Man's Liberties and Rights, Obligations and Responsibilities in the New Constitution Draft 447 SAVIN JOG AN: The Position and Role of Communes and Local Communities in the New Constitution Drafts 452 MARTIN KOSIR: Cooperation among Communes 457 MAJDA STROBL: Social Order in Ljubljana 462 MIHA WOHINZ: The Courts and Public Prosecution in the Draft Text of the New Constitution of the Socialist Republic of Slovenia 471 SLOVENES LIVING ABROAD: JANKD JERI-GORAZD KUSEJ: Slovene National Community in Italiy (II) 476 VIEWS, COMMENTS: MITJA ROTOVNIK: Evalution of Teacher's Work 505 ADOLF BIBIC: On Labeling 508 IVAN HVALA: The Results of Research Work in Mass Communication Means 511 DANICA PURG: People Temporarily Employed Abroad and Our Press 513 EDUCATION: JOŽE ŠTER: Motivation for Social Education 516 PROBLEMS OF ECONOMIC SYSTEM: CVETA MLAKAR: Problems of Economy of Goods in Our System 524 DEVELOPING COUNTRIES: STANE JUZNIC: Starting-points and Methods in Research concerning the Developing Countries 529 INTERNATIONAL RELATIONS: MOJCA DRČAR-MURKO: European Conference on Security and Cooperation 543 TIT DOBERSEK: Nonalignment in the Changed World 550 SOCIALIST THOUGHT IN THE WORLD: Luk&cs on Lenin 563 COAEPXAHHE AAOAb® EHEHH: OS aKTyaABHocTH TeopHH 363 KOHCTHTYIiHOHHblE H3MEHEHHH: EOHITflH MAPKIM: KoHcraTyuHja h ofimecTBo 369 HOCHII TAOEEBHHK: XapaKTep h CTpyKTypa eAepaAiHofi kohcthtv-mm 378 HBAH KPHCTAH: CHCTeMa CKynmHH b paMKax opMbi oSteAHneHHoro ipyaa b kohcthtvuhohhux H3MeHeHHHX 421 HHPHA PHEHtffl1!: CaxioynpaBHue coApv«ecTBa no HHTepecaM 429 4>EAOP TOMHHIIIEK: Iac h KaK pa-SoMini ocymecTBAaeT caoft MaTepHaAb-HLiii HHTepec no hoboA kohcthtv-uhh 439 MHAAH TACIIAPH: CboSoam h npaBa, 06«3aHH0CXH H OTBeTCTBeHHOCTb MeAO- BeKa b npoeKTe hoboA kohcthtv-uhh 447 CABHH HOrAH: IloAojKeHHe h poab o6mHHH H MeCTHOro COAPY»ecTBa B npoeKTax hobhx kohcthtvuhh 452 MAPTHH KOIIIHP: Me»06mHHH0e co-TpYAHHMeCTBO 457 MAHAA CTPOEA: 06mecTBeHHOe VCTpoHCTRO aiosaahbi 462 MHXA BOXHHU: CyAoycTpoftCTBo h npoKypaTypa b npoeKTe TeKCTa koh-cthtyuhh CP caobenhh 471 CAOBEHUbl 3ATPAHHUEK: flHKO EPH — TOPA3A KYIIIEH: CAO-BencKoe HanHOHajVBHoe c0apy»ectb0 b htaahh (2) 476 B3rA3IAbI, KOMMEHTAPHH: MHTH POTOBHHK: OueHKa pagoTH y^hreaefl 505 AAOAb® EHBHM: O HaKAeflKe apAti-KOB 508 HBAH XBAAA: HccAeAOBaTeAiirae ao-cthxehhh b opraHax neqam 511 AAHHUA nYPr: Hanm pa6o izhaja iz prepričanja, da se ustava ujema z obstoječimi družbeno-ekonomskimi in družbenopolitičnimi razmerji, da naj bo torej odsev M obstoječega stanja v družbi, hkrati pa tudi sredstvo, ki odpira per- ^ spektivo nadaljnemu družbenemu razvoju. Po tej zamisli — in reči moramo, da so jo spoštovala vsa naša ustavna besedila od leta 1946 do sedanjih osnutkov zvezne ustave in republiških ustav iz leta 1973 — ustava torej odseva obstoječe odnose, vendar jih ne uklepa; do razumne stopnje se uveljavlja tudi njena programska narava. Ustava iz leta 1946 je uzakonila pridobitve narodnoosvobodilnega boja in je odsevala takratne neposredne porevolucijske odnose. Prva jugoslovanska ustava je že nosila kali neposrednega sodelovanja delovnih ljudi in družbene spodbude, čeprav je bila zaradi takratnih zgodovinskih razlogov (zlasti maloštevilnosti delavskega razreda in trdoživosti kapitalističnih prvin), ki so zahtevali, da utrdimo mladi revolucionarni sistem, v svojem temelju vendarle etatistična. Družba, ki se hitro spreminja, tudi sorazmerno hitro spreminja svoje družbenoekonomske in politične institucije. Odmik od stalinističnih pojmovanj o vlogi države v prehodnem obdobju in spremembe v strukturi jugoslovanske družbe so ob zgledni zavzetosti zavestnih subjektivnih sil omogočile, da smo vpeljali delavsko samoupravljanje in s tem začeli uveljavljati sistem socialistične demokracije. Ustavni zakon o temeljih družbene in politične ureditve iz leta 1953 odseva preobrazbo družbenopolitičnega sistema v skladu s socialističnimi družbenoekonomskimi odnosi, ki so nastali zaradi družbene lastnine produkcijskih sredstev. V svojih nedogmatskih izhodiščih je ustavni zakon iz leta 1953 deloma samo nakazoval, deloma pa tudi že uveljavljal prehod iz sistema delavskega samoupravljanja (samoupravljanje v gospodarstvu) v vsebinsko bolj bogato in širše družbeno samoupravljanje. Tako tudi ustavni zakon iz leta 1953 ni le utrdil obstoječih družbenih razmerij, temveč je postavil tudi okvir za njihov nadaljni razvoj. Za čas od ustavnega zakona iz leta 1953 do ustave iz 1963 je bila značilna razvejana dinamika, ki se je mimo drugega kazala predvsem v tem, da se je spremenila vloga družbenopolitičnih organizacij, da se je uveljavljala komuna kot temeljna celica sistema, da je postalo samoupravljanje na področju gospodarstva vsebinsko izrazitejše in da se je začelo uveljavljati samoupravljanje na področju družbenih služb. Ustava iz 1963 je seveda še vedno ustava jugoslovanske države, po svojem bistvenem vsebinskem poudarku pa je predvsem že listina o samoupravljanju in tako tudi zgodovinsko pomeni prvi doslednejši prelom z etatistično koncepcijo ustavnosti, z vsemi daljnosežnimi vsebinskimi posledicami, ki iz tega izvirajo. Če je ustava v klasičnem pomenu dotlej vselej bila najvišji zakon države, je ustava iz 1963 preobrat, saj določa samoupravljanje kot družbeni odnos in proces, v katerem prihaja vse več ljudi »na oblast«. V političnem sistemu, ki ga odseva ustava iz 1963, se sicer še prepletajo državne in samoupravne prvine, vendar ne gre več za politični sistem, ki bi delil nepreklicno pravico v imenu »modernega LEV1ATANA«, temveč za sistem, ki omogoča občanom kot nosilcem oblasti, da v skladu z materialnimi in drugimi možnostmi družbe čimbolj demokratično urejajo svoje družbene odnose. Ustavna dopolnila zadnjih let so pomembno vplivala na to, da so se spreminjali vidiki odnosov med federacijo in republikami. Jugoslovanski federaciji smo temelje položili Že med narodnoosvobodilnim bojem in je bilo zato ponovno vračanje k avnojskim sklepom pomembno izhodišče za nadaljnje zasnavljanje našega federalizma. Že samo to, da se pri nas ljudska revolucija ni začela s tem, da bi »razglasili federalizem«, ampak smo najprej ustvarili in utrdili pogoje, da do federativne ureditve pride na temelju zavestno izražene volje vsakega naroda, da enakopravno z drugimi narodi živi v skupni jugoslovanski državi, je še danes tako pomembno, da lahko izvirno pojasni pravo vsebino jugoslovanskega federalizma. V vsem tem lahko najdemo nekatere izmed trajnih lastnosti jugoslovanske federacije. Ob tem pa seveda ni mogoče mimo ugotovitve, da se vidiki odnosov med federacijo in republikami v procesu družbenoekonomskega, političnega in kulturnega razvoja Jugoslavije vendarle spreminjajo. To pa hkrati tudi pomeni, da odnosov med federacijo in socialističnimi republikami niti v družbeni praksi niti v teoriji ne moremo obravnavati drugače, kakor le v vzročni zvezi s splošnimi družbenoekonomskimi in družbenopolitičnimi spremembami. Čeprav je torej jugoslovanski federalizem vse doslej ohranil nekatera svoja skupna izhodišča — zlasti socialistično revolucijo kot temelj jugoslovanske federacije — je hkrati doživljal tudi nekatere spremembe. Jugoslovanski federalizem v času administrativnega socializma ni mogel imeti vseh tistih sestavin, kot jih je dobival v času vsaj sorazmerno razvitega samoupravnega socializma. Deeta-tizacija je vse bolj postajala podlaga za nadaljni razvoj federativne ureditve. Samoupravna preobrazba produkcijskih odnosov je bila pogoj za kvalitativne spremembe v naravi in v vsebini federativne ureditve, kar so upoštevala ustavna dopolnila v preteklem obdobju. Tako so ustavna dopolnila odpravljala etatistični normativizem, ki je imel korenine v času, ko je država upravljala tako gospodarstvo kot tudi druge dejavnosti. Ustavna dopolnila, ki smo jih v preteklosti pogosto sprejemali, so utesnjevala možnost, da bi se odgovornost federacije za enotnost političnega in ekonomskega sistema izrodila v omejevanje zakonodajne samostojnosti socialističnih republik in v omejevanje samostojnosti drugih subjektov samoupravnega odločanja. Razvoj samoupravnih odnosov je ob stališču, da federacija ni nadnacionalna ali anacionalna tvorba, temveč instrument enakopravnega sodelovanja med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi, večal vlogo socialistične republike in s tem tudi njeno izvirno oblikovalno oblast. Večala se je tudi odgovornost socialistične republike za njen vsestranski razvoj. To, da smo spremenili vlogo federacije in socialističnih republik ter v zvezi s tem preoblikovali njihove medsebojne odnose, je zahtevalo, da smo ustanovili tudi nekatere nove institucije našega političnega sistema ali spremenili stare. Z vsem tem so ustavna dopolnila globoko zarezala v našo federativno strukturo. Pomembno vlogo pri samoupravnem dopolnjevanju naše ustavnosti so imela tudi tista ustavna dopolnila, v katerih smo na nov način in bolj določno oblikovali tudi načela in oblike samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. To se je posebej kazalo v dopolnilih, ki so v družbeni praksi dobila ime delavska dopolnila in ki so pomembno razširila pravice samoupravljavcev. Ta dopolnila so bila zlasti odločujoča pri soočanju s tehnokratskimi težnjami, ki so se pojavljale v jugoslovanski družbi, saj so nastajala središča osamosvojene družbenoekonomske moči, ki so omejevala samoupravne pravice. Ustavna dopolnila so torej tudi poglabljala družbeno samoupravljanje v delovnih organizacijah in tako omejevala možnost odtujevanja družbenega kapitala od delavcev — samoupravljavcev. Tudi v tem delu ustavne reforme smo videli le vmesni korak k širši ustavni reformi, ki naj bi se udejanila prav v ustavi iz leta 1973. II Smo država, ki v svetovnem merilu nedvomno prednjači v pogostosti ustavnih reform, ki jih pri nas uveljavljamo včasih tudi v obliki dolgih in ne nezapletenih ustavnih dopolnil. Ne bi mogli dvomiti o tem, da so naše številne ustavne reforme temeljile v dinamiki družbe in so odsevale spremembe v družbenih odnosih. Družba, ki se hitro spreminja, tudi išče ustrezna politična sredstva, da bi se razvijala iz svojih lastnih družbenoekonomskih odnosov. Pravzaprav pa nobena ustava ne more nositi nalepke: za vedno. Upreti pa bi se morali takšnim težnjam po spremembah ali spremembam, ki jih ne bi utemeljevali resnična dinamika in globlji premiki v družbenem Življenju in ki bi izvirale iz svete preproščine in neizbrušenega razumevanja dialektike družbenih procesov, razumevanja, ki vidi nekakšno prednost našega sistema v tem, da je stanoviten samo v nestanovitnosti. Spremembe, ki jih uveljavljajo osnutek zvezne ustave in osnutki republiških ustav iz leta 1973, prav gotovo povzročajo globlji premiki v družbenem življenju in jih določajo strateški cilji razvoja jugoslovanske socialistične družbe. Narekuje jih naša težnja k revolucionarni kontinuiteti samoupravnega sistema, težnja, da bi družbeni kapital in integracijo dela nadzorovali delavci in da bi se čimbolj stvarno oddaljili od vzorov klasičnega parlamentarizma. Po spopadu s tehnokratskimi in liberalističnimi prizadevanji je tudi razmerje političnih sil v Jugoslaviji takšno, da mnogo težje preprečuje uveljavitev korenite ustavne reforme v korist delavskega razreda. Nova celovita jugoslovanska ustava iz 1973 je tudi odmik od postopnega »amandmajskega doziranja« ustavnih sprememb, odmik od delnega obravnavanja ustavne reforme, saj je ta ustava nedeljiv samoupravni dokument o temeljih družbenoekonomskega in družbenopolitičnega sistema naše družbe. Osnutek ustave SFRJ nam dokazuje, da bistva razvoja socializma ne vidimo v gospodovanju države, v organizaciji družbe, ki bi temeljila zgolj na državnem političnem mehanizmu, temveč v preseganju takšnega mehanizma s tem, da še naprej uveljavljamo samoupravljanje. Nujnih funkcij države, ki se z razvojem socializma tudi sama spreminja, pa ne smemo enačiti z etatizmom, ki je osamosvojena oblast države nad družbo. Našo novo ustavo SFRJ smo oblikovali tako, da bo delavski razred Jugoslavije znal obdržati svojo državo v položaju podrejene sile svojega lastnega orožja in bo uveljavil samoupravljanje kot prevladujočo strukturo, kot vodeče načelo organizacije jugoslovanske družbe. Osnova političnega sistema, ki ga s pričujočim osnutkom nove ustave oblikujemo, je ustvarjalni delovni človek in ne politična država. Za jugoslovansko družbo ni sprejemljiva alternativa tehnokratski in birokratski paternalizem ali družbeno samoupravljanje. Kljub občasnim zastojem družbenega samoupravljanja obstaja usmeritev našega družbenega sistema v samoupravljanje za nas edino sprejemljiva demokratična in človeška različica porevo-lucijskega časa. Družbeno samoupravljanje je — kljub ovinkom in zastojem — primernejši mehanizem za usklajevanje interesov in blaženje družbenih nasprotij in daje bolj sprejemljive rezultate, kot bi jih mogel tehnokratski ali birokratski sistem upravljanja. Nova ustava nudi razloge, na podlagi katerih lahko utemeljeno sklepamo, da je pri nas še vedno diktatura proletariata. Izhodišča programa zveze komunistov Jugoslavije, da je razredno bistvo oblasti v Jugoslaviji diktatura proletariata — in nova ustava to izhodišče v bistvu operacionalizira — ne smemo prekriti z zgodovinsko patino. Diktatura proletariata je sociološko bistvo oblasti in sistema, v katerem ima vodilno vlogo delavski razred. Svojstvena oblika diktature proletariata, ki jo v svojih idejnih in usmerjajočih temeljnih načelih in v svojih vsebinskih prvinah uveljavlja nova ustava, pa je prav v povezovanju samoupravljanja in oblasti delavskega razreda. Oblast delavskega razreda se v Jugoslaviji uresničuje predvsem v družbenem samoupravljanju. Zato torej lahko diktaturo proletariata povezujemo tudi s sistemom družbenega samoupravljanja, če se strinjamo s tem, da je diktatura proletariata strateška zamisel delavskega razreda v socializmu, ne glede na obdobja socializma. Namen ustavnih sprememb na področju družbenoekonomskih odnosov je, da omejijo razraščanje prvin tehnokratsko monopolističnih odnosov in da omogočijo ustvarjalcem družbenih dobrin, da razpolagajo z dohodkom. S trdnejšimi odnosi v združenem delu, predvsem pri razpolaganju z dohodkom, spremembe zagotavljajo odločujočo vlogo delavskemu razredu in vsem delovnim ljudem. Razmere v jugoslovanski družbi so pokazale, da tehnostrukture ožijo pravice samoupravljanja. Slabitev usklajevalnih funkcij države brez hitrega, če že ne hkratnega intenzivnega nastajanja samoupravnih dejavnikov povezovanja, ne spodbuja samoupravljanja, temveč odpira prostor tehnokratskim prizadevanjem ali pa poraja liberali-stične rešitve. Tehnokratizem je spremljevalec številnih družb našega časa na sedanji ravnini družbenega razvoja in se kaže kot težnja, da bi ljudi spreminjali zgolj v gole izvrševalce materialnih programov, v tehnizirane robote. Vstava izhaja iz izhodišč, ki nevarnosti tehno-kratizma ne podcenjujejo, ker v naši družbi obstajajd objektivni pogoji, da se tehnokracija razvije v poseben družbeni sloj, saj se je že pričela razvijati »industrijska fiziognomija« družbe, potekajo pa tudi tehnološke inovacije. V jugoslovanski družbi se tehnokratizmu upiramo s samoupravljanjem. Proti tehnokratizmu pa se kaže bojevati v razvoju, torej nepretrgano, zato ga seveda samo ustavna določila, naj institucionalno še tako radikalno omejujejo tehnokratska prizadevanja, ne morejo enkrat za vselej izkoreniniti. Odtujevanje družbenega kapitala od delavca-samoupravljavca bi lahko spodkopalo tudi sam sistem družbene lastnine• Nova ustava določa, da funkcijo razpolaganja s sredstvi za proizvodnjo ter razširjeno reprodukcijo lahko opravljajo samo združeni delavci, bodisi neposredno na temelju enakih pravic in dolžnosti pri razpolaganju s dohodkom, ki jih uresničujejo v TOZD, ali pa tudi prek drugih skupnih samoupravnih ali državnih organov. Dohodek združenega dela se steka z upravičeno izjemo tistega dela, ki rabi za skupne potrebe — v dohodek TOZD v sorazmerju z delovnim prispevkom k skupnemu uspehu združenega dela. Stalni odpor proti tehnokratskim težnjam zmanjšuje razlike med sprožanjem in sprejemanjem odločitev ter zmanjšuje razdaljo med sprejemanjem odločitev in resničnimi interesi delavca-samoupravljavca, hkrati pa omogoča, da ima delavec odločujoči vpliv v TOZD na temelju živega in minulega dela. Družbenopolitični sistem osnutek ustave SFRJ postavlja tako, da omejuje možnosti manipuliranja z občanovo voljo in uveljavlja socialistično demokracijo kot takšno obliko političnega sistema, ki ne bo dajala možnosti, da bi se sprevrgla v obliko boja za oblast. Družbenopolitični sistem v novi ustavi odstranjuje posrednika med interesi delavskega razreda ter državno oblastjo ali upravljanjem družbenih zadev. Skupščinski sistem, kot je zamišljen v osnutku nove ustave, še naprej oži področje delovanja klasične državne oblasti. Skupščinski sistem je zasnovan kot integralni del samoupravne družbe, zato postaja politično posredovanje vedno bolj odveč. Skupščine, ki so se že doslej oblikovale kot neposredna vrhnja stavba družbenih odnosov, se iz oblik nosilcev politične oblasti še bolj spreminjajo v oblike, kjer se oblast kot samostojna družbena sila odpravlja. Tako naše skupščine v skladu z težnjami ustavnih določil postajajo namesto političnih teles vedno bolj družbena telesa, namesto zastopniških teles delegatska in namesto reprezentativnih teles delovna telesa. Neposredno vključevanje delavcev in delovnih ljudi prek delegacij v družbeno odločanje je nova kvaliteta v našem skupščinskem sistemu, s katero opuščamo predstavniški sistem. Ustavna določila uveljavljajo delegatski sistem kot temelj, na katerem stoji skupščinski sistem. Določila o delegatskem sistemu uresničujejo Marxovo tezo, ki je pri obravnavanju predstavništva izhajal iz odprave politike kot razdvojenosti med javno oblastjo in družbo. Dosedanji samoupravni zbori delovnih skupnosti v našem skupščinskem sistemu so bili še vedno preveč predstavniški in so zastopali celotno področje družbenega dela, ne pa izoblikovanega neposrednega družbenega interesa v samoupravnih skupnostih; to lahko pričakujemo šele v novih delegatskih odnosih. Podmena ustave je, da je glavna prvina delegatskega odnosa v tem, da se delegacija oblikuje iz realne baze družbenih interesov in je zato delegacija povezana s samoupravno podlago. Delegati ostajajo na svojih delovnih mestih in se ne spreminjajo v poklicne politične zastopnike. Vzporedno z osnutkom ustave SFRJ so izdelali tudi osnutke ustav socialističnih republik. Izhajajoč iz skupnih izhodišč, ki so enotna za vse socialistične republike in pokrajine, saj so v bistvu načela socialistične družbe, imajo osnutki republiških ustav tudi nekatere svojevrstne prvine. Osnutek ustave RS Slovenije se pri opredeljevanju državnosti republike razlikuje od osnutkov ustav drugih socialističnih republik, ki jim drugačna zgodovinska usoda in z njo povezana raznorodna nacionalna sestava pri opredeljevanju državnosti narekuje svojevrstne rešitve. Pri nas opredeljujemo državnost kot suverenost slovenskega naroda, ne da bi pri tem krnili pravice italijanske in madžarske narodnosti• Ti narodnosti imata po predlogu nove ustave še več pravic kot prej. Pravice italijanske in madžarske narodnosti se praviloma uresničujejo v samoupravnih odnosih v občini, pa tudi v republiki, kadar je to v ustavi posebej določeno. Osnutek ustave SR Slovenije predvideva možnost ustanavljanja samoupravno organiziranih narodnostnih skupnosti, v katerih pripadniki italijanske in madžarske narodnosti zadovoljujejo svoje posebne pravice. Italijanska in madžarska narodnost bosta imeli posebej zagotovljen položaj tudi z določili o tem, da sta obvezno zastopani v delegacijah na ozemlju narodnostno mešanih področij, prek predstavnikov narodnosti pa ne le v občinskem, temveč tudi v republiškem svetu. Z graditvijo svoje lastne slovenske države in socialistične samoupravne demokratične skupnosti utrjujemo svojo ustvarjalno navzočnost v enakopravno urejeni jugoslovanski federaciji in potrjujemo svojo zgodovinsko dokazano obstojnost in nacionalno samostojnost. Najbolje bi bilo, da bi na temelju nove slovenske ustave, ki potrjuje oblikovanje Slovenije v državo slovenskega naroda in v funkcionalno samoupravno skupnost, največ pridobili sam slovenski narod, italijanska in madžarska narodnost, skratka vsi ustvarjalci duhovnih in materialnih dobrin v Sloveniji. Graditev SR Slovenije kot države in socialistične demokratične skupnosti delovnih ljudi in občanov, slovenskega naroda ter italijanske in madžarske narodnosti, seveda ni decentralizacija etatizma. V bistvu je to deetatizacija, če je deetatiza-cija v tem, da vračamo človeku sicer odtujeno oblast. Osnutek ustave SR Slovenije nam kaže, kako naj se ravnamo pri sedanjem in prihodnjem oblikovanju slovenske družbe. Izrednega pomena je, da nam nova slovenska ustava daje podlago za to, da bomo družbenopolitično tako organizirani, da bomo sposobni odgovarjati na socialne in nacionalne zahteve časa in slovenske družbe, katere funkcija naj bo politični sistem. Osnutek ustave SR Slovenije še bolj odpira proces stvarnega, čeprav dolgotrajnega približevanja središč odločanja delavskemu razredu Slovenije. V okviru SR Slovenije kot države in samoupravne skupnosti poteka ne povsem premočrten proces oblikovanja delavskega razreda Slovenije in drugih delovnih slojev Slovenije v resnične nosilce upravljanja te družbe. V takšnih razmerah slovenska država nikakor ni edini poganjek, ki bi lahko najbolj primerno in učinkovito vplival na razvoj slovenskega naroda. Osnutek ustave SR Slovenije sicer predvideva tudi predsedstvo republike SR Slovenije, ki naj bi predvsem usklajevalo reševanje državnih problemov, ki so v pristojnosti skupščine. Pri nas na Slovenskem gre za postopen in zapleten proces spreminjanja funkcij vodenja v instrument volje vseh ustvarjalnih sil slovenske družbe z delavskim razredom Slovenije na čelu. Zlasti očitno je, da so osnutek nove ustave SR Slovenije sestavili z vidika razredne družbene vsebine oblasti in samoupravljanja; to kaže tako na razredno naravo temeljnih nosilcev sistema in izhaja iz integracije slovenske družbe na samoupravnih družbenih temeljih. Tudi ob osnutku nove ustave SFRJ in ob osnutkih novih ustav socialističnih republik se utrinja misel, da dilema našega političnega sistema ni v strahu ali pogumu iskateljstva novih različic obstoječega globalnega modela družbe, temveč v tem, ali bomo znali zamisli preliti v obstoječe, da bo sad naših še vedno sorazmerno skromnih samoupravnih prizadevanj takšen, da bo dragoceno idejo samoupravljanja zmagovito potrdil, ne pa zapeljeval v tehnokratske, birokratske in druge nesamoupravne ponudbe. Z razbijanjem vsakovrstnih tehno-kratskih in birokratskih monopolov, z odpravo neupravičenega družbenega razlikovanja in izboljšavo gospodarskih gibanj lahko utemeljeno pričakujemo, da se bo samoupravljanje uveljavilo. Naš politični sistem je zelo aspirativen. V takšnih — v javno razpravo izročenih novih celotnih ustavnih besedilih, kakršna so obravnavana — ki teže uveljaviti nove družbene odnose, vse ustavne prvine niso Že stvarnost političnih odnosov, temveč so v nekaterih primerih prej zahtevek, ki ga je šele uresničiti• Povedano tudi pomeni, da je v novi ustavi neumestno videti orodje družbene samodejnosti, ki bo scela že kar samo reševalo zapletena pota jugoslovanskega političnega sistema. Ustvarjalni napor delavcev-samoupravljavcev in pretehtani družbeni vzgibi zavestnih subjektivnih sil zmorejo pomagati, da ustavno reformo uresničimo v družbeno prakso. Ker štejemo, da javna razprava o ustavnih besedilih ni zgolj okrasni pridevek naše socialistične demokracije ali njena nadlegujoča zavest, bi bilo nesmotrno, če bi bil tok te razprave enosmeren in če bi odseval miselno ozkost. Izhajajoč, razumljivo, iz samoupravnih izhodišč nam je tudi v ustavni razpravi iskati nadaljnje najprimernejše institucionalne rešitve. Razvidno se zdi, da v demokratični samoupravni socialistični skupnosti ni nihče nepreklicni in izključni mandatar resnice našega političnega sistema, ki nam jo je v demokratični javni ustavni razpravi, v demokratičnem, torej javnem in argumentiranem dialogu med politiko in znanostjo znotraj same politike — z eno besedo: v vsej jugoslovanski zavzeti družbi — sproti odkrivati in v praksi vrednotiti. Še posebej bi torej želeli poudariti, da se družboslovna znanost v javni ustavni razpravi ne more zatekati v varno, v bistvu nikogar zavezujočo akademsko formulo in se tako izmikati živi ustvarjalni razpravi. Ustavna besedila nam tudi kažejo, kako se nam je ravnati pri sedanjem in prihodnjem oblikovanju jugoslovanskega občestva. Javna ustavna razprava bo pokazala, kako se pripravljamo na svoj družbeni jutri, ki se je — kot številni dogodki kažejo — že pričel. Z ustavno razpravo so v ospredju zares življenjsko pomembni problemi ureditve naše države in samoupravne stavbe. To seveda ne pomeni, da je ustava nekakšen »sacrum promptuarium«, kjer lahko najdeš vse rešitve in recepte za jugoslovanski politični sistem. Resnično dobre, samoupravnemu socializmu primerne institucionalne rešitve niso preproste, temveč so pogosto sorazmerno zapletene. V osnutkih ustav so nekatera ne do kraja domišljena stališča, ki mimo drugega tudi kažejo, kako zahtevna so pota oblikovanja institucij samoupravnega socializma, ki se ne more napajati iz idejne orožarne klasične predstavniške demokracije ali etatističnega socializma. Čeprav osnutkov novih ustav niso izoblikovali tako, da bi ob posameznih členih že v osnutkih ponudili formalno zapisane možne alternativne rešitve, pa se že sedaj — ob upoštevanju načel samoupravnega socializma, ki so nespremenljivke — kažejo tudi možne posamične drugačne rešitve ali dopolnitve. Ne bi moglo biti dvoma, da bo na nekatera tovrstna vprašanja opozorila javna ustavna razprava, v kateri bodo sodelovali sicer poklicno in strokovno različno profilirani delovni ljudje in organizirane skupnosti od delovnih organizacij, prek društev do družbenopolitičnih organizacij. Prav gotovo se takšna ustavna razprava ne bo vsebinsko zožila zgolj na paberkovalno vnemo, temveč bo s poglobljenim razmišljanjem opozarjala na široke razsežnosti našega ustavnega sistema. Že zdaj lahko navedemo kot možna vprašanja, ki bi lahko dobila drugačne ali popolnejše odgovore, kot jih ponujajo ustavni teksti: odnos med delegacijo ali konferenco delegacij ter delovnimi ljudmi in občani; institucionalna navzočnost družbenopolitičnih organizacij v nekaterih mehanizmih našega ustavnega sistema; prevelika institucionalna členovitost, zlasti na ravni občine; vprašanje doslednejše opredelitve bruto osebnega dohodka. Podoba je, da osnutka nove ustave — tako zveznega kot tudi našega republiškega — še nekoliko obremenjuje preobloženost in nabreklost v tekstu ter v zvezi s tem izrazna zapletenost. Gostobe-sednost ustavnega besedila tudi ne prispeva k razumljivosti, s tem pa tudi prizadeva tiste, katerim je ustava predvsem namenjena: delavce-samoupravljavce, občane. Če bi odstranili opisovalno navlako, ki jo je tu in tam v ustavnih besedilih še zaznati in ki je odvečna, bi se verjetno na razumnejšo mero skrčila tudi prav indijska dolžina ustave in njenih členov. Povedano noče podcenjevati izjemnih naporov vseh tistih, ki so sodelovali na zvezni ali na slovenski republiški ravni pri formuliranju ustavnih besedil. S tem ko opozarja na brez dvoma še ne povsem izčrpane možnosti zboljšave ustave, hoče tudi pribiti, kako je tudi v tem pogledu zahtevno oblikovati samoupravno družbeno listino, ki ni več nikakršna že utirjena »državnopravna posvetna ordninga« starih držav in okamenelih ustavnih sistemov. Javna ustavna razprava postavlja v ospredje tudi vprašanje obveščenosti občanov. Če želimo doseči cilje, ki jih razglašamo, pa morajo biti občani popolnoma, objektivno in pravočasno obveščeni o ustreznih spremembah. Brez tega se delovni ljudje in občani kot politični subjekt ne morejo samostojno opredeljevati do predvidenih ustavnih sprememb. Obveščenosti o ustavnih spremembah — kakor tudi sicer velja za pomembna družbena dogajanja — pa ne smemo osiromašiti v ceneno propagando, ki bi na paternalističen način v stilu »mi zgoraj, ki smo pripravili ustavne spremembe« in »vi spodaj, ki jih plebiscitarno sprejmite«, ponujala zgolj enostranske rešitve. Napori, ki jih postorevajo množični mediji in družbenopolitične organizacije, zlasti socialistična zveza kot organizator javne ustavne razprave, niso majhni in kažejo, da glede obveščenosti nismo na slabi poti. S tematskimi zapisi o ustavnih spremembah v pričujoči številki se tudi Teorija in praksa kot zavzeta družboslovna marksistična revija vključuje v ustavno razpravo. Brez megalomanske samovšečnosti in škodljive družbene teatra-ličnosti, a zato z racionalno umerjenostjo in resnobo, lahko ugotovimo, da osnutek nove ustave, s tem ko omejuje nevarnosti tehno-kratskega in birokratskega razčlovečenja človeka, odpira dobra upanja jugoslovanski družbi. Ali jih bomo znali uresničiti, ne podcenjujoč seveda tudi mednarodne razsežnosti, ki so (veliko) manj kot notranji razvoj odvisne od nas? Osveščeni državljani v različnih sistemih goje bolj ali manj jasno oblikovane slutnje o donkihotstvu človekovih velikih upov o odsotnosti manipulacije in gospostva nad človekom. Uresničevanje samoupravljanja pa človeku odpira možnosti, da presega svojo odtujenost, in mu zagotavlja, da razpolaga s plodovi svojega dela. Družbeni čas, ki smo mu gostje, je pač takšen, da se je univerzalizem antike in renesanse že zdavnaj krepko prevesil v členovito specializiranost druge polovice 20. stoletja, ki nas tudi zaradi svoje specializiranosti in potrošniškega termitnjaka zvablja in potiska v manipulacijo in tako ljudi neprestano instrumentalizira. Zato se ob atomizaciji družbe, njeni specializaciji in s tem tudi razvejanosti interesov tembolj uveljavlja potreba po samoupravni integraciji družbe, ki omogoča učinkovito in razumno usklajevanje. Brez učinkovitih dejavnikov samoupravnega povezovanja pa lahko tudi jugoslovanska družba zdrsne v atomizacijo in manipuliranje z ljudmi. Josip Globevnik Značaj in struktura zvezne ustave i S prvo zvezno ustavo, sprejeto 1. 1946, je bil v FLRJ kot skupnosti suverenih jugoslovanskih narodov vzpostavljen in reguliran politični sistem ljudske demokracije, kakršen je zrasel iz narodnoosvobodil- nega boja in ljudske revolucije kot socialistične revolucije. Delovno ljudstvo z delavskim razredom na čelu je iztrgalo oblast buržoaziji in organiziralo svojo državo. Kljub tej spremembi v nosilcu oblasti se v prvi fazi organizacija družbenega sistema ni mogla v bistvu razlikovati od klasične in je zato tudi sama ustava bila klasični tip ustave. To je še vedno bila ustava o državi, njenih funkcijah in organizaciji ter o državljanu, njegovih pravicah in dolžnostih. Dominantni položaj države v družbenih odnosih se je izražal v tem, da je te odnose tako v družbenoekonomski sferi, katere temelj je bila državna lastnina osnovnih produkcijskih sredstev, kot tudi v politični sferi, katere izhodišče je še bil abstraktni državljan, ne samo urejala država s svojimi prisilnimi normami, ampak je te odnose moral njen centralizirani aparat pretežno tudi operativno voditi. Tak etatistični koncept ljudske demokracije, ki je bil v tedanji prvi fazi graditve naše nove družbe neogiben, je bil izdelan v ustrezni strukturi zvezne ustave kot temljnega ustavnega dokumenta o družbeni oziroma o državni ureditvi ter relativno zelo malo dopolnjen oziroma konkretiziran v ustavah republik kot federalnih enot zvezne države. Naša prva ustava še ni imela posebnega uvodnega dela, ki bi opredelil idejna politična načela o družbeni ureditvi in nakazal program njenega nadaljnjega razvoja, ampak se je po vzoru klasičnega tipa ustave (konkretno sovjetske ustave iz 1. 1936) omejila na normativna ustavna pravila o zgoraj navedeni vsebini. V njenem prvem delu, ki je sicer imel naslov »Osnovna načela«, so bile obsežne ustavne norme o državni federativni ureditvi, o ljudski oblasti, o pravicah narodov in ljudskih republik, o družbeno-ekonomski ureditvi ter o pravicah in dolžnostih državljanov. V njenem drugem delu (»Državna ureditev«) so bile določbe o funkcijah federacije ter o organizaciji in pristojnosti njenih organov, o najvišjih organih državne oblasti in uprave v republikah in avtonomnih pokrajinah ter v upravno-teritorialnih enotah, o ljudskih sodiščih in javnem tožilstvu, o odnosih med organi državne oblasti in uprave ter o jugoslovanski armadi. Tretji del ustave so sestavljale prehodne in končne določbe. V temelje tako ustavno opredeljenega etatističnega sistema je prodrl 1. 1950 uveljavljeni zvezni zakon o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji in združenji po delovnih kolektivih. Ta zgodovinski revolucionarni ukrep o delavskih svetih je terjal tudi ustrezne spremembe v organizaciji političnega sistema. Do njih je prišlo že 1. 1953 z ustavnim zakonom o temeljih družbene in politične ureditve FLRJ in o zveznih organih oblasti, ki je na omenjeni podlagi vzpostavil določene ustavne temelje nove, socialistične demokracije in s tem odprl vrata za drugo fazo socialistične revolucije. Razglasil je družbeno lastnino produkcijskih sredstev, samoupravo proizvajalcev v gospodarstvu in samoupravo delovnega ljudstva v občini, mestu in okraju kot temelj družbene in politične ureditve. Obenem je vzpostavil načelo samouprave delovnega ljudstva na prosvetnem, kulturnem in socialnem področju, ne da bi to načelo že podrobneje konkretiziral. Vse to je hkrati terjalo ustrezno preureditev organizacije državne oblasti, med drugim splošno uvedbo zborov proizvajalcev v predstavniška telesa oblasti, zaradi česar je bil z ustavnim zakonom ves drugi del ustave iz 1. 1946 nadomeščen z novimi določbami, z izjemo poglavij o ljudskih sodiščih in javnem tožilstvu (kar je bilo pozneje zamenjano s posebnimi zakoni). Analogno temu so bile tedaj s posebnimi republiškimi ustavnimi zakoni spremenjene prvotne ustave ljudskih republik, pri čemer je republikam in avtonomnim pokrajinam ostal širši prostor za ustavno urejanje funkcij in organizacije njihovih organov, ker se je glede tega zvezni ustavni zakon že omejil samo na konkretna temeljna pravila. V nadaljnjem razvoju družbenih odnosov se je nenehno večala vloga samouprave proizvajalcev v gospodarstvu, pa tudi delovnih ljudi v drugih sferah družbenega življenja, medtem ko se je vloga države v družbenih odnosih postopoma ustrezno spreminjala ter zmanjševala. Ta proces in njegovi rezultati v praksi so omogočili, da je deset let po uveljavitvi ustavnega zakona bila sprejeta nova ustava, ki tako v odnosu do naše ustave iz 1. 1946 kot do vsake druge klasične ustave pomeni novo kvaliteto. To je prva ustava samoupravljanja in kot takšna nov tip ustave v zgodovini. V njej ni več država izhodišče in bistvo družbenega sistema, ampak sta to svoboden delovni človek in njegov interes. Delovni človek postaja hegemon v družbenih odnosih ter naj na samoupravnih socialističnih osnovah vse bolj samostojno in neposredno odloča o svoji usodi, da bi v perspektivi zgradil družbo kot svobodno skupnost proizvajalcev. Država, katere funkcije so predvsem usmerjene na utrditev, varovanje in razvijanje takšne samoupravne družbene ureditve ter pravic človeka v njegovi novi družbeni vlogi v ekonomskih in političnih odnosih je sicer še vedno bistveni del sistema, vendar ne več njegova osnova in edino jedro ustavne ureditve. Družbena preobrazba, ki ji trasira pot nova ustava, seveda ni uresničljiva čez noč, zlasti zato ne, ker še niso ustvarjeni materialni pogoji in tudi ni možna hitra sprememba v sami zavesti ljudi, ki jo bremene odnosi in teža miselnosti, ustvarjeni v vsem prejšnjem zgodovinskem razvoju. V sami ustavi so morala biti opredeljena idejno-politična izhodišča o novi družbeni ureditvi ter orientacija za nadaljnji razvojni proces, v katerem naj sistem samoupravljanja in socialistične demokracije nadomestita prvotno etatistično družbeno ureditev. V pogledu notranje arhitekture te ustave je, v primerjavi z ustavo dz 1. 1946, več značilnih razlik. Prva je v tem, da ima iz že navedenega razloga nova ustava poseben uvodni del, v katerem so v osmih razdelkih podana temeljna načela o družbeni ureditvi na samoupravnih socialističnih osnovah ter o perspektivi njenega na- daljnjega razvoja v smeri graditve komunistične družbe. Ker je v posebni določbi v devetem razdelku tega uvodnega dela določeno, da je uvodni del ustave hkrati »podlaga za razlago ustave in zakonov ter za delovanje vseh in vsakogar«, pomeni uvodni in normativni del ustave neločljivo dinamično celoto ter enoten politični in ustavnopravni dokument. Druga značilnost ustave iz 1. 1963 je v tem, da v svojem normativnem delu (takoj za določbami o opredelitvi SFRJ) postavlja na prvo mesto — ne več, tako kot prva ustava, poglavje o državni oblasti, ampak — norme o temeljih in organizaciji družbenoekonomske ureditve, pri čemer konkretno opredeli vsebino samoupravnih pravic delovnih ljudi in delovnih organizacij. To je v skladu s temeljno idejo ustavnega koncepta, po katerem je izhodišče družbene ureditve položaj človeka v novih družbenoekonomskih odnosih in pri delu z družbenimi sredstvi ter odtod izhajajočega njegovega vse bolj odločujočega vpliva v sferi družbenopolitičnih odnosov. Nadaljnja razlika v strukturi ustave je v tem, da je poglavje o pravicah in dolžnostih državljanov, ki je bilo v prvi ustavi na koncu prvega dela, v ustavi iz 1. 1963 interpolirano med poglavji o družbenoekonomski ureditvi in o političnem sistemu, in sicer kot poglavje o svoboščinah, pravicah in dolžnostih človeka in občana. S svojo izpopolnjeno vsebino, zlasti s pravico samoupravljanja, naj bi to poglavje bilo zveza med obema navedenima sferama. Značilna razlika med obema ustavama je končno tudi v tem, da nova ustava niti več neposredno ne ureja organizacije v republikah in avtonomnih pokrajinah (kot prva ustava) niti ne določa konkretnih načel za to organizacijo (kot ustavni zakon iz 1. 1953), marveč v posebnem poglavju o političnem sistemu opredeljuje splošna načela za organizacijo oblasti in samoupravljanja v družbenopolitičnih skupnostih, zlasti tako imenovani skupščinski sistem. S tem je načelo samoupravljanja in samoorganiziranja prišlo v večjem obsegu do veljave tudi v sferi mednacionalnih oziroma federalnih odnosov. Temeljna struktura ustave iz 1. 1963 je naslednja: Uvodni del — Temeljna načela Prvi del — Družbena in politična ureditev s poglavji: I. Uvodne določbe II. Družbenoekonomska ureditev III. Svoboščine, pravice in dolžnosti človeka in občana IV. Družbenopolitični sistem v. Družbenopolitične skupnosti (občina, okraj, socialistična republika in federacija) VI. Sodišča in javna tožilstva VII. Ustavnost in zakonitost Drugi del — Organizacija federacije, ki obsega VIII. do XIV. poglavje. (V tem delu, in sicer v XIV. poglavju, so obsežne določbe o narodni obrambi in o jugoslovanski ljudski armadi.) Tretji del — Prehodne in končne določbe Medtem ko je prva ustava iz 1. 1946 izhajala iz enotne ustavnosti, fiksirane z zvezno ustavo, pri čemer naj ustava republike, ki jo ta sicer sprejema samostojno, odraža posebnosti republike, je ustavnost v ustavi iz 1. 1963 dobila močnejši značaj federativne ustavnosti. S tem se je bolj kot prva ustava približala konceptu, ki je bil ob ustanovitvi nove Jugoslavije 1. 1943 izražen v odlokih AVNOJ. Načelo prve ustave, da je suverenost republik omejena samo s pravicami, ki so z zvezno ustavo dane FLRJ, je v ustavi 1. 1967 zamenjalo načelo, da delovni ljudje in narodi Jugoslavije uresničujejo svoje suverene pravice v federaciji, kadar je to v skupnem interesu z zvezno ustavo določeno, v vseh drugih odnosih pa v socialističnih republikah. Na tej podlagi se zvezna ustava v glavnem omejuje na opredelitev federativne ureditve, na določitev enotnega družbenoekonomskega in političnega sistema ter načel njegove organizacije, na opredelitev svoboščin, pravic in dolžnosti človeka in občana ter na ureditev funkcij federacije ter organizacije in pristojnosti federalnih organov. Nove republiške ustave, sprejete po novi zvezni ustavi iz 1. 1963, so analogno spremenile svoj prvotni koncept, značaj in vsebino, zaradi česar je tudi njihova struktura precej drugačna od prvih republiških ustav. Obravnava te zadnje teme pa presega okvir te razprave. II Razvoj socialističnih družbenih odnosov na novih temeljih samoupravljanja, posebno v sferi mednacionalnih razmerij in združenega dela v delovnih organizacijah, je sorazmerno kmalu terjal revizijo nekaterih normativnih določb ustave v smeri nadaljnjega uresničevanja njenih temeljnih načel. Revizija je bila izvedena v obliki ustavnih amandmajev, in sicer I. do VI., ki so bili uveljavljeni leta 1967, ter VII. do XIX., ki so bili sprejeti že naslednje leto 1968. Z navedenimi amandmaji so bile uveljavljene predvsem nekatere, sicer pomembne spremembe v organizaciji in funkcijah zveznih organov ter na področju organizacije samoupravljanja v delovnih organizacijah. Ze ob uresničevanju navedenih ustavnih amandmajev in ob nadaljnjem razvijanju družbenih odnosov na samoupravnih socialističnih temeljih se je pokazalo, da bo potrebna temeljitejša ustavna reforma in revizija normativnega dela ustave, ki jo je treba izpeljati v dveh fazah. Normativni del ustave in deloma tudi že sprejeti amandmaji so doživeli najpomembnejše spremembe z ustavnimi amandmaji, ki so bili uveljavljeni 1. 1971 in ki pomenijo prvo fazo te ustavne reforme. V skladu z orientacijo temeljnih načel ustave in smeri nadaljnjega razvoja našega socialističnega sistema na samoupravnih temeljih so bili s temi amandmaji narejeni globoki posegi predvsem na družbenoekonomskem področju, deloma pa tudi v sferi političnih odnosov. Z ustavnimi amandmaji je bil zlasti na novo opredeljen družbenoekonomski položaj delovnega človeka kot neposrednega nosilca odločitev o pogojih in rezultatih dela ter na vseh področjih družbene reprodukcije. V sferi družbenoekonomskih odnosov so zavzemali osrednje mesto amandmaji XXI do XXIII, katerih poglavitni cilj je, da bi bil med proizvajalcem oziroma ustvarjalcem družbenih materialnih in duhovnih dobrin na eni strani ter produkcijskimi in drugimi sredstvi dela ter rezultati dela na drugi strani odstranjen sleherni posrednik oziroma sleherna struktura, ki bi tak neposredni odnos ovirala in s tem omejevala omenjeni ustavni položaj človeka v družbenoekonomskih odnosih. Ustavni amandmaji iz 1. 1971 so bistveno posegli tudi v samo federalno ureditev. V njej so republike in v določenem okviru tudi avtonomni pokrajini postale s svojim novim položajem in vlogo nosilke federacije ter s tem prevzele odgovornost tako za svoj lastni razvoj kot tudi za razvoj federacije kot državne in samoupravne skupnosti narodov in narodnosti oziroma njihovih republik in pokrajin ter delovnih ljudi in občanov. Med pomembnejšimi drugimi ustavnimi amandmaji velja posebej omeniti XXIX. amandma, ki opredeljuje skupne interese, ki jih narodi in narodnosti ter delovni ljudje in občani uresničujejo v federaciji ter načine in različne oblike tega uresničevanja, XXX. amandmana, ki zelo določno ureja pristojnosti federalnih organov, in XXXIII. amandmana, ki opredeljuje področja družbenoekomonske sfere, na katerih določajo politiko in sprejemajo zakone organi federacije na temelju usklajenih stališč pristojnih organov republik in pokrajin. Tudi drugi ustavni amandmaji niso manj pomembni, kot npr. XXXV. amandma (o mednarodnih odnosih), XXXVI. amandma (o predsedstvu republike) ali amandmaji, ki urejajo enotni trg (XXV.), družbeno planiranje (XXVI.) in še drugi, ki bi prav tako zaslužili, da bi jih posebej omenili. Druga faza ustavne reforme je zajela nadaljnje spremembe ustave iz 1. 1963, in sicer na področjih družbenoekonomskih odnosov in sistema samoupravljanja, komunalne ureditve, skupščinskega sistema in drugih odnosov političnega sistema, odgovornosti republik in avtonomnih pokrajin pri opravljanju posameznih funkcij federacije ter na področju pravosodnega sistema in ustavnega sodstva. Ker so z že sprejetimi amandmaji prizadeti razni deli ustave iz 1. 1963, spremembe v drugi fazi pa prizadenejo deloma same te amandmaje in še preostale dele normativnega dela ustave iz 1. 1963, je bil glede na sklep zvezne skupščine, da se nove spremembe ne sprejmejo v obliki posebnih ustavnih amandmajev, ampak da se izda novo integralno besedilo nove ustave SFRJ, pripravljen predlog osnutka novega besedila ustave SFRJ. Zvezna ustavna komisija ga je predložila zboru narodov zvezne skupščine, ki je na svoji seji dne 7. junija 1973 sprejel besedilo tega osnutka in ga dal v javno razpravo. Temeljne vzroke in smeri ustavnih sprememb je obširno znanstveno obrazložil E. Kardelj, predsednik koordinacijske komisije zvezne ustavne komisije. V posebni ustavnopravni obrazložitvi, ki je bila priložena predlogu ustavnega osnutka, so pravno strokovno pojasnjene in obrazložene konkretne ustavne rešitve v normativnem delu nove ustave. V zvezi z našim vprašanjem o značaju in strukturi ustave je treba tu posebej opozoriti na nekatere elemente teh sprememb. Temeljna načela ustave so deloma izpopolnjena oziroma razširjena ter zlasti na področju družbenoekomonskih odnosov, samoupravljanja in političnega sistema določneje opredeljujejo idejno-politična izhodišča. Na področju družbenoekonomske ureditve so bile dopolnjene nekatere določbe ustavnih amandmajev iz 1. 1971 ter deloma spremenjene in dopolnjene druge določbe ustave iz 1. 1963 na tem področju. Tu je bil poglavitni namen, da se v duhu izpopolnjenih temeljnih načel ustave in že sprejetih amandmajev vsestransko utrdi položaj delavca v združenem delu in zagotovi njegov odločujoči vpliv na celoto odnosov v družbeni reprodukciji in družbenem življenju ter da se odstranijo vsi faktorji, ki ovirajo konstituiranje in neoviran razvoj socialističnih produkcijskih odnosov na omenjeni podlagi. Delavec v temeljni organizaciji združenega dela naj odloča o presežku svojega dela in o svojem minulem delu v celoti, kadar pa ga združuje z delavci v drugih organizacijah, mu mora ostati trajna možnost, da ga upravlja kot svoje in družbeno delo ter kontrolira pot in namen njegove koncentracije. Podrobneje so izdelane oblike in pogoji za neposredno povezavo integriranega dela na področju materialne proizvodnje ter na področju drugih družbenih dejavnosti kot delov enotnega sistema družbene reprodukcije, pri čemer je bolj razčlenjen koncept samoupravnih interesnih skupnosti. Popolneje je določen družbeni značaj dela z družbenimi sredstvi ter družbeni značaj proizvodov dela in dohodka kot rezultata dela delavcev v organizaciji združenega dela in celotnega družbenega dela. Večja stabilnost je dana samostojnemu osebnemu delu z zasebnimi sredstvi ter zaprta pot razvijanju mezdnih razmerij. V sferi družbenopolitičnega sistema so v normativnem delu osnutka ustave izvedene bistvene spremembe v smeri uresničevanja temeljnega ustavnega načela, po katerem so delavski razred in vsi delovni ljudje nosilci oblasti in upravljanja vseh drugih družbenih zadev ter za zgraditev družbe kot svobodne skupnosti proizvajalcev razvijajo socialistično demokracijo kot posebno obliko diktature pro-letariata, v kateri prehaja politična oblast na družbo. Samoupravljanje je bistveni element produkcijskih odnosov in temeljno načelo družbenopolitičnega sistema. Iz odnosov v združenem delu izhajata organizacija in struktura upravljanja družbenih zadev, vključno izvrševanje politične oblasti. Vsak delovni človek mora imeti možnost, da v združenem delu in na drugih področjih družbenega življenja svobodno in enakopravno odloča o svojih in o skupnih interesih. Tak svoj položaj v družbenopolitičnem življenju pa ne dosega kot abstrakten državljan ali sicer kot posameznik, ampak organizirano, se pravi, združen z drugimi v organizacijah združenega dela, v krajevni, interesni ali drugi samoupravni organizaciji in skupnosti ter v družbenopolitičnih skupnostih. S tem v zvezi osnutek ustave vzpostavlja delegatski sistem kot splošno načelo organizacije in delovanja vsega družbenopolitičnega, zlasti skupščinskega sistema. Z delegatskim sistemom se odpravljajo ostanki posredne demokracije in predstavniškega sistema v organizaciji samoupravljanja tako na področju združenega dela in samoupravnih skupnosti kot tudi v okviru družbenopolitičnih skupnosti. Država še naprej obdrži določno opredeljeno vlogo pomembnega faktorja v družbenih odnosih, in sicer kot instrument delavskega razreda in del družbenopolitičnega sistema, zasnovanega na samoupravljanju. Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje postajata vse bolj dominantna oblika pri usklajevanju interesov ter urejanju družbenih razmerij. Z novimi ustavnimi normami in instrumenti se zagotavlja varstvo samoupravljanja in družbene lastnine. V pravosodnem sistemu so izvedene pomembne spremembe, med drugim z uvajanjem institucije samoupravnih sodnih organov in svetov za reševanje sporov iz samoupravnih odnosov ter z uveljavitvijo načela, da se sodni postopki praviloma končajo v republikah. Končno se, v zvezi z novim značajem federacije in načina opravljanja njenih funkcij, uveljavljajo tudi bistvene spremembe v organizaciji in delu zvezne skupščine kot skuščine SFRJ ter uvaja odločanje skupščin republik in avtonomnih pokrajin pri opravljanju funkcij federacije, ki jih izvršuje skupščina SFRJ. Izpopolnjene so tudi določbe o pristojnostih organov federacije, določene z ustavnimi amandmaji iz leta 1971. Tudi poglavje ustave iz 1. 1963 o svoboščinah, pravicah in dolžnostih človeka in občana je z novimi ustavnimi določbami na nekaterih mestih deloma spremenjeno oziroma dopolnjeno z novimi pravicami in dolžnostmi ter z določbami o odgovornosti človeka in občana. Posamezne spremembe so uvedene še v drugih poglavjih določb ustave iz 1. 1963, kot npr. o ustavnosti in zakonitosti, narodni obrambi, pravosodnih organih federacije in zveznem ustavnem sodišču. V zvezi s problematiko o značaju ustave, katere osnutek je zdaj v javni razpravi, se postavlja predvsem dvoje ustavnopravnih vprašanj. Prvič, kakšna sta njen značaj in funkcija v razmerju do ustave iz 1. 1963, in drugič, kakšna sta njen značaj in vloga kot zvezne ustave? Obe vprašanji sta med seboj povezani, kar bo veljalo tudi za odgovore nanju. Mislim, da je odgovor na prvo vprašanje obsežen že v opredelitvi, ki jo je podal E. Kardelj v svojem ekspozeju v zvezni ustavni komisiji ob obravnavi ustavnega osnutka. »Po svoji idejni vsebini in smeri razvoja naše družbe bo nova ustava neposredno nadaljevanje pri graditvi samoupravnega socialističnega sistema, ki smo ga začeli z zakonom o delavskih svetih leta 1950, z ustavnim zakonom iz leta 1953 in ustavo iz leta 1963. Tako po obliki kot po strukturi je predlagano besedilo ohranilo bistveno zvezo z ustavo iz leta 1963. To dokazuje že dejstvo, da se uvodni, načelni del ustave, kot kaže predlog, ki je pred nami, bistveno ni veliko spremenil, čeprav je normativni del v marsičem drugačen.« In zatem, ko je to utemeljil, je ugotovil: »Po drugi plati pa so napredne spremembe, ki jih ta predlog vnaša v naš ustavni in nasploh družbeni sistem, tako pomembne in obsežne, da lahko hkrati govorimo tudi o novi ustavi.« Nova ustava bo več kot integrirano besedilo ustave iz leta 1963, že sprejetih amandmajev in zadnjih novih ustavnih sprememb; bo prav spričo značaja teh amandmajev in zadnjih sprememb v resnici nova ustava. Čeprav gre pri tem za nadaljevanje graditve sistema, ki je opredeljen že v temeljnih načelih ustave iz leta 1963 ter v njenem normativnem delu konkretiziran ustrezno tedanji stopnji razvoja, pomenijo, kot smo spredaj videli, amandmaji in nove ustavne spremembe v normativnem delu ustavnega osnutka v primerjavi s tem delom ustave iz leta 1963 novo in višjo kvaliteto v družbenih odnosih in ureditvi samoupravnega socialističnega sistema. Pri odgovoru na drugo gornje vprašanje je treba izhajati iz značaja naše federacije, opredeljene v ustavi iz leta 1963 ter pozneje z ustavnimi amandmaji, s tem v zvezi pa tudi procedure, po kateri se sprejema ustava oziroma njene spremembe. V ustavi iz leta 1963 je SFRJ opredeljena kot zvezna država prostovoljno združenih in enakopravnih narodov in socialistična demokratična skupnost, ki temelji na oblasti delovnega ljudstva in samoupravljanju (1. čl.). Kot smo povedali že spredaj, je bila z ustavnimi amandmaji izvedena sprememba v smeri, da so republike in avtonomni pokrajini postale nosilke federacije in s tem prevzele odgovornost tako za svoj lastni kot za skupni razvoj v federaciji. Ta pomembna sprememba je izražena v novi opredelitvi SFRJ (v XX. ustavnem amandmaju) predvsem kot zvezne države, in sicer »kot državne skupnosti prostovoljno združenih narodov in njihovih socialističnih republik ter socialističnih avtonomnih pokrajin Vojvodine in Kosova v sestavu Socialistične republike Srbije«. Federacija ni več nekakšna superstruktura nad republikami in avtonomnimi pokrajinami, ampak je njihova državna skupnost, v kateri se uresničujejo le tisti skupni interesi, ki so določeni z zvezno ustavo. Ustava oziroma njenih sprememb več ne sprejema zvezna skupščina samo po majo-ritetnem načelu (213. čl. ustave), ampak zvezna skupščina v soglasju s skupščinami republik in avtonomnih pokrajin (XXXII. ustavni amandma, 375. čl. osnutka nove ustave). Nosilci te skupne ustavne ureditve so delovni ljudje, narodi in narodnosti Jugoslavije, organizirani v republikah in avtonomnih pokrajinah, ki družbeno ureditev v republiki oziroma avtonomni pokrajini določajo z republiško ustavo oziroma pokrajinskim ustavnim zakonom. Svojo skupno voljo in odločitev glede skupne ustavne ureditve v SFRJ manifestirajo v zvezni ustavi kot skupnem dogovoru, sprejetem po njihovih organih. Zato bo tudi, kot je povedano v preambuli osnutka ustave, novo ustavo sprejela »zvezna skupščina v soglasju s skupščinami republik in skupščinama avtonomnih pokrajin«. S takšnim značajem zvezne ustave, ki je kot politični in ustavnopravni akt skupen dogovor delovnih ljudi, narodov in narodnosti ter njihovih republik in avtonomnih pokrajin, je hkrati vzpostavljena koncepcija odlokov II. zasedanja AVNOJ o naši federaciji. Nova ustava se bo tudi glede svoje notranje temeljne strukture razlikovala od ustave iz leta 1963, če bo sprejet predlagani osnutek. V fazi priprav tez za novo ustavo je spočetka v delovni skupini zvezne ustavne komisije prevladovalo stališče, da je treba obdržati strukturo sedanje ustave, ker da se z njenimi spremembami le uresničujejo njena temeljna načela, ne spreminja pa se družbeni sistem. Osebno sem bil mnenja, da daljnosežne spremembe v normativnem delu ustave iz leta 1963 ne morejo ostati brez posledic na strukturo nove ustave, kar sem tudi podrobneje obrazložil (v razpravi o »Koncepciji naše zvezne ustave in njeni strukturi«, Pravnik, št. 1-3/1972, ter v posebnem elaboratu za zvezno ustavno komisijo). Problematika je bila izčrpno obravnavana v redakcijski komisiji, ki je nato pripravila predlog strukture nove ustave, ki sta ga sprejeli tudi koordinacijska in ustavna komisija ter je bil prevzet v končno besedilo osnutka ustave. Ta temeljna struktura je naslednja: Uvodni del — Temeljna načela Prvi del — Socialistična federativna republika Jugoslavija Drugi del — Družbena ureditev s poglavji: I. Družbenoekonomska ureditev II. Temelji družbenopolitičnega sistema III. Svoboščine, pravice, dolžnosti in odgovornosti človeka in občana IV. Ustavnost in zakonitost V. Sodstvo in javno tožilstvo VI. Narodna obramba Tretji del — Odnosi v federaciji Četrti del — Pravice in dolžnosti ter organizacija federacije Peti del — Spremembe ustave SFRJ Šesti del — Prehodne in končne določbe V uvodnem delu osnutka nove ustave so temeljna načela ustave iz leta 1963 v idejnem pogledu preciznejša in deloma dopolnjena. Snov je podana v desetih razdelkih, od katerih sta V. in VI. nova. V petem razdelku so opremljena temeljna idejna izhodišča oziroma načela o svoboščinah, pravicah, dolžnostih in odgovornostih človeka in občana, o kulturi in umetnosti, o socialni politiki in o varovanju človekovega okolja. Šesti razdelek obsega temeljna načela o narodni obrambi, o čemer je ustava iz leta 1963 imela le določbe v svojem normativnem delu. Medtem ko je normativni del sedanje ustave imel tri dele, je v novi ustavi razdeljen na šest samostojnih delov. V prvem delu je podana opredelitev SFRJ. Ker vsebinsko stran federacije in načine izvrševanja skupnih interesov v federaciji podaja XXIX. amandmana, je obstajala dilema, ali ne bi tudi to moralo biti obseženo že v prvem delu nove ustave. Sprejeto je bilo stališče, naj v tem prvem delu vendarle ostane pri konceptu I. poglavja sedanje ustave, z utemeljitvijo, naj bo na tem mestu podano le temeljno obeležje SFRJ, v določenem smislu njena »firma« (z vsemi znaki SFRJ kot države), medtem ko naj bo omenjena vsebinska stran federacije zajeta kot uvod v delu ustave, kjer bodo obdelani odnosi v federaciji. Drugi del ustave obsega norme o »Družbeni ureditvi«. Opuščen je prejšnji naslov tega dela »Družbena in politična ureditev«, ker je tudi politična ureditev del družbene ureditve, in izhaja iz družbenoekonomskih odnosov kot njenega temelja. Ta del ustave je razdeljen na šest poglavij. Prvo mesto zavzema ureditev družbenoekonomskih odnosov, ki so — kot rečeno — tudi izhodišče za organizacijo in delovanje političnega sistema, katerega samo temelji so, v skladu s funkcijo zvezne ustave, podani v naslednjem (drugem) poglavju. Ker je naš politični sistem sistem samoupravljanja v vseh sferah družbenega življenja, izpolnjujejo to poglavje ustavne norme o organizaciji samoupravljanja, vključno izvrševanje oblasti kot njegovo funkcijo in instrument v okviru družbenopolitičnih skupnosti. Zato so tukaj tudi določbe o samoupravljanju v organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih in v krajevnih skupnostih, čeprav je obstajalo tudi mnenje, naj se te določbe vključijo v družbenoekonomski del. V novi ustavi je odpravljeno posebno poglavje o družbenopolitičnih skupnostih. V posebnem novem razdelku so dane temeljne ustavne norme o občini, določbe o federaciji so, kot že rečeno, prešle v del ustave o odnosih v federaciji, medtem ko naj funkcije republike ureja republiška ustava. Samoupravno sporazu- mevanje in družbeno dogovarjanje postajata nova oblika usklajevanja interesov in urejanja družbenih odnosov na vseh področjih. Zato norme o tej materiji niso vključene v poglavje o družbenoekonomski ureditvi, marveč v poglavje o političnem sistemu. Tu so morale dobiti v posebnem razdelku svoje mesto tudi ustavne določbe o družbenem varstvu samoupravnih pravic in družbene lastnine kot specifičnem obrambnem mehanizmu političnega sistema samoupravljanja. Posebno in obširno mesto v okviru poglavja o političnem sistemu predstavljajo seveda določbe o delegatskem in skupščinskem sistemu kot temeljni organizacijski obliki v strukturi našega političnega sistema. Glede materije o svoboščinah, pravicah, dolžnostih in odgovornosti človeka in občana je obstajala dilema, ali sodi to poglavje na prvo mesto v delu ustave o »Družbeni ureditvi« ali pa naj se uvrsti med novo I. in II. poglavje tega dela. Končno je dobilo prostor za njima, ker je namreč bistveni del temeljnih ustavnih pravic in dolžnosti v našem sistemu že opredeljen v poglavjih ustave o družbenoekonomskem oziroma o političnem sistemu, v tem (tretjem) poglavju pa so v glavnem ostale tako imenovane klasične pravice človeka in občana, seveda ustrezno prilagojene in dopolnjene. Sledi poglavje o ustavnosti in zakonitosti. Vanj niso vključene tudi določbe o sodstvu in javnem tožilstvu, kot je bil spočetka namen. Njune funkcije namreč presegajo okvir neposrednega varovanja ustavnosti in zakonitosti, saj so ti organi dolžni tudi analizirati stanje na svojih področjih, poročati o tem skupščinam in sodelovati v pripravi zakonov na teh področjih. Določbe o narodni obrambi, ki so bile v sedanji ustavi v njenem delu o organizaciji federacije kot njen organ, so zdaj morale dobiti svoje mesto v delu ustave o družbeni ureditvi, katere integralni del sta tudi jugoslovanska armada in teritorialna obramba kot najširša oblika splošnega ljudskega odpora. Tretji del ustave obsega določbe o odnosih v federaciji. Čeprav so dejansko tudi ti odnosi sestavni del naše socialistične družbene ureditve, pomenijo vendar specifičen del družbenega sistema prav zaradi organizacije naše mnogonacionalne skupnosti na federativni podlagi. Zato so morale biti podane posebej, zunaj okvira ustavnih določb o družbeni ureditvi. Mislim, da bo treba to sorazmerno obsežno in po vsebini neenotno snov razdeliti na več samostojnih poglavij (vsaj tri). Četrti del ustave zajema določbe o pravicah in dolžnostih ter o organizaciji federacije, ki so tudi doslej bile v ustavi v posebnem (drugem) delu. Medtem ko prvo poglavje tega dela vsebuje določbe o funkcijah federacije, ki jih opravljajo zvezni organi, so v nadaljnjih poglavjih podane določbe o organizaciji in pristojnostih organov federacije, vključno zvezne pravosodne organe in zvezno ustavno sodišče. V tem okviru so zlasti spremenjene prejšnje ustavne določbe o organizaciji, funkcijah in delu zvezne skupščine, ki se odslej ime- nuje skupščina SFRJ, deloma pa so spremenjene tudi določbe ustave oziroma amandmajev o drugih zveznih organih. V sedanji ustavi so bile določbe o spremembi ustave v okviru določb o delu zvezne skupščine. Ker pa pri tem ne gre le za tehnično vprašanje procedure, ampak spričo značaja zvezne ustave za vsebinsko spremembo dogovora delovnih ljudi, narodov in narodnosti ter njihovih republik in avtonomnih pokrajin, je tem določbam moral biti posvečen poseben (peti) del ustave. V šestem delu nove ustave so prehodne in končne določbe, v katerih je predviden poseben ustavni zakon za izvedbo ustave in postopek za sprejetje. Opisana temeljna arhitektura nove ustave je s svojo notranjo logiko hotela čimbolj dosledno izraziti koncept našega samoupravnega socialističnega sistema in njegove organizacije, kot sta opredeljena v temeljnih načelih, podanih v uvodnem delu ustave. Tudi glede svoje notranje zgradbe pomeni bodoča ustava napredek v primerjavi s sedanjo ustavo, sprejeto pred desetimi leti. Ivan Kristan Skupščinski sistem v federaciji i Skupščinski sistem, kakršnega je uvedla ustava SFRJ iz leta 1963, je bil spremenjen v vsaki od treh dosedanjih sprememb ustave: leta 1967, 1968 in 1971. Sedaj, ko je za 10-letnico obstoječe ustave izdelan osnutek novega besedila, doživlja skupščinski sistem celovitejšo spremembo, s katero bo prizadeta predvsem tudi sama zvezna skupščina. i., Ustava SFRJ iz leta 1963 je v načelu ostala pri skupščinskem sistemu, kot se je razvijal po letu 1953 na temelju ustavnega zakona.1 Značilnosti tega sistema so bile v glavnem tele: Skupščina (predstavniško telo) ima v sistemu vseh organov državne oblasti osrednji položaj. Skupščina združuje v svojih rokah zakonodajno in izvršno oblast. Vse pomembne politične odločitve sprejema skupščina. Vsi drugi organi državne oblasti izhajajo iz skupščine in so njej odgo- 1 Ustavni zakon o temeljih družbene in politične ureditve FLRJ in o zveznih organih oblasti, Ur. 1. FLRJ, št. 3/53. vorni. Politično-izvršno funkcijo skupščine opravlja zvezni izvršni svet kot neke vrste politično-izvršni odbor skupščine. Tudi predsednik republike, ki opravlja del politično-izvršne funkcije federacije, izhaja iz skupščine in ji je odgovoren.2 ^ 2) Če ne upoštevamo pravosodnih organov in oboroženih sil, smo imeli po letu 1953 naslednje organe v federaciji: zvezno skupščino, predsednika republike, zvezni izvršni svet in zvezno upravo. Sistem teh organov je ohranila tudi ustava SFRJ iz leta 1963. Takrat je doživela pomembno spremembo predvsem (dvodomna) struktura zvezne skupščine, tako da se v njej prek zborov delovnih skupnosti družbeno samoupravljanje uveljavi kot celovito družbeno načelo,3 deloma pa se je spremenil tudi položaj predsednika republike in zveznega izvršnega sveta. 3. Z ustavnimi spremembami leta 1967 se je začel proces spreminjanja odnosov v federaciji, ki je postal intenzivnejši že v ustavnih spremembah naslednje leto, še zlasti pa leta 1971, in ki je končno privedel do potrebe, da vse te spremembe zaokrožimo v novem integralnem besedilu ustave. V letih 1967 in 1968 se je struktura zvezne skupščine bistveno spremenila, tako da pomeni glede položaja zbora narodov bistven odmik od ureditve, ki je veljala od leta 1953 do 1967 in ko zbor narodov ni bil samostojen zbor zvezne skupščine: sedaj se položaj zbora narodov okrepi tako, da dobi za nekatere zadeve najprej položaj šestega zbora, nato pa postane prvi dom zvezne skupščine.4 Hkrati s tem, ko so dobili poslanci vseh zborov skupščine enakopraven položaj glede izvolitve za funkcionarje in delovna telesa skupščine (amandma X) in so bile dekonstitucionalizirane določbe o odborih in komisijah skupščine (amandma XI) ter je bilo drugače določeno načelo rotacije poslancev in opuščeno načelo, da vsaki dve leti volimo polovico skupščine (amandma XIII), je bila spremenjena tudi struktura zveznega izvršnega sveta tako, da so bili ukinjeni člani izvršnega sveta po položaju (amandma II) in ukinjen tudi položaj predsednika republike (amandma V). 4. Leta 1971 so se korenito spremenili družbenoekonomski odnosi v federaciji. Funkcije federacije so bistveno zmanjšane. Okrepil se je položaj republik oziroma avtonomnih pokrajin. Samoupravna načela se močneje vgrajujejo tudi v odnose v federaciji. Nujna posledica novih družbenoekonomskih odnosov v federaciji so tudi spremembe v skupščinskem sistemu. Vendar pa takrat niso 1 O značilnostih skupščinskega sistema glej monografijo: Pavle Nikolič: Skup-štinski sistem, Savremena administracija, Beograd, 1973. ' O razvoju zvezne skupščine gl.: Ivan Kristan: Dvodomni sistem v Jugoslaviji s posebnim poudarkom na razvoju zbora narodov, Zbornik znanstvenih razprav Pravne fakultete, Ljubljana, 1970. * Gl.: I. Kristan: n. d., str. 192—196. bile izvedene vse potrebne spremembe, ampak le deloma, predvsem pa je ostala nespremenjena struktura zvezne skupščine. V federaciji je bil takrat skupščinski sistem spremenjen v dveh smereh: glede oblik oziroma načina odločanja o funkcijah federacije in glede organov federacije. Zelo pomembna sprememba skupščinskega sistema se kaže v odločanju o funkcijah federacije. Zvezna skupščina je sicer ostala takšna, kot je biia dotlej (torej od leta 1968), vendar pa sedaj o pravicah in dolžnostih, ki so ji poverjene z ustavo, ne odloča več samostojno, ampak so uvedene posebne oblike institucionalnega sodelovanja republik oziroma avtonomnih pokrajin. Za celo vrsto vprašanj (npr. družbeni načrt Jugoslavije, monetarni sistem, devizni sistem, carinska zaščita, družbena kontrola cen itd.) je predviden obvezen poseben postopek usklajevanja stališč z republikami in avtonomnimi pokrajinami (amandma XXXIII). Zvezna skupščina ne more sprejeti zakonov oziroma drugih aktov, s katerimi bi določala politiko na omenjenih področjih, če ni poprej opravljen predpisan postopek usklajevanja stališč z republikami in avtonomnima pokrajinama. V primeru, če ne pride do soglasja, se uveljavijo predvideni začasni ukrepi. Položaj zvezne skupščine je bil v tem pogledu zelo oslabljen, saj skupščina ni imela resnične možnosti odločanja, ampak so odločali dejansko mimo nje. Posebni obliki institucionalnega sodelovanja pri pristojnostih zvezne skupščine sta predvideni tudi v postopku za spremembo ustave SFRJ (amandma XXXII) in pri sklepanju določenih vrst mednarodnih pogodb (amandma XXXV). Koncepcija teh sprememb je ohranjena tudi v osnutku nove ustave, s tem da je sedaj smiselneje urejena glede na novo dvodomno strukturo zvezne skupščine. (Ip Skupščinski sistem federacije je leta 1971 doživel bistveno spremembo tudi glede organov federacije, kar se je odrazilo tudi na položaju zvezne skupščine. Uveden je nov kolektivni organ federacije, predsedstvo SFRJ (amandma XXXVI), deloma se spremeni funkcija predsednika republike (amandma XXXVII), spremenjena sta struktura in položaj zveznega izvršnega sveta (amandma XXXVIII), s tem v zvezi pa so tudi spremembe v zvezni upravi (amandma XXXIX). Z^uvedbo predsedstva SFRJ se skupščinski sistem federacije bistveno spremeni.- Ne gre toliko za to, da naj bi namesto individualnega šefa države postopoma dobili kolektivnega (to je pomembno predvsem s stališča zagotavljanja enakopravnosti narodov in narodnosti, ker je predsedstvo sestavljeno po načelu paritetne zastopanosti republik in pokrajin in ker v okviru svojih pristojnosti usklajuje skupne koristi republik in avtonomnih pokrajin), ampak gre za to, da je bistveno spremenjen položaj novega kolektivnega šefa države oziroma njegov odnos do zvezne skupščine v primerjavi z dotedanjim položajem individualnega predsednika republike. Ker je ta ureditev povzeta tudi v osnutek nove ustave, in bomo o njej govorili v nadaljevanju, naj tu omenimo samo tri značilne spremembe: — predsedstva SFRJ ne voli in razrešuje zvezna skupščina, — zvezna skupščina ni za zadeve federacije več najvišji organ oblasti, ker lahko spor med skupščino in predsedstvom privede do razpusta zvezne skupščine in hkrati tudi do prenehanja mandata predsedstva, — drugače je urejena odgovornost predsedstva SFRJ, kot je bila urejena odgovornost predsednika republike. Do pomembnih sprememb je prišlo tudi v strukturi in položaju politično-izvršnega organa zvezne skupščine, t.j. zveznega izvršnega sveta. Uveljavljena ureditev pomeni odstopanje od ureditve, ki jo je uvedel ustavni zakon leta 1953 zlasti v tem, da ponovno združuje politično-izvršno funkcijo in funkcijo šefov upravnih resorjev, in sicer tako, da postanejo posamezni člani izvršnega sveta hkrati zvezni sekretarji, in pa v tem, da postaneta funkciji člana zveznega izvršnega sveta in poslanca nezdružljivi. Zvezni izvršni svet mora biti obvezno sestavljen po paritetnem načelu. Za izdajanje izvršilnih predpisov dobi generalno pooblastilo. Zaradi uvedbe predsedstva SFRJ pride do posebne vrste razmerij med izvršnim svetom in predsedstvom, tako da zvezna skupščina ni več edini organ, ki vpliva na delo svojega politično-izvršilnega organa. Spremembe v upravnih organih so povezane z združitvijo funkcije člana zveznega izvršnega sveta in zveznega sekretarja, kar je bilo dotlej personalno ločeno. Razen tega je to področje deloma dekonstitucionalizirano in se poslej vsi (zvezni) sekretariati ustanavljajo z zakonom (dotlej so bili tudi državni sekretariati, ki so se ustanavljali z ustavo). Skupščinski sistem federacije je leta 1971 torej doživel korenite spremembe, čeprav sama struktura zvezne skupščine ni bila spremenjena. Te spremembe so tolikšne, da je nekatere med njimi mogoče prištevati med značilnosti, ki pomenijo odmik od doslej v teoriji veljavnih načel skupščinske vladavine 5 III Skupščinski sistem v federaciji, ki ga predlaga osnutek ustave SFRJ, je oblikovan sicer samostojno za federacijo kot najširšo družbenopolitično skupnost, vendar pa veljajo nekateri skupni temelji, ki so temelj naše družbene ureditve oziroma temelj skupščinskega sistema vseh družbenopolitičnih skupnosti. (3p Razredni značaj oblasti je prvo izhodišče, ki mora priti do izraza ^skupščinskem sistemu. Delavski razred in vsi delovni ljudje so nosilci oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev (temeljna načela, IV). V skladu s tem je cilj ustavnih sprememb, ki ga je treba uresničiti predvsem v skupščinskem sistemu, »da bo neposreden vpliv 5 Prim.: P. Nikolič: Skupštinski sistem, str. 84, 89 idr. 393 Teorija In praksa, let. 10, št. 5—6, L|ubl|ana 1973 delavcev iz materialne proizvodnje nasploh ter delavskega razreda v celoti zares postal prevladujoč v skupščinskem in političnem sistemu.6 V skladu s tem mora skupščinski sistem izhajati iz j/ravice do samoupravljanja7 kot nedotakljive podlage človekovega položaja in njegove vloge v socialistični ureditvi naše države (temeljna načela II) in kot temelja oblasti delavskega razreda (temeljna načela IV). Družbena lastnina proizvajalnih sredstev kot podlaga združenega dela zagotavlja vladajoč položaj delavskega razreda. Ustava zagotavlja nedotakljive samoupravne pravice delovnih ljudi v temeljni organizaciji združenega dela (temeljna načela, III). Poudarjen je pomen načela, da naj gospodarijo z dohodkom delovni ljudje, ki ga ustvarjajo. Zato organi družbenopolitičnih skupnosti ne bi mogli obremenjevati dohodka temeljnih organizacij združenega dela, če s tem ne bi soglašali delegati tistih organizacij, ki> ta dohodek neposredno ustvarjajo.8 (7) Za skupščinski sistem v federaciji so neposredno odločilna ustavna načela za odločanje v federaciji (temeljna načela, I). Delovni ljudje, narodi in narodnosti odločajo v federaciji zlasti po načelih: — sporazumevanja republik in avtonomnih pokrajin, — solidarnosti in vzajemnosti, — enakopravne udeležbe republik in avtonomnih pokrajin v organih federacije, — odgovornosti republik in avtonomnih pokrajin za lasten razvoj in za razvoj socialistične skupnosti kot celote. (8yKončno pa določa osnutek ustave nekatere enotne temelje skupscinskega sistema, ki naj veljajo za vse družbenopolitične skupnosti (čl. 113—133 osnutka), čeprav federacija od nekaterih izmed teh odstopa. Vodilni temelj skupščinskega sistema je delegatski sistem, po katerem tvorijo skupščino družbenopolitične skupnosti (kot organa družbenega samoupravljanja in najvišjega organa oblasti družbenopolitične skupnosti) izvoljene in odstavljive delegacije delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih in drugih temeljnih samoupravnih skupnosti in organizacijah (temeljna načela, IV, čl. 114). Delegatski sistem je postavljen med temelje skupščinskega sistema z namenom, da se v skupščinah neposredno uveljavi vodilna vloga delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, in sicer tako, da bi delovni ljudje prek svojih delegatov odločali o tistih nalogah, ki jih je potrebno izpolnjevati v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti. * E. Kardelj: Govor na seji zvezne ustavne komisije 21. 5.1973, Osnutek ustave SFRJ, str. 16, Ljubljana, 1973. ' O pravici do samoupravljanja kot temeljni osebni svoboščini glej: I. Kristan: Samoupravljanje kot človekova pravica in svoboščina, Zbornik znanstvenih razprav Pravne fakultete, str. 131—153, Ljubljana, 1972. 8 E. Kardelj, n. d., str. 16. Bistveno pri tem je, kaj bo prinesla praksa: ali bo dejansko povečan neposreden in odločilen vpliv delovnih ljudi ali pa bo ostalo pri tem, da bodo imele odločilen vpliv različne profesionalne strukture in tehnokracija.9 Člen 115 osnutka poskuša preprečiti prevladujoči vpliv tehno-kracije na ta način, da jemlje vodilnim delavcem v delovnih organizacijah pravico, da bi bili lahko izvoljeni v delegacijo svoje samoupravne organizacije. _ Že v razpravah o prvih tezah so bili izraženi nekateri pomisleki, če je takšna ustavna prepoved najbolj ustrezna. Postavlja se vprašanje, ali s tem ne jemljemo prizadetim vodilnim delavcem ustavno pravico, ki jo imajo vsi drugi delovni ljudje, in hkrati tudi delovni skupnosti možnost, da bi v sestavu delegacije imela tudi vodilnega delavca. Vsekakor je to ukrep, ki ima revolucionarni značaj: njegov cilj je zagotoviti vodilni položaj delavcem iz neposredne proizvodnje in drugih delov delavskega razreda. Delavski razred uporablja v revoluciji različne ukrepe za dosego ciljev revolucije (zato, da bi se uveljavila oblast delavskega razreda, je svoj čas Lenin določenim kategorijam prebivalstva omejil volilno pravico). Ker gre za revolucionaren ukrep, ga ni mogoče imeti za trajnejšo rešitev, ampak za prehodno ureditev. Vprašanje je namreč, če tudi v sedanjih razmerah ne bi mogli s političnimi sredstvi, zlasti z načeli kandidiranja in s politično aktivnostjo pri volitvah delegatov doseči istega cilja, to je, da ne bi bile skupščine pretežno sestavljene iz vodilnih delavcev. Morda bi lahko dali v ustavo namesto določbe 115/IV člena osnutka določbo (npr. v okviru 117. člena osnutka), s katero bi v skupščini zagotovili minimalen odstotek delavcev iz neposredne proizvodnje. Na podoben način je leta 1950 ob uvedbi delavskega samoupravljanja zagotovil zakon udeležbo delavcev iz neposredne proizvodnje v upravnem odboru.10 9. Časovni mandat za delegacije je določen enako kot doslej za poslance. Osnutek nove ustave določa, da so člani delegacije voljeni za štiri leta in da nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma član delegacije iste skupnosti (115. člen). Ta rešitev zbuja določene pomisleke. Možnost, da bo delegacija sestavljena osem let iz istih • Ko E. Kardelj sicer pozitivno ocenjuje delo dosedanjih skupščin, ugotavlja, da se je bila vendar pojavila težnja, da bi »naše skupščine postale predvsem stvar političnih profesionalcev in tehnokracije«. E. Kardelj: Temeljni vzroki in smeri ustavnih sprememb, str. 74, Ljubljana, 1973. Temeljni zakon o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji in višjimi gospodarskimi združenji po delovnih kolektivih (Ur. 1. FLRJ 43/50) določa v 25. čl. med drugim: »Upravni odbor podjetja se voli iz vrst delavcev, tehničnega in inženirskega osebja in drugih uslužbencev, ki imajo volilno pravico. Najmanj tri četrtine članov upravnega odbora morajo biti delavci, ki delajo neposredno v proizvodnji oziroma v temeljni gospodarski panogi podjetja.« članov, vsebuje nevarnost odtujitve od članov samoupravnih skupnosti in ohranjanja dokajšnjega posredništva v upravljanju. Verjetno bi kazalo za člane delegacije temeljne organizacije združenega dela uveljaviti enaka načela kot veljajo za člane delavskega sveta. To je tembolj sprejemljivo, ker bo tudi delegacija stalen organ samoupravljanja, tako kot je delavskTsvet. Gre torej za dva samoupravna organa, ki imata sicer različne pristojnosti, vendar pa oba izhajata iz iste delovne skupnosti in sta isti delovni skupnosti odgovorna. Zato bi bilo potrebno primerjati in vsebinsko enako urediti čl. 90 in čl. 115. osnutka. Osnutek določa v 90. členu za delavski svet največ dvoletno mandatno dobo, hkrati pa prepoveduje, da bi bil isti član še enkrat zaporedoma izvoljen za člana delavskega sveta (torej je po dveh letih obvezna rotacija). Kaže, da bi bila sistemsko najbolj čista ureditev, če bi določili tako za člane delegacije kot za člane delavskega sveta mandatno dobo na dve leti, z možnostjo še enkratne zaporedne izvolitve. @ Z osnutkom (čl. 125) se ponovno razdvaja politično-izvršilna funkcija od upravne funkcije, ki sta bili leta 1971 združeni. Politično-izvršilno funkcijo naj bi opravljal poseben zbor, ki ne bi imel značaja delegatskega zbora (ali to pomeni, da bi bili v njem profesionalni poslanci?). Poleg omenjenega politično-izvršilnega telesa v okviru skupščine pa bi obstajal v okviru uprave poseben kolegijski upravno-izvršilni organ za usklajevanje dela upravnih organov (128. člen). Uvedba posebnega politično-izvršilnega organa (Kardelj ga je imenoval »družbenopolitični zbor«) in posebnega sveta sekretarjev kot upravno-izvršilnega organa ne pomeni sicer sprememb za federacijo, pač pa za republiko in občino. Upravičeno nastaja vtis, da bo teh organov v republiki in v občini preveč in da bo zaradi prepletanja delovnih področij zelo težko uveljaviti učinkovit sistem odgovornosti. Tako bi npr. po osnutku ustave SR Slovenije imeli v republiki: republiško skupščino kot zakonodajni organ (čl. 232), republiški svet kot politično-izvršilni organ (čl. 357), svet republiških sekretarjev kot upravno-izvršilni organ (čl. 395), predsedstvo republiške skupščine (čl. 364), predsedstvo Socialistične republike Slovenije (čl. 374) in splošni zbor republike (čl. 393). V zvezi z uvedbo organa za politično-izvršilne zadeve je vprašanje, če ta organ lahko enakopravno odloča z zbori skupščine, kot je to predvideno (čl. 125/III osnutka ustave SFRJ). Nista združljivi odgovornost skupščini za politično izvršilno funkcijo in enakopravno odločanje v skupščini. Prav tako je vprašanje, zakaj uvajamo za ta politično-izvršilni svet skupščine neposredne volitve (čl. 126). V skladu s skupščinskim sistemom bi bilo, da ga voli skupščina, ki ji je tudi odgovoren, ne pa da ima samostojen izvor oblasti, kot to velja za politične sisteme, ki temeljijo na načelu delitve oblasti. 11. Na ravni federacije ohranja osnutek ustave iste organe oblasti, kot smo jih imeli doslej (ne obravnavamo pravosodnih organov in ustavnega sodišča): skupščino, predsedstvo SFRJ, predsednika republike, zvezni izvršni svet in zvezne upravne organe (IV. del ustave, pogl. II—VI, členi 254—343). Razen tega je za federacijo posebej opredeljen tudi splošni zbor SFRJ (čl. 286). Osnutek predvideva, da predsedstvo SFRJ sklicuje splošni zbor SFRJ, ki ga poleg delegatov skupščine SFRJ sestavljajo še delegati organizacij združenega dela in družbenopolitičnih organizacij, določenih z dogovorom v okviru SZDLJ. Novi odnosi v federaciji so glede zvezne skupščine povzročili spremembe v več smereh: spremenilo se je njeno ime (namesto zvezna skupščina se uradno imenuje skupščina SFRJ), spremenila se je tudi njena struktura in spremenil se je način oziroma oblika njenega dela (odločanja). 12- Skupščina SFRJ je organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti federacije (254. člen). S tem da je obrnjen vrstni red pri navajanju obeh njenih sestavin (samoupravnosti in državnosti), je močneje poudarjen njen samoupravni značaj, kar velja za skupščine vseh družbenopolitičnih skupnosti (113. člen). Opredelitev skupščine kot najvišjega organa oblasti za zadeve federacije pomeni, da ohranjamo načelo enotnosti oblasti in skupščinske vladavine. Vendar pa je takšna opredelitev skupščine zaradi položaja predsedstva SFRJ postala nekoliko okrnjena. To je očitno, če imamo pred očmi 293. člen osnutka, ki govori o rešitvi spora med skupščino in predsedstvom SFRJ. Volja skupščine ni več najmočnejša, ni več najvišja oblast. Predsedstvo SFRJ in skupščina sta postavljena v ravnotežje. To pa je značilnost sistemov, ki temeljijo na načelu delitve oblasti, kjer imajo organi eksekutive možnost različnega vplivanja na skupščino, zlasti tudi možnost doseči njen razpust.11 Bistvena je sprememba strukture skupščine: namesto dosedanjih petih zborov naj bi imela sedaj dva (257. člen), in sicer »zvezni zbor«, v katerem so predstavljeni vsi delovni ljudje Jugoslavije, ter »zbor republik in pokrajin«, kjer so zastopane republike in avtonomne pokrajine kot federalne enote. Čeprav gre za dve različni podlagi vsakega izmed zborov (v enem so delegacije delovnih ljudi, v drugem pa delegacije republik in avtonomnih pokrajin), sta oba sestavljena po paritetnem načelu: v zveznem zboru je po 30 delegatov iz vsake republike in 20 delegatov iz vsake avtonomne pokrajine (volijo jih zbori samoupravnih skupnosti občinskih skupščin), v zboru republik in pokrajin pa po osem oziroma po pet delegatov (volijo jih republiške in pokrajinske skupščine). " Prim.: P. Nikolič: n. d., str. 135 in druge. 397 Teorija In praksa, let. 10, št. 5-t, Ljubljana 1973 Takšen dvodomen sestav zvezne skupščine je najprimernejša rešitev. E. Kardelj poudarja,12 da »najbolj ustrezno izraža mnogona-cionalno strukturo naše države ter hkrati tudi samoupravno delegatsko naravo skupščine.« V takšni skupščini je zagotovljeno načelo enakopravnosti delavskega razreda oziroma delovnih ljudi in narodov ter narodnosti in uresničevanje njihovih sedanjih in dolgoročnih interesov. Potem ko je bilo sprejeto načelo paritetne sestave za oba zbora, je predlagana sestava skupščine za federacijo edina rešitev, ki upošteva realne odnose v federaciji. Vsekakor bi bila enodomna zvezna^ skupščina neprimerno manj ustrezna.13 !13y Nadaljnj a sprememba je v oblikah oziroma načinu odločanja skupščine. Čeprav je skupščina dvodomna, ne odloča več praviloma po dvodomnem načelu. Medtem ko je bilo doslej dvodomno odločanje pravilo, naj bi bilo odslej izjema. Glede tega so pristojnosti zvezne skupščine razdeljene na štiri področja: — Prvič na zadeve, o katerih odloča zvezni zbor samostojno (258. člen) npr. odločanje o spremembi ustave, določanje temeljev notranje politike in določanje zunanje politike in mednarodnih odnosov Jugoslavije, sprejemanje zveznih zakonov in drugih splošnih aktov (razen tistih, ki jih sprejema zbor republik in pokrajin), sprejemanje zveznega proračuna in zaključnega proračuna, odločanje o vojni in miru, določanje temeljev organizacije in pristojnosti zveznih organov in organizacij, določanje temeljev sistema narodne obrambe ir\ temeljev sistema varnosti države in tako dalje. — Drugič na zadeve, o katerih odloča zbor republik in pokrajin na podlagi soglasja republiških in pokrajinskih skupščin (člen 259/11), npr. sprejemanje družbenega načrta Jugoslavije, določanje politike in sprejemanje zveznih zakonov na področjih monetarnega sistema, deviznega sistema, zunanjetrgovinskega prometa, carinske in necarinske zaščite, sistema in virov sredstev za financiranje federacije, ukrepov za omejitev trga ter prostega prometa blaga in storitev itd. — Tretjič, na zadeve, ki so v samostojnem delovnem področju zbora republik in pokrajin (čl. 259/III), npr. sprejemanje zakonov o začasnih ukrepih, na področjih, ki so bila pravkar navedena in drugo. — četrtič, na zadeve, o katerih odločata enakopravno zvezni zbor ter zbor republik in pokrajin (čl. 260) npr. volitev in razreševanje predsednika oziroma podpredsednika skupščine, volitev in razreševanje predsednika in članov zveznega izvršnega sveta itd. " E. Kardelj, n. d., str. 86. 11 Problem enodomne skupščine se v federaciji zastavlja povsem drugače kot recimo v republiki oziroma občini. Prim. I. Kristan: Dvodomni sistem .... n. d., str. 207—208. S stališča skupščinskega sistema vprašanje dvodomne ali enodomne skupščine ni relevantno. Prim. Nikolič, n. d., str. 149. Največ pristojnosti izvršuje zvezna skupščina na prva dva omenjena načina, t. j. v samostojnem delovnem področju zveznega zbora in v odločanju zbora republik in pokrajin s soglasjem republiških in pokrajinskih skupščin. Razdelitev pravic in dolžnosti skupščine je neposreden izraz federativne strukture Jugoslavije in je značilna po tem, da zvezni zbor odloča o zadevah, ki so v samostojni pristojnosti zveznih organov, zbor republik in pokrajin pa o zadevah, pri katerih je potrebno soglasje republik in avtonomnih pokrajin (to so zlasti Žadeve7 ki jih je urejalo ustavno dopolnilo XXXIII), medtem ko sodijo v enakopravno pristojnost obeh zborov samo volilne funkcije. Po tej razdelitvi pristojnosti ima vodilno pozicijo vsekakor zvezni zbor. V njegovo korist govori tudi domneva pristojnosti, tako da odloča o vseh zadevah iz pristojnosti skupščine SFRJ, ki niso v delovnem področju zbora republik in pokrajin ali v enakopravni pristojnosti obeh zborov (čl. 258/1, tč. 17). Po osnutku je očitno, da je opuščena skupna seja obeh zborov kot oblika odločanja skupščine, ki smo jo doslej poznali (npr. za volitev predsednika republike, predsednika zvezne skupščine in podobno).14 Z ustanovitvijo zbora republik in pokrajin oziroma z njegovimi pristojnostmi se je ponovno okrepil položaj skupščine, ki je bil prizadet z dosedanjim načinom medrepubliškega usklajevanja stališč, kjer je zvezna skupščina (pa tudi republiške skupščine) praktično stale ob strani. Očitne novosti so predvidene glede načina sklepanja v zvezni skupščini, glede zakonodajne iniciative in tudi glede položaja delegatov ^primerjavi z dosedanjimi poslanci (členi 263—281). L4. Način sklepanja ni enak v obeh zborih. Medtem ko naj bi zvezni zbor imel kvorum sklepčnosti ob nadpolovični navzočnosti vseh delegatov in bi sklepe sprejemal praviloma z navadno večino, pa je za zbor republik in pokrajin predvideno, da je sklepčen, če so navzoče delegacije vseh republik in pokrajin. Sklepi, za katere je potrebno soglasje republiških in pokrajinskih skupščin, so sprejeti, če so zanje glasovale vse delegacije (ni določeno, ali znotraj delegacije velja navadna večina). Za te zadeve je torej uvedeno načelo sporazumevanja namesto preglasovanja, s čimer so krepi enakopravnost narodov in narodnosti oziroma njihovih republik in avtonomnih pokrajin (edino če do sporazuma ne pride, se uveljavijo začasni ukrepi, ki pa jih sprejema zbor republik in pokrajin z 14 Vsekakor med oblikami dela skupna seja obeh zborov ni navedena. Iz tega, da je iz delovnega področja sedanje skupne seje vzeta npr. volitev predsednika in podpredsednikov skupščine in je dana v enakopravno pristojnost obeh zborov (čl. 260), bi sklepali, da te oblike ni več. Po drugi strani pa je uporaba nekaterih sicer nespornih strokovnih pojmov v tekstu dokaj nezanesljiva. Zato ni jasno, kaj naj razumemo s formulacijo v 281. členu, ki govori o »skupni odločitvi« in Členu 282, ki govori o »skupni seji«. Ali je s tem mišljena skupna seja kot oblika dela obeh zborov skupščine, nI jasno. dvotretjinsko večino glasov vseh delegatov, torej z dvotretjinsko kvalificirano večino). Razen načela sporazumevanja je značilna novost imperativni mandat za delegate v zboru republik in pokrajin (267. člen): delegacija mora v zboru republik in pokrajin zastopati stališče skupščine, ki jo je delegirala. Za delegate v zveznem zboru ni predviden imperativni mandat. Doslej je za poslance (tudi za poslance zbora narodov) veljalo načelo svobodnega mandata. Seveda je imperativni mandat lahko zelo sporna institucija, če bi ga uporabljali kruto, če bi z njim krepili lokalizem in zaplotništvo in bi s tem preprečevali razumno in pravočasno sporazumevanje, kajti kot pravi Edvard Kardelj18, delegacija ne bi smela biti samo »poštar«, ampak se sporazumevati in dogovarjati z drugimi delegacijami, da bi našli sprejemljive rešitve za vse. Je pa tudi res, da je že narava delegata (odposlanca) takšna, da nujno nosi v sebi neke vrste imperativni mandat, ker mora zastopati svojega deleganta, ne pa delovati namesto njega in mimo njega. Vendar cilj imperativnega mandata ni, da bi preprečil dogovarjanje, ampak nasprotno, da bi omogočil dogovor in sporazum. 15. Ob tem, ko poskuša osnutek zagotoviti na posameznih področjih več demokratizma in preprečiti enostavno preglasovanje, se zastavlja načelno vprašanje, ali je sploh umestno, da se za sklepanje v skupščini in v izvršnem svetu še vedno ohranja načelo navadne večine. Menim, da bi morali za vse organe sprejeti načelo (minimalne) kvalificirane večine, to je, da je sklep sprejet, če zanj glasuje nad polovico vseh {ne pa samo navzočih) članov pristojnega telesa, če ni predvidena še strožja kvalificirana večina (npr. dvotretjinska ipd). To pomeni, da bi po načelu minimalne kvalificirane večine v zveznem zboru moralo glasovati za sklep 111 delegatov (od skupno 220) v zboru republik in pokrajin 30 delegatov (od skupno 58), v zveznem izvršnem svetu 15 članov (od skupno 28). Nesmisel navadne večine je očiten, če pogledamo številke. Če šteje zvezni zbor 220 članov, je po sistemu navadne večine mogoče sprejeti veljavne sklepe že s 56 člani. To pomeni, da lahko sprejme sklep komaj četrtina zbora oz. niti ne dve popolni republiški delegaciji. Podobno je z zveznim izvršnim svetom: od 28 članov lahko po načelu navadne večine sprejema veljavne sklepe komaj osem članov. Verjetno je splošno sprejemljiva ugotovitev, da je sklep kateregakoli organa politično vprašljiv, če zanj ni glasovala večina vseh njegovih članov. Zaradi tega bi morali za skupščino in njene organe pri sprejemanjušklepov opustiti načelo navadne večine in uveljaviti načelo kvalificirane večine. « E. Kardelj, n. d., str. 76. 16. Zanimiva je ureditev zakonodajne iniciative. V primeri s pravico do zakonodajne iniciative poslanca jo ima posamezen delegat bistveno manj in stopa v ospredje praviloma delegacija. V zveznem zboru (čl. 263) ima zakonodajno iniciativo tudi posamezen delegat (poleg njega pa še delovna telesa zbora in zvezni izvršni svet), v zboru republik in pokrajin (čl. 271) pa posamezen delegat nima zakonodajne iniciative, ampak jo imajo samo ZIS, republiška in pokrajinska skupščina ter delegacija v zboru. Podrobno je obdelan zakonodajni postopek za sprejemanje zakonov, ki jih sprejema zbor republik in pokrajin s soglasjem republiških in pokrajinskih skupščin ter postopek za zakone o začasnih ukrepih, če do soglasja ne pride (čl. 271—277). Zato ni razumljivo, zakaj ni obdelan tudi zakonodajni postopek za zvezni zbor. Republiške in pokrajinske skupščine dobijo zakon dvakrat v soglasje: najprej osnutek, o katerem se izrečejo, ali je potreben, in dajo nanj svoje pripombe, nato pa še predlog zakona, h kateremu v celoti dajo svoje soglasje. Možen bi bil tudi skrajšani postopek, ko bi pristojne skupščine dobile v soglasje že kar predlog zakona (torej nič osnutka). Pri zakonih o začasnih ukrepih pride do izraza vloga predsedstva SFRJ, ki na predlog ZIS odloči o potrebnosti takih ukrepov, in ki v primeru, da v zboru republik in pokrajin ni glasovala za zakon predpisana dvotretjinska kvalificirana večina (čl. 274), razglasi za zakon o začasnih ukrepih predlog zakona, za katerega je glasovala minimalna kvalificirana večina (čl. 275). 17. Glede predsedstva SFRJ ostaja osnutek ustave (členi 287 do 307) pri vsebinsko enaki ureditvi, kot je bila uvedena leta 1971 z XXXVI dopolnilom. Predsedstvo SFRJ je bilo uvedeno z namenom, da postane kolektivni šef države in da opravlja posamezne izvršne funkcije federacije. Vendar pa je zaenkrat ohranjena še funkcija invidiualnega predsednika republike (členi 308—321), ki pa je, tako kot po XXXVII. dopolnilu, predvidena samo za Josipa Broza Tita. Tako si za predhodno obdobje predsedstvo SFRJ in predsednik republike delita pristojnosti, ki naj bi jih notem prevzelo samo predsedstvo. Sicer pa obstaja personalna povezanost med obema organoma, ker je predsednik republike istočasno tudi predsednik predsedstva SFRJ. V sklop funkcij predsedstva SFRJ in predsednika republike spadajo tiste, ki jih običajno opravlja šef države tudi v drugih sistemih, kot je npr. predstavljanje države, imenovanje diplomatskih predstavnikov, proglašanje zakonov, predlaganje mandatarja itd. Pri predsedstvu pa prihaja do izraza še več značilnosti. 18. Pomembno področje delovanja predsedstva je skrb za usklajevanje skupnih interesov republik oziroma avtonomnih pokrajin pri uresničevanju pravic in dolžnosti federacije, s čimer se uresničuje enakopravnost narodov in narodnosti. To je bil tudi eden izmed najmočnejših političnih motivov za uvedbo kolektivnega predsedstva Jugoslavije. Zaradi zagotavljanja enakopravnosti narodov in narodnosti Jugoslavije je predsedstvo sestavljeno po paritetnem načelu, za funkcijo predsednika oziroma podpredsednika je določen samo enoletni mandat (sicer so člani predsedstva voljeni za pet let) in se v teh funkcijah republike in avtonomni pokrajini obvezno menjujejo vsako leto po vrstnem redu, ki ga določijo vnaprej16. Za uresničevanje svoje vloge ima predsedstvo pravico predlagati skupščini SFRJ glavne smeri politike ter zakone in druge splošne akte, ima pravico predlagati skupščini obravnavanje posameznih vprašanj, pravico zavzemati stališča do izvajanja politike in izvrševanja zakonov, pravico zahtevati od zveznega izvršnega sveta, da glede tega sprejme ustrezne ukrepe itd. 19. Predsedstvo je najvišji organ vodstva in poveljevanja oboroženim silam SFRJ. (največ teh pristojnosti je obdržal predsednik republike). V zvezi s tem se pojavljata dve novosti. Posamezne zadeve, ki jih določi zvezni zakon, lahko prenese predsedstvo oziroma predsednik republike na zveznega sekretarja za narodno obrambo (in ne več na poseben vojaški komite, kot je veljalo od leta 1971), ki je za te zadeve odgovoren predsedstvu. Razen tega uvaja osnutek posebno novo institucijo, ki je doslej nismo poznali — funkcijo delegatov predsedstva SFRJ pri zveznem sekretariatu za narodno obrambo in pri drugih višjih poveljstvih oboroženih sil. Predsedstvo lahko pošlje te delegate, da bi spremljali izvajanje sprejete politike pri vodstvu in poveljevanju oboroženim silam SFRJ. Morda bi v teh delegatih lahko videli zametek podobnega skupščinskega kontrolnega organa za nadzor nad oboroženimi silami, kot je znan zlasti v Švedski17. Poudarek na nalogah predsedstva SFRJ na področju narodne obrambe je razviden tudi iz tega, da je od delovnih teles predsedstva z ustavo predviden samo svet za narodno obrambo, medtem ko sta bila doslej poleg njega še svet za zunanje zadeve in svet za državno varnost.18 16 Ker je predsednik predsedstva avtomatično že predsednik republike tovariš Tito in zanj ne velja načelo omejitve ponovne izvolitve, velja enoletni mandat samo za podpredsednika predsedstva. Doslej so se na tej funkciji zvrstile že Makedonija in Bosna in Hercegovina, sedaj pa je na vrsti Slovenija. " »Ombudsman« je inštitucija kontrolnega organa v nekaterih državah, ki ga voli parlament in katerega naloga je, da nadzorujejo delo posameznih organov v javnem interesu in da sprejema v tej zvezi pritožbe prebivalstva (Loewenstein, Political Power and the Governmental Prosses). V novejši dobi se je po vzoru švedskega militie-ombudsmana kot organ parlamentarne kontrole oboroženih sil po letu 1956 pojavil tudi v Zvezni republiki Nemčiji, in sicer kot poseben organ za varstvo temeljnih svoboščin in kot pomožni organ parlamenta pri izvajanju parlamentarne kontrole v oboroženih silah (čl. 45 b. GG). 18 Značaj svetov kot delovnih teles ni v 306. členu osnutka opredeljen, kot je bil doslej v 36. dopolnilu, ko je bilo rečeno, da so sveti »svetovalna telesa« pred- Na novo osnutek ustave posebej poverja predsedstvu SFRJ naloge na področju zunanje politike in državne varnosti, in sicer je naloga predsedstva, da obravnava stanje na teh področjih, da zavzema stališča in da daje pobudo za ukrepe in za usklajevanje dela organov pri izvajanju sprejete politike (čl. 287/IV). 20. Med značilnostmi predsedstva SFRJ je nedvomno treba omeniti njegovo izvolitev in njegovo razmerje do skupščine. Glede načina izvolitve predsedstva je ohranjena ureditev iz leta 1971. Značilno je, da predsedstva SFRJ ne voli zvezna skupščina, čeprav gre za organ federacije in bi to izhajalo iz načela, da je skupščina SFRJ najvišji organ oblasti na ravni federacije, ampak ga volijo republiške in pokrajinske skupščine (Skupščina SFRJ samo razglasi izvolitev). To, da ima predsedstvo SFRJ samostojen izvor v skupščinah federalnih enot, predstavlja element njegove osamosvojitve v odnosu do skupščine SFRJ. Z volitvami prek republiških in pokrajinskih skupščin se želi okrepiti položaj federalnih enot, ki se na ta način institucionalno vključujejo v izvrševanje funkcij federacije. Tak način volitev šefa države se torej razlikuje od ureditve, ki je veljala od leta 1953, ko je bil uveden sedanji sistem skupščinske vladavine in je predsednika republike volila zvezna skupščina (tudi prejšnjega kolektivnega šefa države — prezidij — je volila zvezna skupščina). Vprašljivo pa je, če je potrebno v tem pogledu obiti skupščino SFRJ in na ta način zmanjševati njeno vrednost najvišjega organa oblasti na ravni federacije. To je vprašljivo zlasti sedaj, ko je skupščina SFRJ oblikovana na novih temeljih in je v obeh domovih uvedeno načelo paritetne sestave, ki je prej veljala samo za zbor narodov. Volitev predsedstva bi tudi lahko sodil v pristojnost skupščine SFRJ, vendar pa pod poseben način soglasja republiških in pokrajinskih skupščin oziroma njihovih delegacij v zboru republik in pokrajin. 21. V strukturi predsedstva sta sedaj predvideni dve novosti v primerjavi z ureditvijo iz leta 1971. Prva sprememba je zmanjšanje števila članov predsedstva od 22 na osem, s čimer se izenači paritetna sestava za člane iz republik s člani iz avtonomnih pokrajin. To zmanjšanje števila članov je utemeljeno z vlogo zbora republik in pokrajin pri sporazumevanju med republikami in pokrajinami. Druga sprememba pa je v tem, da naj bi bil predsednik ZKJ po svojem položaju član predsedstva. sedstva. Iz formulacije £1. 306/III osnutka bi se dalo sklepati, da so sveti delovna telesa, ki jim je poverjeno samostojno opravljanje določenih zadev v okviru pravic in dolžnosti predsedstva SFRJ. Obrazložitev osnutka ne pove ničesar o tej statusni spremembi. Predlagana določba, za katero E. Kardelj poudarja, da z njo »izražamo pravzaprav družbeno realnost, da je namreč vodilna idejnopolitična vloga zveze komunistov bistven faktor stabilnosti in kohezije v naši družbi«19, je načelno pomembna in daljnosežna. V njej se kaže v bistvu dejanje revolucije, s katerim preprečujemo poskus raznih novih »reakcinoarnih ali zelo konservativnih preten-dentov na vodilno vlogo v sistemu oblasti, ki skušajo zvezo komunistov in socialistične sile potiskati na stranski tir«, kot pravi Edvard Kardelj. Zveza komunistov mora ohraniti vodilno vlogo, ki jo je imela v revoluciji in pri graditvi nove socialistične Jugoslavije, ker je pred delavskim razredom kot njegova avantgarda odgovorna za graditev socializma pri nas. Pri tem pa bo v razpravi — predvsem znotraj same zveze komunistov — treba razjasniti nekatera vprašanja, ki so tako teoretične kot tudi praktične narave in so pomembna zlasti za idejnopolitično delovanje zveze komunistov. Med drugim gre za vprašanje, kakšne posledice bo za zvezo komunistov imela avtomatična neposredna udeležba vodilnih organov ZK v organih državne oblasti na eni strani na njeno ocenjevanje in vrednotenje delovanja organov oblasti in na drugi strani na njen ideološko politični razvoj. Gotovo bi ne smeli prezreti nevarnosti, ki jo potrjujejo izkušnje iz zgodovine, da se z neposredno avtomatično udeležbo partije v politični oblasti lahko zgubi potrebna politična distanca, ki jo mora imeti avantgarda do oblasti, tj. nevarnost, da otopi kritičen odnos avantgarde do delovanja organov državne ohlasti. Po drugi strani bo potrebno oceniti, kakšna je realna nevarnost, da bi omenjena ureditev lahko imela škodljive posledice na vlogo partije kot idejnopolitične avantgarde. Lahko bi prišk) do stag-niranja v idejnopolitičnem razvoju in rasti ZKJ, če bi se zaradi nove ureditve partija preveč zadovoljila z delovanjem prek instrumentov državne oblasti in se premalo posvečala idejnopolitičnem boju oz. idejnemu delovanju med članstvom in med najširšimi plastmi delovnega ljudstva. V tej zvezi bi tudi kazalo ponovno osvetliti, v čem je bistvo načela o ločitvi vodilnih organov partije in oblasti in ali predlagana ureditev ohranja to načelo ali pa morda pomeni določeno odstopanje od njega. Ta vprašanja bo potrebno temeljiteje obravnavati, ker postaja ureditev, kot je predlagana v osnutku ustave SFRJ, tudi zgled za republike, avtonomne pokrajine in za občine. Osnutek ustave SR Slovenije gre še korak dalje in predvideva avtomatično članstvo v ustreznih telesih republik in v občini za vodilne funkcionarje ZK in SZDL20 " E. Kardelj, n. d., str. 92—93. " Po osnutku ustave SR Slovenije pridejo v predsedstvo SR Slovenije po položaju predsednik CK ZKS in predsednik republiške konference SZDLS (čl. 382), v predsedstvu splošnega zbora občine pa naj bi bila po položaju predsednik občinske organizacije ZK in predsednik občinske organizacije SZDL (čl. 186). 22. Osamosvojitev predsedstva SFRJ v odnosu do skupščine SFRJ se kaže med drugim tudi v možnosti, da pride med predsedstvom in skupščino do spora oziroma v načinu rešitve tega spora kot tudi v ureditvi odgovornosti predsedstva. Dosedanji povojni ustavni sistem v Jugoslaviji ni poznal možnosti, da bi šef države prišel v spor s skupščino in bi bil v tem sporu enakovreden skupščini, kot velja za predsedstvo po letu 1971: če skupščina ne sprejme določenih predlogov predsedstva in če predsedstvo vztraja pri svojem predlogu, se po XXXVI amandmaju spor med njima konča tako, da se skupščina razpusti, predsedstvu pa preneha mandat. Ustava iz leta 1946, ustavni zakon iz leta 1953 in ustava iz leta 1963 ne poznajo nobenega primera, da bi bodisi prezidij bodisi predsednik republike lahko prišel v spor s skupščino, kot je to urejeno za predsedstvo SFRJ v XXXVI. dopolnilu. Sedanji osnutek (čl. 293) ohranja v načelu ureditev tega spora iz XXXVI. ustavnega dopolnila s to razliko, da v primeru, če ne pride do sporazuma, ne razpustijo celotne skupščine, ampak samo pristojen. zbor. Tako kot XXXVI. amandma ni v celoti uredil odgovornosti predsedstva SFRJ, ga tudi ne ureja osnutek ustave. JRečeno je samo (čl. 304), da predsedstvo dela v okviru te ustave in zakonov in je zato odgovorno. Verjetno bi bilo potrebno določiti, komu (in kako) je predsedstvo odgovorno. Za predsednika republike ustava iz leta 1963 (219. člen) določa, da je »odgovoren zvezni skupščini v skladu s to ustavo in zveznim zakonom« (zakon o tem ni bil sprejet). Po ustavnem zakonu iz leta 1953 (čl. 75 in 76) je bilo rečeno, da je predsednik republike odgovoren zvezni skupščini in da ga skupščina lahko tudi razreši pred potekom dobe, za katero je izvoljen. Prav tako je bilo za prezidij po ustavi iz leta 1946 določeno (čl. 75), da je odgovoren zvezni skupščini in da ga lahko odpokliče pred iztekom mandatne dobe. Odgovornost posameznih članov predsedstva SFRJ urejajo republiške ustave.21 Odprto torej ostane vprašanje odgovornosti pred-sredstva SFRJ kot celote, kar bi moralo biti urejeno v ustavi SFRJ. 23. Zvezni izvršni svet ostaja glede svojega položaja in glede pristojnosti enako urejen, kot je bil doslej. Ohranil je iste pristojnosti, kot jih ima sedaj po ustavi. Zaradi tega tudi ni povsem razumljivo, da je v osnutku (člen 322) rečeno, da je ZIS organ skupščine SFRJ, ki opravlja »izvršilno upravno funkcijo«, ker je pa vendar ohranil enake politično-izvršilne funkcije, kot jih je doslej imel (in je zaradi tega imel položaj politično-izvršilnega organa zvezne skupščine). 11 Ustavno dopolnilo XLVII k ustavi SRS določa, da so člani predsedstva SFRJ iz Slovenije odgovorni skupščini SRS in da jih skupščina lahko odpokliče, če delajo v nasprotju z ustavo ali v nasprotju s temelji politike skupščine SRS. Enako določilo vsebuje tudi 372. člen osnutka nove ustave SR Slovenije. Po osnutku ustave za federacijo ni predviden v skupščini nov organ — svet za politično-izvršilne zadeve, ki je sicer predviden v okviru skupščine (člen 125).22 Usklajevanje stališč med republikami pri sprejemanju zveznih, zakonov (amandma XXXIII) ne bi v prihodnje, kot že rečeno, opravljal več ZIS, ampak zbor republik in avtonomnih pokrajin. ZIS bi to usklajevanje opravljal samo za izvršilne predpise. Sprememba je glede načela paritetne sestave zveznega izvršnega sveta (čl. 324). Pred letom 1971 je bilo v ustavi (člen 226) rečeno, da je v sestavi ZIS treba gledati na nacionalno sestavo, po letu 1971 je bila uvedena obvezna paritetna sestava (amandma XXXVIII), sedaj pa osnutek nove ustave (čl. 324) zahteva paritetno sestavo samo za tiste člane, ki so voljeni, za določene funkcionarje zveznih upravnih organov pa zahteva upoštevanje nacionalne sestave.23 24. Odgovornost zveznega izvršnega sveta je urejena podobno, kot doslej, s tem da je izvršni svet sedaj odgovoren vsakemu zboru skupščine SFRJ posebej (člen 336), kar je razumljivo glede na njuni ločeni delovni področji. Tako kot doslej je predvideno obrambno sredstvo v rokah ZIS v zvezi z odgovornostjo, to je pravica do odstopa in pravica postaviti ^ vprašanje zaupnice. Glede odgovornosti je treba posebej podčrtati čl. 339 osnutka, v katerem je postavljeno načelo, da so člani ZIS in funkcionarji v zveznih upravnih organih ter organizacijah odgovorni izključno organom federacije: nihče ne sme sprejemati smernic in nalogov iz republik in avtonomnih pokrajin in se ravnati po njih. To načelo je nujno potrebno, ker je zadnja leta prihajalo do pojavov, da so posamezne republike na različne načine izvajale pritisk na »svoje« funkcionarje v zvezni upravi. Če bi šlo tako naprej, bi bilo delovanje zveznih organov onemogočeno, ker bi vsak funkcionar čakal samo na navodila »svoje« republike, boječ se, da bo sicer pri njej padel v nemilost. E. Kardelj24 zaradi tega poudarja, da se morajo vsi interesi in vplivi republik in pokrajin v celoti izraziti v skupščini in v predsedstvu SFRJ, medtem ko morajo organi, ki skrbijo za izvršitev skupnih odločitev pri zvrševanju le-teh enako odgovorno skrbeti za inte-r£SSjreeh_republik m pokrajin. 25. Pri Zveznih upravnih organih prav tako ni odstopanja od dosedanje ureditve. Zvezne upravne organe ustanavljamo z zveznim zakonom. " E. Kardelj, (n. d., str. 78) posebej poudarja, da je ta organ predviden samo za občinsko in republiško skupščino. " Ko je E. Kardelj razlagal teze za novo ustavo, je poudaril, da paritetna sestava ZIS ni več nujna, ker sta paritetno sestavljena oba zbora zvezne skupščine in da »načelo paritete pravzaprav ne ustreza takšnemu strokovno-političnemu organu, kakršen bo sedaj Zvezni izvršni svet, kajti naloga njegovih članov ne bo zastopanje stališč in interesov republik in pokrajin«, (n. d., str. 91). " E. Kardelj, n. d., str. 92. Poudarjeno je načelo njihove samostojnosti in zakonitosti dela, pri čemer pa morajo upoštevati tudi smernice skupščine SFRJ in zveznega izvršnega sveta (čl. 341). Pri funkcionarjih, ki vodijo zvezne upravne organe, in določeni funkcionarji, ki jih imenuje skupščina SFRJ, je poudarjeno načelo njihove osebne odgovornosti skupščini in izvršnemu svetu, in sicer za delo organa oziroma organizacije, na katere čelu so kot tudi za izpolnjevanje nalog in zadev iz njihove pristojnosti (čl. 342). V 26. Skupščinski sistem, ki je razdelan v osnutku ustave SFRJ, je treba torej gledati razvojno: kot nadaljevanje in dograjevanje sistema, ki smo ga doslej razvijali pri nas in katerega temeljna načela ter usmeritev so se v praksi potrdili. Gre za organsko rast skupščinskega sistema z novimi vsebinskimi kvalitetami. Delegatski sistem je bistvena nova kvaliteta, ki se vgrajuje v skupščinski sistem kot njegov temelj. S tem se normativno in politično daje poudarek krepitvi samoupravnih elementov v skupščinskem sistemu. V_skupščini, ki združuje družbeno samoupravljanje in politično oblast, naj bo težišče na prvem. Opravljanje funkcij družbenega samoupravljanja in politične oblasti naj bi ne bila stvar profesionalnih političnih reprezentantov, ampak stvar delovnih ljudi, ki jo uresničujejo bodisi neposredno bodisi prek svojih delegatov. Tega skupščinskega sistema tudi ni mogoče postavljati nasproti dosedanjemu sistemu, kot njegovo popolno nasprotje, kot včasih delamo poenostavljene primerjave med dosedanjo skupščino in bodočo skupščino, ki bo zgrajena na delegatskem sistemu (to so primerjave v stilu črno-belega slikanja, češ tu odtujen klasični predstavniški sistem, tam pa čista samouprava).25 V družbenem razvoju ni črno belih slik, ampak velja zakon dialektike. Nespametno bi si bilo delati utvare, da v novem sistemu ne bo več pojavov posredništva, odtujevanja oblasti itd. kajti tudi delegatski sistem ni sam po sebi imun pred temi pojavi. V razpravi o osnutku ustave bo še nadalje treba utrjevati spoznanje, da s tem, ko bo ustava sprejeta, delo še ni končano, ampak se bo pravzaprav šele začelo. Ker pravne norme ne ustvarjajo življenja, se življenje tudi ne bo avtomatično ravnalo po normah, ki so zapisane v ustavi. Za uresničevanje ustave bo potrebna stvarna politična aktivnost zavestnih socialističnih sil na čelu z zvezo komunistov. To še posebej velja za skupščinski sistem oz. za delegatski sistem kot njegovo kvalitetno novo sestavino. " E. Kardelj (n. d., str. 73) posebej poudarja, da ni mogoče zanikati dejstva, da so skupščine, kakršne smo imeli doslej, »zelo veliko prispevale k samoupravni integraciji celotne družbe«. Skupščine so uspešno premagovale tudi partikularizem in so s tem »zares postale mesto, kjer so predstavniki delovnih ljudi neposredno izražali svoje elementarne interese«. Delegatskega sistema oz. delegatskih odnosov ne bomo mogli uresničiti, če ne bo neposredno med delovnimi ljudmi zagotovljena stalna politična aktivnost zveze komunistov, socialistične zveze delovnih ljudi, sindikatov, mladine in drugih zavestnih socialističnih sil. Aktivnost subjektivnih sil bo morala biti usmerjena na to, da bo preprečevala odtujitev delegacij od družbene baze in njihovo biro-kratiziranje, da bo prek delegacij zagotovljeno ne samo izražanje vseh interesov delovnih ljudi, ampak predvsem tudi sinteza številnih parcialnih interesov, da bo zagotovljeno odgovorno delovanje delegacij itd. Skupščinski sistem, ki ima za temelj delegatski sistem, predpostavlja, da bodo družbenopolitične organizacije morale biti predvsem pobudnik in organizator družbene aktivnosti delegacij, ne pa tista sila, ki bi sama (na forumski način) delovala namesto delegacij oz. da bi bile delegacije zgolj formalni izvrševalci sklepov, ki bi bili sprejeti zunaj njih. To je izhodišče, ki ga je za komuniste nedavno postavil tovariš Tito.26 Komunisti morajo »delovati kot notranja moč družbenega razvoja, torej ne mimo samoupravljanja in delavskega razreda, ampak v vseh oblikah njegovega organiziranja, v organih samoupravljanja, v družbenopolitičnih organizacijah itd«. Čazim Sadikovič Delegatsko načelo z vidika interesov i 2e v dosedanji razpravi o ustavni reformi so povsem upravičeno opozorili na zgodovinski pomen vpeljave delegatskega sistema kot izhodišča in podlage za celotni sistem skupščinskih institucij pri nas. Pri tem so zlasti poudarili, da je zamisel delegacije v skupščini sestavni del razvoja socialističnih družbenih odnosov na samoupravnem temelju, da se z njo snuje demokratsko utemeljena vez med institucijo samoupravljanja in skupščino kot nominalnim nosilcem oblasti delavskega razreda v naši družbi. Tako zasnovana vez pa ni le izredno pomembna za nadaljnjo afirmacijo ideje in prakse samoupravljanja, marveč tudi za odpravo delne neprilagojenosti skupščinskega sistema, ki je zadržal prvine predstavništva vse do današnjih " J. B. Tito: Ekspoze na zboru federacije 23. 4.1973, Delo 24. 4. 1973, str. 2. dni — pa naj gre za formiranje skupščine ali pa za uresničevanje njenih funkcij v našem demokratičnem sistemu. Novi družbeni odnosi, spodbujeni z interesi, ki se izražajo prek samoupravnih institucij v vseh fazah družbenega življenja, vsiljujejo bolj živahno zakonodajno dejavnost, terjajo bolj občutljiv in bolj prilagojen sistem odločanja, ki bo deloval pravočasno in bolj zanesljivo. V takih razmerah je kajpak oblikovanje zakonov in drugih uredb mnogo bolj težavna naloga, saj jih morajo ta okolja na svojevrsten način sprejeti, hkrati pa morajo doseči tudi nujne cilje: izražati morajo aktualne potrebe močno diferencirane družbe ter zadostiti hkrati zahtevam po usmerjanju, spodbujanju in načrtovanju celotnega družbenega razvoja. Povsem očitno je tudi, da tako zapletenih funkcij skupščinskih institucij ni možno uresničiti, ne da bi nepretrgano proučevali družbo in njene tokove, ne da bi ugotavljali vse pomembne spremembe, ne da bi neprestano opazovali, se dogovarjali, sintetizirali, oblikovali in uporabljali ideološka spoznanja o poteh družbenega razvoja. In prav delegatski sistem, kakor so ga začrtala določila osnutka ustave SFRJ, omogoča, da se v skupščini na najbolj primeren način izrazijo interesi različnih družbenih področij; da bo pri njenem vsakodnevnem delovanju neprestano prisoten demokratičen vpliv; da bo njeno delovanje vedno živo ter v strugi realnega družbenega življenja; ta neposredni stik skupščine z našo samoupravno družbeno podlago omogoča živahno kroženje idej, predlogov in pobud; skupščina je pod zelo močnimi družbenimi vplivi, s čimer je med drugim zavrta tudi možnost, da bi se sprevrgla v okostenelo etatistično ustanovo. Z delegacijo prihajajo v skupščino vse bolj popolni, hkrati pa tudi zapleteni in kdaj pa kdaj tudi nasprotujoči si družbeni odnosi; z njo prihaja v skupščino legalni boj posameznih družbenih skupin, spopadanje njihovih interesov, kar mora — če upoštevamo vse okoliščine — vnesti v skupščinsko politično in demokratično življenje nove intonacije, nove razsežnosti in tudi novo dinamiko. Pomen delegacije za nadaljnje izpopolnjevanje in napredek samoupravljanja kot glavne sestavine našega demokratičnega razvoja je zlasti v možnostih, ki jih ponuja »združenemu« človeku, da sodeluje v političnem življenju — in sicer vse od iniciative do izglasovanja sklepa. Delovni ljudje, združeni v neki samoupravni skupnosti, imajo možnost, da prek delegacije pravočasno vplivajo na vse vsakodnevne oblike konkretne skupščinske funkcije in skladno s tem odločajo o vsem, kar je bistveno za življenje in razvoj socialistične skupnosti. S tem se samoupravljanje še krepkeje včlenjuje v demokratični sistem, kristalizira se njegov izvirni, naravni položaj v sklopu vseh političnih odnosov in institucij, nastaja prostor, da se še naprej vzpenja v demokratično upravičenih mejah, nastaja zanesljiva podlaga, na kateri lahko prevladujemo vse vulgarizacije in abstrakcije, ki so še vedno navzoče v nekaterih naših razpravah, ko govorimo o širšem političnem in družbenem povezovanju samoupravnih skupnosti. II Sodobno družbeno življenje bistveno določajo prizadevanja posameznika, da svoj lastni napredek vse bolj išče v združevanju v skupine, v različne interesne sfere, prek katerih lahko izrazi vse številnejše in raznovrstnejše interese. Dandanes je že pravi anahro-nizem, če se kdo ukvarja s političnim in demokratičnim angažiranjem posameznika, ne da bi upošteval vse raznovrstne interesne skupine z njihovimi jasno izraženimi težnjami. Sodobni socializem se nikakor ne more izogniti temu, da ne bi temeljito proučeval in upošteval vse najbolj konkretne vidike človekove eksistence, da ne bi upošteval človeka takega, kakršen je danes, z vsemi njegovimi vztrajnimi in odločnimi prizadevanji, da svojo eksistenco zboljša, predvsem pa s prizadevanji, da bo ta eksistenca bolj varna. Socializem se mora čedalje bolj odločno odmikati od preproste metafizične refleksije človeka ter si prizadevati, da bo v središču projekcije družbenega razvoja predvsem konkretni združeni človek z vsemi njegovimi resničnimi vsakodnevnimi zahtevami, stremljenji in interesi. Vse višja stopnja socializacije države, ki se spreminja v instrument človeka, ni predvsem posledica vpliva posameznika kot preprostega pripadnika družbe na delovanje in usmeritev države, marveč vedno posledica vpliva posameznika, združenega v interesne skupine. Z vidika socializacije države, ki pomeni postopno opuščanje okostenelega predstavniškega mandata, imajo na vsakodnevno delovanje države izredno močan vpliv vse najrazličnejše interesne sfere, vse tisto, kar je vsakdanja skrb človeka, in seveda vse, kar sodi v njegov razredni, profesionalni, slojevski, regionalni ali katerikoli drugi jasno izoblikovani in konkretno navzoči interes. Gre torej povsod za to, da se poveča vpliv človeka na delovanje skupščin; vpliv človeka, ki je globoko zainteresiran za uresničevanje posebnih interesov; s tem pa je postal vpliv na funkcioniranje države veliko oprijemljivejši, učinkovitejši in močnejši. Zamisel delegacije je v bistvu priznanje in ustavno sankcioniranje uveljavitve »združenega« človeka v razmerah intenzivnega razvoja socialističnih družbenih odnosov na podlagi samoupravljanja. In če je smisel delegaoije v tem, da se uveljavi interes »združenega« človeka, da se pokaže neki konkretni, posebni interes, potem je v obdobju javne razprave o ustavnih določilih izredno pomembno, da problematiko interesov še jasneje razgrnemo — kar praktično pomeni, da opozorimo na najbolj bistvene ideološke vidike demokratičnega in političnega sistema. To nalogo lahko opravimo tem lažje, ker je že dosedanje izražanje interesov (omogoča jih sam razvoj samoupravljanja in preseganje etatizma, ki je sila nezaupljiv do vsega kar ne izvira iz enotnega družbenega interesa) posredovalo dovolj gradiva, da si izoblikujemo kolikor toliko zaokroženo sliko o njihovi naravi, vitalnosti, dinamiki — zlasti pa o njihovem odnosu do države in do institucij za usmerjanje družbenega razvoja. Danes, ko smo si v glavnih potezah že zamislili skupščinski sistem na temelju delegacij samoupravnih skupnosti, bi bilo izredno koristno, da upoštevamo vsa tista spoznanja in prizadevanja, ki osvetljujejo naravo posebnih interesov, če upoštevamo namreč temeljne cilje interesov, ki smo jih zaznali v dosedanjem funkcioniraju samoupravljanja in skupščine, potem lahko tudi dokaj zanesljivo sklepamo, kakšna bo narava interesov, ki jih bodo izražale delegacije, kje bo težišče njihovega delovanja in kakšni bodo njihovi medsebojni odnosi. To so pa prvine, ki so nujno potrebne, če hočemo določiti kompletni položaj skupščine v novem demokratičnem sistemu. Temeljna značilnost posebnih interesov — kakršni so se pojavljali v naši družbi v procesu razvoja in afirmacije samoupravljanja — je v tem, da so pri realizaciji bolj ali manj zaprti vase. Prav zaradi te lastnosti posebnih interesov se je izoblikoval njihov značilni, skoraj protislovni odnos do funkcije skupščine, kakršno je imela v dosedanjem sistemu. V tem odnosu posebnih interesov do države je prevladovalo to, da so od nje hkrati terjali »vmešavanje« in »nevme-šavanje«, intervencijo in abstinenco. Določeno povedano: terjali so povsem proste roke, kadar je šlo za njihove koristi, bili pa so za strogo poseganje države, kadar je bilo treba ustaviti ekspanzijo drugih, kadar bi se radi zavarovali pred neugodnimi posledicami realizacije drugih interesov. Ne glede na ta nedosledni odnos posebnih interesov do skupščine, odnos, ki izhaja iz njihovega najglobljega bistva, je naša današnja naloga, da tem interesom prek delegacij v skupščini omogočimo, da se še popolnejše izražajo. Če smo se namreč odločili, da bomo ohranili in še nadalje izpopolnjevali načelo samoupravljanja, ki temelji na resničnem konkretnem interesu, stremljenju in interesu posameznika, potem moramo dopustiti tudi svobodno izražanje vse bolj pestrih in številnih interesov, ki izvirajo iz »združenega« človeka. V epohalnem trenutku razvoja našega demokratičnega sistema z dosledno graditvijo skupščine na delegatskem sistemu sankcioniramo obstoj in naravne težnje posebnih interesov — da vplivajo na sprejemanje sklepov, ki so pomembni za vse, pa tudi za te konkretne interese. S tem v bistvu legaliziramo vse tiste interese, ki so delovali že doslej, pa so bili zato, ker ni bilo ustreznih demokratičnih institucij za njihovo avtentično izražanje, prikriti; njihova moč je bila odvisna od moči posameznih skupin, nosilk interesov. Z delegacijami se odpirajo vrata uveljavljanju tudi množici slabotnejših interesov, ki so jih povsem potisnili vstran tisti interesi, ki so imeli ugodnejši družbeni položaj. Zdaj bodo vsi skupaj prek delegacij stopali na politično prizorišče, njihov vpliv bo demokratično usmerjen, nastajajo rela- tivno enaka izhodišča za njihovo izražanje. Hkrati je to najbolj učinkovita pot, da odpravimo ali kar najbolj omejimo možnosti za nastajanje skupin za pritisk, ki praviloma teže k privilegijem zase in k diskriminaciji za druge in ki so neprestano v sporu z razvojem socialistične družbe kot celote. Če upoštevamo to, kar smo pravkar povedali o naravi izražanja posebnih interesov, potem bi bilo prav, da delegati lahko v polnem pomenu zastopajo ne predvsem določene samoupravne skupnosti, pač pa interese družbenih sfer, ki so jih praktično delegirale, da bodo vdani in iskreni tolmači teh interesov; s tem bi se hkrati izognili zelo licemerni situaciji, ki je značilna za etatizem, da se namreč vsem težnjam in iniciativam vsiljuje emblem občedružbenih interesov — ne glede na njihov resnični družbeni pomen in vsebino. Možnost, da delegat brani neki posebni interes, da se iskreno in odločno prizadeva za napredek nekaterih določenih samoupravnih skupnosti, v katerih se »združuje«, izhaja iz samega bistva socialističnih družbenih odnosov, ki temeljijo na samoupravljanju. Vendar moramo takoj poudariti, da večja možnost izražanja posebnih interesov prek delegacij samoupravnih skupnosti ne pomeni, da bodo te interese zdaj v skupščini obravnavali bolj nekritično. Vse, kar je bilo doslej povedanega o naravi interesov, kakršni so se že doslej pojavljali ter izražali v toku samoupravljanja, jasno govori v prid že uveljavljene teze, da goli rezultat kosanja in preglasovanja posebnih interesov v skupščini ne more biti merilo in cilj revolucionarnega družbenega razvoja. Skupščina mora biti zlasti v novem sistemu tako izoblikovana, da bo po potrebi popravljala odločitve, ki so posledica grobega merjenja moči teh interesov. Delegacija daje torej možnost, da se v skupščini izrazijo raznoliki interesi najbolj konkretnih kategorij, področij, skupin, združenj, skupnosti, da bo razgrnjena vsa zapletenost naše družbene stratifi-kacije. Če ta naš svojevrstni družbeni razvoj opazujemo s stališča človeka posameznika, člana naše družbe, potem ni težko ugotoviti, da je to zanj najlepša priložnost, ko mu je ponujena konkretna institucionalna možnost, da na najbolj pristojnem mestu neprestano izraža množico svojih najrazličnejših hotenj. V naših družbenih razmerah se je pokazalo, da človekov interes ni enak tistemu, kar lahko doseže v okviru ene same samoupravne skupnosti, pa naj je še tako vseobsežna in integrirana z drugimi takimi skupnostmi. Družbeni razvoj se usmerja k temu, da se ljudje včlanjajo v vse večje število skupnosti, ki izražajo vse številnejše zahteve, te zahteve pa so včasih že tako zelo različne, da se med seboj kar izključujejo. Če torej govorimo o našem demokratičnem skupščinskem sistemu, ki upravičeno največji pomen pripisuje »združenemu človeku«, je seveda nelogično, da bi iz tega sistema izrinili tisto razsežnost človekove eksistence, v kateri se človek ne uveljavlja kot pripadnik skupinskih interesov. Nasprotno: interes posameznika je tudi v tistih zahtevah, ki jih ne izraža kot »združeni človek« — druga in neloč- ljiva celota našega skupščinskega sistema in zadeva interpretacijo interesa delavskega razreda, ki je v praktični realizaciji — kot v Marxovi izvirni razlagi — resnično humani interes vsakega člana neke socialistične skupnosti — ne glede na to, ali je »združen«, kako je »združen« in koliko je »združen«. Če je humani interes človeka izhodišče in cilj celotnega skupščinskega sistema, če je usklajen s temeljnim humanističnim bistvom socializma, potem je v razmerah, ko deluje delegatsko načelo, naloga usmerjanja ta, da dobe pravico tudi vse tiste človekove zahteve, ki se jih ne da izraziti v posamičnih samoupravnih skupnostih ter v njihovem povezovanju, integriranju, sporazumevanju ali preglasovanju. Resnično najbolj občutljivo, najbolj težavno in tudi najbolj odgovorno v tem novem in tudi sicer v vsakem drugem skupščinskem sistemu pa je to, kako zadovoljiti tiste človekove interese, ki se ne ujemajo z interesi posameznih konkretnih posebnih družbenih področij ali pa te interese v bistvu izražajo sintetično — kot skupnost vseh teh interesov. Toda četudi je problematika človekovih interesov širša in kvalitativno drugačna, kot so interesi, ki se izražajo prek različnih družbenih sfer, skupin ali samoupravnih skupnosti, je nemogoče priti do adekvatnih tolmačenj interesa delavskega razreda, do pravega človekovega interesa v sodobni družbi, če ne obravnavamo enakovredno vseh konkretnih interesov, ki se izražajo na najrazličnejše načine. Čeprav dosledno zastopamo stališče, da interes delavskega razreda ni preprost seštevek, križanje ali sporazumevanje množice posebnih interesov, je treba prav tako poudariti, da tega interesa ne moremo pravilno vrednotiti niti tedaj, kadar ga ugotavljamo neodvisno od teh spontanih družbenih tokov, kadar ravnamo, kakor da teh tokov sploh ne bi bilo. To pomeni, da z uvajanjem delegacij in stalnim širjenjem pahljače človekovih interesov v vse bolj razvitih družbenih razmerah neprestano rasteta pomen in funkcija subjektivnih in vseh drugih progresivnih družbenih sil ter njihov vpliv na delovanje skupščine. Šele v mreži vplivov vseh subjektov našega političnega življenja, v dialektiki odnosov vseh demokratičnih dejavnikov naše družbene skupnosti — od temeljnih samoupravnih skupnosti do organiziranih subjektivnih sil — lahko prihaja skupščina do sklepov, ki so zanesljiv rezultat interesov delavskega razreda kot kriterija socialističnega revolucionarnega razvoja. Jože Zakonjšek Plan in planiranje v novi ustavi Sistem in mehanizem planiranja v samoupravljanju in socialističnih družbenoekonomskih odnosih sta bila v preteklem obdobju in sta še danes predmet mnogih razprav in kritik, prav tako pa tudi predmet teoretskih proučevanj. V vsem tem se je odražala težnja, da bi planiranje kot imanenten sestavni del družbenoekonomskega sistema uskladili z našim samoupravnim sistemom in na podlagi tega kot metoda in oblika zavestnega usmerjanja in uskladitve gospodarske in družbene dejavnosti vgradili v dejavnost in odnose med samoupravnimi nosilci odgovornosti in odločitev. Dilema plan-tržišče-samoupravljanje je bila nekaj časa zelo močna v naši teoriji in praksi. Vendar je v zadnjih letih razvoj doma in v svetu prinašal spoznanje o dialektični enotnosti teh osnovnih sistemskih kategorij, o tem, da plan v blagovni proizvodnji ne izključuje tržišča in da je dihotomija plan-tržišče grajena na nepoznavanju sodobnih razvojnih tokov družbe, pogosto pa tudi posledica neustrezne prakse v preteklih letih. Tudi v razvitem kapitalističnem svetu vse bolj prevladuje spoznanje o omejeni učinkovitosti tržišča kot avtomatskega urejevalca tokov družbene proizvodnje in reprodukcije in o njegovi nesposobnosti, da učinkovito opravlja svojo selektivno, alokativno in distributivno funkcijo. V ekonomski literaturi najrazvitejših kapitalističnih dežel se danes v vse večji meri pojavljajo ugotovitve, da tržni mehanizem ne more zagotavljati najugodnejših rešitev bistvenih razvojnih problemov (npr. zagotovitve energije, problem hrane itd.), pa čeprav ne bi bilo niti tržno in konkurenčno omejenih struktur niti razrednih nasprotij znotraj nacionalnih držav in v mednarodnih razmerah. V gospodarski in družbeni stvarnosti ni več odnosov, ki so bili osnova za razne »laissez-faire« teorije. V usmerjanju gospodarskega in družbenega razvoja v razvitem kapitalističnem svetu in zlasti v njihovem odnosu do dežel v razvoju prevladujejo v vse večji meri razni regulacijski mehanizmi, med njimi tudi planiranje. Zlasti velja rajo na politično in vojaško avtoriteto države. To pa tudi zate države pomeni, da najugodnejših rešitev razvojnih problemov ne morejo zagotavljati prek trga in njegovega mehanizma. Da bi zagotovili skladnejše odnose v reprodukciji in dinamičen razvoj, so potrebni razni regulacijski mehanizmi, med njimi tudi planiranje. Zlasti velja to za razvoj infrastrukture, odpravljanje regionalnih razlik v razvoju, zagotovitev popolne zaposlenosti, razvoj znanosti in tehnologije, globalno delitev nacionalnega dohodka itd. Odtod tudi naraščajoča moč in vloga kapitalistične države v usmerjanju gospodarskega in družbenega razvoja, ki z mehanizmi gospodarske politike v bistvu ohranja in razvija družbeno strukturo, imanentno kapitalistični družbeni ureditvi, pa čeprav ta cilj pogosto implicira tudi razne socialne reforme v korist delavca in širših slojev prebivalstva. To je danes stvarnost v kapitalističnem svetu, na ravni nacionalnih držav kakor tudi vsebolj v raznih mednarodnih institucijah in organizmih. Čeprav je bilo v Jugoslaviji v povojnem obdobju planiranje stalna sestavina gospodarskega sistema in razvoja, je vendarle možno ugotoviti, da je planiranje že dalj časa v krizi in da, razen v povojnem obdobju, v letih obnove in v prvih letih graditve socialističnega gospodarskega sistema, plani in planiranje niso bili usklajeni z razvojem družbenoekonomskega sistema; zlasti ne s sistemom samoupravljanja. Mnogi sedanji problemi našega gospodarskega in družbenega življenja so nedvomno tudi posledica dejstva, da sistem in mehanizem planiranja nista bila prilagojena spremembam, ki jih je v gospodarske odnose in tokove vnesla gospodarska in družbena reforma leta 1965. in še manj spremembam v sistemu razširjene reprodukcije, ki je ali pa naj bi bistveno spremenila odnose v razpolaganju z akumulacijo. Ekonomske funkcije države, zlasti federacije, so z ustavnimi dopolnili dobile čisto drug karakter, neposredno urejanje odnosov in razmer je v osnovi nadomestil sistem posrednih sistemskih ukrepov, istočasno pa ni bil zgrajen sistem usklajevanja in usmerjanja gospodarskih in družbenih gibanj, ki bi izhajal iz spremenjenih odnosov v razpolaganju z akumulacijo in ki bi temeljil na blagovnem značaju proizvodnje in samoupravljanju. Tudi zato se v tem času v ekonomski politiki države uveljavljajo mnogi nesistemski ukrepi, usmerjeni na odpravljanje tekočih problemov in težav. Družbeni plani so izgubili funkcijo globalnega in strukturalnega usklajevanja in usmerjanja gospodarskih in družbenih tokov. V Jugoslaviji se nismo mogli dogovoriti o globalni, strateški koncepciji razvoja, niti o dolgoročnih razvojnih projektih za osnovna gospodarska področja, o dolgoročnem razvoju kadrov in zaposlovanja, razvoju znanosti in tehnologije itd. V takšnih razmerah tudi tržišče ni moglo biti ustrezen regulator v alokaciji sredstev in dela in v selekciji razvojnih programov na vseh tistih področjih, kjer je njegovo delovanje v sistemu blagovne proizvodnje racionalno. Tudi upravljanje z akumulacijo je ostalo pretežno v rokah države, bank in raznih skladov, torej od delavcev odtujenih centrov finančne in politične moči, kar pomeni, da niso bile ustvarjene razmere, da delavci, združeni v organizacijah združenega dela, postanejo stvarni nosilci procesov enostavne in razširjene reprodukcije in s tem v bistvu nosilci planiranja. Tem kritičnim ugotovitvam pa moramo dodati, da so bile v mnogih dokumentih postavljene zahteve, da sistem in mehanizem planiranja uskladimo z našim samoupravnim sistemom in blagovnim karakterjem naše proizvodnje. Osnovna načela in stališča o mestu in vlogi planiranja v socialističnem samoupravnem sistemu so formuli- rana v programskih in drugih dokumentih ZKJ in ZKS ter v ustavnih dopolnilih k ustavam SFRJ in SRS. Pravtako so začele posebne komisije, znanstvene in strokovne institucije ter družbenopolitične organizacije že konec leta 1963 proučevati sistem družbenega planiranja v samoupravljanju. Rezultati teh razprav so formulirani v dokumentih »osnove sistema družbenega planiranja« in »osnove sistema družbenoekonomskega razvoja«, ki ju je sprejela zvezna skupščina in ki sta bila v bistvu tudi osnova za temeljni zakon o družbenem planiranju iz leta 1970. Določena teoretska in koncep-cijska vprašanja pa smo razčiščevali tudi ob vsakokratnem pripravljanju in sprejemanju zveznih in republiških družbenih planov. Ta prizadevanja bi zagotovo obrodila več plodov, če bi bili stvarni odnosi v gospodarstvu zgrajeni na samoupravnih osnovah in če bi bil v praksi vzpostavljen takšen sistem razpolaganja, usmerjanja in koncentracije kapitala, ki bi izhajal iz osnov našega družbenoekonomskega sistema, to je družbene lastnine kot osnove, na kateri gradimo celoten sistem družbenoekonomskih odnosov, samoupravljanja kot specifične oblike družbenih odnosov in upravljanja ter blagovne oblike organizacije in povezovanja ekonomskih subjektov, ob paralelnem delovanju tržnih zakonitosti ter planskih kriterijev in metod usmerjanja. Osnutek ustave SFRJ in osnutek ustave SRS eksplicitno govorita o planiranju v temeljnih načelih ter v normativnem delu (člen 57, 58 in 235 osnutka ustave SFRJ ter 61, 62 in 312 osnutka ustave SRS) osnutkov. Vendar s temi določili ni izčrpana vsa vsebina planiranja kot oblika in metoda usklajevanja gospodarskega in družbenega razvoja, prek katere delavci in delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih ter družbenopolitičnih skupnostih zavestno in solidarno rešujejo razna protislovja in deformacije tržišča ter usklajujejo in usmerjajo parcialne in globalne razvojne tokove, izhajajoč iz delovanja zakona vrednosti in spoznanj o oblikah in smereh njegovega delovanja. Za sistem in mehanizem planiranja na samoupravnih osnovah so razen teh relevantna zlasti vsa tista določila osnutkov ustave, ki opredeljujejo delavce in delovne ljudi kot temeljne nosilce celotnega družbenega in ekonomskega razvoja, ki prek raznih oblik povezovanja sredstev in dela oblikujejo pogoje svojega dela in razvoja, na vseh ravneh in v vseh razsežnostih in soodvisnostih ekonomskih, socialnih in kulturnih razvojnih komponent. Planiranje bo v novih družbenih odnosih postajalo vse bolj stalna aktivnost samoupravnih nosilcev razvojne politike, ki se bodo pri sprejemanju odločitev v lastnem interesu opirali na analize in ocene razvojnih možnosti, temelječe na znanstvenih spoznanjih delovanja objektivnih ekonomskih zakonitosti, ter na osnovi splošne razvojne usmeritve družbe opredeljevali svoje specifične razvojne cilje in naloge. V zgrajenem in družbeno verificiranem sistemu med- sebojnega obveščanja bodo morali neprestano analizirati, usklajevati in usmerjati svojo dejavnost, s tem pa bodo tudi vse bolj obvladovali zakonitosti trga, da bi najbolje vrednotili svoje tekoče in minulo delo. Načelne in normativne določbe osnutkov ustav SFRJ in SRS so osnova, na katerih naj bi se izoblikoval takšen sistem planiranja, čeprav seveda ne moremo pričakovati, da se bo novi sistem uveljavljal brez težav in tudi brez odporov. Posebej je potrebno poudariti, da sistem in mehanizem planiranja, prek katerega bomo dalje gradili samoupravni in tržni karakter našega gospodarstva in ki bo ob zavestnem naporu in volji nosilcev razvojne politike izključeval voluntarizem in birokratsko samovoljo, zahteva bistvene spremembe v položaju in vlogi združenega dela v sistemu razširjene reprodukcije. Planiranje v samoupravni družbi ni združljivo s stanjem, v katerem odtujeni centri finančne in politične moči odločajo o pretežnem delu presežne vrednosti. Zato je dosledna izvedba ustavnih načel o položaju in vlogi združenega dela v razširjeni reprodukciji tudi pogoj za bistvene spremembe v sistemu in mehanizmu planiranja. Kaže, da prav odtod izhajajo še mnoge dileme, ki so prihajale do izraza tudi v pripravi osnutkov republiške in zvezne ustave in ki so še vedno v nekaterih razpravah. Gre pogosto za stališča o nujnosti specifične, integrativne in usmerjajoče funkcije družbenopolitičnih skupnosti, ki naj bi še nadalje usmerjale »dezintegrirano« gospodarstvo z direktnimi intervencijami v dosedanje določenih splošnih in posebnih ciljev, ki jih gospodarstvo v »spontanem« razvoju ne bi bilo sposobno niti zaznati in še manj (v hitrem znanstvenem in tehnološkem napredku) zagotoviti optimalno strukturo proizvodnje, racionalno izkoriščanje naravnih in drugih izvorov, sinhroniziranost v izvajanju komplementarnih investicijskih projektov in njihovo optimalno alo-kacijo, regionalno ravnotežje, polno zaposlenost itd. Izkušnje nekaj zadnjih let dokazujejo, da prav v razmerah, ko so politične in finančne strukture imele odločilen vpliv na razvoj našega gospodarstva, ti cilji niso bili doseženi. Zato je razumljivo, da so v razpravah o osnutkih ustav SFRJ in SRS tudi razmišljali o načinu, oblikah in mehanizmih usmerjanja in usklajevanja gospodarskega in družbenega razvoja na temelju nove ustavne ureditve. Dilema, ki je kljub jasnosti ustavnih določil še vedno močna, je zlasti v tem, kaj je temelj planiranja v samoupravljanju in kakšen je odnos med plani in programi temeljnih in drugih organizacij združenega dela in družbenimi plani družbenopolitičnih skupnosti. Osnutka ustav SFRJ in SRS določata, da se v sistemu planiranja, ki predstavlja predvidevanje, usklajevanje in usmerjanje razvoja na samoupravnih osnovi, delavci v raznih oblikah združevanja dela in sredstev vse bolj pojavljajo kot osnovni nosilci celotnega ekonomskega in družbenega razvoja. V procesu planiranja določajo skupne interese in razvojne cilje, tako v svoji delovni organizaciji kakor tudi (preko različnih oblik poslovnega združevanja in pove- zovanja) v gospodarskih dejavnostih, katerim pripadajo, pa na drugih področjih družbenega življenja in dela. Na ta način zagotavljajo svoj vpliv in kontrolo nad celotnim procesom proizvodnje, menjave, delitve in porabe. Prav zato opredeljujemo planiranje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela kot osnovo planiranja v samoupravni socialistični družbi. Vendar »temeljna organizacija združenega dela ni nekakšna vase zaprta in izolirana, niti samo s trgom povezana institucija združenega dela«1. Delavci v temeljni organizaciji združenega dela bodo v skupnem interesu in na podlagi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov združevali delo in sredstva za doseganje skupnih smotrov in skupnih razvojnih ciljev. Skupen interes bo predvsem oblikovalo spoznanje, da je razvoj individualne produktivnosti dela odvisen in pogojen z razvojem produktivnosti celotnega družbenega dela in da se prispevek, ki ga temeljna organizacija združenega dela daje k povečanju produktivnosti celotnega družbenega dela, dejansko vrača v dohodek temeljne organizacije združenega dela kot družbeno priznano delo. Delavec v temeljni organizaciji združenega dela bo zainteresiran za združevanje sredstev, če bo združevanje pomagalo zbolj-ševati materialne, socialne in kulturne razmere njegovega dela in življenja in bo njegovo »odrekanje« od neposredne uporabe dohodka pogoj za čedalje bolj neposredno, trajno in večjo udeležbo v skupnem družbenem delu. S planiranjem in programiranjem razvoja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela delavci torej ne bodo opredeljevali samo svoje razvojne in poslovne politike, temveč vgrajevali v svoje razvojne programe tudi naloge in obveznosti, ki bodo izhajale iz samoupravnega povezovanja z drugimi organizacijami združenega dela s proizvodnega, prometnega, znanstvenoraziskovalnega in drugih področij, kadar bodo z njimi združevali delo in sredstva z namenom, da povečajo svoj in skupni družbeni dohodek ter usklajujejo poslovno in proizvodno politiko. Planiranje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela se prav tako ne omejuje le na planiranje in programiranje razvoja materialne osnove združenega dela. Zajema tudi programiranje razvoja samoupravnih odnosov in njim ustreznih organizacijskih oblik, nadalje izpopolnjevanje strokovnega znanja delavcev in dvig njihove kulturne ravni, razvoj življenjskih razmer in okolice, osebnega in družbenega standarda, solidarnosti in vzajemnosti itd. Ti programi so bistvena sestavina procesa reprodukcije in se zato morajo na ustrezen način odraziti tudi v programih delovnih organizacij in interesnih skupnosti s področja družbenih služb ter v razvojnih programih in družbenih planih krajevnih skupnosti, občin in republike. Na ta način v sistemu planiranja zagotavljamo odločilen vpliv delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela na 1 Edvard Kardelj, Protislovje družbene lastnine v sodobni socialistični praksi, Ljubljana 1972 oblikovanje razvojne politike tudi v širših skupnostih, vse do federacije, samoupravni sporazumi in družbeni dogovori ter odgovornost za izvajanje obveznosti, ki iz sporazumov in odgovorov izvirajo, pa postajajo temeljna oblika in metoda planiranja vseh samoupravnih in družbenih nosilcev planiranja. Posebej velja omeniti velike tehnične sisteme, zlasti v gospodarski infrastrukturi, ki jih osnutek ustave SRS opredeljuje kot gospodarske dejavnosti posebnega družbenega interesa. To so področja, ki »tako globoko vplivajo in posegajo v normalno življenje vsakega delovnega človeka, na okolje, kjer živi in dela ter na delovne procese, v katere je vključen, da trg ni in ne more biti edini regulator družbenih potreb niti glavno merilo za oceno racionalnosti delovanja teh služb«.2 V velikih tehničnih sistemih obstaja izredno velika medsebojna odvisnost posameznih stopenj delovnega procesa, v katerih po pravilu ločena aktivnost največjega dela posameznih delovnih procesov nima svoje tehnološke in ekonomske logike. V njih je nujno zagotoviti interesno in tehnološko usklajenost v tekočem delu in v razvojni politiki. Individualni in družbeni učinki, ki jih lahko dosega posamezna temeljna organizacija združenega dela, so v takšnem sistemu pogojeni s harmoničnim delovanjem celote in s tehnološko, kadrovsko in organizacijsko osposobljenostjo vseh enot, da se prilagajajo »despotizmu moderne tehnike in tehnologije,« razvoju doma in v svetu ter razvojnim preferencam družbe. Posebne družbene interese bodo delavci in delovni ljudje na teh področjih zagotavljali s samoupravnimi sporazumi, v skladu z družbenimi dogovori ali zakonom. V samoupravnih interesnih skupnostih bodo delavci teh dejavnosti in uporabniki storitev, ki bodo prispevali sredstva za uresničevanje nalog skupnosti, določili razvojno politiko in usklajevali razvoj teh dejavnosti z drugimi dejavnostmi, sprejemali delovne programe in zagotavljali uresničitve le-teh. To pa v bistvu pomeni, da za razvoj teh dejavnosti in za financiranje njihovih razvojnih programov ne skrbi več neposredno država, temveč združeni proizvajalci in uporabniki storitev v okviru splošnih razvojnih usmeritev in na podlagi znanstveno ugotovljenih razvojnih teženj doma in v svetu. Družbeni plani družbenopolitičnih skupnosti so v takšnem sistemu planiranja družbeni dogovor nosilcev planiranja na vseh ravneh o skupni razvojni in ekonomski politiki ter o ukrepih za izvajanje te politike. Razumljivo je, da bo skupno določena in sprejeta globalna strategija gospodarskega in družbenega razvoja, ki jo bodo vsebovali družbeni plani družbenopolitičnih skupnosti, zlasti republike in federacije, hkrati tudi vsem nosilcem planiranja v gospodarstvu in družbenih službah splošna orientacija pri določanju njihove razvojne politike. Z družbenimi plani družbenopolitičnih skupnosti »določamo skupno razvojno politiko in v skladu z njo in z delovanjem tržnih zakonitosti na temeljnih samoupravnih socialističnih druž- 1 Sergej Kraigher, O minulem delu, Ljubljana 1973. 419 Teorija In praksa, let. 10, it. 5—6, Ljubljana 1973 benoekonomskih odnosov usmerjamo družbeno reprodukcijo«.3 Usklajevanje planov in programov razvoja temeljnih in drugih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih, krajevnih in družbenopolitičnih skupnosti bo temeljilo na skftpnih interesih in ciljih družbenega in ekonomskega razvoja, ki bodo opredeljeni s samoupravnimi sporazumi, sklenjenimi med organizacijami združenega dela in interesnimi skupnostmi ter z družbenimi dogovori, sklenjenimi med republikami v skladu z družbenim planom Jugoslavije. S tem določilom se sistem planiranja v Jugoslaviji zaokrožuje v trajen sistem usklajevanja in usmerjanja razvoja na samoupravnih osnovah. Priprava in izdelava družbenih planov v družbenopolitičnih skupnostih, občini, republiki in federaciji je nedvomno politično odgovorna in strokovno zelo zahtevna naloga. Poteka v medsebojno povezanih fazah, ki imajo v začetku pretežno študijskoanalitični karakter in kjer ima poleg vrste parcialnih študij in analiz poseben pomen kompleksna strokovno-znanstvena analiza razvojnih problemov na vseh področjih družbenega in ekonomskega dogajanja. Informacije o rezultatih znanstvenih raziskav na vseh bistvenih področjih tehničnega, gospodarskega in družbenega razvoja, doma in v svetu, o vplivu objektivnih in subjektivnih dejavnikov na dinamiko in kvaliteto razvoja, o odvisnostih in interakcijah razvojnih procesov itd. so bistveni pogoj za uspešnost v planiranju. Prav tako zahteva planiranje v razmerah samoupravnega določanja ciljev, smeri in oblik razvoja dobro organiziran sistem informacij in sistemu prilagojeno metodologijo. Zlasti bodo pomembne fundamentalne raziskave na področju ekonomskega sistema in razvojne politike. Intenzivirati bi morali tudi ekonometrijske raziskave, izdelovati razne modele, oblikovati regionalne input-output matrice in družbene račune ter glede na interdisciplinarni značaj planiranja dati večji poudarek sociološkim raziskavam. Nujno moramo izpopolniti in kadrovsko okrepiti tudi statistično službo in seveda službo za planiranje pri družbenopolitičnih skupnostih. Nekajletni zastoj v razvoju teorije in prakse planiranja je na tem področju ustvaril vrzel, ki jo bo možno zapolniti le z nekajletnimi, intenzivnimi napori. Čeprav vsa ta vprašanja ne morejo biti neposredno zajeta v ustavi, pa mora biti vendarle v določilih ustave dana zadostna usmeritev, da z zakonom in drugimi akti zagotovimo mesto in vlogo planiranju v našem družbenoekonomskem sistemu. Morebitne dopolnitve ustreznih določil ustave naj bi omogočale, da planiranje postane bolj učinkovit sistem in mehanizem izpolnjevanja dogovorjene ekonomske in razvojne politike in reprodukcije socialističnih samoupravnih odnosov. Zato bi kazalo v ustavi jasneje opredeliti, da je temelj sistema planiranja v planiranju v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in da je planiranje v družbenopolitičnih skupnostih sporazum in dogovor, zasnovan na teh planih in progra- • Osnutek ustave SRS, Ljubljana 1973 mih. Ustava naj bi tudi opredelila potrebo po vzpostavitvi sistema medsebojnega informiranja nosilcev razvojne politike v osnovnih elementih njihovih razvojnih usmeritev in nujnost nenehnega usklajevanja plana z novimi izhodišči za planiranje in programiranje razvoja (kontinuirano planiranje). Bojan Zabel Pravno-organizacijske oblike združenega dela v ustavnih spremembah Za začetek dve splošno znani ugotovitvi. Pravno-organizacijske oblike so predvsem zelo neposreden izraz temeljnih načel družbenoekonomske ureditve. To kaže tudi njihova uvrstitev v naših ustavnih besedilih. V tem prispevku se seveda ne bomo spuščali v obravnavo samih temeljnih načel, kolikor ne bo to nujno zaradi opredelitve pravno-organizacijskih oblik. Drugič, ustavni osnutki niso bistveno dopolnili slike organizacij združenega dela; obdržali so tipologijo in značilnosti, ki jih moremo ugotoviti že v dosedanjih ustavnih dopolnilih in zakonodaji, ki jim je sledila. Ob uvodnih razmišljanjih je vredno postaviti še eno vprašanje. Ugotavljamo namreč, da ustavni osnutki posvečajo sorazmerno veliko pozornost pravno-organizacijskim oblikam. Ali s tem ne posegajo v vprašanja, ki terjajo gibčnejšo ureditev v »redni« zakonodaji, ki se laže prilagaja nastajajočim postrebam? Ob podrobnejši presoji bi sicer lahko našli nekaj vprašanj, ki bi jih ustavni osnutki lahko brez škode opustili ali pa izrazili bolj zgoščeno in manj kazuistično. V splošnem pa lahko rečemo, da osnutki položaja organizacij združenega dela (OZD) ne obravnavajo preobširno. Če je samoupravljanje ena temeljnih značilnosti položaja OZD, potem je upravičena podrobnejša opredelitev pravno-organizacijskih oblik, ki zagotavljajo osnove samoupravnega sistema. Le v tem obsegu obravnavajo osnutki pravno-organizacijske oblike. Enake ugotovitve pa ne moremo izreči za ureditve samoupravljanja v OZD (gl. člene 85 do 95 OZU.) Pravilno je, da je to poudarjena vloga delavskega sveta kot najvišjega organa, da je opredeljen položaj drugih organov, da obravnavamo odgovornost pri opravljanju samoupravnih funkcij. Vendar pa se prav v tem delu ustavni osnutki spuščajo v podrobno urejanje vprašanj, ki niso načelnega pomena in bi se lahko prepustila zakonodaji (sprejemanje statuta po 89. členu, imenovanje poslovodstvenih organov po 92. členu, vsebina samoupravnega sporazuma po 93. členu itd.). Tudi ostale določbe bi bilo mogoče izraziti bolj zgoščeno in kot trajna načela našega sistema. Vendar pa prav ta del osnutkov zanemarja posebnosti, ki bodo nujno prišle v poštev pri upravljanju organizacij in dejavnosti posebnega družbenega pomena. I 1. Organizacija združenega dela je najširše pojmovana pravno-organizacijska oblika. Z materialne strani, kot to izhaja iz 12., 13. in 14. člena osnutka zvezne ustave (OZU), gre za organizirano skupnost, v kateri delavci z družbenimi sredstvi v združenem delu zadovoljujejo določene družbene potrebe. Po teh značilnostih se OZD ločijo od tistih oblik družbene organizacije, katerih cilj ni neposredno delo za zadovoljevanje družbenih potreb in je zato tudi način opravljanja njihove dejavnosti drugačen. OZD niso tiste organizacije, ki usklajujejo družbeno dejavnost na določenem območju in izvršujejo določene javne funkcije (družbenopolitične skupnosti in njihovi organi) ali usklajujejo dejavnost določenih gospodarskih ali negospodarskih panog (npr. razne zbornice) ali organizacije, ki združujejo politično, kulturno, umetniško, športno ali drugačno dejavnost in interese občanov (družbene organizacije, društva). OZD se ločijo tudi od tistih organizacijskih oblik, ki sicer neposredno z delom in kot celota zadovoljujejo družbene potrebe, vendar na temelju osebnega dela in lastnih sredstev udeležencev (npr. kmetijske in druge zadruge in druge organizacije samostojnih proizvajalcev). Vendar se prav pri opredeljevanju OZD kaže širok pristop ustavnih besedil. Dasi zadnjih navedenih organizacij ni mogoče šteti za OZD, ker kot celota ne opravljajo dela ali pa se v njih združuje osebno delo in osebna sredstva, pa vendar ni mogoče najti kakovostne razlike med delom delavcev v OZD in v teh organizacijskih oblikah. Konkretno: delo delavcev strokovnih služb nekega organa se bistveno ne razlikuje od dela delavcev v strokovnih službah podjetja. Zato tudi delavcem v okviru državnih organov, zbornic, društev itd. ni mogoče odreči samoupravnih pravic. Novost, ki jo sprejema OZU (gl. člen 30), je prav opredelitev položaja delavcev v tistih organizacijskih oblikah, ki jih sicer ne moremo šteti med OZD. Vsebinske značilnosti OZD pa se širijo tudi na drugo stran, namreč na področje osebnega dela in sredstev. Tudi tu se ob določenih pogojih oblikujejo OZD (npr. v okviru zadrug). Po formalni strani obsega pojem OZD vrsto pravnoorganiza-cijskih oblik od temeljne organizacije, njihovih skupnosti, delovnih in sestavljenih organizacij do različnih oblik združevanja v organizacijah poslovnega združevanja, bankah in zavarovalnicah. Za OZD sta pomembni še dve značilnosti. Predvsem ustavna besedila zelo dosledno izenačujejo samoupravni položaj delavcev v vseh OZD, ne glede na vrsto ali, bolje rečeno, način dejavnosti. Razen tega pa je vsem OZD priznana lastnost pravne osebe (prim. 24. člen OZU). Prav to kaže na zbliževanje samoupravne in formalne strukture OZD. 2. Temeljni kamen opisane pravno-organizacijske zgradbe je temeljna organizacija združenega dela (TOZD). Njena »temeljnost« se izraža v več vidikih. Delavci v njej so kot skupnost izvirni nosilci vseh samoupravnih pravic in dolžnosti. O »višjih« pravno-organiza-cijskih oblikah ne moremo govoriti: vse oblike so le oblike združevanja skupnih interesov. Upravljanje teh oblik je v rokah delavcev v TOZD; dohodek, dosežen v njih z združevanjem dela in sredstev, pa v ustreznem razmerju pripada TOZD. Ta načela so zelo dosledno izvedena tako v širših oblikah združevanja (skupnost TOZD, delovnih in sestavljenih organizacijah) kot tudi pri združevanju za določen namen (poslovno združevanje, banke, zavarovalnice) in celo izven formalnih oblik združevanja (npr. v razmerju med proizvodnimi in trgovinskimi organizacijami). Glede ustanavljanja TOZD se besedilo 36. člena OZU na prvi pogled ne loči od dosedanjega besedila XXI. dopolnila k zvezni ustavi. Prav tako sta kot temeljna elementa upoštevana delovna celota in možnost, da se uspeh dela samostojno izrazi kot vrednost. Vendar 36. člen OZU dopolnjuje značilnosti TOZD še s tem, da gre za organizacijo, »v kateri lahko delavci na tej podlagi uveljavljajo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice«. Ta dodatek očitno ni le deklarativnega pomena. Kaže, da prav ta dodatek v določeni meri kvantificira ostala dva temeljna pogoja. Eden izrazov novega besedila bi bil v opredelitvi obsega TOZD. OZU izrecno ne določa, da se TOZD ustanavljajo v »najmanjši« enoti, ki spolnjuje temeljna pogoja. Zato bi se lahko TOZD organizirale tudi v širših delih. Prav »možnost uveljavljanja družbenoekonomskih in drugih samoupravnih pravic« pa bo preprečila, da bi TOZD obsegale prevelike dele delovne organizacije, v katerih bi bila onemogočena neposredna udeležba delavcev. Hkrati pa ta možnost preprečuje ustanavljanje TOZD v takih delih delovne organizacije, ki sicer sami po sebi izpolnjujejo temeljne pogoje, vendar bi ustanavljanje pomenilo dejansko privatizacijo upravljanja. Novost novih osnutkov je v tem, da je ustanavljanje TOZD »pravica in dolžnost«. Ob tem se seveda odpira vprašanje, kaj je pravzaprav samoupravljanje. Če bi ga pojmovali samo kot skupnost pristojnosti, torej izključno kot pravno razmerje, bi zašli v težave. Ustava zagotavlja izvrševanje samoupravnih pravic v TOZD; dolž- nost ustanavljanje TOZD bi torej pomenila dolžnost izvrševanja pravic; šlo bi torej za zanikanje pravic samih. Vendar samoupravni položaj TOZD ni le pravni položaj; v njem se predvsem izraža družbenoekonomski odnos. »Dolžnost« ustanavljanja TOZD pomeni torej dolžnost organizirati tak sistem upravljanja, ki bo utrjeval samoupravljanje. Vendar ima »dolžnost« ustanavljanja TOZD tudi svoje pravne posledice. Že doslej smo ustavna dopolnila razlagali tako, da zagotavljajo delavcem pravice, katerih ni mogoče odvzeti, in se jim delavci niti po svoji volji ne morejo odpovedati. Dolžnost ustanavljanja TOZD pomeni tudi dolžnost izključiti vse oblike individualnega ali kolektivnega odločanja o temeljnih vprašanjih po ožjih, od delovne skupnosti neodvisnih telesih ali osebah. Hkrati je treba dolžnost pojmovati tudi skupaj s pogoji za ustanavljanje. TOZD niso same sebi namen. Ustanovimo jih tam, kjer o6s'tajajo pogoji, v nasprotnem primeru pa se skupnost delovne organizacije kot celota samoupravno organizira. V zvezi z ustanavljanjem je treba kot novost omeniti dejstvo, da besedila osnutkov ne predvidevajo več možnosti spodbijanja ustanovitve TOZD, če bi to prizadelo interese drugih delov, TOZD ali delovne organizacije kot celote. V bistvu je to logična posledica dejstva, da je ustanavljanje TOZD tudi dolžnost. 3. Delovno organizacijo opredeljuje 35. člen OZU. Vendar ta opredelitev ni popolna. Poleg navedenih značilnosti (samostojnost, samoupravnost, skupno delo in interesi), izhaja iz drugih določb, da je delovna organizacija edina obvezna oblika. Nobena druga OZD ne more obstajati, ne da bi bila povezana v delovno organizacijo. Poleg tega velja poudariti univerzalnost delovne organizacije. Gre za pravno-organizacijsko obliko, v kateri delavci združujejo svoje bistvene skupne interese, ki segajo na vsa področja obstoja in delovanja delovne organizacije. Ta širina kvalitativno loči delovno organizacijo od drugih oblik združevanja, kjer gre pogosto le za ožje ali posamične skupne interese na določenem področju. 4. Ustavna besedila omenjajo še nekaj drugih pravno-organiza-cijskih oblik, ne da bi jih podrobneje opredelila: skupnosti TOZD in sestavljene organizacije, poslovne skupnosti in druge oblike poslovnega združevanja, banke in zavarovalnice. Te oblike se po svojem bistvu med seboj ne ločijo: v vseh so udeležene s sredstvi ali delom TOZD, ki zato tudi sodelujejo pri njihovem upravljanju in skupno ustvarjenem dohodku. Zato vsaj na temelju ustavnih besedil med njimi ni mogoče potegniti ostrih meja. II Ob nespornem prispevku ustavnih besedil k poglabljanju samoupravljanja ni mogoče mimo nekaterih njihovih slabosti. 1. Ugotovili smo, da osnutki ustavnih besedil zelo dosledno izenačujejo položaj delavcev vseh OZD ne glede na vrsto njihove dejavnosti. Samoupravne pravice se zagotavljajo tudi delavcem v organiza- cijah, ki same po sebi niso OZD. Temelj enakosti položaja delavcev je njihovo delo. Delo delavcev v gospodarskih organizacijah vrednoti družbena skupnost prek trga, ki priznava proizvodom in storitvam določeno ceno. Vendar gredo ustavni osnutku še dlje. Ustvarjajo namreč tudi instrumente, s katerimi vrednotimo delo delavcev v organizacijah, ki opravljajo družbeno službo. Gre za »svobodno menjavo dela«, na katero se osnutki večkrat sklicujejo. Res je, da »svobodne menjave dela« ni mogoče pojmovati samo kot preproste tržne odnose, na kar kaže že drugi odstavek 16. člena OZU. Vendar o svobodni menjavi dela ni mogoče govoriti brez nekaterih temeljnih pravic. Delovna skupnost, ki zares svobodno menjuje svoje delo, mora imeti možnost, da se tudi svobodno prilagaja novim položajem; torej svobodno odloča o vrsti in obsegu dejavnosti, o pogojih za opravljanje dejavnosti (cene, prispevki, sopogodbeniki), uporabnikih, spremembi dejavnosti itd. O vseh teh pogojih odloča samostojno, vendar na temelju tržnih razmerij. »Svobodna menjava dela« tudi na svobodnem trgu ne pomeni enostranskega diktata. V tem smislu je mogoče tudi za nekatere OZD, ki opravljajo dejavnost družbenih služb, govoriti o svobodni menjavi dela. Tu mislimo na tiste organizacije, ki opravljajo svojo dejavnost na komercialnih temeljih in se torej glede obsega, vrste in pogojev dejavnosti prilagajajo ponudbi in povpraševanju. Tudi ob tem primeru se torej pokaže nezanesljivost kriterija same dejavnosti, torej delitve na gospodarske in negospodarske organizacije zgolj na temelju njihove dejavnosti. Drugačen pa je položaj za organizacije, ki opravljajo družbene službe posebnega družbenega pomena. Ustavni osnutki očitno računajo s tem, da se svobodna menjava dela dosega na temelju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, torej ne v vrsti stihijskih stikov, temveč po naprej dogovorjenih pogojih med organizacijami, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, in organizacijami ter občani — uporabniki. Vendar pa so v položaju teh organizacij prevladovali in bodo tudi v prihodnje prevladovali elementi, ki vsaj zelo deformirajo, če že bistveno ne omejujejo »svobodne menjave dela«. Tudi samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, ki naj bi bila izraz »svobodne menjave dela«, se razvijata v določenih predpostavkah. Dejavnosti družbenih služb posebnega družbenega pomena se morajo opravljati, OZD dejavnosti ne more spremeniti ali je opustiti, gospodarjenje s sredstvi je omejeno, omejena je možnost izbire pravno-organizacijskih oblik. Te ugotovitve seveda ne pomenijo, da je treba dosedanji in z ustavnimi osnutki predvideni sistem upravljanja organizacij posebnega družbenega pomena opustiti in te organizacije podrediti administrativnemu upravljanju. Opustitev »svobodne menjave dela« organizacij posebnega družbenega pomena bi imela zlasti dve posledici: natančnejšo opredelitev dejavnosti posebnega družbenega pomena in določitev temeljnih zahtev, ki se v družbenem interesu nalagajo organizacijam, katere opravljajo tako dejavnost. 2. Drugo, za položaj OZD še daljnosežnejše vprašanje se nanaša na razmerje med TOZD in širšimi pravnoorganizacijskimi oblikami. Problem lahko zgoščeno izrazimo z vprašanjem, ali sta temelj širših pravno-organizacijskih oblik le seštevek ali skupni imenovalec interesov posameznih TOZD ali pa so zanje značilni širši interesi, ki niso nujno enaki kot interesi vključenih TOZD. Stališče novih ustavnih osnutkov o tem vprašanju je mnogo jasnejše, če jih primerjamo z dosedanjimi ustavnimi besedili. Ustavno dopolnilo k zvezni ustavi XXI (tč. 2, odst. 4) izrecno govori o »interesih in pravicah te organizacije (tj. delovne organizacije — opomba avtorja) kot celote«; te interese je treba upoštevati tako pri ustanavljanju TOZD kot pri njihovi izločitvi iz delovne organizacije. To načelo je prišlo do izraza tudi v novejši zakonodaji, konkretno v zakonu o konstituiranju OZD in njihovem vpisu v sodni register. OZU govori o enakem vprašanju le v zvezi z izločitvijo TOZD. Tu je našteta možnost, da bi izločitev »v nasprotju s splošnim interesom pripeljala do bistvene otežitve delovnega procesa« (tretji odstavek 38. člena OZU). Delovna organizacija se opredeljuje kot organizacija, v kateri so združeni delavci, povezani z interesi v skupnem delu in organizirani v TOZD; cilj združevanja je predvsem doseganje lastnih in skupnih interesov (prvi odstavek 35. člena OZU). Iz navedenih določb osnutka, posebno pa iz njegove primerjave z dosedanjimi ustavanimi in zakonskimi besedili, se vidi, da osnutki dosledno poudarjajo interes TOZD kot temelj za združevanje v vseh pravno-organizacijskih oblikah. Interesi širših pravno-organizacijskih oblik se izražajo zelo nejasno in skromno. Pri presoji obravnavanega vprašanja je treba upoštevati več dejstev. Predvsem TOZD, kot so zasnovane v dosedanjih zakonskih in ustavnih besedilih pa tudi novih osnutkih, niso in ne morejo biti nosilci družbene reprodukcije. Posledica tega je, da bodo TOZD tudi vnaprej lahko opravljale vrs*o svojih funkcij le v sodelovanju z drugimi TOZD v delovni organizaciji: zagotavljanje sredstev za modernizacijo, raziskovalno, izumiteljsko in sploh pospeševalno dejavnost, nabavo nove opreme in druge večje investicije, zagotavljanje sredstev za večje ukrepe na trgu, za preusmeritev proizvodnje itd. Vse to se izraža v dejstvu, da so TOZD vendarle samo deli širše pravno-organizacijske oblike — delovne organizacije. Pogosto niti okviri delovne organizacije ne bodo zadoščali in se bodo TOZD prek njih povezovale še v širše pravno-organizacijske oblike (poslovno združevanje, banke, zavarovalnice, pozavarovalnice). Najbolj neposreden temelj za združevanje bodo predvsem interesi posameznih TOZD. Vendar se bo že pri teh interesih tudi v prihodnje pokazalo, da njihovo uresničevanje ne bo vzporedno za vse TOZD; zagotavljanje interesov nekaterih TOZD bo mogoče le ob začasnem, zavestnem in sporazumnem »odpovedovanju« drugih. Skupen interes torej v tem primeru ne bo istoveten z vsemi posamičnimi interesi. Ze v samih delovnih organizacijah pa se pojavljajo interesi, ki so bistveno povezani z dejstvom, da se TOZD združujejo v novo, širšo skupnost. Ti interesi niso nujno identični z interesi vseh, v delovno organizacijo vključenih TOZD. Še jasneje se kaže interes v drugih oblikah združevanja; med odločanjem o politiki bančnih kreditov in interesi vsake TOZD, ki zagotavlja sredstva za ustanovitev in poslovanje banke, bo pogosto težko najti neposredno zvezo. Če prekoračimo okvir gospodarske dejavnosti in vključimo dejavnosti, ki so nujne za obstoj nacionalne kulture, izobraževanje, urbanistično urejenost in podobno, bomo včasih našli celo izrazita nasprotja med širšimi družbenimi interesi in interesi TOZD. Naj zadošča le primer zahtev družbene skupnosti za čisto okolje in pripravljenost delovnih organizacij za nabavo opreme, ki naj bi izključila onesnaževanje. Iz tega lahko ugotovimo, da se na vsaki stopnji organizacije dialektično prepletajo ožji in širši interesi. Dejavnost širših organizacijskih oblik ne more biti neodvisna od interesov ožjih oblik in narobe. Interesi širših organizacijskih oblik pomenijo v določenem obsegu višjo kvaliteto nasproti posamičnim interesom ožjih oblik, ki so v širšo vključene. Ob težnji, da onemogočimo odtujevanje samoupravnih pravic delavcem pod videzom »višjih« interesov, ki so se pogosto izkazali kot interesi ozkih skupin, so ustavni osnutki šli predaleč v nasprotno smer. Stopnjevanost, prepletenost in kvalitativna različnost interesov niso prišle do izraza niti v določbah o družbenoekonomskih načelih niti v določbah o upravljanju v OZD. Ustavni osnutki so združevanje interesov postavili na nove temelje, na samoupravno sporazumevanje. Hkrati lahko rečemo, da niso zagotovili instrumentov, s katerimi bi bilo mogoče zagotoviti uveljavljanje širših interesov, če ti nasprotujejo interesom posameznih temeljnih ali drugih OZD. 3. Očitno je, da ustavni osnutki po nepotrebnem zanemarjajo premoženjskopravni položaj OZD. Če se je ob dosedanjih razpravah pokazalo, da je premoženjska samostojnost bistvena značilnost samoupravnega položaja, potem bi se to moralo na ustrezen način izraziti tudi v osnutkih. Izrecno se ukvarja s tem vprašanjem le 24. člen OZU; nekatere druge določbe pa obravnavajo podrobnejša vprašanja. Obravnavanje premoženjskopravnih vprašanj v ustavnih besedilih ni običajno. Vendar je glede na povezanost s samoupravnim položajem in glede na povsem nove značilnosti v premoženjskopravnem položaju OZD v najnovejši zakonodaji, ustavna ureditev teh vprašanj enako, če že ne bolj upravičena kot ureditev določenih vprašanj samoupravljanja v OZD. Seveda to ne more pomeniti podrobnega urejanja. Ustavni osnutki bi morali obseči le načela, s kate- rimi bi preprečili, da bi premoženjskopravna razmerja deformirala samoupravni položaj OZD. Predvsem bi bilo potrebno določiti, da so oziroma ali so vse OZD tudi pravne osebe, torej sposobne prevzemati pravice in obveznosti in nosilke premoženjske pravice uporabe na družbenih sredstvih. Pozitivni odgovor na to vprašanje vsaj posredno izhaja že iz dosedanjega 24. člena OZU. Vendar ostaja odprto vprašanje obsega pravne sposobnosti. Ustavni osnutki bi morali zavzeti načelno stališče do enakosti ali različnosti pravne sposobnosti OZD, podobno kot je storil zakon o konstituiranju OZD. Določba 24. člena OZU bi morda zadoščala za položaj pred letom 1965, za sedanje in nastajajoče značilnosti v razvoju pravne osebnosti pa prav gotovo ne. Upoštevati je namreč treba razčlenjenost in stopnjevanost pravne osebnosti. Zato bi morali osnutki nedvoumno izraziti načelo, da TOZD odgovarjajo za svoje obveznosti neomejeno, razen tega pa tudi neposredno ali posredno za obveznosti širših pravno-organizacijskih oblik, v katere so vključene, pri upravljanju katerih sodelujejo in pridobivajo dohodek, če ni mogoče teh obveznosti poravnati iz sredstev, združenih v širših pravno-organiza-cijskih oblikah. Končno bi morali osnutki sprejeti še eno načelo, ki je prav tako vsaj deloma izraženo že v dosedanji zakonodaji. Gre za varstvo drugih oseb ob statusnih spremembah v najširšem smislu. Novo nastale ali druge organizacije naj odgovarjajo z vsemi sredstvi, toda do višine prevzetega premoženja, za obveznosti organizacij, iz katerih so nastale ali ki so se vključile v drugo organizacijo. 4. V primerjavi z dosedanjo zakonodajo lahko ustavne osnutke ocenimo kot pomemben korak k doslednejšemu urejanju odgovornosti. To velja tako za odgovornost OZD v celoti in ureditev ukrepov družbene discipline, kot tudi za ureditev osebne in materialne odgovornosti po 95. členu OZU. Ta člen loči dve vrsti odgovornosti: osebno in materialno. Odgovornost je ostrejša, če gre za delegate ali člane samoupravnih organov, za člane izvršilnih in poslovodnih organov. Vendar kaže tudi :a člen nekatere slabosti, ki utegnejo ogroziti uveljavljanje odgovornosti v praksi. Predvsem ni dovolj opredeljena »osebna odgovornost«. Verjetno je mišljena samoupravna ali družbenopolitična odgovornost, ki ima za posledico razrešitev posameznih članov (delegatov). Sam pojem osebne odgovornosti pa nasploh pomeni, da je subjekt odgovornosti individualne osebe, ne pa organ ali skupnost kot celota. V tem smislu si osebna in materialna odgovornost ne nasprotujeta. Iz cit. člena pa se vidi, da bi šlo za dve različni vrsti odgovornosti; temelj in sankcije bi bile v obeh primerih bistveno različne. Druga pomanjkljivost se kaže pri opredeljevanju temelja odgovornosti. Kaže da sta osebna in materialna odgovornost zasnovani na preozkih temeljih, saj gre le za prekoračitev pooblastil (pri članih organov oziroma delegatih) oziroma za prikrivanje ali zavestno zavajanje (pri izvršilnih in poslovodnih organih). V praksi bo težko dokazati zlasti prikrivanje in zavajanje, razen tega pa bi ostala izven obsega odgovornosti še cela vrsta primerov hudo nevestnega poslovanja. Zato bi bila sprejemljivejša rešitev, če bi ustava sankcionirala namerna dejanja in dejanja, storjena s hudo malomarnostjo. Končno citirani člen ne omenja odgovornosti delavcev strokovnih služb. Dosedanja praksa je pokazala, da imajo njihove ocene, mnenja in predlogi odločilen vpliv na sklepe samoupravnih organov. Dvomljivo je, ali bi bilo mogoče njihovo odgovornost v celoti zajeti z načeli o medsebojnih razmerjih v združenem delu. Ureditev odgovornosti se tesno povezuje z interesi, ki so značilni za OZD. V svojem 49. členu OZU dovolj široko zajema odgovornost OZD, če prizadene družbene interese. Prav s tega stališča pa 95. člen, ki je posvečen odgovornosti organov in njihovih članov, ni dovolj določen. Ciril Ribičič Samoupravne interesne skupnosti 1. Opredelitev po ustavi SFRJ Za naš sistem samoupravnega socializma v celoti, torej tudi za družbene dejavnosti, velja, da je v njem izhodišče »človek kot proizvajalec in upravljavec, medtem ko nastopa država samo kot faktor koordinacije«.1 Zato tudi ni naključje, da amandmaji k ustavi SFRJ iz leta 1971 opredeljujejo samoupravne interesne skupnosti tam, kjer urejajo družbenoekonomski položaj delovnih ljudi v družbeni reprodukciji. Bistvo teh tako imenovanih delavskih amandmajev je v tem, da zagotavljajo delavcem, da v vseh sferah združenega dela odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela. V družbenih dejavnostih si delavci po ustavi zagotavljajo takšen položaj s svobodno menjavo svojega dela z delom delavcev na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in drugih družbenih dejavnosti. Na tej podlagi določa ustava delavcem na področju družbenih dejavnosti enak družbenoekonomski položaj, kot ga imajo delavci v drugih organizacijah združenega dela. Medsebojna razmerja, pra- > J. B. Tito, Izjava ob 15-letnici razglasitve republike, 29. 11. 1960, Ustava SFRJ (predosnutek), Komunist, Ljubljana, 1962, str. 154. vice in obveznosti urejajo s samoupravnimi sporazumi in pogodbami v okviru samoupravnih interesnih skupnosti delavci v organizacijah združenega dela na področju družbenih dejavnosti in uporabniki njihovih storitev. Iz teh določil amandmajev k ustavi SFRJ2 izhaja, da moramo na samoupravne interesne skupnosti gledati kot na institucionalizacijo svobodne menjave dela, ki nadomešča državno intervencijo in zagotavlja enak družbenoekonomski položaj delovnih ljudi na področju družbenih dejavnosti in ustrezen vpliv družbene skupnosti oziroma uporabnikov storitev in drugih zainteresiranih na delo družbenih dejavnosti. Med motivi za ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti ponavadi naštevajo npr. zagotavljanje stabilnejše osnove za delovanje in razvoj posamezne družbene dejavnosti, racionalizacijo delovanja posamezne družbene dejavnosti, uresničevanje načela vzajemnosti in solidarnosti. Iz navedenih ustavnih določil o samoupravnih interesnih skupnostih pa izhaja, da to niso najpomembnejši razlogi za njihovo ustanavljanje. Temeljni družbeni cilji ustanavljanja samoupravnih interesnih skupnosti in obenem tudi konstitutivni elementi ustavne koncepcije samoupravnih interesnih skupnosti so torej: — deetatizacija družbenih dejavnosti, nad katerimi (tako imenovane javne službe) imajo v kapitalističnem sistemu in v sistemu administrativnega socializma skoraj izključno ingerenco državni organi^ — zagotovitev enakega družbenoekonomskega položaja vseh delovnih ljudi, tako tistih, ki delajo v materialni proizvodnji, kot tistih, ki so v delovnem razmerju v organizacijah združenega dela na področju družbenih dejavnosti; — zagotovitev ustreznega družbenega vpliva na delo družbenih dejavnosti; prek samoupravnih interesnih skupnosti uporabniki storitev in drugi zainteresirani oziroma njihove organizacije in skupnosti skupaj z delavci, ki delajo v teh dejavnostih, oblikujejo in uveljavljajo splošne družbene interese. Spričo tega, da so cilji, zakaj uvajamo samoupravne interesne skupnosti v naš politični in ustavni sistem, tako opredeljeni, bi ' Amandmaji k ustavi SR Makedonije in SR Bosne in Hercegovine iz leta 1971 oz. 1972 dobesedno povzemajo določila 6. točke XXI. amandmaja k ustavi SFRJ o samoupravnih interesnih skupnostih. Pri tem amandmaji k ustavi SR Makedonije (6. točka XXVII. amandmaja) dodajajo določilo, po katerem so samoupravne interesne skupnosti pravne osebe, amandmaji k ustavi SR Bosne in Hercegovine (6. točka XIX. amandmaja) pa določajo način financiranja družbenih dejavnosti. To določilo vsebujejo tudi amadmaji k ustavi SR Hrvatske (VI. amandma), ki sicer na originalen in zgoščen način govore o samoupravnih interesnih skupnostih. Značaj pravne osebe dajeta samoupravnim interesnim skupnostim tudi osnutka ustave SFRJ in ustave SR Slovenije (25. člen; 86. člen). 1 »Spomnil bi samo na to, da so bila vsa ta področja materialno povezana predvsem z državnim proračunom in z državnimi davki — v buržoazni družbi sploh, pa tudi v prvih fazah razvoja naše družbe.« (E. Kardelj, Temeljni vzroki in smeri ustavnih sprememb, »Delo«, Ljubljana, 19. 4. 1973.) njihova ustavna koncepcija ne smela biti sporna. Pripombe in ugovore v zvezi z ustanavljanjem samoupravnih interesnih skupnosti, kot je npr. to, da se z njimi povzroča parcializacija interesov, dvo-tirnost v delovanju, da imajo cehovski značaj itd., je zato treba razumeti samo kot kritiko njihovega dosedanjega delovanja v praksi in spodbudo za spreminjanje takšne prakse, nikakor pa ne kot razloge, ki bi lahko ogrozili samo ustavno koncepcijo. 2.) Področja ustanavljanja in sestava samoupravnih interesnih skupnosti Prevladujoča oblika samoupravnih interesnih skupnosti so samoupravne interesne skupnosti na področju družbenih dejavnosti, ki temelje na svobodni menjavi dela med proizvajalci storitev v družbenih dejavnostih in delovnimi ljudmi na drugih področjih družbene reprodukcije. To so npr. izobraževalne skupnosti, skupnosti otroškega varstva, kulturne skupnosti, raziskovalna skupnost. Kot drugo vrsto samoupravnih interesnih skupnosti moramo omeniti tiste, ki jih v zadnjem času ustanavljajo za področja mate-rialne proizvodnje. Temelj za ustanavljanje teh samoupravnih interesnih skupnosti (npr. za področje komunalnih dejavnosti, stanovanjskega gospodarstva, energetike, cestnega in vodnega gospodarstva) je 6. točka XXI. amandmaja k ustavi SFRJ, ki dopušča, da lahko delovni ljudje kot uporabniki ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti tudi za zadovoljevanje določenih osebnih in skupnih potreb in za uresničevanje svojih interesov na temelju načela vzajemnosti in solidarnosti. Toda čeprav gre pri teh samoupravnih interesnih skupnostih za področje materialne proizvodnje, so to po pravilu dejavnosti, ki so posebnega družbenega interesa. Na teh področjih tržne zakonitosti ne morejo v celoti usklajevati dela in potreb. Vrednotenje dela mora biti na teh področjih zato uresničeno s sporazumevanjem in dogovarjanjem prek samoupravnih interesnih skupnosti.4 V načelu bi bilo mogoče ustanavljati samoupravne interesne skupnosti tudi za gospodarske dejavnosti, ki niso posebnega družbenega interesa, vendar bi bil njihov položaj drugačen od položaja do zdaj navedenih vrst samoupravnih interesnih skupnosti, ker je na teh področjih trg merilo vrednotenja rezultatov dela in usklajevanja potreb. Razlika v položaju teh samoupravnih interesnih skupnosti je zato prišla do izraza tudi v osnutkih ustave SFRJ in ustave SR Slovenije, po kateri so samo samoupravne interesne skupnosti v dejavnostih, ki so posebnega družbenega interesa, odgovorne za 1 Osnutka ustave SFRJ in SR Slovenije izrecno dopuščata ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti »v materialni proizvodnji, ki služijo trajnemu zadovoljevanju potreb določenih uporabnikov, v katerih pa delovanje tržnih zakonitosti ne more biti edina podlaga za usklajevanje dela in potreb in za vrednotenje delovnih uspehov.« (52. člen; 83. člen.) svoje delo družbeni skupnosti (55. člen, 86. člen). Do razlik bo v tem pogledu gotovo prišlo tudi pri vključevanju samoupravnih interesnih skupnosti v skupščinski sistem, kjer bodo samo samoupravne interesne skupnosti na teh področjih dobile ustrezno mesto v skup-ščinkem odločanju.5 Več vrst samoupravnih interesnih skupnosti ločimo tudi glede na njihovo sestavo. Če kot subjekte samoupravnih interesnih skupnosti vzamemo proizvajalce storitev in uporabnike storitev v določeni družbeni dejavnosti oziroma njihove organizacije in skupnosti, potem lahko ločimo glede na sestavo: skupnosti, ki združujejo_samo proiz-vajalce storitev, skupnosti, ki zdruzu)eio samo uporabnike storitev, in skupnosti, ki združujejo tako prve kot druge. Glede na to, da je prva vrsta skupnosti docela izjemna,6 srečamo v teoriji najpogosteje delitev na skupnosti homogenega (čistega) in heterogenega (mešanega) tipa, glede na to, ali združujejo samo eno ali obe kategoriji subjektov samoupravnih interesnih skupnosti. Ustava SFRJ in ustava SR Slovenije dopuščata tako prvo kot drugo možnost sestave samoupravnih interesnih skupnosti. Pri tem pa dajeta očitno prednost heterogeni sestavi samoupravnih interesnih skupnosti. _ To je tudi razumljivo glede na to, da je lahko svobodna menjava dela »naj-popolneje in najbolj celovito uresničena prav... v skupnostih, v katerih so skupaj zajeti tako proizvajalci kot uporabniki določenih dobrin in storitev«.7 Zaradi tega bi bilo prav, da bi se samoupravne interesne skupnosti na vseh področjih, kjer je to mogoče, organizirale kot skupnosti, ki združujejo proizvajalce in porabnike storjtev, in tako omogočale soočanje, usklajevanje in sintetiziranje njihovih interesov znotraj samih sebe. Tako se npr. predvideva, da bi skupnosti zdravstvenega zavarovanja, ki sedaj združujejo samo zavarovance, postale samoupravne interesne skupnosti heterogenega tipa na ta način, da bi vključile tudi vse delovne ljudi, ki delajo v organizacijah združenega dela na področju zdravstva.8 Osnutek ustave SR Slovenije predvideva tudi mešano sestavo samoupravnih stanovanjskih skupnosti (91. člen). S samo heterogeno sestavo samoupravnih interesnih skupnosti še ni zagotovljen enakopraven položaj proizvajalcev in uporabnikov storitev v njih. V praksi so namreč v okviru samoupravnih interesnih skupnosti heterogenega tipa po pravilu prevladovali interesi proizvajalcev storitev. Zaradi tega govorimo o njihovem cehovskem značaju,9 s čimer označujemo predvsem to, da je v organih samo- Prim. tudi: S. Kraigher, O minulem delu, Komunist, Ljubljana, 1973, str. 32. ' Prim. 139. člen osnutka ustave SR Slovenije. • V SR Sloveniji združuje samo proizvajalce storitev le raziskovalna skupnost Slovenije. ' V. Bakič: Idejno-politička pitanja primjene odredaba ustavnih amandmana o samoupravnim interesnim skupnostima, Beograd 1973, str. 3. 8 Prim. I. Zečar, Organizovanje zdravstvene delatnosti na načelima ustavnih amandmana, Beograd, maja 1973 (Referat za Jugoslovensko savetovanje o sprovodenju upravnih interesnih skupnosti gospodarstvo v vseh pogledih neustrezno zastopano. Poleg tega so uporabniki storitev zelo slabo organizirani. Tako pri odločanju v organih samoupravnih interesnih skupnosti s heterogeno sestavo (skupščine, izvršilni odbor) še ni uresničeno načelo enakopravnosti in sporazumnosti odločanja. Zaradi tega je toliko pomembneje, da je to načelo zdaj zelo jasno določeno v osnutkih ustave SFRJ in ustave SR Slovenije (52. člen, 83. člen). Oba osnutka tudi izrecno poudarjata enakopravno zastopanost in enakopravnost pri odločanju v skupščini in drugih organih samoupravnih interesnih skupnosti (97. člen, 123. člen). Ta enakopravnost bi prišla najbolje do izraza, če bi bili organi samoupravnih interesnih skupnosti formirani po paritetnem načelu, če bi o spornih vprašanjih odločala arbitraža in če bi skupščine samoupravnih interesnih skupnosti delovale po dvodomnem načelu, pri čemer mora biti vsekakor izključena možnost majorizacije.10 3. Zakonodaja glede samoupravnih interesnih skupnosti Znano je, da se do zdaj samoupravne interesne skupnosti niso bile ustanavljale po samoupravni poti, temveč v nekem smislu prisilno, tj. na temelju republiškega zakona. Njihov samoupravni značaj zahteva drugačen način ustanavljanja samoupravnih interesnih skupnosti: delovni ljudje neposredno in prek svojih organizacij in skupnosti ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti in v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi, v statutu in pogodbi urejajo medsebojne odnose, pravice, obveznosti in odgovornosti (52. člen osnutka ustave SFRJ, 83. člen osnutka ustave SR Slovenije). V začetni fazi njihovega razvoja, posebno pa pred sprejetjem amandmajev k ustavi SFRJ iz leta 1971, ko zvezna in republiške ustave sploh niso govorile o samoupravnih interesnih skupnostih, je bilo mogoče in koristno ustanavljati samoupravne interesne skupnosti z zakonom. Zakoni, na podlagi katerih je prišlo do ustanovitve samoupravnih interesnih skupnosti, pa so vendarle šli predaleč pri normiranju odnosov v okviru njih. »Z zakoni je bila več ali manj detaljno določena organizacija samoupravnih interesnih skupnosti in sestava njihovih organov, način volitev in čas trajanja mandata članov teh organov, delovno področje posameznih organov, vsebina statuta, viri dohodkov in način financiranja, razmerja nasproti organom družbenopolitičnih skupnosti in drugi odnosi.«11 Na takšno zakonodajno prakso, ki »po stari intenciji teži k čimbolj natančnemu ustavnih amandmana u zdravstvenom osiguranju i zdravstvu, Beograd, 18. in 19. 6. 1973). ■ Prim. M. Strobl in drugi, Samoupravne interesne zajednice, Ekonomski institut Zagreb, Zagreb 1971, str. 18. »• Prim. s. Kraigher, n. d., str. 32, in E. Kardelj, n. d. 11 M. Strobl in drugi, n. d., str. 10. reguliranju odnosov«,12 moramo gledati samo kot na enega izmed elementov pretiranega obsega zvezne in republiške zakonodaje, ki je v škodo avtonomnega reguliranja odnosov v temeljnih samoupravnih skupnostih in komuni. Z amandmaji k ustavi SFRJ iz leta 1971 so bila zožena področja zakonodajne pristojnosti federacije in preprečeno skoraj vsakršno širjenje te zakonodaje. Prav tako so tudi amandmaji k republiškim ustavam v večji ali manjši meri omejili obseg republiške zakonodaje.13 Tako lahko npr. po XLIII. amandmaju k ustavi SR Slovenije republiški zakon na nekaterih področjih ureja samo temeljna načela, medtem ko je urejanje drugih odnosov v pristojnosti občin in temeljnih samoupravnih skupnosti v njih.14 To velja tudi za področje organizacije samoupravnih interesnih skupnosti. Poleg tega so amandmaji k ustavi SFRJ in ustavi SR Slovenije iz leta 1971 omejili tudi obseg zakonskega reguliranja odnosov v samoupravnih interesnih skupnostih. Tako se lahko z zakonom določa obveznost ustanavljanja interesnih skupnosti, načela za njihovo organizacijo in za medsebojna razmerja delavcev zainteresiranih delovnih področij, kakor tudi obveznost plačevanja prispevkov samoupravnim interesnim skupnostim za financiranje njihove dejavnosti. Zakon bi lahko glede tega nadomestil tudi odlok občinske skupščine, izdan na podlagi zakona, kot to predvideva 87. člen osnutka ustave SR Slovenije. Vse te možnosti, o katerih govorita tudi osnutka ustave SFRJ in ustave SR Slovenije, bi morala zakonodaja uporabljati samo izjemoma. Določila obeh osnutkov kažeta na to, da bo v prihodnje ostalo več prostora za avtonomno reguliranje odnosov v samoupravnih interesnih skupnostih, saj se omejujeta na tista določila, ki so nujna za zagotovitev enotnih temeljev samoupravnega sistema. Pomanjkljivost je mogoče le v tem, da tudi tokrat osnutek ustave SR Slovenije v veliki meri dobesedno prevzema določila osnutka ustave SFRJ, še posebno, ker se tudi v okviru enega in drugega osnutka ta določila ponavljajo (v okviru »Temeljnih načel« in v okviru »Družbene ureditve«), 4. Financiranje samoupravnih interesnih skupnosti Način financiranja družbenih dejavnosti je šel pri nas skozi več razvojnih faz, in sicer od financiranja družbenih dejavnosti prek državnega proračuna k zakonskemu določanju stopenj prispevkov iz osebnih dohodkov za dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti. V prihodnje bi moralo biti financiranje samoupravnih " M. Vujičid, Neka pitanja interesnih zajednica i samoupravnih odnosa u njima, Komuna, Beograd 1973, št. 4, str. 47. » Prim. C. Ribičič, Neka pitanja razpodele nadležnosti izmedu republike i opStine, Komuna, Beograd 1973, št. 4, str. 65. " Osnutek ustave SR Slovenije določa omejitev za širjenje zakonodajne pristojnosti republike na področja, ki v ustavi niso izrecno našteta. Zakon mora biti sprejet po postopku, ki je sicer predpisan za sprejetje ustavnega zakona. interesnih skupnosti vse bolj zasnovano na sporazumevanju in dogovarjanju zainteresiranih delovnih ljudi, njihovih organizacij in skupnosti. Tako organizirano financiranje družbenih dejavnosti ima lahko v načelu dve obliki. Prva je oblika neposrednega sporazumevanja delovnih ljudi in njihovih organizacij združenega dela na področju posamezne družbene dejavnosti in iz drugih področij enotnega procesa združenega dela. Poleg neposrednega dogovarjanja med organizacijami združenega dela kot proizvajalcev storitev in zainteresiranih oziroma uporabnikov storitev bi bilo mogoče organizirati financiranje tudi tako, da bi o višini sredstev za financiranje določene družbene dejavnosti enakopravno in sporazumno odločali delegati enih in drugih v skupščini samoupravnih interesnih skupnosti. Medtem ko prvo in drugo možnost financiranja predvideva ustava SR Hrvatske (VI. amandma), govori ustava SR Bosne in Hercegovine samo o drugi možnosti, to je o odločanju o višini sredstev znotraj samoupravnih interesnih skupnosti (XIX. amandma). Na vseh področjih, na katerih so že ustanovljene samoupravne interesne skupnosti oziroma dani splošni pogoji za njihovo organiziranje, je treba na neki način zagotoviti vpliv samoupravnih interesnih skupnosti na odločanje o višini sredstev za financiranje njihove dejavnosti. Vsekakor je »bolje, če se partnerji ne dogovarjajo samo o medsebojnih ekonomskih razmerjih, ki se tičejo ,cene' storitev, temveč tudi o skupnem prispevku k razvoju te dejavnosti, programiranju njenega razvoja, določanju ciljev itd«.15 Ločevanje odločanja o vsebini, kvaliteti, obsegu delovanja določene družbene dejavnosti in njenem razvoju od odločanja o višini sredstev za financiranje te dejavnosti namreč ni koristno. To bi bilo mogoče preprečiti tudi tako, da bi se neposredno sklenjeni samoupravni sporazum organizacij združenega dela verificiral v skupščini samoupravne interesne skupnosti. Pri določanju načina odločanja o financiranju dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti je treba upoštevati, da morajo biti pri tem zagotovljene pravice »delovnih ljudi, ki dajejo sredstva za uresničevanje ciljev samoupravnih interesnih skupnosti, da odločajo o teh sredstvih« (52. člen osnutka ustave SFRJ, 83. člen osnutka ustave SR Slovenije). Poudariti je treba, da je uvajanje takšnega načina financiranja družbenih dejavnosti (namesto zakonskega predpisovanja stopenj prispevkov), ki gotovo bolj ustreza samoupravnemu značaju interesnih skupnosti in ustavni koncepciji svobodne menjave dela, pogojeno z nekaterimi drugimi spremembami v delovanju samoupravnih interesnih skupnosti. Njihov pretežno cehovski značaj, njihova odtujenost od vpliva delovnih ljudi, njihovih temeljnih samoupravnih skupnosti in komune, nerazvitost delegatskih odnosov znotraj samoupravnih interesnih skupnosti, vse to bi lahko ob pretirano hitrem " E. Kardelj, n. d. uvajanju novega načina financiranja povzročalo večje težave in deformacije. Upoštevati moramo namreč, da se na področjih, za katera so ustanovljene samoupravne interesne skupnosti, trosijo velikanska sredstva, ki so večkrat mnogo večja od sredstev, ki so zajeta v okviru proračunov družbenopolitičnih skupnosti. Po nekaterih podatkih se na teh področjih troši več kot četrtina nacionalnega dohodka.16 Uvajanje novega načina financiranja dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti mora biti torej postopno in sinhronizirano z drugimi spremembami, ki se tičejo položaja interesnih skupnosti in demokratizacije odnosov v njih. V nasprotnem primeru bo odločanje o sredstvih v samoupravnih interesnih skupnostih manj demokratično in bolj odtujeno od vpliva delovnih ljudi in njihovih organizacij, kot je bilo to pri starem načinu financiranja. Zaradi tega bo verjetno nekaj časa še nujna zakonska intervencija v obliki določanja stopenj prispevkov oziroma v obliki njihovega limitiranja, kar dopuščata tudi osnutka ustave SFRJ in SR Slovenije (56. člen, 87. člen). 5. Vključevanje samoupravnih interesnih skupnosti v skupščinski sistem Mnogi avtorji opozarjajo na nevarnost parcializacije interesov pri ustanavljanju samoupravnih interesnih skupnosti za posamezna področja družbenih in drugih dejavnosti, ki so posebnega družbenega interesa. Gotovo je, da so ta področja medsebojno povezana in odvisna, zaradi česar je treba njihove interese (ki so usklajeni v okviru posamezne samoupravne interesne skupnosti) soočati, usklajevati in sintetizirati. Najpomembnejšo vlogo imajo pri tem poleg družbenopolitičnih organizacij17 organi družbenopolitičnih skupnosti. Na ravni občine opravlja to funkcijo predvsem njena skupščina. Pri tem velja posebej poudariti, da bi se morala pri tem krepiti njena aktivnost ¡»kot organizirane oblike in institucionaliziranega izraza samoupravnega povezovanja, dogovarjanja in sporazumevanja raznih samoupravnih skupnosti, ki so integrirane v občini«y18 Skupščina občine je namreč tudi po ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti zadolžena, da skrbi za skladen razvoj družbenih in drugih dejavnosti posebnega družbenega interesa v celoti. Čeprav so interesi na ravni posamezne samoupravne interesne skupnosti parcialni, pomenijo vendarle sintezo interesov proizvajalcev in uporabnikov storitev posameznega področja družbenih dejavnosti. Zaradi tega je treba zagotoviti sodelovanje samoupravnih interesnih skupnosti oziroma njihovih skupščin pri odločanju v občinski skupščini, kadar gre za urejanje odnosov na področju, za katero je interesna skupnost ustanovljena. Takšno sodelovanje predvidevata » v. Rakič, n. d., str. 7. osnutka ustave SFRJ in ustave SR Slovenije (114. člen, 139. člen), ko govorita o temeljih skupščinskega sistema in določata, da delovni ljudje, njihove organizacije in skupnosti, organizirani v samoupravne interesne skupnosti, prek teh skupnosti sodelujejo pri obravnavanju in odločanju o posameznih vprašanjih z pristojnosti skupščin, glede katerih imajo te skupnosti poseben interes. Njihove pravice in način sodelovanja določata ustava in statut. To sodelovanje samoupravnih interesnih skupnosti bo uresničeno na načelih delegatskega sistema, prPcemer je posebnot v tem, da samoupravne interesne skupnosti ne oblikujejo posebne delegacije, ampak njihovo funkcijo opravljajo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Na ta način bodo samoupravne interesne skupnosti postale sestavni del skupščinskega sistema v okviru občine in drugih družbenopolitičnih skupnosti. Skupščina samoupravne interesne skupnosti naj bi sodelovala pri obravnavanju in odločanju o stanju na področju, za katero je ustanovljena, pri določanju temeljev politike, pri sprejemanju vseh predpisov za to področje itd. S stališča sintetiziranja interesov bi morala skupščina samoupravne interesne skupnosti pri tem sodelovati enakopravno s tistim zborom občinske skupščine, ki bo predstavljal združeno delo v celoti, ne glede na to, koliko zborov bo imela občinska skupščina. 6. Vključevanje samoupravnih interesnih skupnosti v komuno Možnosti za sodelovanje organov samoupravnih interesnih skupnosti in občine so gotovo najboljše v primeru, če je temeljna samoupravne interesne skupnosti, temveč predvsem zato, ker so možnosti pomembno samo zaradi sodelovanja med organi občine in samo- vplivanja delovnih ljudi na delo samoupravne interesne skupnosti, ki je ustanovljena za širšo regijo (območje več občin), mnogo manjše. Zaradi tega je nujno temeljne samoupravne interesne skupnosti oblikovati na ravni občine, ker bodo delovni ljudje v njej kot temeljni družbenopolitični skupnosti tudi najbolje organizirani po načelih delegatskega sistema. Kljub temu ne bi smeli zanemariti dobrih strani povezovanja v okviru samoupravnih interesnih kupnosti, ki sega prek občinskih mej in preprečuje zapiranje občine v svoje meje. Še več, v nekaterih primerih je nujno oblikovati temeljne samoupravne interesne skupnosti za območje, ki je širše od območja ene občine. Za zgled lahko navedemo skupnosti zdravstvenega in skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki se organizirajo po načelih vzajemnosti in solidarnosti in kjer velja načelo: čim večja rizična skupnost — tem večje možnosti za uresničevanje načela solidarnosti. V teh primerih bodo temeljne samoupravne interesne skupnosti verjetno tudi v prihodnje oblikovane za območje več občin. Za takšne primere predvidevata osnutka ustave SFRJ in ustave SR Slovenije možnost, da se ustanove enote samoupravnih interesnih skupnosti, ki bi delovale za območje občine. Te enote naj bi se prek svojih skupščin povezovale z občinsko skupščino in njenimi organi. Takšna rešitev bi bila verjetno prim,erna tudi v mestu kot posebni družbenopolitični skupnosti, če so v njem samoupravne interesne skupnosti organizirane za območje mesta. Po osnutkih ustave SFRJ in ustave SR Slovenije bodo tudi odnosi znotraj samoupravnih interesnih skupnosti temeljili Ha načelih delegatskega sistema, pri čemer bodo prav enote oziroma temeljne samoupravne interesne skupnosti njegovo izhodišče. Ustanavljanje samoupravne interesne skupnosti za območje občine ne bi smelo povzročiti razbijanja njihovih skupnih strokovnih služb. Takšna vključenost samoupravnih interesnih skupnosti v občino, ki ima gotovo velik pomen v tem pogledu, da se delovnim ljudem v temeljnih samoupravnih skupnostih približa odločanje o vseh bistvenih vprašanjih družbenih dejavnosti v občini, torej ne bi smela povzročiti, da bi se podražilo delo družbenih dejavnosti, niti ogroziti dobrih rezultatov regionalnega povezovanja samoupravnih interesnih skupnosti. Pri približevanju odločanja v samoupravnih interesnih skupnostih delovnim ljudem je pomembna tudi funkcija krajevnih skupnosti, ki postajajo vse bolj prave interesne skupnosti delovnih ljudi, ki živijo in delajo na njenem območju. Pri tem je treba zagotoviti vpliv delovnih ljudi na delo družbenih in drugih dejavnosti, ki so posebnega družbenega interesa, tudi prek sodelovanja organov krajevne skupnosti s samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Zaradi tega je treba zagotoviti, da bi tudi »delegacije krajevnih skupnosti sodelovale pri upravljanju samoupravnih interesnih skupnosti«.19 K boljši povezavi med samoupravnimi interesnimi skupnostmi in krajevno skupnostjo bi pripomoglo tudi ustanavljanje enot samoupravnih interesnih skupnosti v okviru krajevne skupnosti. 7. Sklep Čeprav ustavna koncepcija samoupravnih interesnih skupnosti, ki so jo uvedli amandmaji k ustavi SFRJ leta 1971, ne bi smela biti sporna ali predmet globalnih kritik, pa vendarle obstoji še cela vrsta odprtih vprašanj, pomanjkljivosti, težav in deformacij predvsem v praksi njihovega delovanja. Od takšnega stanja izhajata osnutka ustave SFRJ in SR Slovenije, ki ne prinašata kakih bistvenih novosti " Družbenopolitične organizacije se skušajo organizirati tako, da bi imele kar največji vpliv povsod tam, kjer se oblikujejo interesi in sprejemajo odločitve. Prim. npr. sklepe 27. seje CK ZKS o načinu in kriterijih za izvajanje 9. člena statuta ZKS, ki med drugim določajo, da se morajo v okviru samoupravnih interesnih skupnosti organizirati aktivi Zveze komunistov. " M. Strobl in drugi, n. d., str. 50. " M. Strobl in drugi, n. d., str. 46. glede same ustavne koncepcije interesnih skupnosti, vsebujeta pa vendarle nekatere rešitve za premagovanje težav in deformacij v njihovem delovanju. Pomembne spremembe prinašata posebno glede vključevanja samoupravnih interesnih skupnosti v skupščinski sistem, glede konstituiranja delegatskih odnosov znotraj samoupravnih interesnih skupnosti, glede njihovega vključevanja v komuno in glede preprečevanja njihovega cehovskega značaja. Osnutka ustave SFRJ in ustave SR Slovenije sta tako nujen temelj, okvir in pomembna pobuda za spreminjanje delovanja samoupravnih interesnih skupnosti. Fedor Tominšek Kje in kako uresničuje delavec po novi ustavi svoj materialni interes? Osrednje vprašanje našega družbenoekonomskega sistema in v skladu s tem tudi našega ustavnega sistema je položaj delavca v sistemu družbene reprodukcije, kar praktično pomeni, vprašanje, kakšna je njegova vloga pri ustvarjanju celotnega dohodka., v primarni razporeditvi tega dohodka in sekundarni delitvi znotraj organizacije združenega dela. Sedanja ustavna ureditev Ustava iz leta 1963 je v temeljnih načelih opredelila pravico delovnega človeka, da uživa sadove svojega dela in materialnega napredka družbene skupnosti po načelu »Vsak po svojih sposobnostih — vsakemu po njegovem delu« in tudi dolžnost, da zagotavlja razvoj materialne osnove lastnega in družbenega dela in da prispeva k zadovoljevanju drugih družbenih potreb (drugi odstavek II). V temeljnih načelih je bilo še določeno, da je edina podlaga za prilaščanje proizvoda družbenega dela in podlaga za uporabljanje družbenih sredstev človekovo delo (tretji odstavek III); da družbeni proizvod služi za obnavljanje in razširjanje materialne osnove družbenega dela ter za neposredno zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi skladno z načelom delitve po delu (četrti od- stavek III); da je del družbenega proizvoda, ki je namenjen za obnavljanje in razširjanje materialne osnove družbenega dela, skupna osnova družbene reprodukcije, ki jo na podlagi samoupravljanja uresničujejo delovni ljudje v delovnih organizacijah, v medsebojnem sodelovanju teh organizacij in v družbenopolitičnih skupnostih (peti odstavek III); in da se z enotnim sistemom delitve zagotavlja, da uporabljajo delovne organizacije sredstva za reprodukcijo v sorazmerju s svojim deležem pri njihovem ustvarjanju in odvisno od svoje možnosti, da jih v okviru družbene, z družbenimi plani določene delitve dela uporabljajo čimbolj učinkovito (šesti odstavek III). Normativni del ustave iz leta 1963 je vseboval o materialnem položaju delavca naslednje določbe: — samo delo in uspehi dela določajo materialni in družbeni položaj človeka (prvi odstavek 7. člena); — nihče si ne more neposredno niti posredno pridobivati materialnih ali drugačnih koristi z izkoriščanjem tujega dela (drugi odstavek 7. člena); — samoupravljanje v delovni organizaciji obsega tudi pravico in dolžnost razporejati dohodek delovne organizacije in zagotavljati razvoj materialne osnove svojega dela; deliti dohodek med delovne ljudi; izpolnjevati obveznosti delovne organizacije do družbenih skupnosti (5. točka 9. člena); — proizvod družbenega dela, ustvarjen v delovnih organizacijah, se razporeja v okviru enotnega sistema delitve po enotnih pogojih in merilih; potem ko delovna organizacija zagotovi sredstva, s katerimi obnavlja vrednost pri delu uporabljenih sredstev, in izloči iz ustvarjene vrednosti proizvoda del, s katerim se izenačujejo pogoji za delo in pridobivanje dohodka, razporedi svoj dohodek na del, ki je namenjen za razširitev materialne osnove dela, in na del, ki je namenjen za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi; za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi pripada delovni organizaciji del ustvarjene vrednosti proizvoda sorazmerno s produktivnostjo dela delovnih ljudi in odvisno od poslovnega uspeha delovne organizacije; s sredstvi, ki so namenjena za obnavljanje in razširjanje materialne osnove dela razpolaga delovna organizacija v skladu z enotnimi načeli, ki jih za uporabo sreds ev družbene reprodukcije določa zvezpi zakon (11. člen); — vsakemu delovnemu človeku v delovni organizaciji gre v skladu z načelom delitve po delu osebni dohodek, ki ustreza uspehom njegovega dela in dela delovne enote ter uspehom delovne organizacije kot celote (12. člen). Ustavna načela iz leta 1963 navajam zato, da bi se seznanili z okvirnostjo teh načel, katerih namen ni bila neposredna uporaba v delovnih organizacijah. Ni jih namreč bilo mogoče uresničevati brez posredovanja obširne zvezne zakonodaje, ki je tako ali drugače zadevala dohodek delovne organizacije. 161. člen zvezne ustave je bil nadaljnja podlaga za vrsto takih zakonov, po vsebini popolnih zveznih zakonov (zvezni zakoni o podjetjih, o sredstvih delovnih organizacij, o ugotavljanju in delitvi dohodka, o delovnih razmerjih itd.). Rezultat opisane ureditve je bil naslednji: /tj delavec je odločal predvsem o delitvi tistega dohodka, ki ga je ustvaril z delom v svoji delovni organizaciji; 0. odločal je predvsem o delitvi dohodka znotraj delovne organizacije; (J) o dohodku so odločali predvsem na ravni delovne organizacije in to v njenem delavskem svetu kot predstavniškem organu; ^£)na pomemben del dohodka, izločenega za potrebe zunaj delovne organizacije, za tako imenovane skupne in splošne družbene potrebe v obliki prispevkov in davkov kakor tudi na tisti del sredstev, ki so se združevala v bankah, zavarovalnicah, trgovinskih organizacijah in podobnih, delavec praktično ni imel nobenega vpliva. Sistem je torej omogočal odtujevanja precejšnjega dela dohodka delavcu že v sami organizaciji združenega dela, še bolj pa po bankah, zavarovalnicah, veletrgovini, pa tudi po samoupravnih interesnih skupnostih in državi. Posledice: mlačen odnos neposrednih proizvajalcev do samoupravljanja, ki je omogočil anomalije ob uresničevanju XV. zveznega in XIII. republiškega ustavnega dopolnila ter njihova nezainteresiranost za dolgoročna vlaganja in potrošniška orientacija pri gospodarjenju s sredstvi. Nova ustavna ureditev Z novo ustavo je samoupravljanje zajelo celoten dohodek. To izhaja iz dopolnjenih temeljnih načel, predvsem pa iz obširnega in povsem novega normativnega dela ustave o družbenoekonomski ureditvi na začetku besedila, namenjenega neposredni uporabi,, da že v ustavi nedvoumno zagotovimo tak položaj delavca, da bo v temeljni organizaciji združenega dela odločal o pogojih za doseganje dohodka, o delitvi celotnega dohodka, ki ga je dosegel v katerikoli obliki združenega dela, kot tudi o usodi tistega dela dohodka, ki ga izloča za skupne in splošne družbene potrebe. S tem bi v prihodnja preprečili vsako obliko odtujevanja dohodka tistemu, ki je ta dohodek ustvaril ne samo z živim, temveč tudi s svojim minulim delom, Dopolnjena temeljna načela nove ustave sedaj določajo, da temelj naše socialistične družbene ureditve tak družbenoekonomski položaj delovnega človeka, ki mu zagotavlja odločanje o vseh za-i devah družbene reprodukcije, da uživa rezultate svojega živega in/ minulega dela, da na tej podlagi čimpopolneje zadovoljuje svoje osebne in družbene potrebe (drugi odstavek II). 0__de]itvi dohodka na del, ki je namenjen za razširitev materialne osnove družbenega dela, jn na del, ki je namenjen zadovoljevanju osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi, odločajo delovni ljudje, ki ta dohodek ustvarjajo (sesti odstavek III). Sredstva, namenjena za obnavljanje in razvijanje materialne osnove družbenega dela, so skupna osnova družbene reprodukcije, ki jo na podlagi samoupravljanja uresničujejo delovni ljudje v vseh oblikah združevanja dela in sredstev in v medsebojnem sodelovanju organizacij združenega dela (sedmi odstavek III). Osnova vseh oblik združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije in samoupravne integracije združenega dela je temeljna organizacija združenega dela kot temeljna oblika združenega dsla, v kateri delavci uresničujejo svojo neodtujljivo pravico, da pri delu z družbenimi sredstvi upravljajo s svojim delom in s pogoji dela in da odločajo o rezultatih svojega dela (osmi odstavek III). Omenili smo že, da so normativne določbe o družbenoekonomskem položaju delovnega človeka v združenem delu v poglavju o družbenoekonomski ureditvi na začetku nove ustave kot izhodišče za ves nadaljnji ustavni sistem. To pomeni, da je celotna politična nadgradnja v ustavi postavljena tako, da omogoča uresničevanje materialnih samoupravnih pravic delavca na vseh ravneh odločanja o družbenih zadevah. Ker je to poglavje obsežno, v tem sestavku ni mogoče citirati vseh določb, ki se nanašajo na materialni položaj delavca, zato se bomo z najvažnejšimi seznanjali sproti, kar velja tudi za naslednje poglavje ustave o temeljih družbenopolitičnega sistema v tistem delu, ki se nanaša na samoupravljanje v združenem delu. Odgovor na vprašanje v naslovu bomo namreč iskali v obeh navedenih poglavjih. Kje uresničuje delavec svoj materialni interes? V temeljni organizaciji združenega dela. 16. člen republiške ustave zagotavlja delavcu, v združenem delu neodtujljive pravice, ki izhajajo iz njegovega dela. Med njimi je osnovna človekova pravica, da v temeljni organizaciji združenega dela odloča o dohodku, ki ga doseže v različnih oblikah združenega dela in si tako pridobiva osebni dohodek. Definicija celotnega dohodka je podana v 17. členu republiške ustave. Iz nje izhaja: da je celotni dohodek rezultat skupnega dela delavcev v temeljni organizaciji združenega dela in celotnega družbenega dela, dosežen v različnih oblikah združevanja dela in sredstev; da je tako doseženi dohodek družbena lastnina: da o njem odločajo delavci v temeljni organizaciji združenega dela. Taka opredelitev dohodka in delavčevih pravic do njega ima seveda daljnosežne posledice tudi glede na ustavni sistem iz leta 1963, ki je delavcu omogočal, da posredno odloča o delitvi dela dohodka predvsem znotraj delovne organizacije. Sedaj se pa v temeljni organizaciji združenega dela evidentira dohodek, ki so ga delavci te temeljne organizacije dosegli s svojim delom in svojimi sredstvi ne samo z delom v temeljni organizaciji združenega dela, temveč tudi zunaj nje, kot npr. v okviru skupnosti temeljnih organizacij, v okviru delovne organizacije — podjetja, zavoda ali druge sestavljene organizacije združenega dela — združe- nega podjetja, kombinata kakor tudi s kakršnimkoli poslovnim združevanjem, skupnimi naložbami s tretjimi partnerji ipd. V dohodek temeljne organizacije združenega dela šteje nadalje tudi tisti del, ki ga temeljna organizacija združenega dela doseže kot vlagatelj sredstev v poslovni banki ali drugi denarni organizaciji ali pa ga temeljna organizacija združenega dela doseže kot vlagatelj sredstev v poslovni banki ali drugi denarni organizaciji ali pa na primer temeljna organizacija združenega dela proizvodne dejavnosti v trajnem sodelovanju s trgovinsko organizacijo združenega dela. O celotnem dohodku, doseženem na obravnavan način, odločajo delavci" v temeljni organizaciji združenega dela, s čimer želimo preprečiti določenim strukturam v sami organizaciji združenega dela kakor tudi zunaj le-te kot so banke, zavarovalnice, monopolna trgovina ipd., da ne bi delavcem odtujevale dela njihovega dohodka, predvsem tistega, ki je rezultat minulega dela. Rezultat vsega tega pa se mora praktično izraziti v delavčevem ustreznejšem osebnem dohodku, izvirajočem tudi iz njegovega minulega dela. Vendar pa gre nova ustava še dlje, saj tudi teži onemogočiti družbenopolitičnim skupnostim, da bi odtujevale dohodek delavcu. S koncepcijo odločanja o celotnem dohodku v temeljni organizaciji združenega dela je dana delavcu pravica odločati tudi o tistem delu dohodka, ki ga izloča v obliki raznih prispevkov za šolstvo, kulturo, zdravstvo in potrebe drugih družbenih dejavnosti kakor tudi v obliki davkov občini, republiki in federaciji. S tem je prvič v zgodovini dana ustavna možnost, da odločilno vpliva na skupno in splošno porabo zunaj svoje organizacije združenega dela, kar se mora končno tudi odraziti v boljšem zadovoljevanju njegovih osebnih potreb in potreb njegove družine tam, kjer prebiva — boljše zdravstvo, otroško varstvo, učinkovitejša uprava itd. Uresničevanje delavčevega vpliva na ta del izločenega dohodka zagotavljajo nadaljnja ustavna načela, ki se nanašajo na združevanje delavca kot uporabnika in plačnika v samoupravni interesni skupnosti (členi 83 do 87 republiške ustave) in na financiranje družbenopolitičnih skupnosti (35. in 59. člen republiške ustave) ter na sestavo skupščin družbenopolitičnih skupnosti, ki jih sestavljajo delegacije temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih in samoupravnih interesnih skupnosti. V zvezi z neodtujljivo pravico delavčevega dohodka pa je prav tako potrebno opozoriti na opredelitev dohodka kot dela sredstev družbene lastnine, s katero nedvoumno presegamo določbe ustave iz leta 1963. 17. člen republiške ustave jasno odkriva družbeno naravo dohodka z določbo, jia je dohodek, ki je dosežen v temeljni organizaciji združenega dela, rezultat dela tako delavcev v tej organizaciji kakor tudi rezultira iz celotnega družbenega dela in je kot tak družbena lastnina^. Takšna opredelitev dohodka ima lahko naslednje praktične posledice. Vsako zasebno-lastniško ali skupinsko-lastniško obnašanje do družbenih sredstev, ki se izkazuje največkrat kot osebno ali skupinsko prisvajanje stvari v družbeni lastnini, kakor tudi prisvajanje osebnega dohodka mimo delitve po delu, je protiustavno. Družbena narava dohodka pa delavca obvezuje, da bo z dohodkom kakor tudi z drugimi sredstvi v družbeni lastnini ravnal kot dober gospodar, predvsem pa da pri delitvi dohodka ne bo upošteval samo rezultatov svojega dela, temveč tudi rezultate skupnega dela z drugimi delavci in celotnega družbenega dela, ki so kakorkoli vplivali na doseženi dohodek. V skladu s tem imajo delavci pravico in dolžnost pri razporejanju in delitvi dohodka upoštevati samoupravno določena merila, dana pa je tudi možnost v samo delitev dohodka poseči z zakonom, da bi zagotovili uresničevanje načela po delu ali normalno družbeno reprodukcijo (drugi odstavek 23. člena republiške ustave). V ta okvir sodi tudi novi republiški zakon o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporeja} nje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke. Kako delavec uresničuje svoj materialni interes? Ugotovili smo že, da je po novi ustavi materialni temelj samoupravljanja takšen položaj delovnega človeka v procesu družbene reprodukcije, ki mu zagotavlja odločanje v temeljni organizaciji združenega dela tako o pogojih za ustvarjanje dohodka kakor tudi o razporejanju in delitvi celotnega dohodka ne glede na to, ali je ta dohodek dosegel v temeljni organizaciji združenega dela ali zunaj ujsu Tako smo položaj delavca opredelili že v prvi fazi ustavne reforme, vendar smo ob praktičnem uresničevanju te pravice tudi ugotovili, da je premalo delavcu dati samo pravice, ne da bi tem pravicam prilagodili tudi organizacijo upravljanja povsod tam, kjer se giblje njegov dohodek. Ta ugotovitev nas je spodbudila, da smo si v drugi fazi ustavne reforme prizadevali postaviti takšne načine in oblike upravljanja, ki bi delavcu omogočili, da neposredno in po delegatskem načelu odloča o usodi svojega dohodka na vseh ravneh njegove uporabe kakor tudi da odloča o pogojih za ustvarjanje dohodka povsod tam, kjer odločajo o teh pogojih. Da bi to dosegli, je bilo potrebno odločanje prenesti v temeljno organizacijo združenega dela, to je v tisto obliko združenega dela, ki je delavcu najbližja in seveda edino primerna za neposredno odločanje na zborih delovnih ljudi ali z referendumom (111. člen republiške ustave). Temeljna organizacija združenega dela je tudi najustreznejša baza za neposredno odločanje delavcev prek svojih delegacij. Zato v njej delavci volijo svoje delegate, kar pomeni, da je temeljna organizacija združenega dela kot vir delegacij delovnih ljudi, osrednje mesto odločanja o njihovih materialnih interesih tako v delovni organizaciji (podjetju, zavodu) in sestavljeni organizaciji združenega dela (združenemu podjetju, kombinatu) kot tudi zunaj organizacije združenega dela. Prek svojih delegatov namreč delavec sodeluje pri odločanju v samoupravnih organih poslovne banke glede sredstev, vloženih v banko, zavarovalne skupnosti glede zavarovalnih premij, samoupravne interesne skupnosti glede zavarovalnih premij, samoupravne interesne skupnosti glede prispevka na skupne družbene potrebe, kot so šolstvo, zdravstvo in druge ter končno po delegatih, izhajajočih iz temeljne organizacije združenega dela, odločajo delavci tudi v skupščini občine, republike in federacije o davkih za splošne družbene potrebe in o drugih vprašanjih, ki kakorkoli zadevajo dohodek temeljne organizacije združenega dela. Z opisano konstrukcijo odločanja nova ustava bistveno izboljšuje organizacijo samoupravljanja, določeno v XV. dopolnilu k zvezni ustavi in XIII. dopolnilu k republiški ustavi iz leta 1967, po katerih je težišče samoupravnega odločanja delavski svet delovne organizacije oziroma organizacije združenega dela v njeni sestavi kot predstavniški organ. Predvsem zaradi posrednega načina odločanja o najpomembnejših vprašanjih pridobivanja in delitve dohodka na ravni delovne organizacije neposredni proizvajalec ni imel možnosti odločilno vplivati na življenjsko pomembna vprašanja svojega obstoja. Od tod tudi dokajšnja nezainteresiranost delavcev za sodelovanje v organih upravljanja in kot posledica tega krepitev vloge izvršilnih in strokovnih organov v odločanju v škodo delavskega sveta. Tudi navedene izkušnje so okrepile potrebo, dta bi v novi ustavi jasno opredelili in ločili funkcije upravljanja od izvršilnih in poslovodnih nalog. _ Za samoupravljanje v organizacijah združenega dela (členi 111 do 121 republiške ustave) je poleg povedanega značilno še, da je organ upravljanja le delavski svet oziroma drug ustrezen organ {¡pravljanja v delovni organizaciji in sestavljeni organizaciji združenega dela (skupščina, konferenca). Ostali organi, ki jih našteva ustava, niso organi upravljanja. V ustavi je namreč jasno določeno, da delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela poverja določene izvršilne funkcije svojim kolegijskim izvršilnim organom /ter da vodita delo in usklajujeta poslovanje organizacije združenega delajflndividualni in kolegijski poslovodni orgarj/. Sestava organov upravljanja temeljne organizacije združenega dela'mora zagotavljati zastopstvo yseh delov njenega delovnega procesa, organ upravljanja drugih organizacij združenega dela pa morajo sestavljati delegati temeljnih organizacij združenega dela v njeni sestavi tako, da mora biti v njem zastopana vsaka temeljna organizacija združenega dela. V organe upravljanja ne morejo bid izvoljeni delavci na vodilnih delovnih mestih, individualni poslovodni organ ali član kolegijskega poslovodnega organa; to načelo_velja tudi za izvolitev delegata. Če se v skladu s samoupravnim sporazumom o' združenju v organu upravljanja odloča o neodtujljivih pravicah delavca iz 16. člena republiške ustave, o njih ni mogoče odločati brez večine glasov delavcev vsake temeljne organizacije združenega dela oziroma brez soglasja vseh temeljnih organizacij združenega dela, kar velja tudi za sprejemanje statuta in veljavnost samoupravnega sporazuma o združitvi. Celotni sistem samoupravljanja v organizacijah združenega dela je torej dosledno izpeljan tako, da je neposredni proizvajalec v organizaciji združenega dela tudi neposredni samoupravljavec. Enak položaj pa mu je zagotovljen tudi zunaj organizacije združenega dela. 42. in 43. člen republiške ustave omogočata delavcem temeljne organizacije združenega dela, ki del dohodka vlagajo v poslovno banko, da prek svojih delegatov v organu upravljanja banke upravljajo posle banke ter da so v skladu s svojim prispevkom udeleženi tudi v dohodku, doseženem z bančnim poslovanjem. 46. člen republiške ustave določa, da delovni ljudje kot zavarovanci upravljajo zadeve zavarovalne skupnosti t6r uresničujejo v njenih organih upravljanja druge pravice, ki izhajajo iz namena zavarovanja. Del dohodka temeljne organizacije združenega dela je tudi dohodek, ki ga delavci dosežejo z neposrednim sodelovanjem med proizvodnimi organizacijami združenega dela in trgovinskimi organizacijami združenega dela, z vlaganji več organizacij združenega dela v skupne naložbe doma ali v tujini. V vseh navedenih primerih delavcem sodelujočih organizacij združenega dela zagotavljajo soodločanje v svoji temeljni organizaciji združenega dela o namenu takega sodelovanja in še posebej pri delitvi dohodka, doseženega s skupnim poslovanjem. Po delegatskem načelu morajo biti sestavljeni tudi organi upravljanja poslovnih združenj, gospodarske zbornice in drugih združenj organizacij združenega dela. Končno s 122. členom republiške ustave uvajamo zastopanje delavca prek delegatov tudi v skupščini in drugih organih upravljanja samoupravne interesne skupnosti, v okviru teh pa njegovo odločanje o višini in namenu uporabe tistega dela dohodka, ki ga izloča kot svoj prispevek za skupne potrebe na področju družbenih dejavnosti. S tem je dosledno izpeljan sistem neposrednega odločanja delavca tudi zunaj njegove organizacije združenega dela. Milan Gaspari Človekove svoboščine in pravice, dolžnosti in odgovornosti v osnutku ustave Iz besedila poglavja osnutkov ustave SFRJ in ustave SR Slovenije o svoboščinah, pravicah, dolžnostih in odgovornostih, pa tudi iz gradiva, ki prinaša obrazložitev predlogov obeh osnutkov, sledi, da se temeljni ustavni koncept svoboščin in pravic človeka in občana ni spremenil. Ta temeljna ugotovitev pa zahteva odgovor predvsem na dvoje vprašanj. Prvo je: kakšen je temeljni ustavni koncept teh svoboščin in pravic in kakšen je sploh koncept socialistične samoupravne družbe o tem. Drugo vprašanje, ki ni mnogo manj pomembno in je s prvim povezano, pa je: v čem so spremembe, razlike v primerjavi z dosedanjo ureditvijo, in sicer ne toliko razlike, ki opredeljujejo posamezne ustavno-normativne rešitve, temveč razlike, ki izražijo razvoj tega področja našega družbenega sistema in kvaliteto tega razvoja. Seveda na obe vprašanji ni mogoče odgovoriti v okviru kratkega sestavka in tudi ne na podlagi priložnostnega razmišljanja. Vendar pa sta to vprašanji, ob katerih se mora ustaviti vsakdo, ki je kakorkoli povezan s pripravljanjem novega ustavnega besedila na tem področju. Upoštevaje vse to skušam opredeliti oziroma poudariti le nekatere prvine, razmišljanja o odgovoru na navedeni vprašanji. Pravimo, da samoupravni socialistični sistem temelji na delovnem človeku in iz njega izhaja. Menim, da ste za naše razmišljanje pomembni tile posledici te glavne značilnosti našega sistema: delovni človek je tvorec samoupravnega socialističnega sistema in mu torej ni podrejen, ker je njegov subjekt in ne objekt, pa tudi ni zunaj njega, da bi njegova svoboda bila nekakšno nasprotje samoupravni družbi. Vsi vidiki in oblike osvobajanja človeka so vidiki in oblike osvobajanja človeka kot družbenega bitja. Logična posledica tega razmisleka je, da so kot vsi družbeni odnosi tudi človekove svoboščine, pravice, dolžnosti in odgovornosti rezultat človekove družbene dejavnosti, del njegovih družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosov. Zato so svoboščine in pravice odvisne od materialnih in drugih razmer konkretne družbe in konkretnega časa. Zato je tudi od formalnih, abstraktnih, bolj ali manj deklarativnih oprede- litev veliko pomembnejše to, kako se svoboščine in pravice uresničujejo v stvarnosti. Opredelitev in uresničevanje svoboščin in pravic sta odvisna tudi od konkretnih ljudi, od stopnje njihove zavesti in solidarnostne pripravljenosti, od njihove socialistične etike in morale. Konkretnost svoboščin in pravic in realnost teh svoboščin in pravic kot družbenoekonomskih in družbenopolitičnih razmerij poudarja osnutek nove republiške ustave ^V/poglavju temeljnih načel. Skupno z osnutkom zvezne ustave pa v normativnem delu opredeljuje to vprašanje tudi tako, da na eni strani poudarja pnp.rkphnjno povezanost in odvisnost svoboščin in pravic oziroma dolžnosti in odgovornosti, na drugi strani pa opredeljuje nujne meje človekovih , svoboščin, ki jih določajo enake svoboščine drugih ter interesi socialistične družbe, ki jih osnutek ustave tudi navaja, ko jih opredeljuje v posameznih določbah ali izraža v skupni formulaciji. Če poudarjam realnost in konkretnost svoboščin, pravic, dolžnosti in odgovornosti človeka, mislim na njihov družbeni vir, poleg tega pa hočem še reči, da tudi niso preprosto in poljudno »darilo« države, saj so prav zaradi svoje realnosti in konkretnosti tudi rezultat razvoja človeka, njegove civilizacije Jn Jcul turet materialnih „razmer in odnosov, skratka razvoja družbe v celoti. Le če upoštevamo družbeni razvoj, lahko logično pojasnjujemo tudi razvoj človekovih svoboščin in pravic, pri čemer se seveda ne smemo in ne moremo izogniti njihovim zgodovinskim razrednim karakteristikam. Ta historični moment je vtkan tudi v našo sedanjost in v sedanje konkretne odločitve in opredelitve. Proces osvobajanja človeka je proces, ki zadeva na zgodovinske in subjektivne ovire, ki premaguje nasprotja, ki tu in tam tudi zaide. Ta proces tudi ne poteka na vseh področjih enako hitro. V tem procesu so usedline preteklosti, ki zaradi nasilja, samovolje, manipuliranja ali zaradi česa drugega zahtevajo klasično in novo varstvo človeka, njegovega osebnega dostojanstva, svobode in življenja ter poroštva za tako varstvo, saj lahko prav to varstvo in ta poroštva nudijo z novimi samoupravnimi pravicami, s katerimi se presega človekova odtujenost od proizvodnje in politike, tisto celoto, ki je nujni pogoj za nadaljnji samoupravni razvoj. Nazadnje praksa dokazuje, da tudi država še ni postala zgolj nepotrebni relikt, zato so potrebna ustavna poroštva ne samo za njeno obrambo v ustavno določenih in tudi objektivno potrebnih mejah, temveč tudi zoper njeno vsem bolj ali manj znano in povsem oprijemljivo ter zgodovinsko določeno »zlobno« naravo. S tem ne mislim samo na ustavna poroštva za varstvo pravice samoupravljanja in drugih pravic, ki so pridobitev socialistične družbe, temveč tudi na poroštva in varstvo klasičnih človekovih svoboščin in pravic, ker se obojne pravice medseboj prepletajo in dopolnjujejo in so skupaj nedeljivo bistvo tistega, kar imenujemo socialistični samoupravni demokratični sistem. Ta razmišljanja zajemajo tudi del razmišljanj o drugem vprašanju. Menim, da mora biti temelj odgovora na drugo vprašanje razvoj človekovih svoboščin in pravic ter z njimi povezanih dolžnosti in odgovornosti. Ta razvoj ima več razsežnosti. Za prvo je značilen proces širjenja in spreminjanja posameznih svoboščin in pravic človeka. Za drugo razsežnost so značilne nove pravice in seveda z njimi povezane dolžnosti (in odgovornosti), bodisi da gre za pravice z razredno vsebino, bodisi da gre za pravice, ki so rezultat razvoja družbe in njenih potreb na posameznih razvojnih stopnjah in ki nimajo razrednih karakteristik (npr. pravica do zdravega okolja). Ne bo pa odveč, če omenim še eno zelo pomembno razsežnost tega razvoja, in sicer razvoja, ki pelje k preseganju formalne narave svoboščin in pravic, njihove deklarativnosti, in k njihovemu stvarnemu uresničevanju oziroma k dejanskemu izenačevanju pogojev za njihovo uresničevanje. Tak razvoj nakazujejo temeljna načela osnutka ustave SR Slovenije v V., VI. in VII. poglavju na posameznih področjih, kot so npr. vzgoja in izobraževanje, stanovanjska dejavnost itd. Menim, daje samoupravnemu demokratičnemu socializmu jmanenten proces razvijanja, širjenja in poglabljanja svoboščin in Zaradi vseh teh značilnosti se je v času, ko smo pripravljali besedila osnutka nove ustave SR Slovenije, postavljalo tudi vprašanje, kako naj v ustavo vnesemo določbe o svoboščinah, pravicah in dolžnostih in odgovornostih človeka in občana: ali Jih naj zapišemo kot integralni del družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosov ali pa y posebnem poglavju. Vsaka od obeh rešitev ima svoje dobre in slabe strani. Za rešitev, ki jo predlaga osnutek, govori to, da zdaj osnutek sintetično ali drugače skupaj navaja najpomembnejše pravice in svoboščine ter dolžnosti in odgovornosti, kar je v skladu z ustav, nim tradicionalizmom, normativno preglednostjo in jasnostjo besedila. Pomanjkljivost te rešitve je v tem, da lahko zavaja k abstraktnosti in v interpretiranju. Najbrž pa se temu ni mogoče povsem izogniti tudi z drugačno rešitvijo, saj bi le težko vse svoboščine in pravice, dolžnosti in odgovornosti uvrstili med določbe o družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosih, ne da bi pri tem zašli v ustavnopravno tehnične oziroma interpretativne težave. Poudariti je treba, da svoboščine, pravice, dolžnosti in odgovornosti človeka in občana zaradi celovitosti republiške ustavnosti osnutek republiške ustave v celoti opredeljuje; tega v sedanji republiški ustavi ni bilo. Na koncu naj zaradi preglednosti opredelim poglavitne vsebinske novosti pri ureditvi obravnavanega poglavja osnutka ustave SR Slovenije: Ena od najpomembnejših pravic človeka v samoupravni socialistični družbi je pravica do samoupravljanja. V osnutku je ta pravica opredeljena v obliki splošne sinteze, ki deiovnemu človeku in občanu zagotavlja pravico, da odloča na vseh stopnjah in ravneh organizacije družbe, izhajajoč pri tem iz temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti. Bistvu in pomenu te pravice za samoupravno socialistično družbo ustreza tudi njena uvrstitev v strukturi poglavja (191. člen). Ob ustavnem konceptu samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, da neposredno odločajo o svojih skupnih in splošnih interesih v delegatskih odnosih, je bilo treba sedanjo določbo o volilni pravici ustrezno spremeniti (193. člen). Določba o zagotovitvi pravic iz socialnega zavarovanjaje v primerjavi z obstoječo ustavno določbo spremenjena tako, da izraža obvezno povezanost delovnih ljudi v ( samoupravnih interesnih skupnostih za zagotavljanje pravic iz socialnega zavarovanja, in sicer na načelih minulega dela ter vzajemnosti in solidarnosti. V nasprotju z besedilom v zveznem osnutku je pravica na socialno zavarovanje razširjena na vse delovne ljudi in njihove družinske člane, kar izraža sedanjo stopnjo socialne varnosti delovnih ljudi v Sloveniji in smer načrtovanega razvoja sistema socialne varnosti (200. člen). Pravico do izobraževanja, opredeljeno v zveznem osnutku, dopolnjuje določba o Jprezplačnosti šolanja in usposabljanja otrok z motnjami v razvoju, kar pomeni, da ti otroci oziroma njihovi starši niso dolžni neposredno plačevati oziroma neposredno prispevati k stroškom za šolanje in usposabljanje. Ta določba poleg nekaterih drugih določb in v skladu z njimi temelji na družbenih prizadevanjih, da se izenačujejo materialni in drugi pogoji za uresničevanje pravice do izobraževanja (201. člen). V skladu s temi določbami je tudi določba, s katero ustava razširja pravice iz invalidskega varstva na invalidne otroke in druge huje prizadete osebe (229. člen). - Določbe o svobodi obveščanja in o pravici do obveščenosti, ki je temeljni pogoj za opravljanje samoupravnih in drugih družbenih funkcij, dopolnjuje določba, ki zagotavlja občanom obveščenost o pomembnih dogodkih doma in v svefu in govori o odgovornosti sredstev javnega obveščanja glede na pomembnost njihove družbene funkcije, j>a tudi določba o dolžnosti vseh organov, da zagotove javnost svojega dela. S to določbo v tem kontekstu republiški osnutek vpeljuje novost v primerjavi z zveznim osnutkom (203. člen). Določbe o zagotovitvi človekovega življenja, svobode ter o pravicah osebnosti zaradi popolnejše zaščite človeka dopolnjujejo določbe, ki poudarjajo, da je prostost mogoče odvzeti le na podlagi zakona, določba, ki skrajšuje najdaljši možni pripor v kazenskem postopku na dobo 6 mesecev, ter določba o izrecni prepovedi in kaznivosti izsiljevanja priznanja in izjav. Na drugi strani pa zaradi uspešnejšega varstva družbe in posameznikov pred storilci kaznivih dejanj osnutek razširja možnost, da se (ob ustreznih ustavnih in zakonskih pogojih) odredi pripor tudi za tiste osumljence, proti katerim formalno kazenskega postopka še niso uvedli '(210. in 211. člen). V skladu s širjenjem funkcij samoupravne družbe na nova področja, med katerimi je tudi področje družbene samozaščite, obravnavano poglavje opredeljuje tudi novo občanovo pravico in dolžnost, da sodeluje v družbeni samozaščiti (221. člen). Težnjo po normativni opredelitvi človekove pravice, da sodeluje v kulturnem življenju, uresničuje določba o pravici vsakega občana, da kulturno ustvarja in da uživa pridobitve kulture (223. člen). V družbenem interesu, v interesu otrok, ki naj se rode zaželeni ter v interesu staršev je na novo opredeljena pravica do načrtovanja družine, za katero bo način uresničevanja v smeri, ki jo nakazuje ustava, določal zakon (226. člen). Na novo sta opredeljeni tudi dolžnost vsakega občana, da skrbi za svoje zdravje, in dolžnost, da ne ogroža zdravja drugih, kakor tudi pravica, da vsakdo prosto izbira zdravnika in zdravstveno organizacijo; to naj pripomore k ustreznejšemu uresničevanju pravice do zdravstvenega varstva, pa tudi k ustreznejšemu varstvu pravice do izbire zdravnika in zdravstvene organizacije, ki jo je doslej opredeljeval le zakon (244. člen). V povezavi s pravicami in dolžnostmi na področju zdravstvenega varstva in varovanja zdravja je v interesu razvijanja in ohranjevanja delovnih in drugih človekovih zmogljivosti opredeljena tudi .pravica in dolžnost do telesno-kulturne dejavnosti (231. člen). V skladu s temeljnimi načeli o svoboščinah, pravicah, dolžnostih in odgovornostih človeka in občana ter z načelom, da so človekove svoboščine omejene z enakimi svoboščinami drugih in tudi z interesi socialistične družbe, je na novo opredeljena določba, da svoboščin in pravic ni mogoče uporabljati v nasprotju s temeljnimi interesi socialistične samoupravne družbe, ki jih v tej zvezi besedilo osnutka tudi našteva (241. člen). Določbe o pravicah in položaju italijanske in madžarske narodnosti in njunih pripadnikov dopolnjujejo predvsem določba o uresničevanju pravic in dolžnosti v samoupravno organizirani in delujoči narodnostni skupnosti ter določbe o podpori, ki jih uživata obe narodnosti pri razvijanju stikov z matičnima narodoma zaradi jezikovnega in kulturnega razvoja; slednje ustreza ustavni določbi o skrbi SR Slovenije za zamejske Slovence. Obstoječo ureditev dopolnjuje nadalje tudi pravica narodnosti, da uporabljajo svoje narodnostne simbole. Da se izrecno opredeli posebnost rešitve pri izobraževanju otrok na narodnostno mešanem področju Prekmurja, so v osnutek vnesli tudi določbo o dvojezični predšolski vzgoji in o dvojezičnem pouku v šolah, prav tako pa tudi določbo o obveznosti pouka slovenščine v šolah, v katerih je učni jezik jezik narodnosti, in narobe o obveznosti pouka jezika narodnosti v slovenskih šolah na narodnostno mešanih področjih. Te določbe so zaradi njihove pomembnosti in deloma tudi zaradi njihove posebnosti, saj ne sodijo v okvir klasične opredelitve človekovih pravic, izločili v posebno poglavje, vendar tako, da ni dvoma, da se na delovne ljudi in občane italijanske in madžarske narodnosti nanašajo tudi vse druge ustavne določbe o svoboščinah, pravicah, dolžnostih in odgovornostih človeka in občana (242.—244. člen). Osnovne značilnosti te ureditve izhajajo iz temeljnega načela, ki za temeljno obliko uresničevanja položaja in pravic italijanske in madžarske narodnosti in njunih pripadnikov opredeljuje samoupravne skupnosti, v katerih pripadniki obeh narodnosti živijo in delajo. Savin Jogan Položaj in vloga občine in krajevne skupnosti v osnutkih novih ustav Po letu 1955, ko je bil sprejet zvezni zakon o ureditvi občin in okrajev, poteka razvoj naše občine — vsaj po koncepciji in normativni ureditvi — v precejšnji meri zunaj ustaljenih kolesnic klasične lokalne samouprave. Občina je temeljna celica političnega sistema, celica, v kateri naj občani neposredno urejajo svoje vsakodnevne komunalne in druge lokalne potrebe, hkrati pa naj dejavneje vplivajo tudi na politične in samoupravne odločitve v okviru širše regionalne in nacionalne^ skupnosti ali celotne države. V tem okviru je predvideno, da med drugim občani v občini po svojih organih skrbijo tudi za uresničevanje politike in normativnih aktov teh širših skupnosti ter da tvorno sodelujejo pri njihovem oblikovanju. Ustava SFRJ in ustava SR Slovenije iz leta 1963 sta to koncepcijo prevzeli in razvili. Pri tem je treba zlasti opozoriti na ustavno načelo, po katerem je samoupravljanje občanov v občini politični temelj enotnega družbenopolitičnega sistema (73. člen zv. ust.), načelo, da so vsa predstavniška telesa (širših) družbenopolitičnih skupnosti sestavljena iz zamenljivih v občini izvoljenih delegacij občanov in delovnih ljudi (Temeljna načela, IV). V občini se ustvarjajo in uresničujejo oblike družbenega samoupravljanja, iz katerih izhajajo organi, ki izvršujejo funkcijo oblasti (73. čl. zv. ust.). Tako v zvezni kot v republiški ustavi je posebej poudarjena tudi vloga krajevne skupnosti kot samoupravne skupnosti občanov vaških in mestnih naselijo v kateri občani neposredno uresničujejo samoupravljanje na področju dejavnosti, s katerimi se neposredno zadovoljujejo potrebe delovnih ljudi v naselju in potrebe njihovih družin (104. čl. zv. ust., 113. in 114. čl. r. ust.). Taka vloga krajevne skupnosti je sčasoma postala nujna že zaradi tega, ker so se občine, ki so prevzemale vedno nove družbeno-ekonomske in druge vloge, izredno hitro večale tako po obsegu kot po številu prebivalstva in so tako pravzaprav prenehale biti realne skupnosti, v katerih bi bilo mogoče neposredno odločati o urejanju posameznih skupnih zadev občanov.1 V republiški ustavi je poleg tega predvidena tudi možnost, da krajevna skupnost predlaga občinski skupščini, da izda posamezni predpis ali drugi splošni akt. Vendar iz številnih političnih in drugih ocen in analiz vemo, da se tako zamišljena vloga občin ni v polni meri uresničila. Hkrati je bila občina tudi glede finančnih sredstev v veliki meri odvisna od odločitev širših skupnosti, ki so si najprej jemale potrebna sredstva za svoje »splošnejše« potrebe. Kljub nekaterim premikom na bolje v zadnjem času tega stanja še danes nismo v celoti presegli. Na drugi strani pa se tudi samoupravljanje v krajevnih skupnostih ni razvilo dalj od neposrednega urejanja vsakodnevnih potreb občanov, čeprav smo pri tem napravili precejšen korak naprej; možnosti vplivanja na odločanje v občini so bile že po ustavi skromne in še te se skorajda niso uresničevale, saj je bil zbor volilcev, ki ga je enkrat ali dvakrat letno skliceval predsednik občinske skupščine, pravzaprav edini in š_e to zelo ozek in neučinkovit kanal vplivanja v tej smeri. Tudi odprava okrajev (v Sloveniji leta 1965) ni bistveno vplivala na bolj samostojno vlogo občin, saj so bile tudi poslej glede sredstev in normativne dejavnosti v veliki meri odvisne od odločitev širših skupnosti — republike in federacije. Ustavna dopolnila, sprejeta v letih 1967 do 1969, so se občine dotaknila le v manjši meri. Tako je bila sprejeta določba o mestu z več občinami, ki lahko dobi status posebne družbenopolitične skupnosti (zv. amandma — XVII, republiški amandma XVIII), v republiških dopolnilih pa določba o skupnem medobčinskem organu samoupravljanja (a. XIX), o možnosti, da se z občinskim statutom ustanovi več zborov delovnih skupnosti občinske skupščine (a. XVII) — te možnosti pa nobena občina ni uporabila — ter določba o zasedanju delegatov občin v skupščini SR Slovenije (3. tč. a. VII), ki je sicer precej prispevala k temu, da so se potrebe in interesi občin v tem obdobju bolj uveljavljali pri odločanju v republiški skupščini, vendar je šlo pretežno zajjosvetovalni organ, ki je samo v nekaterih primerih lahko soodločal s pristojnimi zbori.2 Ustavni amandmaji, ki so bili spejeti leta 1971 (zvezni in republiški), poskušajo po vsebini postaviti nekatera nova izhodišča tudi glede vloge občine in krajevne skupnosti. Pri tem mislimo predvsem 1 Medtem ko smo v Jugoslaviji imeli leta 1946 Se 11556 občin, se je njihovo število zmanjšalo leta 1949 na 7782, leta 1952 na 3811, leta 1955 na 1479 (v Sloveniji 384), leta 1960 na 839 ter leta 1968 na 500 (v Sloveniji na 60) občin, kolilcor jih je še danes. 1 Prim. o tem moj prispevek o zasedanju delegatov občin, Teorija in praksa 1971, št. 4. na tako imenovane delavske amandmaje, tj. XXI., XXII. in XXIII. amandma k zvezni ustavi in nekatere druge določbe, ki to podobo dopolnjujejo. Spremembe se kažejo v zelo jasno izraženi težnji in rešitvah, po katerih naj bi delavci v združenem delu, in to zlasti v temeljni organizaciji združenega dela, odločali o vseh vprašanjih, ki se tičejo njihovega dela, ustvarjanja, delitve dohodka in družbene reprodukcije. To se pravi, da bi naj neposredno odločali o tem, kako in za katere namene se ustvarjena sredstva porabljajo in hkrati nadzorovali uporabo teh sredstev. Ta bistvena novost je nujno vplivala tudi na naše razumevanje občine in očitno je postalo, da bo zaradi tega treba organizacijo občine in celotno samoupravo v občini in v krajevnih samoupravnih interesnih skupnosti postaviti v ustavi in v življenju na tak način, da bodo delavci, ki ustvarjajo dohodek, v resnici tudi odločali o njegovi uporabi v svoji organizaciji ali skupaj z drugimi delovnimi ljudmi, in s tem vplivali na opredelitev svojih potreb in na način, kako te potrebe uresničevati. Prav tako pomembno je načelo o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju. Iz teh načel je bilo že tudi popolnoma jasno — kar je odločno poudaril drugi kongres samoupravljavcev v Sarajevu 1971 — da bo treba odločanje o dohodku in materialnem položaju delovnih ljudi premakniti ne le iz skupščin in njihovih organov v republiki in federaciji, temveč tudi iz občinske skupščine v temeljne organizacije združenega dela, na samoupravno sporazumevanje med delavci v njih in v drugih temeljnih samoupravnih skupnostih, odločanje o nekaterih skupnih vprašanjih pa na delegacije in delegate teh skupnosti v skupščinah in drugih organih samoupravljanja. (O delegatskem sistemu in skupščinskem sistemu v očbini, ki sta sicer bistvena sestavina občine v njeni na novo razumljeni vlogi in položaju, na tem mestu ne bi širše govoril, ker je to predmet posebnega sestavka.) Osnutka novega besedila ustave SFRJ in SR Slovenije prinašata glede tega nekaterega pomembne novosti tako v krajevni skupnosti kot v občini. Krajevna skupnost je v osnutku ustave (99.—101. čl. zv. osn.; 79—82. in 125.—129. čl. r. osn.) opredeljena kot specifična samoupravna Interesna skupnost, v kateri delovni ljudje uresničujejo in zadovoljujejo svoje skupne interese in potrebe, se povezujejo z organizacijami združenega dela in z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter sodelujejo pri upravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega pomena tako v občini in širših družbenopolitičnih skupnostih kot tudi v samoupravnih organizacijah in skupnostih. Pomembno je tudi načelo zveznega osnutka (99. čl.), da je krajevna skupnost hkrati s temeljno organizacijo združenega dela (77. čl.) obvezen konstitutivni element občine in samoupravne organizacije družbe v celoti, saj ko bi ne organizirali krejev-nih skupnosti, bi si ne mogli zamisliti, kako naj vzpostavimo delegatski sistem in kako naj ta deluje. Pri nas v Sloveniji resda glede tega ne bomo imeli posebnih problemov, saj je celotno področje republike pokrito s krajevnimi skupnostmi (vprašanje je le, ali bodo nekatere krajevne skupnosti, ki imajo tudi do 20000 prebivalcev, lahko resnično zaživele kot samoupravne skupnosti, v katerih naj delovni ljudje neposredno odločajo). Težji problemi bodo v nekaterih drugih republikah, kjer na velikih področjih danes še nimajo teh skupnosti, iz česar postanejo tudi razumljive določbe v ustavnih osnutkih, po katerih se s statutom občine določijo področja ali naselja, kjer se (obvezno) ustanovijo krajevne skupnosti (prim. 121. čl. os. ust. SR Srb., 118. čl. osn. ust. SAP Kosovo), in da v primeru, če delovni ljudje določenega območja ne ustanovijo krajevne skupnosti, sprejme odlok o njeni ustanovitvi občinska skupščina (115. čl. osn. ust. SRM). V nasprotju z dosedanjo ustavno ureditvijo, v kateri je bila krajevna skupnost usmerjena predvsem k urejanju komunalnih in drugih vsakodnevnih potreb prebivalcev v naselju, statut občine pa je med drugim določal tudi način ustanovitve, področje, organizacijo in pravice krajevnih skupnosti, je v predlaganem osnutku poudarek na samoupravnem organiziranju delovnih ljudi v krajevni skupnosti. Področje, na katerem uresničujejo svoje skupne potrebe in interese, je zdaj veliko širše, saj poleg urejanja medsebojnih odnosov v naselju in posameznih družbenih dejavnosti vključuje tudi splošni ljudski "odpor in družbeno samozaščito, sprejemanje programov in planov razvoja te skupnosti, gospodarjenje s prostorom idr. V primerjavi z dosedanjo ureditvijo so v osnutku tudi širše in konkretneje opredeljene številne oblike neposrednega odločanja delovnih ljudi v krajevni skupnosti in njihovega vplivanja na urejanje vprašanj skupnega pomena v širših skupnostih. Glede načina financiranja skupnih potreb delovnih ljudi v krajevni skupnosti republiški osnutek v glavnem prevzema ureditev iz XLI.^ustavnega amandmaja, ob tem pa opredeljuje še nekatere nove vire, na katere je opozorila že razprava o osnutku amandmajev in kasnejša praksa. Zanimivo je, da so vsebino te določbe prevzeli tudi v osnutkih ustav drugih republik in ustavnih zakonov pokrajin. Tak način financiranja skupnih potreb delovnih ljudi krajevnih skupnosti pomeni, da krajevno skupnost razumemo kot presečišče družbenoekonomskih potreb in možnosti delovnih ljudi, ki v njej živijo in delajo, ter delovnih ljudi, ki so zaposleni zunaj območja te krajevne skupnosti ali občine, pa tu zadovoljujejo pomemben del svojih potreb (kulturnih, stanovanjskih idr.), in njihovih organizacij združenega dela ter tudi tistih organizacij, ki zadovoljujejo nekatere skupne potrebe delovnih ljudi v tej skupnosti (npr. komunalnih, izobraževalnih, kulturnih idr.). V razumevanju krajevne skupnosti gre skratka za premik od skupnosti, v kateri se urejajo zgolj problemi, povezani z razvojem naselja, v skupnosti, ki je oblika horizontalne integracije interesov, ki se v tej skupnosti pojavljajo, soočajo in razrešujejo. Na novo in celovito ustavni osnutki opredeljujejo tudi statut krajevne skupnosti (127. čl. v. osn.) in pa povezovanje v skupnost krajevnih skupnosti (126. čl.); za to se je v dosedanjem razvoju kazala potreba zlasti na območju mest, kjer imajo te skupnosti vrsto skupnih specifičnih potreb in interesov. Glede položaja občine >v družbenem sistemu in glede njenih funkcij (102,—105. čl. zv. osn.; 171,—189. čl. r. osn.) osnutka ne prinašata bistveno novih prvin, pač pa gre pretežno za prizadevanje, da bi dosledneje opredelili in uresničili sedanji ustavni koncept komune. V resnici pa bo ta že prej zamišljeni koncept mogoče v polni meri uresničiti šele zdaj, ko smo drugače določili položaj in vlogo temeljnih samoupravnih skupnosti. V tem smislu osnutki posebej poudarjajo, da se občina razvija predvsem kot samoupravna skupnost, da so v vseh centrih odločanja interesi delavskega razreda prevladujoči, da se medsebojna razmerja v občini usklajujejo predvsem s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori ter da se ob neposrednem odločanju v temeljnih samoupravnih skupnostih dosledno vzpostavijo in razvijejo delegatska razmerja pri konstituiranju organov samoupravljanja in skupščine ter njihovih organov v občini. V nasprotju z zveznim osnutkom je v našem posebej opredeljen tudi način in postopek ustanavljanja občine ter združevanja občin ali spreminjanja območja občine, pri čemer je posebej poudarjen pomen razprave v organizacijah SZDL, preden delovni ljudje o teh vprašanjih odločajo. Take določbe imajo sicer tudi osnutki ustav drugih republik, vendar so pri teh — v nasprotju z našim — povsod zadržali dosedanje določbe, po katerih občine ustanavljajo ali spreminjajo njihovo območje z zakonom. širše in konkretneje ter v skladu z našimi potrebami so opredeljena tudi skupna vprašanja, ki jih urejajo delovni ljudje v občini, in statut občine. V zvezi z opredelitvijo skupnih vprašanj, ki jih delovni ljudje urejajo v občini, velja poudariti, da je prejšnje načelo, po katerem so pravice in dolžnosti občine določene z ustavo, zakoni in statutom občine (87. čl. r. ust.,), spremenjeno tako, da z zakonom ni več mogoče opredeljevati, torej niti zoževati niti razširjati pristojnosti občine (kar je bilo pogosto predmet kritike s strani občine, ker se največkrat pri takem prenašanju pristojnosti niso hkrati zagotovila tudi potrebna sredstva za nove naloge občine). Po osnutkih zvezne in republiške ustave se torej skupna vprašanja, ki se urejajo v občini, določijo bodisi z ustavo ali s statutom občine v skladu z ustavo (103. čl. zv. osnutka, 174. čl. rep. osnutka). V nasprotju z zveznim osnutkom je v našem republiškem osnutku posebej poudarjena tudi vloga družbenega plana občine (175. čl.) in možnost sprejemanja skupnih razvojnih programov širših področij. Glede medobčinskega sodelovanja so v glavnem povzeta že doslej uveljavljena načela iz zveznega osnutka. Možnost, ki jo določa zvezni osnutek glede združevanja občin v mestu ali regiji v medobčinsko skupnost kot posebno družbenopolitično skupnost, pa je v našem osnutku konkretno uporabljena glede združevanja občin na mestnem področju in na zaokroženem urbanem območju, določenem z zakonom (tako že danes obalno področje občine Izole, Kopra in Pirana). Pri tem so npr. nakazane tudi bistvene prvine samoupravne organizacije in ureditve take skupnosti (189. čl.) Primerjava osnutkov novih republiških ustav in ustavnih zakonov pokrajin kaže, da so vse bistvene prvine ustavne opredelitve krajevne skupnosti in občine v fazi delovnih priprav uskladili, kar je nedvomno izraz nujnosti, da se — ob upoštevanju posebnosti razvoja in potreb v posameznih območjih — zagotovi potrebna enotnost glede temeljnih rešitev. To je še posebej razumljivo in potrebno spričo ustavnega načela, da je krajevna skupnost ena izmed temeljnih samoupravnih skupnosti, na podlagi temeljnih samoupravnih skupnosti zgrajena občina pa je temeljni kamen političnega sistema v republiki in federaciji. Martin Košir Medobčinsko sodelovanje V svojem prispevku bi želel spregovoriti o nekaterih vprašanjih medobčinskega sodelovanja kot pomembnega elementa v dograjevanju in izpopolnjevanju koncepta komunalnega sistema. O tej temi je bilo že doslej veliko napisanega, tako s teoretičnega kot s praktičnega vidika. Glede na to, da oba osnutka ustav posebej, na novo opredeljujeta vsebino in smisel medobčinskega sodelovanja, pa se mi vendarle zdi koristno prispevati k razpravi o tej temi. Zato bom poskusil razložiti svoje poglede na stališča do tega vprašanja. Medobčinsko sodelovanje seveda ni novo, ampak je bilo ves čas graditve, dopolnjevanja in utrjevanja komunalnega sistema vedno navzoče in tudi vedno aktualizirano, čeprav mnogokrat slišimo trditve o tem, da utegne obstoj ali delovanje bolj trdnih organizmov, ki delujejo v medobčinskem merilu, vplivati negativno na komunalni sistem. Mnogokrat se v javnosti in seveda tudi v praksi zelo izpostavlja bivši okraj kot negativni element za razvoj samoupravnih odnosov in za razvoj osnutka komunalnega sistema. Nedvomno je sicer, da je nekdanji okraj v svoji dobi delovanja vnašal v odnose med občinami tudi negativne lastnosti, zlasti kar zadeva neposredno krepitev samoupravne samostojnosti občin, njeno odgovornost, razvoj sistema samoupravljanja v smeri kvalitete itd. Vendar pa bi morali v ocenjevanju smisla in vsebine dela bivših okrajev biti objektivni, brez prizvoka za lokalizem, težnje po zaprtosti, nezaupanju itd., kajti gotovo je, da nekdanjega okraja ne bi smeli razvijati samo v smeri krepitve neke nadoblasti, kot smo ga dejansko, ampak v smeri specifične samoupravne skupnosti občin, ki naj daje koristne impulze za razvoj tistih dejavnosti, služb in interesov, ki so za razvoj komunalne samouprave in komunalnega sistema nujni. Že takrat sem se strinjal z odločitvijo, da je v tako postavljeni funkciji okraj bolj negativen kot koristen za hitrejši razvoj kumunal-nega sistema in občine kot temeljne družbenopolitične skupnosti v našem celotnem političnem sistemu. Toda dejstvo je tudi, da so občine ves čas po ukinitvi okrajev čutile potrebo po ustreznem medsebojnem povezovanju in sodelovanju. Zato so se razvile številne oblike medobčinskega sodelovanja, in sicer od enostavne do najbolj institucionalizirane ravni. Zanimivo je, da skoraj ni nobene občine ali pokrajine, kjer ne bi bile vzpostavljene nove oblike medobčinskega sodelovanja. Tako imamo danes v Sloveniji institucionalizirane naslednje medobčinske organe samoupravljanja: svet ljubljanskih občin, svet gorenjskih občin, svet sevemo-primorskih občin, obalni svet, svet podravskih občin, svet koroških občin, svet dolenjskih občin, svet pomurskih občin, svet posavskih občin, svet zasavskih občin, svet kraško-notranj-skih občin in svet širše celjske regije. Že samo to dejstvo kaže in hkrati narekuje, da je v tem smislu v novi ustavni ureditvi potrebno napraviti določen korak naprej pri opredeljevanju instituta medobčinskega sodelovanja v bodoči komunalni ureditvi. Določeni poizkusi v ustavi so bili narejeni že doslej, kajti že dosedanji ustavni dopolnili XVIII in XIX k ustavi SR Slovenije kažeta na težnje po nadaljnji krepitvi vloge medobčinskega sodelovanja kot neposrednega elementa uresničevanja koncepta komunalnega sistema. XVIII. ustavno dopolnilo k ustavi SR Slovenije določa, da mesto, ki je razdeljeno na več občin, lahko postane posebna družbenopolitična skupnost. To seveda velja bolj za Ljubljano in je v Ljubljani, kot je znano, prišlo od sedanje organizacije mestnega sveta do popolnoma jasno razvidnega uresničevanja medobčinskega sodelovanja mestnih občin kot specifične oblike na področju mesta Ljubljane. XIX. ustavno dopolnilo k ustavi SR Slovenije pa hkrati določa, da lahko dve ali več občin za urejanje skupnih zadev ustanovi skupni medobčinski organ samoupravljanja. Že dosedanja ustava torej omogoča vzpostavitev skupnega medobčinskega organa samoupravljanja, vendar pa ta ne more prerasti v posebno družbenopolitično skupnost, kot je bilo to urejeno v primeru mesta Ljubljane. Tudi ob sprejemanju tega dopolnila ni namreč nihče zasledoval teženj, da bi nanovo vzpostavili možnost po oblikovanju nove družbenopolitične skupnosti in da bi ta nasilno prevzela nekatere funkcije, ki jih je doslej opravljala občina oziroma da bi se na ta organ lahko prenašale nekatere funkcije, za katere je odgovorna republika. Vsi ti organi, ki so se v zadnjem času razvili, so temeljili na načelu prostovoljnosti, enakosti in solidarnosti na področju izpolje-vanja nalog in funkcij občine v širšem, regionalnem prostoru. Vendar je vprašanje, ali je dosedanja določba ustave bila dovolj stimulativna za krepitev medobčinskega sodelovanja in s tem, vsaj posredno tudi, krepitev same ideje komunalnega sistema. Glede na dosedanje napore in rezultate, dosežene na področju medobčinskega sodelovanja, izhaja, da so dosedanja ustavna dopolnila sicer spodbujala medobčinsko sodelovanje, vendar bi nedvomno lahko, ob ustreznejši ustavni ureditvi, napravili več pri razvijanju in krepitvi medobčinskega sodelovanja. Kot sem na začetku omenjal nekdanjo ureditev okraja, je treba poudariti, da je ta element bil pri razvijanju medobčinskega sodelovanja na določen način, čeprav neupravičeno, vedno navzoč hkrati z bojaznijo, da ne bi ponovno institucionalizirali kakršnihkoli oblik medobčinskega sodelovanja; kot posledico tega, bi izgubili določeme občinske pristojnosti pa tudi obudili ponovne ideje o vračanju nekaterih funkcij okraja. Vendar pa je mogoče trditi, da že vsebina dosedanjih ustavnih dopolnil k ustavi SR Slovenije ne nosi v sebi nobene nevarnosti, da bi se karkoli takega lahko zgodilo in da ni ne političnih in ne ustavno-pravnih pogojev za to. Zdi se mi, da je ta hipoteka preteklosti v razvijanju medobčinskega sodelovanja bila premočna (pogosto kot subjektivna ocena in dobrodošel izgovor) da ni medobčinsko sodelovanje prišlo do bolj konkretnega izraza. Za tako razmišljanje ni bilo dejanske podlage in jo tudi v prihodnje v tem smislu ne bo. Kot sem že omenil, pa so se kljub vsem takim odporom, bojaznim itd. vendarle razvile nekatere oblike medobčinskega sodelovanja, ki kažejo, da je prva prepreka vendarle odstranjena in da je prav dosedanji samoupravni razvoj občin, posebej kar zadeva ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela, krepitve vloge krajevne skupnosti, vse večjega razmaha integracijskih procesov v gospodarstvu in negospodarstvu, omogočil, da se je medobčinsko sodelovanje na samoupravni podlagi hitreje razvilo. Samoupravni razvoj v delovnih organizacijah, zlasti z vse večjo krepitvijo temeljnih organizacij združenega dela, delitvijo dohodka in razvijanjem enotnosti tržnega gospodarstva, sili tudi občinske skupščine v iskanje vsebinsko novih oblik medobčinskega sodelovanja. Znanost, nova tehnologija in odgovornost delavcev v združenem delu za razširjeno reprodukcijo ne morejo biti več povezani samo in izključno z mejami občine, kar je prispevalo k temu, da delovni ljudje vse bolj čutijo potrebo po medsebojni povezanosti in hkrati pritiskajo na to, da se medobčinsko sodelovanje vse bolj krepi, vsak dan bolj razvija svojo obliko, vsebino in metode dela. Združeno delo ni obremenjeno z elementi preteklosti, ampak v njem vse bolj prevladujejo elementi prihodnosti. Tako združeno delo izpodriva vse tiste negativne strani v procesu medobčinskega sodelovanja, ki so bile in so ponekod še v medob- činskem sodelovanju in ki jim pravimo lokalizem, bojazen podrejenosti ali nadrejenosti, medsebojno nezaupanje, nevoščljivost in mnogokrat tudi bojazen za izgubo oblasti. Temu pozitivnemu procesu so dala svoj vsebinski pečat tudi zadnja ustavna dopolnila, posebej XXI, XXII in XXIII; čeprav niso neposredno s tem povezana oziroma ne govorijo o medobčinskem' sodelovanju, vendar se njihova vsebina čuti na tem področju. Na podlagi tega so začele občinske skupščine (kot je bilo že povedano) razmišljati o novi vsebini in oblikah medobčinskega sodelovanja. Ze skoraj v vseh pokrajinah imamo danes ustanovljene medobčinske svete občin, res da za zdaj še bolj kot konzultativne organe, organe za medsebojno usklajevanje dela in politike, brez posebnih pravic odločanja. Toda prvi korak je vendarle tu in po mojem mnenju dovolj zgovoren znak za postopno uresničevanje in konkretizacijo duha ustave, političnih dokumentov in ne nazadnje tudi uresničevanje sklepov II. kongresa samoupravljavcev v Sarajevu leta 1971. Lahko bi jim sicer izrekli tudi marsikatero kritično pripombo, najsi bo o načinu dela, o uresničevanju sprejetih dogovorov in sporazumov, o njihovi sestavi, o odgovornosti in o drugih odnosih, vendar pa to ni namen tega sestavka. To nalogo pa bo mogoče opraviti tudi v času javne razprave o obeh osnutkih ustav in še posebej o oblikovanju vsebine statutov občin in tudi statutov medobčinskih organov samoupravljanja. V tem smislu že tečejo razprave in obstajajo dogovori o novi opredelitvi medobčinskih organov samoupravljanja, ki naj bodo v skladu z novo ustavno ureditvijo. Razen tega je treba omeniti, da smo se v SR Sloveniji že pred VI. kongresom ZKS v vseh 12-ih regijah lotili oblikovanja medobčinskih svetov ZK; v zadnjem času pa ustanavljamo tudi medobčinske svete socialistične zveze. Vsebina ter delovanje svetov ZK sta pokazala pozitivno stran in je to že postala integralna idejno-politična sila v samoupravni krepitvi medobčinskega sodelovanja tudi na drugih področjih družbenega dela. Praksa tega sodelovanja je bila tudi sankcionirana v statutu ZK Slovenije. Prav medobčinski sveti ZK so v mnogočem prispevali k temu, da smo vendarle premagovali nasprotja v medobčinskem sodelovanju. Zalo razne razprave že danes kažejo, da je potrebna jasnejša opredelitev medobčinskega sodelovanja ter način organiziranosti ZK v regijah, kar mora biti nujno prilagojeno tudi prihodnjim težnjam in samoupravni strukturi ter razvoju regije. V dosedanji razpravi o novi ustavi je bilo mnogo razmišljanj, kako ustavno-pravno opredeliti prihodnjo smer razvoja medobčinskega sodelovanja. Mislim, da je tu vendarle zmagala realnost in da je medobčinsko sodelovanje v obeh ustavah opredeljeno smotrno in v skladu z našimi samoupravnimi težnjami. Medobčinsko sodelovanje naj bi temeljilo predvsem na naslednjih izhodiščih: V 188. členu republiške ustave piše o medobčinskem sodelovanju na podlagi prostovoljnosti in solidarnosti in o tem, da v ta namen lahko združujemo sredstva in ustanavljamo skupne organe organizacije in službe za opravljanje skupnih zadev in za zadovoljevanje skupnih potreb. Za opravljanje te funkcije lahko dve ali več občin ustanovi skupni medobčinski organ samoupravljanja ali pa se združi v skupni medobčinski organ samoupravljanja oziroma v regionalne skupnosti občin. V tem skupnem medobčinskem organu samoupravljanja delegati združenih občin usklajujejo svoja stališča ter se dogovarjajo za urejanje skupnih problemov. Zadeve, ki imajo skupen pomen za dve ali več občin, določimo z dogovorom občin in opredelimo v statutu občin oziroma medobčinskem organu samoupravljanja, ki ga sprejmejo skupščine združenih občin, po razpravi delovnih ljudi v temeljnih samoupravnih skupnostih. Delegate v medobčinski organ samoupravljanja oziroma skupščino skupnosti občin pošiljajo delovni ljudje temeljnih samoupravnih skupnosti. V 189. členu osnutka ustave SR Slovenije pa piše o medobčinskem sodelovanju na območju mesta oziroma na zaokroženem urbanem območju, ki ga določi zakon. V tem primeru pa se občine lahko združijo v skupnost občin kot posebno družbeno-politično skupnost. V tem členu so sicer na poseben način urejeni odnosi med občinami, zlasti pa to, da so tej skupnosti lahko poverjene tudi nekatere naloge iz pristojnosti republike, toda samo z zakonom. V tem primeru bi to določilo bilo možno uresničiti, vsaj zaenkrat, le na območju mesta Ljubljane in morda na obalnem območju. Tako ureditev, kot je predvidena v omenjenem členu, seveda lahko izpeljemo tudi na drugih urbanih območjih, vendar na njihov predlog oziroma zahtevo po izdaji potrebnega zakona. Kot rečeno, se medobčinsko sodelovanje ni nikoli prenehalo razvijati, ampak je bilo vedno navzoče v razvoju komunalnega sistema. Gotovo je svoj impulz temu sodelovanju dajala ZK, zlasti prek medobčinskih svetov ZKS. K temu moramo dodati še to, da občina ni nobena zaprta tvorba našega sistema in je v tem smislu ni potrebno fetišizirati, čeprav smo v praksi imeli take poskuse, ampak je to živ samoupravni organizem, ki odprto deluje na vse tokove našega življenja. Tudi če bi v praksi poskušali razvijati togi lokalizem, ozkosrčnost, bojazen za občinsko avtonomijo, vendarle lahko ugotovimo, da delovni ljudje take usmeritve ne bi sprejeli, ker bi bil na ta način hudo prizadet njihov neposredni interes. Mnogokrat medobčinskega sodelovanja v praksi nismo dovolj konkretno krepili prav zaradi pomislekov, da bo občinski avtono-mizem preveč prizadet ali pa bi ta lahko postal nekakšen nadomestek, kar je v nasprotju z koncepcijo komunalnega sistema. Trdil bi, da je bila ta bojazen še v preteklosti, v prihodnji ustavni ureditvi pa bo v še večji meri, odveč. V mnogih primerih namreč dosedanje medobčinsko sodelovanje že kaže in samo po sebi naravnost vsiljuje trdnejšo obliko povezanosti občin prav zaradi uspešnosti ter afirmacije koncepta komunalnega sistema. Kajti vse, karkoli naj se dogaja v medobčinskem sodelovanju, je lahko le izraz želja in volje občin in interes ter smoter delovnih ljudi v uresničevanju njihove funkcije samoupravljanja. Ravno to je prišlo do izraza v razpravah o oblikovanju smisla, koncepta in razvoja medobčinskega sodelovanja v delovnih skupinah tako zvezne kot republiške ustavne komisije, o čemer smo sicer veliko razpravljali in končno sprejeli odločitev, da naredimo korak naprej od sedanje ureditve. Soglašali smo v tem, da razvoj in krepitev medobčinskega sodelovanja ne smeta biti odvisna od trenutne volje posameznika ali vodilne strukture posamezne občine. Kajti medobčinsko sodelovanje postaja sistem, ki je vgrajen v celotni koncept samoupravnih odnosov. Medobčinsko sodelovanje mora biti zgrajeno na samoupravnih osnovah in izhajati iz ugotovitve družbenoekonomskih, političnih, samoupravnih, upravnih, urbanističnih in drugih potreb delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih skupnosti v občini. Naša naloga je, da na ustrezen način identificiramo skupne interese in na osnovi teh na primeren način izdelamo koncept ter naloge, izoblikujemo vsebino, oblike in način konkretnega medobčinskega sodelovanja. Kajti dosedanja praksa nedvomno kaže, da se temu bistvenemu elementu razvoja komunalnega sistema in občine kot odprte skupnosti ni mogoče odpovedati in da ga je treba pospešeno razvijati naprej. Majda Strobl Družbena ureditev v Ljubljani Sedanja družbena ureditev v Ljubljani je rezultat skupnega dogovora delovnih ljudi v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in drugih oblikah samoupravnega združevanja, dogovora, ki so ga sprejeli na zborih delovnih ljudi, zborih volivcev in v drugih oblikah neposrednega samoupravljanja, ugotovili v skupščinah j>etih ljubljanskih občin in skupščini mesta Ljubljane ter zapisali v statute občin in mesta. ~ Tak postopek spreminjanja dotedanje družbene ureditve je omogočila sprememba ustave, in sicer določbe XVII. ustavnega amandmaja k ustavi SFRJ in XVIII. ustavnega amandmaja k ustavi SRS. Prvo dopoTnilCr,- ki je nadomestilo 102. člen ustave SFRJ, je omogočilo, da se v mestu, ki ima več občin, lahko z njegovim statutom v skladu z republiško ustavo določi, da izvršuje mesto kot posebna družbenopolitična skupnost funkcije in zadeve, ki imajo pomen za mesto kot celoto, da se ustrezno uredijo razmerja med mestom in občinami ter s tem v skladu določijo pravice in dolžnosti mesta. Drugo dopolnilo, ki je nadomestilo 115. člen ustave SRS, je to možnost uporabilo za mesta, razdeljena na občine v SR Sloveniji, tako: — da so mesta, razdeljena na občine ex constitudone, postala posebna družbenopolitična skupnost, v kateri občani uresničujejo družbeno samoupravljanje in urejajo tiste zadeve, ki so skupnega pomena za mesto; — da se s statutom mesta določijo zadeve, ki so skupnega pomena za mesto, organizacija mestne samouprave in način izvolitve mestne^ skupščine; — da se z zakonom lahko poverijo mestu tudi posamezne zadeve iz republiške pristojnosti; — da ima mesto svoje vire dohodkov, ki jih v skladu z zakonom in statutom samostojno določi; — da sprejme statut mesta mestna skupščina po poprejšnji javni razpravi. V času, ko so sprejeli navedena amandmaja (leta 1968 oz. 1969), je prvi veljal samo za tri mesta v Jugoslaviji, ki so bila tedaj še razdeljena na občine: Beograd, Ljubljano, in Sarajevo, drugi pa samo za Ljubljano, ki je tedaj bila edino takšno mesto v Sloveniji. Čeprav ne izrecno, je z amandmaji spremenjena in dopolnjena ustava SR Slovenije s posebnimi določbami urejala družbeno ureditev samo za Ljubljano, ker je ta bila toliko specifična, da ji družbena ureditev, enaka za vse občine v Jugoslaviji, ni ustrezala. Statut mesta Ljubljane, sprejet 13. aprila 1970^ je z ureditvijo vprašanj iz zadev, določenih z ustavo, postavil temelje in okvire za družbeno ureditev v Ljubljani, ki pa v kratkem času še ni zaživela v celoti. Pokazalo pa se je, da je vendarle sprejemljiva za začetek urejanja vseh številnih in raznovrstnih odnosov, ki so značilni za samoupravljanje v velikem mestu. Izhodišča za statutarno urejanje družbene ureditve v Ljubljani so zapisana v preambuli statuta, ki pravi: — da je Ljubljana posebna družbenopolitična skupnost, v kateri mesto in občine skupaj uresničujejo svoje pravice in dolžnosti; — da so mesto in občine skupaj temeljna družbenopolitična skupnost, njihovi samoupravni organizmi pa neločljiva celota in se zlivajo v enoten, na najširši podlagi zasnovan sistem samoupravljanja; — da so funkcije porazdeljene po načelu, da mesto opravlja tiste, ki so skupnega pomena, občine pa vse druge funkcije temeljne družbenopolitične skupnosti; — da se krepi samouprava v krajevnih skupnostih. Kot neposredni cilji, ki naj bi jih dosegli s tako družbeno ureditvijo, pa so navedeni: r — zagotovitev skladnega razvoja gospodarstva in družbenih dejavnosti na področju mesta; — zagotovitev enakopravnega položaja delovnih ljudi pri njihovem delu in zadovoljevanju skupnih potreb; — razvijanje samouprave v družbenoekonomskih odnosih; — poglabljanje oblik neposrednega sodelovanja občanov pri opravljanju zadev, ki so splošnega pomena; — sodelovanje vseh samoupravnih organizacij in skupnosti na mestnem področju; — uvajanje učinkovite ter s potrebami časa usklajene in občanom pristopne organizacije upravnih služb, in drugo. Funkcija mesta je bila torej, da uresničuje te cilje, ki izražajo skupne interese delovnih ljudi v mestu v skladu z navedenimi temeljnimLizhadiŠči. Pravice in dolžnosti mesta, vzete iz siceršnjega kataloga pravic^ in dolžnosti občine, so bile določene na področju načrtovanja, gospodarstva, urbanizma in gradenj, stanovanjskega in komunalnega gospodarstva ter cestnega prometa, trgovine, turizma, vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture in tehnične vzgoje, zdravstva in družbenega varstva, notranjih zadev in narodne obrambe, in sicer v tolikšnem obsegu, kolikšnega terjajo enoten in skladen razvoj ter splošni napredek mesta. Pri izvrševanju teh pravic sodeluje mestna skupščina z občinskimi skupščinami na način, ki ga podrobno določa poslovnik mestne skupščine. Poseben način sodelovanja pa je s samim statutom določen za nekatere zadeve, o katerih lahko odloča mestna skupščina samo po poprejšnjem posvetovanju z občinskimi skupščinami. To so zadeve, ki so sicer skupnega pomena za mesto, hkrati pa tudi za vsako občino posebej (npr. dolgoročni in srednjeročni program gospodarskega in družbenega razvoja mesta ter razvoja posameznih dejavnosti, regionalni prostorski plan in drugo). Organizacija mestne samouprave se ne razlikuje od organizacije v drugih občinah. Pravice in dolžnosti mesta opravljajo občani neposredno na zborih volivcev, zborih delovnih ljudi, z referendumom in z drugimi oblikami neposrednega odločanja ter posredno v mestni skupščini in njenih organih, v občinah in krajevnih skupnostih- Odborniki mestne skupščine, ki ima dva zbora; mestni zbor in zbor delovnih skupnosti, so voljeni neposredno po postopku, ki ga je sicer določil statutarni odlok, je pa povsem identičen s postopkom za izvolitev odbornikov občinske skupščine. Za opravljanje upravnih in drugih zadev, ki jih določa statut, ima mestna skupščina upravne organe. Le-ti opravljajo lahko tudi "druge zadeve, kadar je to določeno z zakonom in če se zanje sporazumejo občine in mesto. Za uresničevanje pravic in dolžnosti, ki so skupnega pomena za mesto, pripadajo mestu tisti dohodki, ki sicer po zakonu pripadajo občinam, vendar so »značilni kot dohodki mesta«. To so: občinski davki od prometa na drobno, od prometa z alkoholnimi pijačami v trgovini in gostinstvu ter od plačil za storitve, občinske, upravne, komunalne in sodne takse ter dotacije, prispevki, darila, volila in drugi dohodki. Občine pa uresničujejo svoje pravice in dolžnosti s sredstvi, ki so ustvarjeni v občini in jim pripadajo od prispevkov, davkov in taks, ter s sredstvi, ki jih prostovoljno združujejo delovne in druge organizacije in občani. Občina v mejah zakonov predpisuje vrste in višino svojih dohodkov, razen tistih, ki jih predpisuje mesto Ljubljana. Prelivanje sredstev med občinami in mestom je urejeno v statutih tako, da se občine in mesto ob vsakoletni oceni vseh dohodkov dogovorijo o delitvenih razmerjih za financiranje občin in mesta ter samoupravnih skupnosti (skupna bilanca sredstev). Udeležbo občin pri dohodkih mesta določi mestna skupščina z odlokom, upoštevaje program dela, gospodarsko moč ter družbene potrebe občin in mesta. Takšna je obstoječa družbena ureditev v Ljubljani, določena s statutom mesta, ki ga je sprejela mestna skupščina po poprejšnji javni razpravi in v njem zato upravičeno lahko vidimo skupen 3oj>ovor delovnih ljudi. Poleg tega pa so se strinjale tudi občinske skupščine, čeprav za veljavnost statuta to ni bil z ustavo predpisan pogoj. Druge organizirane oblike sodelovanja in samoupravnega povezovanja med občinami so bile urejene posebej in bistveno drugače kot v mestih, razdeljenih na občine. V ustavi SFRJ so bila načela za t. im. »medobčinsko sodelovanje« določena v 103. členu, v ustavi SR Slovenije pa skoraj z istim besedilom v 89. členu. Slednjega je dopolnil XIX. ustavni amandma k ustavi SR Slovenije; ta člen omogoča: — da dve ali več občin za urejanje zadev, ki so skupnega pomena, ustanovi skupni medobčinski organ samoupravljanja; — da se te zadeve določijo z dogovorom med občinami in s statutom medobčinskega organa samoupravljanja; — da skupni medobčinski organ samoupravljanja sestavljajo delegati občinšBh skupščin — ustanovitelje; — da statut sprejme medobčinski organ samoupravljanja v soglasju s skupščinami občin, ki so ga ustanovile. Na tem temelju je v Sloveniji prišlo do ustanovitve nekaterih »medobčinskih svetov«, vendar podrobno niso nikdar analizirali, koliko kohezivnih sil je delovalo v tako povezanih skupnostih občin. Velika ovira za urejanje zadev, ki so za več občin skupnega pomena, ovira, ki je bila napoti celo »obalnim občinam«, ki so se iskreno in prizadeto zavzemale za sodelovanje, je bila okoliščina, da te skupnosti niso bile družbenopolitične skupnosti in po splošno sprejetem mnenju svet kot medobčinski organ samoupravljanja ni mogel opravljati funkcij politične oblasti. To pa je bilo v času, ko je v delo-" vanju" oFčmskifi skupščin ta funkcija še zelo- prevladovala, resna ovira za razmah tovrstnega sodelovanja med občinami. V tem članku, ki naj bi bil moj prispevek k javni razpravi o osnutkih ustave SFRJ in ustave SRS, želim povedati svoje mnenje in svoje pripombe k členu 105 osnutka ustave SFRJ in členu 189 osnutka ustave SRS. Kratek oris obstoječega stanja je bil potreben za uvod v moje razpravljanje. Vse določbe o sodelovanju in združevanju občin so združene v enem od skupno štirih členov (102—105), ki so v osnutku ustave SFRJ posvečeni občini. To je povsem razumljivo in v skladu z načelom, da v federaciji narodi in narodnosti ter delovni ljudje in občani uresničujejo in zagotavljajo samo enotne temelje političnega sistema. Določbe tega člena, ki se nanašajo na sodelovanje občin, so smiselno prevzete iz veljavne ustave (103. člen). Nove so določbe ojakultativnem združevanju občin v skupnosti občin," regionalne ali drugačne (torej tudi mestne), jn pa o obveznem združevanju občin v skupnosti občin — mestne ali regionalne — ki "so družbenopolitične skupnosti in na katere se prenašajo nekatere pristojnosti republike oziroma avtohtone pokrajine in občin. Glede regionalnih ali drugih skupnosti občin, ki se fakultativno združujejo, ni določeno, za kakšne skupnosti gre, zlasti ni določeno, ali so to družbenopolitične skupnosti. Taka opredelitev pa bi bila zelo pomembna, ker se samo na tako skupnost veže pravica do izvrševanja politične oblasti. Pomanjkljiva ali vsaj zelo okvirna določba pa omogoča, kakor nam je pokazala dosedanja praksa, različne razlage. Zelo upravičena bi namreč bila razlaga, da taka skupnost ni družbenopolitična skupnost v nasprotju z regionalno ali mestno skupnostjo, v katero se obvezno po sili ustave združujejo občine — ker je samo za to izrecno določeno, da je družbenopolitična skupnost. Osnutek ustave SRS pa razlaga to določbo drugače, saj skupnost občin, v katero se fakultativno združujejo občine na mestnem področju aii na zaokroženem urbanem področju, kvalificira kot posebno družbenopolitično skupnost. Sodimo tudi, da je opredelitev družbenopolitičnih skupnosti eden od enotnih temeljev političnega sistema v Jugoslaviji, ki zagotavlja pravno varstvo občanov in odpravlja nevarnost, da se v nederjih samoupravne organizacije družbe stihijsko razvija nova organizacija politične oblasti. Za opredelitev narave skupnosti občin, v katere se lahko združujejo občine, je pomembna tudi temeljna ustavna določba o funkciji občin (174 člen osnutka ustave SFRJ). Delovni ljudje namreč v občini izvršujejo oblastne funkcije in uresničujejo vse druge skupne interese razen tistih, ki jih v skladu z ustavo uresničujejo v širših družbenopolitičnih skupnostih. Skupna vprašanja, ki jih urejajo delovni ljudje v občini, se določijo s statutom občine v skladu z ustavo SFRJ, v kateri so nekatera eksemplifikativno tudi našteta. Djuga oblika združevanja so obvezne mestne ali regionalne skupnosti: — ki so družbenopolitične skupnosti; — ki so določene z ustavo ali pokrajinskim zakonom; — na katere se lahko prenašajo nekatere zadeve iz pristojnosti republike oz. avtonomne pokrajine in občin. S to določbo je omogočeno republikam, da imajo poleg občin kot temeljnih družbenopolitičnih skupnosti še druge družbenopolitične skupnosti, tudi takšne, ki nekoliko spominjajo na nekdanje okraje. To je v skladu z duhom ustave SFRJ, ki je pri določanju enotnih temeljev političnega sistema precej gibka in omogoča v posameznih republikah njim ustrezne rešitve. Asociacija na nekdanje okraje je naključna, navezuje pa se vendar na to, da se v nekaterih republikah nikoli niso mogli povsem sprijazniti s tem, da so okraje odpravili. V SR Sloveniji osnutek ustave ne predvideva obveznega združevanja občin v mestne in regionalne skupnosti kot posebne družbenopolitične skupnosti. Predvideva samo: — sodelovanje občin na način, ki je v glavnem identičen z dosedanjo ureditvijo v ustavi iz leta 1963 (združevanje sredstev, ustanavljanje skupnih organov, organizacij in služb za opravljanje zadev skupnega pomena in za zagotavljanje skupnih potreb); — ustanovitev skupnega medobčinskega organa samoupravljanja (povzeto po XIX. ustavnem amandmaju k ustavi SR Slovenije); — združitev v regionalne ali druge skupnosti občin (v skladu z drugim odstavkom 105. Člena osnutka ustave SFRJ). Pri slednjih dveh oblikah sodelovanja oz. združevanja se zadeve, ki so skupnega pomena, določijo z dogovorom občin in opredelijo v statutu medobčinskega organa samoupravljanja oz. skupnosti občin po razpravi delovnih ljudi v temeljnih samoupravnih skupnostih. V oba organa pošiljajo svoje delegate delovni ljudje temeljnih samoupravnih skupnosti v občinah. Posebno obliko združevanja (vendar še vedno v okviru določb 2. odstavka 105. člena osnutka ustave SFRJ, ker gre za fakultativno združevanje) pa predvideva osnutek ustave SR Slovenije za skupnosti občin, v katere se združijo občine na mestnem področju ali pa občine na zaokroženem urbanem področju, ki ga določi zakon (189. člen osnutka ustave SR Slovenije). Po obstoječi upravni razdelitvi Slovenije je prvi pogoj izpolnjen samo v Ljubljani, drugi pa v »obalnih občinah«. Za ene in druge pa je enako določeno: — da se lahko občine združijo v skupnost občin kot posebno družbenopolitično skupnost; —jiajma ja skupnost svoj. statut, ki je izraz skupnega dogovora delegacij delovnih ljudi... (drugače kot pri združevanju drugih občin!); — da se s statutom določijo pravice in dolžnosti skupnosti, organizacija, način izvolitve in dela skupščine skupnosti; — da se s statutom določijo tudi zadeve, o katerih odločajo delovni ljudi s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, in zadeve, o katerih odločajo po svojih delegatih v skupščini skupnosti (česar po vsej verjetnosti taksativno sploh ni mogoče našteti in tudi za statute občine take določbe v ustavi niso predvidene); — da delovni ljudje s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem združujejo sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb in za financiranje splošnih družbenih potreb skupnosti občin in samostojno odločajo o obsegu in načinu porabe teh sredstev. Z zakonom se lahko poverijo taki skupnosti občin tudi posamezne zadeve iz pristojnosti republike. Vsaka od določb tega člena spodbuja k analizi in preverjanju tako glede medsebojne konsistentnosti določb tega člena kot tudi glede skladnosti z določbami osnutka ustave SR Slovenije o sodelovanju in združevanju občin, o funkciji in položaju občine, vsebini občinskega statuta, financiranju občine, »načinu izvolitve« občinske skupščine in podobnega, pa tudi glede skladnosti z ustreznimi določbami osnutka ustave SFRJ. V tem članku se bomo omejili samo na analizo in preverjanje določb z vidika družbene ureditve v Ljubljani, ki ima svojo podlago prav v tem členu. Naša prva pripomba s tem v zvezi je namenjena oceni ustreznosti, da se mesto Ljubljana kot že obstoječa skupnost občin ureja skupaj in na isti način s skupnostjo občin na zaokroženih urbanih področjih, torej s skupnostjo »obalnih občin«. Motiv za tako urejanje, ki je verjetno v težnji, da tudi ta skupnost pridobi status družbenopolitične skupnosti, takega postopka še ne upravičuje. Nesmiselna je predvsem določba, da se občine v mestu (to je Ljubljani) lahko združijo, ker to sploh ne more biti vprašanje, saj je, če hočemo priznati ali ne, mesto Ljubljana teritorialna, socialna in ekonomska skupnost, v kateri je mogoče in potrebno urejati na tej ravni celo vrsto zadev, ki so skupnega pomena za delovne ljudi v njej. Zavzemamo se torej za to, da ustava SR Slovenije posebej uredi družbeno ureditev v Ljubljani kot svojevrstni komuni, v kateri mesto in občine skupaj izvršujejo tiste pravice in dolžnosti, ki so sicer z ustavo določene kot pravice in dolžnosti občine. Možnost, da se z zakonom tej družbenopolitični skupnosti poverijo posamezne zadeve iz pristojnosti republike ne spreminja njene bistvene kvalitete ne glede na to, kakšen bi lahko bil obseg takih pooblastil. V času od sprejema statuta do danes, torej v dobrih treh letih, republika ni poverila mestu nobene zadeve iz svoje pristojnosti. V čem so tiste posebnosti Ljubljane, ki so privedle do omenjene svojevrstne družbene ureditve. Ljubljana je geografski, prometni, nacionalni, upravni, regionalni, znanstveni in kulturni center Slovenije. Njena posebnost in komparativna prednost je tudi v tem, da je glavno mesto SR Slovenije. V Ljubljani živi 15 °/o prebivalcev Slovenije in 23 °/o zaposlenih v Sloveniji; v njej se ustvarja več kot 26 °/d narodnega dohodka. Po napovedih, temelječih na sedanjem razvoju, ki ga bosta še pospešila deagrarizacija in razvoj industrije, se bo število prebivalcev še znatno povečalo, spremenila pa se bo tudi struktura zaposlenih in višina narodnega dohodka. Tega razvoja ne bo bistveno spremenil tudi usmerjeni t. im. policentrični gospodarski in družbeni razvoj Slovenije. Od tega namreč pričakujemo, da se bos'a hitreje in vsestransko razvijala tudi druga središča in tudi nerazvita področja; skratka, pričakujemo, da se bo Slovenija kot celota razvijala skladneje. Ljubljana je mesto, ki je razdeljeno na 5 občin. Kot v drugih mestih Jugoslavije in tudi drugod po svetu se je v Ljubljani politično-teritorialna organizacija pogosto spreminjala. V času med obema vojnama in po osvoboditvi je bilo na ozemlju mesta, to je na območju sedanjih petih ljubljanskih občin, vedno večje ali manjše število občin. Ljubljana nikoli ni bila združena v eno samo občino, j Družbena ureditev v Ljubljani, ki smo jo na kratko orisali v uvodu, je specifična in ustreza navedenim posebnostim mesta. Zanjo že doslej niso veljala vsa pravila »monotipske« občine. V osnutku ustave so zdaj možnosti posebnega urejanja odprte tudi za druge občine, seveda v okvirih, ki jih določa ustava zaradi potrebne enotnosti družbenopolitičnega sistema v Jugoslaviji. Posebno družbeno ureditev republiških glavnih mest, ki so razdeljena na občine, določa tudi osnutek ustave SR Srbije za Beograd (270. člen in naslednji) in osnutek ustave SR Bosne in Hercegovine za Sarajevo (254. člen). Posebne določbe o družbeni ureditvi velikih mest, ki imajo v svojem sestavu občine, pa vsebuje tudi osnutek ustave SR Makedonije (člena 183 in 184). Opredelitev mesta Ljubljane naj bi bila v ustavi SR Slovenije taka: Mesto Ljubljana je skupnost občin in posebna samoupravna družbenopolitična skupnost. Z zakonom se določijo občine, ki sestavljajo to skupnost. Pravice in dolžnosti občine izvršujejo na območju mesta Ljubljane mesto in občine. Na mesto Ljubljano lahko prenese republika Slovenija izvrševanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti. Posamezne občine lahko z družbenim dogovorom poverijo mestu, da izvršuje še druge zadeve. S statutom mesta se v skladu z ustavo določijo pravice in dolžnosti občine, ki jih izvršuje mesto; način uresničevanja teh pravic in dolžnosti; medsebojna razmerja in način sodelovanja med mestom in občinami; organizacija in način dela mestne skupščine in njenih organov in druga vprašanja, ki so skupnega pomena za delovne ljudi v mestu. Statut mesta sprejme po poprejšnji javni razpravi skupščina mesta v soglasju z občinami, ki sestavljajo mestno skupnost. Skupščino mesta sestavljajo zbori delegatov delovnih ljudi temeljnih samoupravnih skupnosti z ustreznih področij dela in krajevnih skupnosti. Davki, takse in druge dajatve, ki pripadajo občinam, se v Ljubljani razdelijo med občine in mesto po postopku, ki ga določa statut mesta, in sorazmerno z njihovimi z ustavo in zakoni določenimi pravicami in dolžnostmi. Za opravljanje zadev iz pristojnosti republike zagotavlja republika mestu posebna sredstva. Taka opredelitev mesta Ljubljane kot po ustavi obvezne posebne samoupravne družbenopolitične skupnosti je v skladu z enotnimi temelji političnega sistema, kot ga določa ustava SFRJ o združevanju občin v mestne in regionalne skupnosti, pa tudi z vsemi določbami osnutka ustave SR Slovenije o občini, skupščinskem sistemu in delegatskih razmerjih. Razdelitev pravic in dolžnosti med mestom in občinami ter način konstituiranja mestne skupščine pa se opira na temeljno načelo ureditve Jugoslavije, da delovni ljudje neposredno uresničujejo svoje skupne interese predvsem v temeljnih samoupravnih skupnostih, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem in prek delegatov v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti in v njim odgovornih organih. Skupne interese uresničujejo, kakor določata ustava in občinski statut tako, da izvršujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve, in sicer v tistih družbenopolitičnih skupnostih, to je na tisti ravni, kjer se ti interesi lahko oblikujejo, izrazijo in uresničijo v skladu z ustavo in občinskim statutom. Za razdelitev pravic in dolžnosti med mestom in občinami pa je za statutarno ureditev potrebno še soglasje občin. Druge ali drugačne določbe 189. člena osnutka ustave SRS so neustrezne ali odvečne. To velja zlasti za določbe drugega odstavka, s katerimi se po nepotrebnem ponavlja postopek sprejemanja statuta, ki je na splošno obvezen za vse akte in odločitve, ki jih sprejemajo skupščine družbenopolitičnih skupnosti v skladu z delegatskim sistemom. In končno! Naš predlog ne spreminja družbene ureditve v Ljubljani, kot je bila določena pred nekaj leti s statutom mesta in občin in jo zaradi postopka, po kateri je bila urejena, ocenjujemo za rezul- tat skupnega dogovora delovnih ljudi in občin; zlasti še, če se ne bo bistveno spremenila razdelitev pravic in dolžnosti, razdelitev, ki bo v javni razpravi o statutih vsekakor tudi predmet ponovnega preverjanja. Spremenjen pa je sistem financiranja splošnih družbenih potreb in zbiranja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi v mestu in občinah ter delovanje skupščinskega sistema, ker so te spremembe nujne glede na spremembe, ki jih prinaša osnutek nove ustave za položaj delovnega človeka, za družbenoekonomske odnose in za celotno družbenopolitično ureditev, katere integralni del je tudi mesto Ljubljana. Nova delegatska razmerja in razvoj samoupravljanja pa bodo lahko odpravili še tista nasprotja, ki jih je povzročila pogosto grajena centralizacija politične oblasti v mestu, če je bila in kolikor je je bilo. Miha VVohinz Sodstvo in javno tožilstvo v osnutku besedila ustave SR Slovenije V tako imenovani prvi fazi ustavnih sprememb, to je pri sprejemanju ustavnih dopolnil k zvezni in republiški ustavi, področje sodstva in javnega tožilstva ni doživelo kakšnih bistvenih sprememb. Skladno s političnim dogovorom vseh socialističnih republik in avtonomnih pokrajin so tedaj ustavna dopolnila zajela le tista najbistvenejša vprašanja — predvsem na področju družbenoekonomskih odnosov — katerih rešitev je omogočila uveljavitev novih razmerij med federacijo in republikami oz. avtonomnima pokrajinama. Celotno področje pravosodja, kakor pogosto z eno besedo imenujemo sodstvo in javno tožilstvo, čeprav je izraz pojmovno širši, ni sodilo v kompleks vprašanj, ki bi neposredno zadevala razmerja med federacijo in republikami. Zaradi tega najdemo posamezna vprašanja, ki zadevajo pravosodje, le v točki 11 amandmaja XXX k zvezni ustavi, ki govori o tem, kakšne so pristojnosti federacije glede izrekanja kazenskih sankcij za kazniva dejanja in gospodarske prestopke, glede vrst kazenskih sankcij, pristojnosti glede določanja posameznih vrst kaznivih dejanj, gospodarskih prestopkov in pre- krškov ter pristojnosti glede postopkov. Ustrezno materijo kot republiško pristojnost pa zajemata točki 10 in 11 amandmaja XLIII k ustavi SR Slovenije. Osnutek novega besedila ustave SR Slovenije prinaša v poglavju, ki ureja sodstvo in javno tožilstvo (drugi del, VI. poglavje, členi 265 do 294), nekatere bistvene in vsebinske spremembe. Načelo, da praviloma republike same rešujejo vsa vprašanja svojega ekonomskega in političnega življenja, razen tistih, glede katerih so se sporazumele, da jih uresničujejo v okviru federacije, je zahtevalo, da se opusti načelo enotnega sodnega sistema in enotne organizacije sodišč in javnih tožilstev. Zvezna ustava zaradi tega zagotavlja le nujno potrebne enotne temelje pravosodnega sistema, republike pa same v celoti opredeljujejo organizacijo sodstva in javnega tožilstva v republiki. Osnutek novega besedila ustave SR Slovenije prav tako uveljavlja načelo tako imenovanega republiškega sodstva, se pravi načelo, po katerem se praviloma vsi redni sodni postopki končajo na ravni republike. Izhodišče in hkrati najpomembnejša novota za nadaljnjo sistemsko ureditev tega področja je uvodna določba tega poglavja (prvi odstavek člena 265), ki opredeljuje izvajalce sodne funkcije, ob tem pa tudi sodno funkcijo samo, ne da bi bilo to izrecno navedeno. Iz omenjene opredelitve izhaja, da je sodna funkcija oblastna funkcija, ki se izvršuje v enotnem sistemu oblasti, hkrati pa je tudi funkcija samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. S tem je zelo jasno povedano, da sodna funkcija ne more biti delovanje zunaj družbe ali celo nad njo, temveč je neločljiv del družbenoekonomskega in družbenopolitičnega sistema ne glede na to, da sodnik kot nosilec sodne funkcije v posamičnih zadevah odloča samostojno in neodvisno. Izvajalci sodne funkcije so na eni strani sodišča kot samostojni državni organi, na drugi strani pa samoupravni sodni organi, ki so vsebinsko — pri izvajanju sodne funkcije — sicer povsem enakovredni sodiščem, so pa družbeni organi in ne organi države. Institucionalizacija samoupravnih sodnih organov kot sodiščem enakovrednih organov za reševanje sporov je pomemben korak naprej v podružbljanju sodne funkcije, ki je bila doslej s skromnimi izjemami pridržana državi. Opredelitev izvajanja sodne funkcije, kot je zdaj v veljavi na podlagi ustave SR Slovenije iz leta 1963, je razumljiva in logična za družbeni sistem, v katerem je država pretežni del pravnih razmerij urejala z zakoni in drugimi predpisi. Spore v razmerjih, ki jih je urejala država, so nujno morali reševati državni organi, se pravi sodišča. Pomanjkljivost take ureditve je bila jasna že sestavljalcem ustave iz leta 1963, tako zvezne kot republiške, saj obe temeljita na samoupravni družbeni ureditvi, vendar stopnja razvoja samoupravnega prava še ni bila tolikšna, da bi dopuščala, da spore iz samoupravnih razmerij rešujejo samoupravni organi sami. Kljub skromni določbi četrtega odstavka člena 199 ustave SR Slo- venije, da lahko ob pogojih, določenih na podlagi zveznega zakona, izvršujejo sodno funkcijo tudi razsodišča in arbitraže, je bilo izvrševanje te funkcije pridržano malodane v celoti sodiščem kot državnim organom. Nagel razvoj samoupravljanja v zadnjih letih prenaša urejanje širokega področja pravic in obveznosti iz državne sfere na samoupravne subjekte same, zato je smiselno in pravilno, da tem subjektom prepustimo tudi reševanje konfliktnih situacij, ki v samoupravljanju nastajajo. Pri tem je treba še opozoriti, da se porajajo vedno novi samostojni in pomembni pravni viri, kot so družbeni dogovori, samoupravni sporazumi, statuti in drugi samoupravni splošni akti, ki so vsi emanacija samoupravnega družbenega sistema. Zato osnutek novega besedila ustave SR Slovenije določa, da samoupravni sodni organi, ki se oblikujejo kot sveti za reševanje sporov iz samoupravnih razmerij, samoupravna sodišča, arbitraže, razsodišča, poravnalni sveti in druga telesa za samoupravno izvajanje sodne funkcije, rešujejo spore, ki jim jih poverijo delovni ljudje v uresničevanju svojih samoupravnih pravic v organizacijah združenega dela, interesnih in drugih samoupravnih skupnostih, iz svojih medsebojnih razmerij, ki jih samostojno urejajo ali ki izhajajo iz pravic, s katerimi prosto razpolagajo. Ustava ali zakon pa lahko poleg tega predpišeta vrste sporov iz samoupravnih razmerij, ki jih obvezno rešujejo samoupravni sodni organi. Taka ureditev, ki daje enakopraven položaj sodiščem kot državnim organom in samoupravnim sodnm organom kot družbenim sodnim organizmom samoupravljalcev, omogoča široke možnosti za uveljavljanje in razvijanje različnih oblik samoupravnih sodnih organov, oblik, ki bodo ustrezale zahtevam in potrebam nadaljnjega razvoja samoupravnih razmerij. Takšna sistemska uskladitev tega področja z družbenoekonomskimi in družbenopolitičnimi razmerji, kot se uveljavljajo v vsakdanjem življenju, prav zares uresničuje načelo, »da je temelj socialističnih samoupravnih odnosov družbenoekonomski položaj delovnega človeka v družbeni reprodukciji, ki mu zagotavlja, da s svojim delom s sredstvi reprodukcije v družbeni lastnini ter s tem, da neposredno in enakopravno z drugimi delovnimi ljudmi v združenem delu odloča o vseh zadevah družbene reprodukcije v pogojih in odnosih medsebojne odvisnosti, odgovornosti in solidarnosti, uresničuje svoj osebni materialni in moralni interes in pravico, da uživa uspehe svojega dela in pridobitve splošnega materialnega in družbenega napredka ...« (1. točka 27. amandmaja k ustavi SR Slovenije). Druge določbe osnutka novega besedila ustave SR Slovenije, ki se nanašajo tako na sodišča kot tudi na samoupravne sodne organe (členi 266. do 269), opredeljujejo vsa tista najpomembnejša načela, ki zagotavljajo sodnim organom, da samostojno in neodvisno odločajo, ko obravnavajo posamezne zadeve. Pri tem naj posebej omenimo določbo, ki navaja, da so sodišča in samoupravni sodni organi pri svojem delu vezani na ustavo, zakon in na tiste samoupravne splošne akte, ki so sprejeti neposredno na podlagi ustave (člen 266/11). S tem je tako imenovano klasično načelo o ustavnosti in zakonitosti dopolnjeno s kvalitetno novo vsebino, ki jo predstavljajo tisti samoupravni splošni akti, ki niso izdani na podlagi zakona, temveč neposredno na podlagi ustave. Ob tem pa se poraja vprašanje, ali je dovolj, da omejimo tako vezanost le na samoupravne splošne akte, ali pa bi morali zajeti tudi druge splošne akte, ki so izdani neposredno na podlagi ustave. Sodišča kot državni organi so v osnutku opredeljena v bistvu enako kot v ustavi SR Slovenije iz leta 1963, vendar prevzema osnutek tudi nekatera načela, ki jih je doslej vseboval zvezni zakon, so pa bistvena za delo sodišč. Pri tem moramo opozoriti predvsem na načelo reelekcije sodnikov in sodnikov porotnikov, ki ga ustava SR Slovenije iz leta 1963 ne vsebuje, uveljavljeno pa je bilo z zakonskim določilom. Ko smo to načelo prevzeli v osnutek ustavnega besedila, smo načelo volilnosti sodnikov in sodnikov porotnikov združili z načelom, da noben nosilec javne funkcije ne more biti izvoljen za neomejen čas. O samoupravnih sodnih organih smo govorili že v uvodu. Dodamo naj le, da so določbe o samoupravnih sodnih organih nove, v bistvu pa postavljajo le temelje, na podlagi katerih lahko zainteresirani samoupravni organizmi formirajo oblike samoupravnih sodnih organov, pa glede na preudarek, kakšne oblike bodo najbolje odpravljale razne konfliktne situacije, ki se pojavljajo v samoupravljanju. Osnutek podrobneje opredeljuje le svet za reševanje sporov iz samoupravnih razmerij in njegovo pristojnost (člen 283). Določbe, ki se nanašajo na javno tožilstvo (členi 287 do 292), vsebinsko niso nove, čeprav so bile doslej vsebovane večinoma v zakonu. Bistvena sprememba je v tem, da sta v skladu z opredelitvijo funkcij federacije in republik tudi organizacija in pristojnost javnega tožilstva v celoti pristojnost republike. Javno tožilstvo je pri svojem delu tako kot sodišča vezano na ustavo in zakon, s čimer je uveljavljeno legalitetno načelo, vendar pa mora biti njegovo delo tudi v skladu s politiko družbenopolitičnih skupnosti, ki je izražena v splošnih aktih njihovih skupščin. Novi sta v tem poglavju določbi, ki govorita o medsebojni pomoči sodišč in javnih tožilstev in o drugi pomoči, ki jo morajo organi nuditi občanom (člena 293 in 294). Namen prve določbe je, da omogoči nemoteno delovanje sodišč in javnih tožilstev na celotnem območju republike, druga določba pa zahteva od organov in organizacij, da pomagajo občanom pri uresničevanju njihovih pravic, pri čemer je še posebej poudarjena skrb družbene skupnosti za odvetništvo kot samostojno družbeno službo in za druge oblike pravne pomoči. Prikaz novot, ki jih uvaja osnutek novega besedila ustave SR Slovenije na pravosodnem področju, ne bi bil popoln, če ne bi omenili še institucije samoupravnega pravobranilca (člen 134). Njegova opredelitev sicer ni zajeta v poglavju o sodstvu in javnem tožilstvu, pač pa v posebnem 6. podpoglavju »Družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine« II. poglavja »Temelji družbenopolitičnega sistema«, vendar je pravobranilec tako po vsebini svojega dela kot po svojem položaju močno vezan na pravosodne organe. Kot izhaja iz besedila 134. člena osnutka, sta njegova vloga in status sicer precej okvirno določena in je vrsta vprašanj prepuščena zakonski ureditvi, kljub temu pa lahko določimo bistvene prvine, ki so značilne za ta organ. Predvsem je nesporno, da gre za poseben organ družbene skupnosti, ki je pri svojem delu samostojen, kar je spričo vsebine njegovega dela razumljivo in nujno. Organ posebne vrste pravimo zato, ker ni državni organ, čeprav ima tudi nekatere lastnosti državnega organa (samostojnost pri delu, pravice in dolžnosti, ki gredo praviloma državnim organom, razmerja do državnih organov in organov samoupravljanja, kakor jih določa tretji odstavek ipd.), prav tako pa tudi ne gre za organ samoupravljanja v pomenu, ki je v splošni rabi. Ne glede na to pa je bistvo v vsebini njegovega dela," katerega težišče je na družbenem varstvu samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine. Njegova dolžnost je, da vedno in zoper vsakogar sproži postopek pred pristojnim telesom ali organom, če je treba zavarovati samoupravne pravice delovnih ljudi in družbene lastnine, in da sproži postopek, da se razglasijo za neveljavne tisti akti, sklepi in dejanja, s katerimi sta prizadeta samoupravljanje in družbena lastnina. Iz tega izhaja, da bi bilo zmotno mnenje, ki bi videlo v samoupravnem pravobranilcu sedanjega javnega pravobranilca, prirejenega za potrebe samoupravnega sistema. Javni pravobranilec kot državni organ nastopa v prvi vrsti kot zastopnik družbenopolitičnih skupnosti in njihovih interesov, za katere pa ni nujno, da so vedno tudi enaki interesom družbene skupnosti kot celote. Bistvo funkcije samoupravnega pravobranilca pa je, kot rečeno, prav v tem, da bo ukrepal zoper vsakogar, tudi zoper družbenopolitično skupnost, če bodo kršene samoupravne pravice delovnih ljudi ali če bo prizadeto varstvo družbene lastnine. Janko Jeri - Gorazd Kušej UDK 321.1 (45) Slovenska narodnostna skupnost v Italiji (II)* Nekatere prvine njenega pravnega položaja, tudi v primerjavi s položajem nemške in francoske manjšine I Za celovitejšo presojo pravnega položaja slovenske narodnostne skupnosti so pomembni tako mednarodni pravni viri kakor tudi notranji državni. Med prve sodijo še posebej določbe mirovne pogodbe z Italijo, ki je bila podpisana v Parizu 10. februarja 1947 in je začela veljati 15. septembra istega leta, ter določbe memoranduma o soglasju z dne 5. oktobra 1954 — oziroma posebnega statuta kot njegovega integralnega dela. Med druge uvrščamo nekatere določbe ustave italijanske republike, ta je začela veljati 1. januarja 1948, zatem ustrezne določbe posebnega statuta za deželo Furlanijo — Julijsko krajino, uveljavljenega z ustavnim zakonom št. 1 z dne 31. januarja 1963, dalje zakon o šolah s slovenskim učnim jezikom v tržaški in goriški pokrajini (št. 1012 z dne 19. julija 1961) in naposled zakon št. 935 z dne 31. oktobra 1966, ki je odpravil prepoved dajati otrokom slovenska imena. Tudi po koncu druge svetovne vojne so ostale v mejah italijanske države francoska narodnostna manjšina v Dolini Aoste, nemška na Južnem Tirolskem (pokrajina Bozen) in slovenska na območju avtonomne dežele Furlanije — Julijske krajine (pokrajine Trst, Gorica in Videm). K temu velja dodati, da je z manjšo spremembo (modifikacija francosko-italijanske meje z dne 1. januarja 1938)1 ostalo naselitveno področje francoske narodnostne manjšine v Dolini Aoste nespremenjeno. Nikakršnih sprememb pa ni bilo na ozemlju, kjer prebivata nemška in ladinska narodnostna manjšina, medtem ko je na temelju teritorialnih določb mirovne pogodbe • Ta razprava je po vsebini nadaljevanje eseja J. Jerija »Nekateri elementi zgodovinske geneze slovenske narodnostne skupnosti v Italiji«, objavljenega v 5t. 8-9, TiP leta 1972. 1 Novo mejo med Francijo in Italijo je določil člen 2 mirovne pogodbe z Italijo (gl. Medunarodni ugovori FNRJ, Ugovor o miru sa Italijom, sveska br. 4, go-dina 1947). z Italijo bistveno skrčeno območje, naseljeno z avtohtono slovenskim prebivalstvom.2 Osrednja določba v mirovni pogodbi z Italijo — zanjo je moči reči, da je varstvena glede na narodnostne manjšine, vsaj kolikor zapoveduje, da morajo njihovi pripadniki uživati varstvo — je petnajsti člen (v I. razdelku II. dela splošnih določb), ki se glasi: »Italija bo sprejela potrebne ukrepe, da zagotovi vsem osebam pod svojo oblastjo ne glede na narodnost (rase), spol, jezik (podčrtala avtorja) ali vero uživanje temeljnih pravic in svoboščin človeka, vštevši svobodo izražanja misli, svobodo tiska in objavljanja, svobodo veroizpovedovanja, svobodo prepričanja in združevanja.«3 Gotovo je res, da v citiranem členu niso mislili le na pripadnike narodnostnih manjšin, čeravno člen posebno poudarja nedopustnost narodnostne diskriminacije; z njim so hoteli dati mednarodno pravno zagotovitev vsem italijanskim državljanom glede naštetih pravic in ^ svoboščin, ki so jih šteli za podlago za potrebno demokratizacijo +■» italijanske državne skupnosti po tolikih letih fašistične diktature. « Ker so pod njo še posebno trpeli pripadniki narodnostnih manjšin 2j in te manjšine kot celote (podčrtala avtorja) — saj je etatistični C totalitarizem s šovinistično nacionalistično zahtevo »ena država — N en narod« izredno brutalno raznarodovalno pritiskal nanje — je bil ^ ta člen objektivno vsekakor zamišljen za to, da bi ohranil narod----- " ' Člen 3 mirovne pogodbe z Italijo opisuje meje med Jugoslavijo in Italijo, C v členu 22 meje med Jugoslavijo in Svobodnim tržaškim ozemljem, v členu 11 pa so C) določbe o odstopu Zadra, Palagruže in drugih otokov z označenimi morskimi koordi- J* natami in v aneksu I karta novih meja. če vzamemo za podlago italijansko upravno ® razdelitev leta 1941, so odstopili Jugoslaviji ozemlja provinc Zader in Reka, veliko (/) večina ozemlja provinc Pulj in Gorica ter del province Trst. Površina novega jugoslovanskega ozemlja je ca. 7382 km!, od tega je pripadlo LR Sloveniji približno 3982 km', LR Hrvatski pa 3400 km!. Po rezultatih jugoslovanskega štetja 1. oktobra 1945 je bilo na tem ozemlju 470.527 prebivalcev, od tega v slovenskem delu približno 180.000, v hrvatskem delu pa 290.000. čez etnično mejo je Italija ohranila: Kanalsko dolino, Beneško Slovenijo in sektor Gorice. Površina teh treh sektorjev obsega 920 km!; leta 1910 (in 1911 za Beneško Slovenijo) je živelo na tem ozemlju 83.638 prebivalcev, od tega 56.193 Jugoslovanov. Na Svobodnem tržaškem ozemlju je po štetju iz leta 1910 bilo 89.777 pripadnikov Slovenskega in srbohrvatskega občevalnega jezika, po štetju 1. oktobra 1945 pa 97.888 Jugoslovanov. Ta razmejitev ni le vzela neposrednemu jugoslovanskemu zaledju izhod na morje (ustanovitev STO), marveč je pustila v Italiji tudi Gorico, ki je naravno središče Gornje Soške in Vipavske doline. Nova mejna črta reže glavni del mesta iz njegove okolice, prekinja komunikacije med kraji te okolice, povezuje na eni strani mesto s pokrajino na jugozahodu, za katero ono ni nikdar predstavljalo središča v istem smislu kakor za predele na severu in vzhodu, na drugi strani pa pušča njegovo dotedanje gravitacijsko ozemlje brez vsakega mestnega središča. Gl. o tem podrobneje monografijo Janko Jeri, Tržaško vprašanje po drugi svetovni vojni, Ljubljana 1961. » Sicer pa je že člen 31 besedila tako imenovanega »dolgega premirja«, podpisanega 29. septembra 1943 na Malti, med drugim določal, da bodo razveljavljeni italijanski zakoni, ki vsebujejo diskriminacije glede rase, barve, vere in političnih prepričanj (Tutte le leggi italiane che implicano discriminazioni di razza, colore, fede ed opinioni politiche saranno, se questo non sia gia fatto, abrogate . . .). Povzeto po Mario Toscano, Dal 25 luglio ali '8 settembre, Firenze 1966, str. 102 in naprej. nostno — in to ne le individualno — temveč tudi kolektivno samobitnost istorodnih državljanov neitalijanskega etničnega izvora. Spričo že omenjenega brutalnega raznarodovalnega ravnanja z avtohtono slovensko narodnostno skupnostjo med dvema vojnama v Italiji je nujno opozoriti še na člena 16 in 17 mirovne pogodbe. Prvi določa, »da Italija ne sme preganjati ali nadlegovati italijanskih državljanov, vštevši člane oboroženih sil, le zato, ker so med 10. junijem 1940 in uveljavitvijo te pogodbe izražali naklonjenost ali z dejanji sodelovali pri stvari združenih in pridruženih narodov«. Drugi (17. člen) pa postavlja zunaj zakona fašistične organizacije in prepoveduje obnovo drugih (političnih, vojaških ali polvojaških), ki bi hotele odvzeti ljudstvu »njegove demokratične pravice«. Da bi ponazorili takratne nazore glede varstva manjšin v vrstah zmagovite protihitlerjevske koalicije, naj dodamo, da je takrat pri državah ustanoviteljicah OZN prevladovalo mnenje, da posebna ureditev varstva narodnih manjšin ni več potrebna, v veri, da njihov obstoj v dovoljni meri varujejo temeljne pravice in svoboščine človeka, zavoljo česar je temu varstvu potrebno posvetiti vso pozornost. To je posredno poudarjala tudi 3. točka I. člena ustavne listine OZN, kjer je rečeno, da uresničujejo Združeni narodi mednarodno sodelovanje tudi tako, da razvijajo in uveljavljajo temeljne pravice in svoboščine človeka ne glede na narodnost, spol, jezik in vero (podčrtala avtorja). Skratka, mirovna pogodba z Italijo — in seveda še zlasti člen 15 — je vsebovala načelno precej jasno opredeljena stališča o zaščiti tudi nekaterih temeljnih manjšinskih pravic in je celo zavezovala italijansko vlado, »da izda vse potrebne ukrepe« (podčrtala avtorja) v ta namen. Razen tega pa je vsebovala mirovna pogodba obsežno prilogo IV (sporazum Gruber—De Gasperi z dne 5. septembra 1946), ki je vsebovala podrobna jamstva za »nemško govoreče prebivalstvo bozenske pokrajine in sosednih dvojezičnih občin«.4 • Ker je bil ta sporazum podlaga za notranjo državno pravno ureditev položaja nemško govorečih Južnih Tirolcev in ker se tudi slovenska narodna skupnost zgleduje ob tej ureditvi" z željo in zahtevo, da bi dosegla enaka ali vsaj podobna zagotovila za svoj obstoj, naj tu na kratko navedemo glavno vsebino tega sporazuma. Sporazum zagotavlja nemško govorečim prebivalcem pokrajine (province) Bozen (Bolzano) ter sosednjih dvojezičnih naselij pokrajine Trento (Trident) popolno enakopravnost z italijansko govorečimi prebivalci. Da tu ne more iti le za formalno razglašeno abstraktno enakopravnost, ampak za zares »polno«, se pravi »dejansko« enakopravnost, kolikor jo je sploh moči doseči, kaže napoved »posebnih ukrepov za zavarovanje etnične narave ter kulturnega in gospodarskega razvoja nemško govorečega dela prebivalstva,« ki jih je v ta namen dolžna izpeljati italijanska država. Ti ukrepi naj bi zagotovili osnovnošolski in srednješolski pouk v materinem jeziku, enakopravnost nemškega in italijanskega jezika v javnih uradih in javnih listinah, kakor tudi v dvojezičnem označevanju krajev, dalje pravico, da se obnovijo priimki, ki so bili poitalijančeni v prejšnjih letih (na podlagi fašistične raznarodovalne zakonodaje), enakopravnost pri namestitvah v javne urade in službe z namenom, »da se doseže ustreznejša porazdelitev mest med obema etničnima skupinama.« Nadalje je sporazum določal, da bo dobilo prebivalstvo zgoraj navedenih območij regionalno avtonomijo POMTtBA NAKtfRJET OVCjA VES Kiuie REZIJA TIPANA .SOVODNJE; PHAPROINC občine $ Slovcnc občine brez Stovioc« ^EVERJAN dr lavna meja meja pokrajin otvm • • WABWlilNft 'DOUNA Sporazum med avstrijskim zunanjim ministrom K. Gruberjem in italijanskim zunanjim ministrom A. De Gasperijem o narodnosti zaščiti nemško govoreče južnotirolske manjšinske skupnosti je na eni strani pomemben kot načelen mednarodni dokument, na drugi pa še posebno kot programsko, načelno izhodišče (vzorec) za stvarno varstvo sleherne manjšinske narodnostne skupnosti v Italiji, ker vsaj v zametku nakazuje tele sestavine: 1. v odnosu do manjšinske skupnosti premaguje abstraktnost načela formalne enakopravnosti njenih pripadnikov s pripadniki večinskega naroda in priznava, da je tod potrebna dejanska enakopravnost, ki zahteva posebne ukrepe za zavarovanje njihove etnične narave ter njihovega jezikovnega, kulturnega in gospodarskega razvoja; 2. priznava interes in moralno upravičenost matičnega naroda, politično konstituiranega v obmejni državi, da se zavzame za ustrezno varstvo svoje istorodne manjšine in 3. zagotavlja, da lahko manjšinska skupnost dejavno sodeluje pri odločanju o oblastnih ukrepih, namenjenih varstvu njenega obstoja in razvoja v državi, ki v njej prebiva, in to tako v okviru lokalne avtonomije kakor v ustreznih osrednjih organih. Mednarodne pravne obveznosti republike Italije glede varstva slovenske narodnostne skupnosti pa izhajajo na eni strani iz navedenih določb mirovanje pogodbe z Italijo in pa iz memoranduma o soglasju z dne 5. oktobra 19455 ter posebnega statuta kot sestavnega dela memoranduma. Vendar je treba v zvezi z varstvom, kakor ga omenja posebni statut, poudariti, da ga je deležen samo tisti del avtohtonega slovenskega prebivalstva v Italiji, ki prebiva v mejah nekdanje cone A Svobodnega tržaškega ozemlja. Sicer pa je posebni statut prvi mednarodni instrument, ki sicer na omejenem območju (ne velja za Slovence na Goriškem in v videmski pokrajini) celoviteje ščiti slovensko manjšino v Italiji po koncu druge svetovne vojne. Iz zgodovinskega vidika namreč ne gre pozabiti, da je sistem mirovnih pogodb po prvi svetovni vojni določil obveznosti glede varstva etničnih manjšin mnogim državam, med njimi tudi takratni Jugoslaviji. Naložil pa ni nikakršnih obveznosti Italiji: namesto med- s primernimi zakonodajnimi in izvršilnimi pooblastili, katerih okvir naj bi določili v posvetovanju z lokalnimi predstavniki nemško govorečega prebivalstva. Razen tega je Italija zagotovila, da bo »v duhu pravičnosti in razumevanja« revidirala vprašanje opcij za nemško državljanstvo, izhajajočih iz sporazuma med Mussolinijem in Hitlerjem iz leta 1939 in da bo pripravila konvencijo za prost osebni in tovorni promet med Severno in Vzhodno Tirolsko čez Južno Tirolsko. Posebej pa še velja omeniti italijansko obveznost, da bo Italija sklenila z Avstralijo sporazum za medsebojno priznanje nekaterih študijskih stopenj in univerzitetnih diplom ter posebne sporazume za olajšanje obmejnega prometa in lokalne menjave omejenih količin proizvodov in blaga med Avstrijo in Italijo. s Glede ozemeljskega vprašanja to ni bila potrditev dotedanjega status quo, s tem dogovorom je bila določena nova mejna črta (naša država je dobila ozemlje, ki je merilo 11,5 kvadratnih kilometrov z okoli 3 tisoč prebivalci). Razen tega so vlade ZDA, Velike Britanije in Francije izjavile, da ne bodo prav nič podpirale zahtev Jugoslavije in Italije glede ozemlja, ki je pod suverenostjo ali upravo ene izmed njiju. narodnih jamstev so dobili Slovenci in Hrvati po prvi svetovni vojni zgolj formalne obljube nekaterih takratnih italijanskih državnikov, da bodo spoštovali njihove narodnostne pravice, vendar pa se teh obljub niso držali. Posebni statut sicer ni opitumum posebne narodnostne zaščite, vendar pa zagotavlja, če bi ga seveda integralno (po črki in duhu) v praksi uresničevali in spoštovali, stvaren temelj narodnostne enakopravnosti avtohtone slovenske manjšine z »večinskim« italijanskim narodom. S posebnim statutom, ki je bilateralni sporazum, saj sta ga podpisala Jugoslavija in Italija (memorandum o soglasju je bil zgolj parafiran), sta se obe državi zavezali, da se bosta pri upravljanju svojih območij ravnali po načelih splošne deklaracije o človečanskih pravicah, ki jo je sprejela generalna skupščina OZN 10. decembra 1948 (1. člen statuta). Posebni statut, ki temelji na vzajemnosti (vsi njegovi predpisi so splošni in dvostranski ter veljajo za obe manjšini in kot obveznost za obe državi)6, zagotavlja enake pravice in postopek za pripadnike jugoslovanske etnične skupine na področju pod italijansko upravo ter narobe (člen 2). Tako so Slovenci na Tržaškem izenačeni z Italijani (podrobnejše določbe tega člena) glede političnih, državljanskih in ostalih človeških pravic (točka a), pravice doseči in opravljati javne službe, funkcije (točka b), izenačeni so tudi glede sprejemanja v upravne službe, pri čemer statut posebej določa (točka c), da bosta jugoslovanska in italijanska uprava upoštevali načelo, ki naj bi omogočilo jugoslovanski in italijanski etnični skupini, da bosta pravično zastopani na upravnih položajih, zlasti na tistih področjih, ki posebno zadevajo njune interese, kakor je to primer s šolskimi nadzorništvi. Statut zagotavlja enakost postopka pri opravljanju dejavnosti in poklicev v kmetijstvu, trgovini, industriji in drugod (točka d), glede uporabe jezika (točka e), pri socialnem zavarovanju in pokojninah (točka f). Kazenske sankcije so predvidene za netenje nacionalnega in rasnega sovraštva (člen 3). Člen 4 določa ukrepe za zaščito etnične narave in neoviranega kulturnega razvoja obeh etničnih skupin, pri čemer navaja pravico do lastnega tiska v materinem jeziku (točka a), do prosvetnih, kulturnih, družabnih in športnih organizacijah (točka b). Zagotovljen je pouk v materinem jeziku (točka c) v otroških vrtcih, osnovnih, srednjih in strokovnih šolah. Obe strani sta se sporazumeli, da bosta ohranili vse obstoječe šole, ki jih navaja priloženi spisek. Statut jamči (člen 5) pripadnikom obeh etničnih skupin svobodno uporabo materinega jezika v osebnih in uradnih odnosih z upravnimi in sodnimi oblastmi, ki so dolžne odgovoriti v istem jeziku, dalje določa dvojezičnost javnih dokumentov pripadnikov etničnih skupin, tudi če gre za sodne odločbe, kar velja tudi za uradna obvestila, javne razglase in publikacije. Razen tega določa dvojezičnost napisov na ■ GI. Milan Bartoš, Savremeni medunarodni problemi, Sarajevo 1955, str. 115 in naprej. ustanovah, kaor tudi dvojezična imena krajev in ulic na področju pod italijansko upravo v tistih volilnih enotah tržaške občine in ostalih občinah, kjer pripadniki jugoslovanske etnične skupine sestavljajo vsaj četrtino prebivalstva. Pomemben je šesti člen, ki zagotavlja ekonomski razvoj etnične skupine brez diskriminacije, torej pravično razdelitev finančnih sredstev, ki so na voljo. Prepovedana je sprememba mej (7. člen) administrativnih enot, če bi to ogrožalo njihovo etnično sestavo. Italijanska vlada se je zavezala (izmenjava pisem med jugoslovanskim ambasadorjem V. Velebitom in italijanskim ambasadorjem M. Brosijem), da bo zagotovila stavbo v Rojanu ali kakem drugem tražeškem predmestju za kulturni dom, namenjen slovenskemu prebivalstvu, poleg tega pa še denarna sredstva za zidavo in opremo novega kulturnega doma v Trstu v ulici Petronino (središče mesta), kar naj bi bilo delno nadomestilo za požgani Narodni dom (13. julija 1920) in druge požige ter razlastitve imetja slovenskih prosvetnih in drugih organizacij med obema vojnama.7 8. člen posebnega statuta določa ustanovitev mešanega jugo-slovansko-italijanskega odbora, v katerega pristojnost sodi, da nudi pomoč in se posvetuje v vprašanjih, ki so v zvezi z varstvom manjšinskih etničnih skupnosti na območjih bivšega Svobodnega tržaškega ozemlja pod italijansko in jugoslovansko upravo. Odbor je pristojen, da obravnava tudi pritožbe in vprašanja, ki bi mu jih predložili posamezni pripadniki prizadetih narodnostnih skupnosti glede uveljavljanja posebnega statuta. Obe vladi sta se zavezali, da bosta odboru omogočili obiskovanje območij pod njuno odpravo ter mu olajšali delo pri izvrševanju dolžnosti. Vendar je nujno ugotoviti, da so v devetnajstletni praksi, če jo le povprek vzamemo, določbe posebnega statuta samo delno upoštevali in uresničevali. To med drugim še posebej velja za eno — z vidika manjšinske zaščite — najpomembnejših, pa tudi najbolj občutljivih torišč — za neovirano svobodno rabo materinega jezika v stikih z oblastmi in drugimi organi ter v dejavnosti (dvojezični napisi in drugo). Tudi italijanski pravni strokovnjaki navajajo kot osrednji razlog za to dejstvo, da posebni statut ni bil »uzakonjen« oziroma da ni postal del italijanskega prava. Tako na primer sodi italijanski ustavnopravni izvedenec A. Pizzorusso glede posebnega statuta med drugim, da ni postal »izvršljiv« v Italiji (»... tale acordo infatti non e stato reso esecutivo in Italia e quindi e del tutto inoperante nel diritto interno...«), pri čemer se sklicuje na nekatere sodbe italijanskih sodišč (med njimi tudi tržaškega z dne 21. maja 1956 in 9. novembra 1960).8 ' J. Jeri, Tržaško vprašanje po drugi svetovni vojni, str. 293 in naprej. • Liberti di lingua e diritto ali'uso della lingua materna nel sistema constituzio-nale italiano, Ressegna di diritto publico, Anno XVIII, N2, aprile — giugno 1963. Memorandum o soglasju z vsemi prilogami in pismi pa je ratificirala zvezna ljudska skupščina že takoj 25. oktobra 1954 in s tem njegove določbe in načela preoblikovala v vir pozitivnega notranjega jugoslovanskega državnega prava, medtem ko tega Italija, kakor smo že prej omenili, do danes še ni storila. Njena praksa kaže, da tega zaenkrat iz notranjih političnih razlogov tudi v prihodnje ne misli storiti, ampak da rešuje usklajevanje svoje notranje zakonodaje z določbami posebnega statuta samo po majhnih delih, če se ji to zdi glede na zunanji in notranji politični položaj primerno in kolikor se ji zdi primerno. Glede tega tudi določba 3. odstavka 5. člena pravilnika o mešanem jugoslovansko-italijanskem odboru, ki daje prizadetima državama, posameznikom in nekaterim organizacijam manjšinske narodnostne skupnosti pravico, da predložijo odboru vprašanja o nezdružljivosti zakonodaje z določbami posebnega statuta, ni učinkovala. Posebno očitno to izpričuje še vedno veljavna fašistična zakonodaja o obvezni rabi italijanskega jezika za tržaške Slovence pred sodišči in o kaznivosti tistih, ki bi to rabo odklonili, čeprav so vešči italijanskega jezika. Gotovo pa obvezuje Italijo k varstvu manjšinskih narodnih skupnosti bodisi s tem, da zagotavlja individualne pravice pripadnikov teh skupnosti, ali pa prek tistih pravic, katerih uživanje je kolektivne narave, tudi članstvo Italije v ZN; članica je postala s soglasnim sklepom generalne skupščine te organizacije z dne 14. decembra 1955. Tudi če pustimo ob strani ratifikacijo konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, ki jo je Italija izvršila že leta 1952, naj tu navedemo še, da je sprejela deklaracijo ZN o otrokovih pravicah 1959, kamor sodi pouk v materinem jeziku, konvencijo in priporočilo UNESCO proti diskriminaciji v izobraževanju in deklaracijo ZN o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije 1963. Ne da bi se spuščali v razpravljanje o stališču, da veljajo deklaracije naštetih mednarodnih organizacij le za norme programske narave in pomena in da še ne sodijo k neposrednim mednarodnopravnim obveznostim, pa moramo vendar pribiti, da moralnopolitično zavezuje države, ki jih sprejemajo, k spoštovanju načel, ki so izražena v teh deklaracijah, in jim branijo ravnati v nasprotju z njimi. Razen tega pa je Italija ratificirala leta 1955 evropsko konvencijo o varstvu temeljnih pravic in svoboščin človeka, kamor sodi tudi pravica varstva jezikovne enakopravnosti pripadnikov manjšinskih etničnih skupnosti. Velja pa končno omeniti, da 10. člen njene ustave razglaša, da se ravna italijanski pravni red po splošno priznanih pravilih mednarodnega prava, med takšna pa gotovo sodijo tudi načela navedenih deklaracij. II Preden preidemo na določbe ustave povojne italijanske republike glede zaščite »jezikovnih manjšin«, moramo opozoriti, da so italijanski uradni krogi po koncu druge svetovne vojne javno razglasili, da nameravajo uresničevati do manjšin politiko, ki se bo bistveno razlikovala od denacionalizatorske prakse fašističnega režima. Tako je 11. julija 1945 italijanska vlada uradno izjavila, »da se mora država pri svoji demokratični obnovi nujno zavzeti za skupek posebnih jamstev za državljane, ki niso italijanskega jezika. Dovoljena in zajamčena ne bo le svobodna raba jezika v zasebnih trgovskih odnosih, na javnih zborovanjih, v bogoslužju, tisku, marveč tudi v odnosih s političnimi, upravnimi in sodnimi oblastmi. V krajih, kjer prebivajo v znatnem številu državljani, ki ne govorijo italijanskega jezika, bo v državnih šolah zagotovljen pouk materinega jezika. Posebne zahteve predelov, naseljenih s prebivalci različnega jezika in tradicij, bodo našle svojo zaščito v svobodnem poslovanju posebnih oblik krajevnih samouprav«. Temu so sledili tudi nekateri konkretni ukrepi: 27. avgusta 1945 je takratni predsednik italijanske vlade F. Parri razložil odlok o samoupravi (avtonomiji) za deželo Aosto, kjer živi francoska narodna manjšina. »S tem odlokom se prenaša oblast na deželo,« je izjavil, »kjer živijo italijanski državljani drugega jezika in kjer obstajata popolno jezikovno izenačenje in upravna decentralizacija glede vprašanj lokalnega pomena.«9 Namestniški dekret št. 545 z dne 5. septembra 1945 o upravni ureditvi Doline Aosta pa je med drugim določil, da se v vseh šolah na tem območju (člen 18) poučuje enako število ur francoski in italijanski jezik, razen tega pa je pouk nekaterih predmetov tudi samo v francosščini. Svobodno je mogoče uporabljati francoski jezik v odnosih s političnimi, upravnimi in sodnimi oblastmi (17. člen). V posebni prilogi so navedli 46 krajev s francoskimi imeni (pred nastopom fašizma) z vzporedno italijansko toponomastiko.10 Zakon z dne 22. novembra 1925 (pod fašističnim režimom) je namreč dokončno in radikalno izločil francoščino iz vseh javnih in zasebnih šol. Zakonski dekret z dne 15. oktobra 1925 pa je zagrozil z ostrimi kaznimi vsem funkcionarjem in sodnikom, ki bi pri svojem urado-vanju hoteli uporabljati francoski jezik. Leta 1939 so naposled izvirno francosko toponomastiko zamenjali z izumetničenimi italijanskimi krajevnimi imeni. S tem da so zagotovili Valdostancem po koncu zadnje vojne avtonomijo, so skušali preprečiti separatistične, odcepitivne težnje. 18. maja 1945 je namreč dvajset tisoč prebivalcev tega območja zahtevalo plebiscit, čemur so sledile peticije zaveznikom in francoski vladi. 26. marca 1946 pa so Valdo-stanci, sklicujoč se na Atlantsko listino, vnovič terjali referendum. Ko te akcije niso uspele, pa so zahtevali vsebinsko širšo avtonomijo (načrt z dne 3. marca 1947), ki je zahteval med drugim ureditev, podobno kontonalnem sistemu v Švici, in jamstvo OZN. 11 • Lavo Čermelj, Slovenci pod Italijom, Beograd 1953, str. 27. " Gazzetta ufficiale, št. 113, 20. septembra 1945. 11 Gl. Guy Heraud, Popoli e lingue d'Europa, Milano 1966, str. 330 in naprej. Namestniški dekret št. 825, z dne 22. decembra 1945 o uporabi nemškega jezika v občinah bozenske pokrajine (trije členi) je določil, da je dovoljeno uporabljati nemški jezik v odnosih s političnimi, upravnimi in sodnimi oblastmi. Javni dokumenti razen sodb in odredb sodnih organov so lahko redigirani v nemškem jeziku. Registri civilnega statusa pa naj bi bili v italijanščini s prevodom v nemškem jeziku. Ukrepe za izvedbo te določbe naj bi poleg društva sprejeli tudi po zaslišanju (mnenju) komisije, v kateri naj bi sodelovalo ustrezno predstavništvo južnih Tirolcev, se pravi predstavnikov nemške narodne manjšine.12 Če povzamemo nekatera pomembnejša izhodišča iz prej omenjenih dokumentov in izjav, postane še posebej značilno, da že prva — in to uradna — izjava italijanske vlade z dne 11. julija 1945 govori o posebnih jamstvih za državljane neitalijanskega jezika. Za primerjavo naj navedemo resolucijo, ki je bila sprejeta po koncu prve svetovne vojne (leta 1920) v takratni italijanski poslanski zbornici in ki je med drugim zagotavljala, »da bodo lahko etnične skupine, ki bodo ostale zunaj svoje matične države, na podlagi iskrenih jamstev gojile svoj jezik, svojo kulturo in svojo vero brez omejitev in ovir ter bodo uživale globoko spoštovanje v svojem posebnem položaju«. Najvišje italijansko predstavniško telo je torej že pred dobrimi petdesetimi leti (resda samo deklarativno, saj izjavi niso sledili ustrezni normativni in drugi ukrepi, kar je nujno poudariti) priznavalo, da imajo »etnične skupine« poseben status. V citirani izjavi pa naj bi se ta »posebna jamstva« konkretizirala predvsem v svobodni rabi jezika, pouku v materinem jeziku in pa »krajevnih samoupravah«, katerih pristojnosti in siceršnje posebnosti pa niso bile opredeljene. Na ta zagotovila je bržčas mislil tudi takratni predsednik italijanske vlade Alcide De Gasperi v govoru 18. septembra 1945 pred svetom zunanjih ministrov v Londonu, ko je med drugim izjavil: »Če bi mogla italijanska demokracija uveljaviti vsa tista načela, ki so jo navdihovala, bi dala z vrsto jezikovnih poroštev in deželnimi avtonomijami etničnim manjšinam varstvo lastnega narodnostnega življenja. Toda val nacionalistične reakcije se je zrušil na demokracijo ... Jugoslovani se lahko upravičeno pritožujejo nad zatiranjem njihove manjšine v Julijski krajini in zahtevajo maščevanje zaradi požiga Narodnega doma v Trstu. Imajo prav.«13 Še septembra 1947 je De Gasperi izjavil, da bo slovensko etnično skupino, kar zadeva njeno narodnostno zaščito, italijanska vlada ravnala enako kot z nemško etnično skupino.14 Toda po uveljavitvi mirovne po- •* Po podatkih uradnega štetja z dne 24. oktobra 1971 je bilo med rezidentnim prebivalstvom v pokrajini Bozen 260.351 Nemcev (ali 11,8 '/» več, kot so to ugotovili med štetjem 15. oktobra 1961), 137.759 Italijanov (7,4 % več kot leta 1961) in 15.456 Ladincev (22,TU več kot leta 1961). " Diego De Castro, II problema di Trieste, Bologna 1952, str. 210 in naprej. » A. Sfiligoj, SDZ v Gorici, Gorica 1969, str. 72. godbe (15. septembra 1947), na podlagi katere se je italijanska uprava vnovič vrnila na del goriškega območja, je prišlo do hudih izpadov zoper pripadnike slovenske manjšine. »Pogromi proti Slovencem v Gorici meseca septembra 1947,« navaja med drugim spomenica Demokratične fronte Slovencev v Italiji, »v dneh, ko je ZVU (angloameriška vojaška uprava — op. pis.) predala oblast novi italijanski administraciji, pasivno zadržanje funkcionarjev javne varnosti ob tej priliki in ton, katerega so ubrali lokalni italijanski nacionalistični časopisi proti Slovenskemu življu, so jih kmalu prepričali, da so bile njihove nade preuranjene.«15 Slovenci na Goriškem so že pred uveljavitvijo mirovne pogodbe z Italijo (21. maja 1947) zahtevali v spomenici, naslovljeni na predsednika italijanske vlade, poseben statut, ki naj bi zagotovil narodnostne pravice. V duhu člena 15 mirovne pogodbe z Italijo ter že sprejetih zakonodajnih ukrepov za francosko narodno manjšino v Dolini Aoste in nemško na Južnem Tirolskem pa so zahtevali enake pravice še glede pouka v materinem jeziku, svobodni uporabi slovenskega jezika v stikih z oblastmi, vrnitev poitalijančenih priimkov v prvotno izvirno (slovensko) obliko, olajšave glede ponovne pridobitve italijanskega državljanstva, enakost pravic do javnih služb in novo upravno razdelitev (zaradi razmestitve slovenskih vasi, katerih občinski sedež bo priključen k Jugoslaviji).16 15 Priloga »Soče«, št. 96, 11. junija 1949. 11 Spomenica je med drugim zahtevala poseben statut, ki naj se nanaša na pravice slovenskega ljudstva, ki ostane po ratifikaciji mirovne pogodbe v mejah italijanskega ozemlja, in te pravice tudi zagotovi. To ljudstvo hoče uživati popolno enakost pravic kakor prebivalci italijanskega jezika v okviru posebnih določb, ki naj obvarujejo narodno naravo in kulturni ter gospodarski razvoj skupine slovenskega izvora. Taka zahteva po posebnem statutu za slovensko ljudstvo temelji poleg naravnega prava tudi na členu 15 mirovne pogodbe, ki predvideva objavo posebnih zakonodajnih ukrepov, ki naj zagotovijo vsem osebam, ki sodijo pod italijansko pravno območje, »ne glede na raso, spol, jezik in vero, uživanje človeških in temeljnih svoboščin, vštevši svobodo izražanja misli, svobodo tiska in objavljanja, svobodo verskega obreda, svobodo naziranja in združevanja«. Ker so že izdali zakonodajne ukrepe za francosko ljudstvo iz Doline Aosta in za nemško prebivalstvo v bozenski in tridentinski provinci, je logično in naravno, da enake pravice določijo za Slovence, in še posebno, da jim zagotovijo: a) poučevanje v njihovem materinem jeziku na osnovnih in srednjih šolah; b) rabo slovenskega in italijanskega jezika na temelju enakopravnosti v javnih uradih in uradnih spisih in imensko dvojezičnost; c) pravico poprave priimkov, ki so bili preoblikovani v italijanske v času fašističnega režima; d) olajšavo pri vnovičnem pridobivanju italijanskega državljanstva tistim Slovencem, ki so ga iz kateregakoli vzroka zgubili v času fašističnega režima, in še posebej prebivalcem iz Kanalske doline v Videmski pokrajini; e) priznanje veljavnosti spričeval srednjih šol in visokošolskih diplom, pridobljenih na Svobodnem tržaškem ozemlju; f) enakost pravic do javnih služb, da se doseže ustrezno sorazmerje uradništva dveh narodnostnih skupin; 27. decembra 1947 je italijanska republika17 dobila novo ustavo (veljati je začela 1. januarja 1948), ki jo poznavalci uvrščajo med najnaprednejše, sprejete v državah s kapitalističnim družbenim sistemom po koncu druge svetovne vojne. Ustava vsebuje posredne in neposredne norme, ki zadevajo tudi položaj narodnih (jezikovnih) manjšin v Italiji. Če najprej citiramo tako imenovane posredne norme: tako člen 2 opredeljuje, »da republika priznava in jamči nedotakljive človekove pravice, s katerimi se razvija človeška osebnost, pa naj gre za posameznike ali pa za družbene skupnosti, in zahteva izvršitev neodložljivih dolžnosti politične, gospodarske in družbene solidarnosti«, člen 5. pa med drugim navaja, »da republika, ki je ena in nedeljiva, priznava in pospešuje krajevno (lokalno) samoupravo in prilagajanje načela in metode svoje zakonodaje zahtevam samouprave in decentralizacije«. Najpomembnejše pa so seveda direktne norme v prid manjšinam; to sta člena 3 in 6. Tako člen 3 ustave načelno uzakonjuje, »da imajo vsi državljani enako družbeno dostojanstvo in da so enaki pred zakonom ne glede na spol, pleme, jezik, veroizpoved, politično prepričanje, osebni in družbeni položaj. Naloga republike je, da odstrani ovire gospodarske in družbene narave, ki preprečujejo popolni razvoj človeške osebe in resnično udeležbo vseh delavcev pri politični, gospodarski in socialni organizaciji države.« Šesti ustavni člen določa, »da republika s posebnimi normami varuje jezikovne manjšine,«18 in s tem ustvarja trdno pravno in tudi siceršnjo podlago za to, da se čim-preje sprejmejo nadaljnji podrobnejši predpisi, ki bi stvarno zagotavljali omenjeno zaščito. Kvalificirani predstavniki Slovencev v Italiji so se vselej zavzemali, da je treba ta jasna, nedvoumna ustavna določila tudi dejansko uresničiti, in to s posebno manjšinsko zakonodajo. Predvsem pa so zahtevali (tako med drugim tudi spomenica Demokratične fronte Slovencev iz leta 1949), da bi morali imeti Slovenci svoje zastopnike v poslanski zbornici in senatu ter v organih lokalne samouprave, dalje so zahtevali enakopravnost slovenskega jezika, nemoten razvoj slovenskega osnovnega in srednjega šolstva, kakor tudi slovenskih kulturnih, gospodarskih in drugih organizacij, pravico do izobešanja g) nova razmestitev slovenskih vasi, katerih občinski sedež bo priključen k Jugoslaviji, možnost, da te vasi postanejo avtonomne občine, h katerim imajo druge sosedne vasi pravico pristopiti; h) sorazmerno zastopstvo pri upravi jezikovno mešanih občin. 11 2. junija 1946 je bil v Italiji referendum, na katerem se je večina prebivalstva (12,717.923 proti 10,719.984 glasovom) izjavila za republiko. V ustavodajni skupščini so imeli relativno večino krščanski demokrati (207 sedežev), sledili so socialisti (115), komunisti (104), medtem ko je izmed ostalih strank dobila največ sedežev (41) demokratična unija Orlanda, Nittija in Bonomija. 18 Costituzione della Repubblica Italiana, approvata dall'Assemblea Costituente nella seduta del 22 dicembre 1947 e promulgata dal Capo Provvisorio dello Stato il 27 dicembre 1947 (Gazzetta ufficiale, št. 298, 27. decembra 1947). slovenske zastave in slovenskih napisov ter kazensko preventivne norme proti tistim, ki bi kršili manjšinske (narodostne) pravice. Najbolj pa so poudarjali že omenjeno zahtevo, da se čimprej popravijo krivice, ki jih je Slovencem prizadejal fašizem. Drugih določb, ki bi neposredno merile na varstvo manjšinskih narodnostnih (po uradni nomenklaturi »jezikovnih«) skupnosti, v ustavi ni. Vendar pa je očitno, da so z novo razdelitvijo države na dežele (regioni) z ustrezno teritorialno avtonomijo želeli takim skupnostim zagotoviti posebne pravice na njihovem naselitvenem prostoru. To velja izrecno za tri izmed petih tako imenovanih dežel s posebnim statutom: Dolino Aoste, Tridentinsko—Zgornje Poadižje in seveda Furlanijo—Julijsko krajino. Za slednjo je bilo to še posebej navedno v X. prehodni določbi ustave. Tam je namreč bilo rečeno, da se bodo zanjo začasno uporabljale splošne določbe V. poglavja II. dela ustave (te govorijo o deželah, pokrajinah in občinah) ob upoštevanju varstva jezikovnih manjšin (ferma restando la tutela delle minoranze linguistiche) v skladu s 6. ustavnim členom. Toda do takšne uporabe ni prišlo, ker je bila z ustavnim zakonom 31. januarja 1963 ustanovljena kot zadnja dežela s posebnim statutom Furlanija—Julijska krajina. i Edine varstvene določbe v korist slovenske narodnostne skupnosti na področju državne zakonodaje za zdaj prinaša zakon o šolskih ustanovah v goriški pokrajini in na tržaškem ozemlju (videm-ska pokrajina, kjer živijo beneški Slovenci, je izvzeta) z dne 1. julija 1961, št. 1012.19 Z njim je urejeno tisto slovensko društvo, ki ga je po zlomu fašistične Italije začela na osvobojenem ozemlju vzpostavljati slovenska ljudska oblast, potem pa prevzela in deloma izpopolnila angloameriška okupacijska vojaška uprava 6. marca 1973 pa je poslanska zbornica na temelju osnutka, ki sta ga predložila poslanec A. Škerk (izvoljen na listi KPI) in C. Belci (izvoljen na listi KD), izglasovala dopolnitve k omenjenemu šolskemu zakonu. Za nadaljnji manjšinski varstveni regulativni ukrep štejemo še zakon z dne 31. oktobra 1966, št. 935, ki odpravlja nekdanjo fašistično prepoved, da otrokom ni mogoče dajati slovenskih imen.20 Gre za delno zakonsko uveljavitev 22. člena ustave, ki na splošno določa, da nikomur ni dopustno »iz političnih razlogov« (per motivi politici) odvzeti pravne sposobnosti, državljanstva ali »imena«, kar kaže bolj na zagotovitev razglašene osebne (individualne) pravice in ne toliko na etnično — skupinsko (kolektivno) varstveno pravico. ia Zakon obsega vsega 14 členov in med drugim določa, da je pouk v otroških vrtcih, v osnovnih in srednjih šolah goriške pokrajine in tržaškega ozemlja v materinem jeziku učencev, da se odredi ustanovitev in morebitna odprava šol s slovenskim učnim jezikom z odlokom predsednika republike na predlog ministra za javno vzgojo in da za vpis v te šole in njihovo obiskovanje veljajo isti predpisi kot za italijanske šole. Zakon je bil objavljen v Gazzetta ufficiale, št. 252, 9. oktobra 1961. » Gazzetta ufficiale, št. 285, 14. novembra 1966. Za dežele s posebnim statutom je bistveno, da njihov statut določi državni parlament kot ustavni zakon po postopku, ki velja za spremembo ustave. To pomeni, da je takšen statut oblikovan brez formalnega sodelovanja dežele in da deželi tudi niso dane nikakršne pristojnosti, s katerimi bi mogla neposredno vplivati na njegovo spremembo. Vsebinsko je takim deželam glede na njihove posebne razmere dana širša zakonodajna in z njo izvršilna upravna samostojnost ter večja finančna samostojnost. Režim posebnega statuta z veljavo ustavnega zakona skratka dopušča, da se avtonomija teh dežel pozneje prilagaja njihovim značilnostim. Prvostopenjska deželna zakonodaja je izvirna in mora biti, kakor navaja člen 4 posebnega statuta, »v skladu z ustavo, s splošnimi načeli pravne ureditve države, s temeljnimi določbami gospodarsko-socialnih reform in z mednarodnimi obveznostmi države«, ter »mora spoštovati državne koristi ter interese drugih dežel«. Med drugim ima dežela zakonodajno oblast na tehle področjih (skrajšano povzeto): kmetijstvo, lov in ribolov, občinski užitki, ustanovitev in vzdrževanje zemljiških knjig, industrija in trgovina, obrt, ceste, vodovodi in javna dela krajevnega in deželnega pomena, turizem in hotelska industrija, urbanistika, kulturne, vzgojne in športne ustanove, muzeji in knjižnice krajevnega in deželnega pomena. Tako imenovana »drugostopenjska« deželna zakonodaja pa ob spoštovanju splošnih omejitev, navedenih v členu 4, in v skladu s temeljnimi načeli, ki jih določajo državni zakoni glede posameznih področij, zajema tale področja (navedli bomo le nekatera): urejanje referenduma; uvedba deželnih davkov; urejanje in razmejitev občin; javne in dobrodelne ustanove; urejanje hranilnic; kmečkih blagajn; ustanavljanje in urejanje ustanov krajevnega ali deželnega pomena za proučevanje programov za gospodarski razvoj; rudniki, kamnolomi; razlastitve zaradi javnih koristi, ki se ne tičejo del v breme države; pomorske obalne proge med pristanišči dežele; krajevna, mestna in poljska policija; obrtna in strokovna izobrazba po obvezni šoli; šolska podpora; higiena in zdravstvo; zadružništvo; ljudska stanovanja; toponomastika. »Tretjestopenjska« deželna zakonodaja pa le prilagaja državno zakonodajo, tako da izdaja dopolnitvene in izvedbene določbe na tehle področjih: otroški vrtci; osnovna, srednja, klasična, učiteljska, tehnična in umetniška izobrazba; delo, socialno skrbstvo in socialna pomoč; zgodovina in umetnost, zaščita pokrajine, flore in favne in končno še na drugih področjih, za katera dajejo državni zakoni deželi to možnost. Sedanji sistem zagotavlja državi (republiki) trdno nadzorstvo nad ustavnostjo izvrševanja deželnih pristojnosti (po potrebi s pomočjo ustavnega sodišča), pa tudi nadzorstvo politične narave (s pomočjo parlamenta) glede regulativnih aktov dežel z vidika, ali morebiti ne nasprotujejo državni koristi (1'interesse nazionale) ali koristi drugih dežel (regioni). Zgodovinska geneza vzrokov za ustanovitev te zadnje dežele s posebnim statutom Furlanija—Julijske krajine potrjuje, da je bil eden izmed razlogov, da je nastala tudi ta, da v njej živi avtohtona slovenska manjšina. Če citiramo le nekaj izmed teh značilnih dokumentov: v ustavodajni skupščini je 27. julija 1947 F. Pecorari v zvezi z ustanovitvijo posebne dežele med drugim izjavil, »da je moralna in politična dolžnost popraviti, kar je zagrešil fašistični režim... Jugoslovanom je treba pokazati naš jasen in določen namen, da bomo ob sleherni priložnosti in v vseh razmerah branili manjšine.. .«21 Medtem ko vsebujeta posebna statuta za dolino Aosta in deželo Tridentinsko—Zgornje Poadižje (ustavni zakon št. 4 z dne 26. februarja 194822 in ustavni zakon št. 5 z dne 26. februarja 194823 vrsto določb, še posebej glede uporabe jezika pri javnih uradih, sodiščih, pri sestavi posameznih organov in drugih zvezah, pa posebni statut dežele Furlanije, Julijske krajine (ustanovi zakon št. 1 z dne 31. januarja 196324 slovenske narodnostne manjšine sploh ne omenja, temveč govori zgolj splošno o »jezikovnih skupinah« (grupi linguistici), ne da bi prinašal kake nadrobnejše določbe o varstvu teh »skupin«. Zadovoljuje se namreč z ohlapno načelno formulacijo svojega tretjega člena: »V deželi se priznava enakost pravic in ravnanja vsem državljanom, naj pripadajo katerikoli jezikovni skupini, z varstvom njihovih etničnih in kulturnih značilnosti.« Tudi italijanski izvedenci za ustavno pravo opozarjajo na širše politično in siceršnje ozadje, ko poudarjajo, da se zakonodajalcu ni zdelo ustrezno, da opredeli vsaj to, da gre za »slovensko jezikovno skupino«, posebej če primerjamo, da na primer celo statut dežele z navadnim statutom — Kalabrije (člen 59) med drugim izrecno omenja »prebivalstvo albanskega izvora in se zavzema za pouk v albanskem jeziku v krajih, kjer ta jezik govorijo«.25 Očitno so torej skušali že vnaprej »zavezati roke« deželi, da bi lahko širše ukrepala v prid narodnostnega varstva slovenskih sodeležanov. Tako torej posebni statut dežele Furlanije—Julijske krajine pravno v ničemer ni prispeval k posebnemu varstvu slovenske narodnostne skupnosti ter »njenih etničnih in kulturnih značilnosti«. Italijanski izvedenec za ustavno pravo L. Paladin med drugim ugotavlja, da se »ratio« obravnavanja posebne Aoste, kjer je na primer že 38. člen statuta 11 Gl. Janko Jeri, Ob ustanovitvi samoupravne dežele Furlanija-Julijska krajina, Teorija in praksa, št. 6, 1964; prim. tudi istega avtorja Petnajst let sporazuma o tržaškem vprašanju, Teorija in praksa, št. 1, 1970. B Gazzetta ufficiale, št. 59, 10. marca 1948. 13 Gazzetta ufficiale, št. 62, 13. marca 1948. m Gazzetta ufficiale, št. 29, 1. februarja 1963. * »La Regione, nel rispetto delle prorie tradizioni, tutela il patrimonio delle popolazioni di origine albanese e di altri gruppi aliofoni, e promuove l'insegnamonto della lingua albanese nei luoghi ove essa e parlata«. (ustavni zakon št. 4, z dne 26. februarja 1948) določa, da je francoski jezik izenačen (parificato) z italijanskim in da so lahko javni dokumenti napisani v enem ali drugem jeziku z izjemo aktov sodnih oblasti. Poleg tega nalaga državni administraciji obveznost, da zaposli v deželi funkcionarje, ki so od tod po rodu in ki znajo francoski jezik. Poleg tega vsebuje še druga poroštva, posebej na šolskem področju, saj 39. člen za šole vseh stopenj v deželni pristojnosti uvaja paritetno podlago pouka (polovico v francoščini in polovico v italijanščini). 40. člen pa določa, da je treba učne programe prilagoditi lokalnim potrebam. Ustavni zakon (št. 5, z dne 26. februarja 1948) za Tridentinsko—Zgornje Poadižje pa celotno deseto poglavje (člen 84, 85, 86 in 87) posveča uporabi nemškega oziroma ladinskega jezika in ustrezne toponomastike.26 Ze iz teh parcialnih primerjav je razvidno, da so imeli državni zakonodajni organi že pred petindvajsetimi leti, ko sta bila sprejeta ustavna zakona za Dolino Aoste in Tridenstinsko—Zgornje Poadižje, politično in pravno sorazmerno dokaj jasno opredeljene nazore glede uveljavitve šestega člena ustavne republike. Sicer pa so italijanski uradni krogi ob sprejemanju »južnotirolskega paketa« med drugim opozorili, da to ravnanje ni nemara nekakšna izjema, marveč njihovo načelno stališče v odnosu do »jezikovnih manjšin« in da s tem pravno uveljavljajo 3. in 6. člen sedanje ustave italijanske republike, ki se je zavezala, da bo med drugim z ustreznimi predpisi (con apposite norme) ščitila jezikovne manjšine. Predsednik vlade E. Colombo je še posebej opozoril, da ti ukrepi niso v nasprotju z enakopravnostjo, marveč da uveljavljajo načelo stvarne enakopravnosti (eguaglianza sostanziale).27 Če sprejmemo načelo (pač ni razloga, da bi ga zavračali) o »nedeljivosti« manjšinskih pravic, se ni mogoče sprijazniti- s kakršnimkoli »klasificiranjem« manjšin, in * Art. 85 — I cittadini di lingua tedesca deila Provincia di Bolzano possono usare la loro lingua nei rapporti con gli organi ed uffici pubblica amministrazione situati nella Provincia o aventi competenza regionale. Nelle adunanze degli organi coliegiaii deila Regione, delle Provincie e degli enti locali puo essere usata la lingua tedesca. Gli organi e gli uffici, di cui al comma precedente, usano nella corrispondenza e nei rapporti orali la lingua del richiedente. Ove sia avviata di ufficio, la corrispondenza si svolge nella lingua presunta del destinatario. Art. 86 — Nella provincia di Bolzano le amministrazioni pubbliche devono usare, nei riguardi dei cittadini di lingua tedesca anche la toponomástica tedesca, se la legge provinciale ne abbia accertata l'ésistenza ed approvata la dizione. Art. 87 — E garantito i'insegnamento del ladino nelle scuole elementan delle localita ove esso e parlato. Le Provincie e i Comuni devono altresi rispettare la toponomástica, la cultura e le tradizioni delle popolazioni ladine. " »Tale sistema, del resto, non e contario al principio di eguaglianza, come é stato affermato; esso, invece, vuole essere un mezzorichiesto da specifiche esigenze locali — di attuazione di principio di egualianza sostanziale il quale pu6 ben fare corrispondere a situazioni differenziate norme anch 'esse diverse rispetto alia disciplina generale« (iz govora E. Colomba). torej pravno in moralno niso dopustne kvalitetne (vsebinske) razlike med posameznimi etničnimi skupnostmi ne glede na njihovo številčnost, kolikor gre za uživanje poglavitnih manjšinskih pravic, kakršne so med drugim avtonomno šolstvo v materinem jeziku, vsestransko zagotovljena pravica do uporabe lastnega jezika v javnosti, ustrezen, se pravi v primerjavi z večinskim narodom nediskri-miniran gospodarsko-socialni razvoj, poroštva za ohranitev naselitvenega prostora, kulturnih in drugih etnično samobitnost ohra-njujočih izročil. Kolikor bi skušali poprek oceniti prakso ustreznih italijanskih organov glede ravnanja z manjšinami po koncu zadnje vojne, pa je predvsem značilno, da je državni zakonodajalec že takoj po koncu vojne (1945), upoštevajoč zunanje in notranje dejavnike menil, da je potrebno, da s posebnimi zakonodajnimi ukrepi zaščiti sodržavljane »francoskega, nemškega in ladinskega jezika« in da torej segajo zametki dvojnega ravnanja v škodo avtohtonega slovenskega prebivalstva že skoraj trideset let nazaj, pri čemer pa se je ta »dvojnost« z leti slabšala in je šele v zadnjem času (kot pomembnejšo prelomnico je mogoče vzeti leto 1965) bolj prijaznih deklaracij prišlo tudi do nekaterih ukrepov, ki kažejo več posluha, da se Slovencem v Italiji zagotovi narodnostna enakopravnost.28 Italijanska ustavnopravna teorija in praksa ustavnega sodišča temeljita na načelu, da je izključno v pristojnost državnega zakonodajalca, da oblikuje in nadrobneje določa varstvena poroštva »jezikovnim manjšinam«. Glede tega so značilna stališča ustavnega sodišča v zvezi z deželnima ureditvama Doline Aoste in Poadižja, ko je tema deželama večkat oporekala pravico, da bi smeli mimo izrecnih, v nujnih statutih danih pooblastil za tovrstno zakonodajo ustvarjati nove načine ali spreminjati obstoječe načine varstva prizadetih manjšin, pri čemer so na primer značilne odločbe ustavnega sodišča št. 32 z dne 18. maja 1960, dalje št. 1 z dne 11. marca 1961 in št. 46 z dne 11. julija 1961.20 Tako tudi snov, zadevajoča uporabo slovenskega jezika v uradni javnosti ni med zakonodajnimi upravičenostmi dežele Furlanije Julijske krajine in deželi torej ni dopuščeno, da bi to uporabo urejala bodisi na področju toponomastike, bodisi glede poslovanja svojih lastnih ali odvisnih uradov, čeprav sodi siceršnje urejanje teh zadev v njeno zakonodajno pristojnost.30 Bistveno značilna pa je sodba ustavnega sodišča št. 14 z dne 12. marca 1965, v kateri je zavzelo stališče, da deželni svet kot predstavniški in zakonodajni organ dežele Furlanije—Julijske krajine ni upravičen izdati nikakršnih norm v varstvo etnično-jezikovnih 18 Prim. Janko Jeri, Tudi manjšinske svoboščine so nedeljive, Sodobnost, št. 4, 1973. " Gl. Livio Paladin, Commento alio statuto della Regione Friuli-Venezia Giu-lija, Udine 1969, str. 19 in druge. " Gl. št. 19, 5. člena (toponomástica) in št. 1, 4. člena (ordinamento degli Uffici e degli Enti dipendenti dalla Regione e stato giuridico ed economico del personale ad essi addetto). manjšin (... mentre spetta esclusivamente allo Stato dettare norme sulla tutela delle minoranze etnico-linguistiche ed il relativo petere .. ,)31 niti s poslovnikom, ki ureja njegovo notranje delo in ki sicer sodi v njegovo pristojnost,32 zaradi česar je razveljavilo prvotni 2. odstavek 23. člena tega odstavka, ki je določal, da lahko sestavlja skupino svetovalcev »tudi en sam svetovalec, če je izbran na listi slovenske etnične manjšine«. Upoštevajoč vse to je pač utemeljena splošna ugotovitev, da Posebni statut dežele Furlanije in Julijske krajine pravno v ničemer ni prispeval k posebnemu varstvu slovenske narodnostne skupnosti ter njenih »etničnih in kulturnih značilnosti«, čeprav ga je italijanska republika dolžna zagotoviti — po samem 6. členu ustave, pa tudi po 3. členu posebnega statuta dežele, saj ta prav republiko obvezuje, da izdaja ustrezne zakone ali primerne izvršilne odloke predsednika republike, s katerimi se uveljavlja ta statut kot ustavni zakon. Prehajamo k pogledu zakonskih ukrepov, ki se neposredno ali posredno nanašajo na slovensko manjšino v deželi Furlaniji— Julijski krajini ali jo kakorkoli omenjajo in ki jih je sprejel deželni svet v prvem in drugem mandatnem obdobju. 16. marca 1966 je deželni svet na predlog svetovalca (izvoljen je bil na listi Slovenske skupnosti) J. Škrka izglasoval zakonski predlog osrednjem' parlamentu za »bis« k členoma 291 in 415 kazenska zakonika glede »hujskanja k narodnostni nestrpnosti ali sovraštvu«. V drugi mandatni dobi je deželni svet 1. julija 1969 vnovič izglasoval isti predlog, vendar osrednji parlament glede tega doslej še ni nič ukrenil. Deželni zakon št. 1 z dne 31. avgusta 1964, ki določa sestavo deželnega odbora in pristojnosti predsedstva odbora in deželnih odbor-ništev, vsebuje v 6. členu tudi določbo, ki zadeva »vprašanja, ki se tičejo upoštevanja 3. člena statuta, kolikor so v pristojnosti deželne uprave .. ,«33Deželni zakon št. 29, z dne 28. avgusta 1968 ima v 3. členu tudi točko d), ki med drugim določa »štiri strokovnjake za ekonomska in socialna vprašanja, ki jih določi deželni odbor in od katerih je eden izveden (pristojen) za vprašanja, zadevajoča skupnosti, ki so nosilke posebnih interesov« (... di cui uno competente nei problemi che riguardano Comunita portatrici di particolari inte-ressi), kar meri na slovensko narodnostno skupnost.34 Vse te določbe se nanašajo na prvo zakonodajno dobo (1964—1968). V drugi zakonodajni dobi (1968—1973) pa deželni zakon št. 11, z dne 2. julija 1969 (skrajšano zakon za razvoj kulturnih dejavnosti) v 2. členu (točka h) govori o »aktivnostih in pobudah, ki se tičejo dediščine jezikovnih manjšin« le attivita e le inziative riguardanti il 11 L'ordinamento della regione Friuli — Venezia Giulia, Bolzano 1970, str. 545. " 21. člen (Il Consiglio regionale approva, a maggioranza assoluta dei consiglieri assegnati alla Regione, il proprio regolamento interno). 33 Bolletino ufficiale della Regione autonoma Friuli-Venezia Giulia, Trieste, 5t. 1, 1. septembra 1964. " Idem, št. 29, 22. avgusta 1968. partimonio culturale delle minoranze linguistiche).35 9. člen deželnega zakona št. 6 z dne 24. februarja 1970 (skrajšano — zakon o obrtništvu) omenja v točki h) tri strokovnjake, izmed katerih mora biti »eden izveden v vprašanjih, ki se tičejo skupnosti, ki so nosilke posebnih interesov«. 12. člen pa v točki m) prav tako govori o strokovnjaku in se enako sklicuje na »nosilke posebnih interesov«.3« Deželni zakonodajalec se je torej v teh zakonih odločil avtohtono slovensko narodnostno manjšino označiti zgolj kot eno izmed »nosilk posebnih interesov«, kar je bistveno restriktivno v primerjavi z ustrezno prakso, ki velja za narodnostni manjšini na Južnem Tirolskem in v Dolini Aoste. Deželni zakon št. 36 z dne 9. oktobra 1970 v 1. členu, točka d) določa strokovnjaka, ki je izveden v socialnoekonomskih vprašanjih slovenske manjšine (... di cui uno competente per i problemi socio-economici della minoranza di lingua slovena). V 2. členu pod točko h) pa o aktivnostih in pobudah, ki se tičejo kulturne dediščine slovenske manjšine in drugih etničnih ali jezikovnih skupin v deželi (le attivita e le iniziative riguardanti il patrimonio culturale della minoranza di lingua slovena e degli altri gruppi etnici o linguistici della Regione).37 Deželni zakon št. 27 z dne 21. julija 1971 (skrajšano zakon o katalogiziranju kulturne dediščine) omenja v 10. členu strokovnjaka, ki je posebej izveden v stvari slovenske kulturne dediščine (... uno dei quali particolarmente competente per il partimonio culturale sloveno).38 Deželni zakon št. 20 z dne 14. marca 1973, ki pravi o »povračilu posebnih stroškov krajevnim ustanovam in njihovim konzorcijem« (Rimborso di oneri speciali a carico degli Enti locali territoriali e loro Consorzi), pooblašča 1. členu deželo, da povrne največ 75 % stroškov, ki jih zakonito nosijo krajevne teritorialne ustanove in njihovi konzorciji in ki se tičejo potreb jezikovnih manjšin glede prevajanja, tiskanja in objave lepakov, razglasov in sporočil in za postavljanje in vzdrževanje tabel v jeziku nemščine (... a fronte delle esigenze delle minoranze linguistische, per traduzioni nonche per la stampa e 1'affissione di manifesti, avvisi e comunicati, e per la posa in opera e la manutenzione di tabelle, redatti nella lingua della minoranza).39 To je nedvomno pomemben zakon, saj zagotavlja gmotno podlago za dvojezično poslovanje, vendar slovenske narodnostne skupnosti ne omenja izrecno, ampak govori le splošno o »jezikovnih manjšinah«. Deželni zakon št. 23 z dne 30. marca 1973 (skrajšano zakon za razvoj kulturnih dejavnosti v Furlaniji—Julijski krajini) določa v 3. členu, točka e), deset izvedencev in izmed njih dva iz vrst slovenske manjšine, ki ju izvoli deželni svet z ome- » Idem, št. 19, tO. julija 1969. " Idem, št. 8, 26. februarja 1970. " Idem, št. 34, 15. oktobra 1970. " Idem, št. 27, 27. julija 1971. »• Idem, št. 12, 2. aprila 1973. jenim glasovanjem (... di cui della minoranza lingüistica slovena, eletti dal Consiglio regionale con voto limitati). 11. člen, točka g) omenja pobude in aktivnosti kulturnih organizacij, združenj in ustanov slovenske manjšine (le inziative delle instituzioni, associazioni ed enti culturali della minoranza slovena). Posredno pa sta za Slovence pomembni še določbi (5. člen in 17. člen): prva med drugim določa, da dežela s primernimi podporami podpira organizacijo in pripravljanje razstav, ki so posebnega pomena za deželo glede valorizacije zgodovinske, etnične in umetniške dediščine Furlanije— Julijske krajine; druga pa govori o kulturnih središčih, ki so v službi ozemeljskih ali etničnih skupnosti.40 Norme za uveljavitev in prilagoditev zakona št. 1102 z dne 3. decembra 1971, ki pravi o razvoju gorskih področij, predvidevajo tudi konsultiranje (16. člen) reprezentativnih organizmov etničnih manjšin, kolikor živijo na tistem področju (Nella stessa fase sono consúltate le locali organizzazioni sindacali e sociali, gli organismi reppresentativi delle minoranze etniche eventualmente esistenti in zona.. .).41 Če kratko povzamemo: zakonodajalec je ravnal zelo neenotno in je le v nekaterih zakonih vsaj približno natančno označil slovensko narodnostno manjšino (minoranza lingüistica slovena) ali slovensko manjšino (minoranza slovena).42 Po volitvah v tretji deželni svet Furlanije—Julijske krajine 17. in 18. junija 1973, na katerih so se (splošno ocenjeno) še bolj okrepile naprednejše usmerjene družbenopolitične sile pri naših neposrednih sosedih,43 pričakuje kvalificirana slovenska javnost (v no- « Idem, št. 13, 5. aprila 1973. " Idem, št. 18, 7. maja 1973. " Značilno je, da je osrednja vlada šele pri drugem poskusu (pred tem je takšno funkcijo že enkrat zavrnila) 7. oktobra 1970 »tacite« (ni vložila veta) privolila, da se v besedilih dveh deželnih zakonov Slovenci imenujejo »manjšina slovenskega jezika«. Stranke Deželne vol. 1968 Državne vol. Deželne vol. 1973 KD 344.017 44,9 360.031 43,2 315.198 39,7 KPI 153.910 20,1 168.147 20,2 166.018 20,9 PSIUP 35.676 4,7 16.637 2,0 PSI PSU (socialisti) samo 68 76.745 10,0 91.306 10,9 97.259 12,2 PSDI (socialni demokrati) 70.439 8,4 64.959 8,2 PRI (republikanci) 19.117 2,5 22.581 2,7 21.306 2,7 PLI (liberalci) 37.097 4,9 35.232 4,2 28.883 3,6 MSI-DN (neofašisti) 39.197 5,1 63.814 7,7 59.585 7,5 Slovenska skupnost 10.841 1,4 10.185 1,3 Mov. Friuli (Furlansko gibanje) 38.878 5,1 23.648 3,0 K tej razpredelnici naj še pojasnimo, da sta socialistična stranka in socialna-demokratska stranka na deželnih volitvah leta 1968 nastopili združeno (PSU). vem deželnem svetu sta izmed 61 svetovalcev dva slovenska predstavnika, ki sta bila že drugič izvoljena, in sicer Dušan Lovriha na listi KPI in dr. Drago Štoka na listi Slovenske skupnosti),44 da bo dežela v tretji zakonodaji dobi s hitrimi in učinkovitimi zaščitnimi ukrepi pripisovala k resnični narodnosti emancipaciji avtohtonih slovenskih sodeležanov. Izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze je (23. julija 1973) poudaril pričakovanje, »da bodo upravičene zahteve Slovencev upoštevane tako v splošnem političnem delu sporazuma med strankami leve sredine (glede sestave novega deželnega odbora — vlade), kot tudi v drugem delu, kjer bo govor o konkretnih obvezah deželne uprave za reševanje gospodarskih, socialnih in drugih vprašanj«.45 Slovenska skupnost in SDZ iz Gorice pa sta (17. julija 1973) izročila deželnim tajnikom strank koali-zacije centra (KD, PSI, PSDI in PRI) spomenico, ki vsebuje enajst programskih točk in govori o morebitnem sodelovanju pri levi sredinski upravi deželnega odbora. V 1. točki terja spomenica, naj deželni svet odobri zakon, ki zadeva celovitejšo (globalno) zaščito pravic slovenske manjšine in ki ga je predložil D. Štoka na temelju 26. člena deželnega statuta.46 IV Preden razčlenimo novejše težnje celovitejši mednarodnostni zaščiti Slovencev v Italiji, naj se še povsem na kratko dotaknemo tako imenovanega »južnotirolskega paketa«. S tem imenom mislimo na sistem spreminjevalnih predlogov, ki jih je dala italijanska vlada leta 1969 na podlagi priporočil mešane komisije »devetnajstih«. Paket med drugim predvideva, da se prenese bistvene zakonodajne in upravne pristojnosti z dežele na obe pokrajini (bozensko in tri-dentinsko), da se javne funkcionarje imenuje ustrezno narodnostni sestavi prebivalstva in da se učinkoviteje (bolje) zavaruje uporaba nemškega jezika v javnem življenju. Uveljavljanje tega »paketa« je zahtevalo spremembo in dopolnitev ustavnega zakona, s katerim je bil sprejet statut za deželo Tridentinsko—Zdornje Poadižje in še vrsto izvedenih državnih zakonov in odlokov; začeli pa so ga uveljavljati 23. januarja 1971, ko je poslanska zbornica po prvem branju z večino glasov sprejela načrt ustreznega zakona. Uveljavljanje paketa se je končalo z dekretom predsednika republike št. 670 z dne " Sorazmerje — dva slovenska svetovalca izmed 61 — ne ustreza resničnemu narodnostnemu položaju v deželi, pri čemer kvalificirani predstavniki slovenske manjšine opozarjajo, da razmere med drugim tudi ni v stvarnem skladu s Številom glasov slovenskih volivcev, oddanih posameznim vsedržavnim strankam, razen tega pa zdaj veljavna volilna geometrija, razdrobljenost slovenskega prebivalstva na štiri volilna okrožja bistveno omejuje možnosti, da bi bilo več slovenskih predstavnikov v deželnem parlamentu. Potrebni bi bili torej posebni normativni ukrepi, ki bi odpravili to pomanjkljivost (diskriminacijo). " Primorski dnevnik, 24. julija 1973. " Idem, 18. julija 1973. 31. avgusta 1972, ki vsebuje 115 členov prečiščenega besedila ustavnih zakonov, ki se nanašajo na posebni statut za Tridentinsko— Zgornje Poadižje (Aprovazione del testo unico delle leggi consti-tuzionali concernenti lo statuto speciale per il Trentino—Alto Adige).47 Premik težišča zakonodajne in z njo izvršilno-upravne lokalne avtonomije z dežele Tridentinsko—Južna Tirolska, kakor se bo odslej imenovala, na bozensko pokrajino, je seveda ob tem, da je ondod nemško govorečih prebivalcev dvakrat več od italijanskih, za nemške Južne Tirolce legalno priznanje možnosti, da v vsebinskih mejah te avtonomije oblikujejo vse pokrajinske zadeve, torej ne le kulturno-prosvetne, marveč tudi gospodarske in socialnopoli-tične tako, da bodo zavarovali koristi svoje narodnostne skupnosti. Bodenska pokrajina bo imela v prihodnje izvirno zakonodajo na področju predšolske vzgoje, šolskega varstva, gradnje šol in strokovnega usposabljanja. Dalje bo na šolskem področju ministrstvo za šolstvo (izobraževanje) po poprejšnjem posvetovanju s pokrajinskim svetom, imenovalo šolskega vrhovnega skrbnika, ki bo imel nad nemškim^ in ladinskim šolstvom le bolj formalno hierarhično nad-zortsvo, vtem ko bosta imeli nemško in ladinsko šolstvo vsako svojega skrbnika nemške in ladinske narodnostne pripadnosti; pokrajina bo imela besedo pri imenovanju predsednikov in članov izpitnih komisij na državnih šolah; administrativno osebje šol prehaja v pokrajinsko pristojnost; o spremembah v zvezi z učnim osebjem na nemških in ladinskih šolah odločata ustrezna skrbnika; v šolski komisiji bozenske pokrajine je sorazmerno število zastopnikov nemške in ladinske narodnostne skupnosti; komisija ima pomembne pristojnosti v zvezi z ustanavljanjem in odpravljanjem šol, glede programov, urnikov in predmetnikov; drugi pokrajinski jezik je obvezen predmet začenši z drugim in tretjim razredom osnovne šole, o čemer odloča pokrajina s svojim zakonom; glede na do-slejšnjo prakso, da je država zavlačevala z izvršilnimi predpisi, je značilna določba, da morajo te predpise izdati najpozneje leto dni po odobritvi sprememb deželnega statuta, sicer odloča pokrajina (!); mislijo tudi na morebitno ustanovitev univerze, potem ko se bodo posvetovali s pokrajino. Med drugimi za manjšinsko varstvo pomembnimi določbami naj naštejemo tele: volilno pravico lahko izvršuje v pokrajini samo, kdor že vsaj štiri leta v njej stalno prebiva; pokrajina izvršuje nadzorstvo nad krajevnimi politično-upravnimi enotami in javnimi ustanovami; v primeru začasne komisarske uprave mora biti komisar iste narodnosti kakor večina upravljancev; predsednik pokrajinskega odbora se udeležuje sej ministrskega sveta, kadar gre za zadeve pokrajinskega interesa; pokrajina prispeva k občinskim proračunom za izdatke v zvezi z dvojezičnim uradnim poslovanjem; v bozenski " Gazzetta ufficiale, št. 301, 20. novembra 1971. pokrajini bo imenovan državni komisar z nalogo, da varuje državne koristi in vodi državne zadeve; pokrajinama (bozenski in tridentin-ski) je priznana pravica pritožbe pri ustavnem sodišču, ki jo je imela doslej samo dežela, če pride do kršitve statuta; nemščina je izenačena z italijanščino, ki pa ostaja uradni državni jezik po vzorcu, kakor je veljaven v Dolini Aosta v razmerju do francoščine. V tem smislu je tudi razširjeno dvojezično poslovanje sodobnih in drugih oblastvenih ter javnopravnih organov v bozenski pokrajini. Poskrbljeno je za ustrezno narodnostno zastopstvo v raznih vladnih komisijah in pritožbenih instancah (državni svet v Rimu, oddelek upravnega sodišča v Boznu), ki naj zagotovijo varstvo koristi narodnostnih skupin v pokrajini. V deželni vladi (odboru) mora biti vsaj en podpredsednik pripadnik manjšinske skupnosti (to je nemški Južni Tirolec), prav tako v bozenskem pokrajinskem odboru (to je Italijan). V deželnem in pokrajinskem svetu bodo lahko zahtevali glasovanje po narodnostni pripadnosti, kadar bo šlo za odločitve, ki bi mogle oškodovati narodnostne interese; izvoljenim predstavnikom (svetovalcem) je priznana v takih primerih pravica do pritožbe na ustavno sodišče, če bi menili, da so bih taki interesi prizadeti; glasovanje po narodnostni pripadnosti pa je sploh predvideno v zvezi s sprejemanjem proračuna bozenske pokrajine; vsaka narodna (jezikovna) skupina ima pravico do lastnega zastopstva v občinskih izvršilnih organih, če ima vsaj dva svetovalca v občinskem svetu; sklad za socialnovarstvene, družbene in kulturne dejavnosti v bozenski pokrajini mora biti sorazmerno razdeljen, vendar se lahko mimo tega načela še upoštevajo resnične potrebe posamezne narodnostne skupnosti. Nadvse pomembna je tudi programska določba, da imajo v prihodnje prednostno pravico pri zaposlovanju nasploh v bozenski pokrajini domačini in da je treba javne službe — pri čemer sodstvo ni izvzeto — v tej pokrajini podeljevati sorazmerno narodnostno-jezikovni setavi prebivalstva, kar pomeni, da bi morali v ustreznem času dve tretjini takih mest zasesti nemško govoreči Južni Tirolci. Edino mest v nekaterih organih s področja notranjega in obrambnega ministrstva ta določba ne zadeva. Gotovo pa je najpomembnejša novost v dopolnjenem statutu jasno izraženo načelo, da morata deželna in pokrajinska zakonodaja spoštovati »varstvo krajevnih jezikovnih manjšin«, zaradi česar je tudi urejena pravica do ugovora in pritožbe na ustavno sodišče v primerih, kadar so bili z deželnimi ali pokrajinskimi predpisi kršeni interesi teh »jezikovnih skupnosti«. To je vsekakor pomembna konkretizacija in implementacija »programske določbe« 6. člena italijanske ustave o posebnem varstvu »jezikovnih manjšin«. Postopek pri sprejemanju »južnotirolskega paketa« je v italijanskem parlamentu ustvaril za zdaj v razmerju do južnotirolske nemško govoreče skupnosti ustavno konvencijo, namreč da je mo- goče zanjo sprejemati varstvene regulativne ukrepe le ob soglasju njenih legitimnih predstavnikov. To izraža spoznanje, da se problema manjšine, če hočemo dati njegovi rešitvi stvarno demokratično vsebino, ni moči lotiti niti z bolj ali manj dobronamernimi varstvenimi koncesijami večinskega naroda, ampak samo tako, da ji priznamo enakopravno sodelovanje in odločanje, kadar gre za njene posebne koristi. Prizadevanja za izpopolnitev sistema posebne narodnostne zaščite (modifikacija sporazuma De Gasperi—Gruber), ki so naletela na odmev tudi v naši strokovni javnosti (zahteva po posebnem »okvirnem« zakonu za slovensko manjšino v Italiji),48 so spodbudila poskuse, da bi tudi za avtohtono slovensko manjšino zagotovili na vsebinsko podoben način pravno urejeno varstvo, kakor predvideva 6. člen ustave republike. Sicer pa so goriški Slovenci, kakor smo že omenili, že leta 1947 zahtevali poseben statut (avtonomijo). Pri tem ima primat, če lahko tako rečemo, Komunistična partija Italije — KPI (sodijo, da zanjo voli pretežni del slovenskih volivcev), ki je že leta 1970 prva italijanskemu parlamentu predložila osnutek zakonskega predloga za pravno varstvo slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji—Julijski krajini. Po priimkih prvih podpisnikov predloga senatu in poslanski zbornici je ta osnutek znan kot osnutek Sema—Škerk. Leta 1971 ji je sledila Socialistična stranka Italije-PSI. Poseben osnutek zakonskega predloga je predložila istega leta tudi skupina senatorjev italijanske socialistične stranke proletarske enotnosti (PSIUP). V tem ko izhajajo ti predlogi iz vrst treh različnih vsedržavnih italijanskih strank — prva sta bila formalno objavljena po lanskih (1972) parlamentarnih volitvah, tretji je zavoljo prostovoljnega razpusta PSIUP zgubil svojo strankarsko politično oporo — izhajata dva nadaljnja dokumenta o varstvu slovenske narodnostne skupnosti iz vrst slovenskih organizacij. Prvi je »Osnutek ukrepov v korist jezikovne skupnosti v avtonomni deželi Furlaniji—Julijski krajini« (1971), ki ga je sestavila in predložila zamejski slovenski javnosti kot stališče o zamišljenem optimalnem celostnem (globalnem) varstvu SKGZ. Ker je ta organizacija slovenska »nadstrankarska« zveza kulturnih, gospodarskih organizacij in drugih ustanov,49 je njen paket lahko pač samo predlog tako slovenski kakor italijanski politični javnosti o eni izmed možnih rešitev, pri čemer pa vsestransko zajema vsa tista vprašanja, ki izvirajo iz posebnosti zgodovinsko nastalega položaja slovenske 18 Uvod v učinkovitejše reševanje odprtih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji bi lahko bil poseben »okvirni« zakon o slovenski manjšini v Italiji, ki bi pravno sankcioniral poglavitna izhodišča specifičnega manjšinskega varstva in ki bi predvsem vse Slovence v Italiji po pravicah in dolžnostih izenačil ne glede na veljavne formalne norme in ožjo lokacijo bivanja (Janko Jeri, Premiki v miselnosti IV, Sodobnost, št. 12, 1966). " SKGZ je bila ustanovljena 28. novembra 1954 in ne nastopa kot stranka. Njeni somišljeniki delujejo v okviru obstoječih predvsem levo usmerjenih italijanskih narodnostne skupnosti v Italiji in išče zanje ustrezne pravne rešitve in poroštva. »Predlog Slovenske skupnosti in SDZ o varstvu slovenske manjšine v deželi Furlaniji—Julijski krajini« (1971) je bil odposlan kot peticija poslanski zbornici in senatu.50 Hkrati pa je bil tudi predložen deželnemu svetu Furlanije—Julijske krajine kot osnutek državnega zakona po tisti določbi deželnega statuta (26. člen), ki daje deželnemu svetu pravico, da sestavlja takšne osnutke v zadevah, ki sicer ne sodijo v njegovo, ampak v državno zakonodajno pristojnost, a posebno zanimajo deželo, ki jih potem predloži državnemu parlamentu. Take osnutke pošlje predsednik deželnega odbora vladi, da jih predloži zbornicam. Deželni svet tudi lahko predloži željo zbornicam parlamenta in vladi republike. »Paket SKGZ« izhaja iz načela, »da je nevzdržno, da uživajo narodnostne skupnosti v isti državi različno zaščito in različne manjšinske pravice«. Zato je akcija SKGZ naperjena »proti diskriminaciji manjšin« in torej izpričuje, da noče biti slovenska narodnostna skupnost v Italiji »manjšina drugega ali tretjega reda«. Ves osnutek je treba razumeti kot poskus, da bi določbe »južnotirolskega paketa« prilagodili varstvu slovenske narodne (jezikovne) skupnosti v deželi Furlaniji—Julijski krajini, in to ne le v jezikovno-kulturnih, marveč zlasti tudi v gospodarsko-materialnih zadevah. To bi seveda terjalo, da se izda ustrezen ustavni zakon, ki bi določal posebni statut te dežele, nadalje državni zakoni, ki bi reševali vprašanja, kolikor ne sodijo v deželno pristojnost, izvršilno bodisi državne ali deželne predpise in ukrepe ter institucionalno-organizacijska poroštva za poudarjeno vlogo manjšine kot dejavnega in (so)odločujočega subjekta v vprašanjih varstva manjšine. Če se zdaj vrnemo k zakonskemu predlogu KPI (Sema—Škerk), je treba pripomniti, da se loteva predvsem vprašanj, »ki naj bi jih italijanski demokratični parlament čimprej rešil, da se slovenski manjšini v tržaški, goriški in videmski pokrajini zagotovi popoln razvoj in perspektivo« (iz izjave Silvana Bacicchija, deželnega tajnika KPI za Furlanijo—Julijsko krajino), in si tako prizadeva zagotoviti »polno« (dejansko) enakost pravic italijanskih državljanov slovenskega jezika v deželi Furlaniji—Julijski krajini in njihov popolni gospodarski, socialni in kulturni razvoj. Poudarek je na tradicionalni jezikovno-kulturni avtonomiji, ki naj bi bila deležna tudi javne gmotne podpore, na uporabi slovenskega jezika ne le v zasebnem in poslovnem, ampak tudi v uradnem občevanju, na strank (KPI in PSI). Temeljna funkcija SKGZ je namreč povezovanje ter koordinacija narodno obrambnih, kulturnih in gospodarskih aktivnosti pripadnikov slovenske manjšine v deželi Furlaniji — Julijski krajini. » Richiesta secondo 1'art. 50 della Costituzione di emanazione della legge di tutela della minoranza slovena nella Regione Friuii — Venezia Giulia ai sensi deii'art. 6 della Costituzione. Glej besedilo tega in drugih zakonskih predlogov v zbirki »Za globalno zaščito Slovencev v Italiji«, Trst 1972. ustreznem slovenskem šolstvu, na vzpostavitvi slovenskih priimkov in imen na zehtevo prizadetih, na varstvu etničnih značilnosti prostorske narave, na vrnitvi slovenskih krajevnih imen, na dvojezičnih napisih na narodnostno mešanih področjih, na sorazmernem deležu državljanov slovenskega jezika v oblastvih in drugih javnih ustanovah, kjer bi bila uporaba slovenščine potrebna, in na nekaterih olajšavah za državljane slovenskega jezika za dosego priznanja partizanskega borca, političnega preganjanca ali siceršnje žrtve fašističnega raznarodovalnega nasilja. Zakonski predlog PSI pa poudarja tudi družbeno-gospodarsko problematiko kot temeljno problematiko za neokrnjeno eksistenco in razvoj jezikovne manjšine. Zato tudi terja, da gospodarsko-druž-beni programacijski načrti katerekoli ravni (vsedržavni, deželni, pokrajinski, zadružniški, občinski ipd.), ki bi se nanašali na jezikovno mešana področja, in njih izvrševanje ne smejo spreminjati etnične narave teh območij, ampak bi morali nakloniti še posebno skrb njihovemu organskemu razvoju, upoštevaje zahteve in potrebe slovenske jezikovne skupnosti. Ista načela bi morala veljati tudi za urbanistične, medobčinske in občinske regulacijske načrte. Poroštvo za to naj bi bila navzočnost predstavnikov slovenske jezikovne skupnosti v pristojnih organih, kar prav tako in še posebno velja za področje šolstva s slovenskim učnim jezikom. Za pravilno izvajanje tega zakona in za pripravo potrebnih drugih predpisov za zaščiteni razvoj te skupnosti predvideva predlog devetčlansko posvetovalno komisijo pri predsedstvu vlade. Štirje člani te komisije naj bi bili pripadniki slovenske narodnostne skupnosti. Če izpustimo predlog PSIUP (stranke ni več), naj poudarimo, da skupna peticija Slovenske skupnosti in pridruženih organizacij opozarja na posledice fašistične brutalne raznarodovalne politike med dvema vojnama, pri čemer ugotavlja, da italijanski državljani slovenskega jezika še danes ne uživajo enakega družbenega dostojanstva in enakosti pred zakonom, saj republika, čeprav je to njena dolžnost, še ni sprejela predpisov za zaščito slovenske manjšine v deželi Furlanija—Julijska krajina, in to kljub temu, da je že poskrbela za tako varstvo francoske manjšine v Dolini Aoste in izdala v zadnjem času še nove predpise o zaščiti nemške manjšine v pokrajini Bozen. Peticija končno obsega besedilo osnutka samega zakona o zaščiti slovenske manjšine v vsej njeni globalnosti. V primerjavi z že omenjenimi predlogi terja ta, lahko bi rekli avtonomni slovenski osnutek »polno pravico slovenske manjšine, da varuje in razvija lastne politične, državljanske, gospodarske, socialne in kulturne koristi, da se izbira in združuje«. Varstvo teh koristi naj bi zagotavljalo poleg drugih poroštev z zakonom določeno minimalno zastopstvo slovenske manjšine v obeh domovih parlamenta, v deželnem svetu, v pokrajinskih in občinskih svetih jezikovno mešanega področja. Slovenski manjšini naj bo tudi priznana pravica, da tako v zasebne kakor v javne namene uporablja svojo zastavo. Splošnega pomena za varstvo manjšin v Italiji je končno predlog, naj se podžiganje narodnostnega in rasnega sovraštva ali nestrpnosti določi kot kaznivo dejanje. Na podlagi navedenega je gotovo upravičena trditev, da je vprašanje o ureditvi posebnega varstva slovenske narodnostne skupnosti v Italiji dozorelo do takšne mere tako v zavesti njenih pripadnikov kakor v spoznavanju naprednejših italijanskih političnih sil, da ga ne bo več mogoče odlagati v neskončnost. Sicer pa se tudi splošno vse bolj uveljavlja spoznanje, da je predvsem od politične in moralne (na kar velja še posebej opozoriti) volje tako imenovanega večinskega naroda odvisen dejansko enakopraven in skladen razvoj manjšinskih skupnosti. Gre za koncept, o katerem so razpravljali že na ljubljanskem simpoziju OZN (od 8. do 22. junija 1965) o človeških pravicah v večnarodnostnih skupnostih,51 »da je problem manjšine pravzaprav v prvi vrsti vprašanje večine in njenega odnosa do manjšine, oziroma vprašanje medsebojnih demokratičnih odnosov na osnovi vzajemnih pravic in dolžnosti večine in manjšine. V atmosferi elementarne človeške solidarnosti naj manjšina vedno manj občuti, da je manjšina. Vsakdo naj ima enake možnosti, brez ozira ali pripada večini ali manjšini«.52 Utemeljene so ob tem empirične sodbe, da se lahko stiki med dvema narodnostima pozitivno razvijajo le, če obe uživata resnično enakovreden status, medtem ko se drugače prepad in nesoglasja med njima le povečujejo.53 Resnično, stvarno, popolno enakopravnost med manjšino in večino, kakor jo označujejo posamezni izvedenci, pa je mogoče zagotoviti zlasti s posebnimi (ustreznimi) normativnimi in drugimi zaščitnimi ukrepi (izrednega pomena pri tem je uresničitev stvarnih enakopravnih možnosti na gospodarsko-socialnem področju) večine. Nujne so torej konkretne dodatne obveznosti, ki morajo biti jasno, nedvoumno opredeljene, roki za njihovo izpolnitev pa natančno določeni; skratka, učinkovita poroštva (v njih je namreč jedro pozitivne družbeno napredne politike do manjšin), ki predvsem " Dnevni red je zajemal: 1. Razpravljanje o ukrepih, s katerimi naj bi zagotavljali dejansko uveljavljanje človeških pravic in temeljnih svoboščin brez diskriminacije. 2. Razpravljanje o ukrepih, s katerimi naj bi zagotovili dejansko uveljavljanje (uživanje) posebnih pravic etničnih, verskih, jezikovnih ali narodnostnih skupin, ki omogočajo ohranjanje njihovih tradicij, narave in narodnostne samostojnosti, in sicer glede na a) pravico uporabljanja njihovega jezika v vsakdanjem življenju, pred sodišči, v javnosti in na zborih; b) pravico združevanja; c) pravico ustanavljanja samostojnih vzgojnih zavodov; pravico, da si zagotovijo avtonomen razvoj svojih tradicij in svojih posebnih značilnosti; enakost obravnavanja med ekonomskimi področji v deželi (državi). Seminarju je prisostvoval tudi predstavnik generalnega sekretarja OZN John Humphrey. SI Iz intervjuja z A. Vratušo (Naži razgledi, št. 12, 26. junija 1965). 53 To tezo zagovarja tudi O. Klineberg, pri čemer razume z »enakim statusom« obojestransko primerljive stopnje položaja in splošnega ugleda. narodnostni skupnosti kot celoti (to je primarnega pomena) kakor tudi njenim posameznim pripadnikom zagotavljajo ne samo narodnostno ohranitev, marveč tudi skladen splošni razvoj. K temu velja dodati, da prizadevanja za utrjevanje narodnostne homogenosti in razvojne perspektive manjšine nikakor ne zagotavljajo kakega zapiranja (hermetizma) pred »večinskim« narodom. Res pa je tudi, da se lahko samo resnično enakopravna manjšina ustvarjalno »odpira« večini in tako bogati medsebojne stike, pričenši s kulturnim dopolnjevanjem. Tudi današnja manjšinska praksa namreč potrjuje teoretično izhodišče E. Kardelja, ki je zapisal: »Da bi narodi lahko prijateljsko živeli drug poleg drugega, morajo imeti popolno svobodo v razvijanju svojih kvalitet. Šele na tej osnovi je mogoča neovirana rast občečloveške kulture, pri čemer s tem pojmom ne mislimo na obliko, marveč na vsebino.«54 V tem okviru je vredno še posebej poudariti problem organskih zvez narodne manjšine z matičnim narodom, saj je to izjemnega pomena za ohranitev in nadaljnji razvoj tiste bogate zakladnice izročil in posebnih značilnosti, brez katerih si ni mogoče zamisliti duhovno in tudi drugače zdravega notranjega življenja manjšinske skupnosti. Seveda to še posebej velja za širše področje kulturnega in intelektualnega snovanja manjšine nasploh, pri čemer gre ohranitvi čistega in živega jezika največji pomen. Namesto sklepa: v minulih letih tolikokrat odlagane ukrepe za dejansko zaščito avtohtone slovenske manjšine v Italiji bi morali zdaj sprejeti po »hitrem postopku« in na način, ki stvarno ne bi bil slabši od ravni že doseženega posebnega manjšinskega varstva, ki velja za nemško manjšino na Južnem Tirolskem in francosko v Dolini Aoste. Seveda pa je za uresničitev teh ciljev slejkoprej nujna programska izčiščenost in temeljna akcijska enotnost celotne slovenske narodnostne skupnosti v Italiji ne glede na njeno sedanjo pluralistično politično usmeritev. Prizadeta manjšina mora biti še zlasti v odnosih do tako imenovanega večinskega naroda zares suveren, polnopravni subjekt, ki meritorno (so)odloča o ukrepih v svoj prid. Slovenski narodnostni skupnosti v Italiji naj bi bilo torej ob njenem sodelovanju in privolitvi zagotovljeno v vseh treh pokrajinah (goriški, tržaški in videmski), kjer živi, celovitejše (globalno) varstvo nemotenega družbeno gospodarskega in jezikovno-kultur-nega obstoja in nadaljnjega skladnega razvoja v enaki ali vsebinsko vsaj podobni meri, kakor ga uživata francoska in nemška manjšina. Ob tem se postavlja vprašanje, kako to zaščito pravno učinkovito izoblikovati. Uradna interpretacija ustavnega temelja posebne zaščite (6. člen ustave) teži k temu, da lahko samo država določi tako zaščito, ne pa tudi dežela; pa čeprav bi imela poseben statut, kakor velja za deželo Furlanijo—Julijsko krajino (po 11. členu ustave). " Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, Ljubljana 1957, str. 394. 503 Teorija In praksa, let. 10, it. 5—S, Ljubljana 1973 Za Dolino Aosta in Tridentinsko—Južno Tirolsko so namreč takšni zaščitni ukrepi določeni v obeh ustreznih ustavnih zakonih, ki kot posebna deželna statuta dajeta deželi ali celo pokrajini (v primeru Južne Tirolske, to je bozenske pokrajine) pristojnosti glede uveljavljanja zaščite tamkajšnje manjšinske narodnostne skupnosti. Ob striktni interpretaciji 116. člena ustave, ki našteva pet avtonomnih dežel s posebnimi statuti, bi se dalo sklepati, da more biti pravica uveljavljanja manjšinske zaščite, oblikovane kot del deželne avtonomije, določena samo z ustavnim in ne z navadnim zakonom, ker je za te dežele rečeno, da sta jim dana posebna oblika in obseg avtonomije s posebnimi statuti, podeljenimi z ustavnimi zakoni (»... sono attribuite forme e condizioni particolari di autonomía secondo statuti speciali addottati con leggi costituzionali«). Ker se sprejemajo ustavni zakoni v ustavnorevizijskem postopku, ki bo seveda pomenilo že samo s proceduralne strani veliko otežkočanje in odlaganje celovitejše zaščite slovenske narodnostne skupnosti. Če pa bi se globalna zaščita izpeljala z navadnim državnim zakonom, za kar ni videti ustavne ovire (saj 6. člen ustave očitno ne postavlja posebnih formalnih pravnih zahtev za zaščitne normativne ukrepe v korist jezikovnih manjšin), kar potrjujeta tudi že izdani šolski zakon (št. 1012, 1961) in zakon, ki opravlja prepoved dajati otrokom slovenska imena (št. 935, 1966), pa nastane vprašanje, koliko bi mogel pooblastiti deželo v okviru njene sedanje zakono-daljne avtonomije, da izda morebitne detaljnejše zakonske predpise in ne le izvedbene predpise čisto izvršilno upravne narave (zadnji odstavek 117. člena ustave v zvezi z prvim odstavkom 10. člena deželnega statuta). Zakonodajna oblast dežele Furlanije—Julijske krajine je namreč tako po stvarnih področjih kakor po stopnji vsebinskega odrejanja točno določena v 4., 5. in 6. členu njenega statuta in bi za to utegnil nastati ustavni spor o tem, ali je navaden državni zakon pristojen, da razširi deželno zakonodajo, določeno z ustavnim predpisom (zakaj ustavni zakon je glede tega nad navadnim državnim zakonom), po obsegu in intenzivnosti v smeri zaščite slovenske narodnostne skupnosti. Prožnejša interpretacija 3. člena deželnega statuta, ki deklarativno določa, da se »v deželi priznava enakost pravic in ravnanja vsem državljanom, naj pripadajo katerikoli jezikovni skupini, z zaščito njihovih etničnih in kulturnih značilnosti«, bi sicer lahko dala podlago takšni delegaciji deželne zakonodaje, vendar se kljub temu dozdeva, da bi bili bolj zanesljivi državni izvršilni predpisi, ki bi jim moral zakon določiti primeren rok za izdajo. Julij 1973 Opomba: Pričujoča razprava delno temelji tudi na gradivu širše zasnovane raziskave Inštituta za narodnostna vprašanja o položaju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji v novejšem razdobju, pri kateri ima pravni del na skrbi prof. dr. Gorazd Kušej, vodja raziskave pa je dr. Janko Jeri. Mitja Rotovnik Vrednotenje učiteljevega dela Učiteljski poklic je v vse večji krizi. Tega problema ne poznamo le pri nas, temveč tudi v številnih razvitih evropskih deželah. Mladina m se vse bolj nerada odloča za ta težak in odgovoren poklic. Razlika "g med nami in tistimi evropskimi državami, ki odkrito priznavajo, da q jim nenehno primanjkuje učiteljskega kadra, pa vendarle je. In to g bistvena. Medtem ko so drugje, vsaj po podatkih, ki jih imamo na Q voljo, ta problem začeli resno reševati, pa smo mi — to še posebej Jč velja za Slovence — kadrovanje za učiteljski poklic in njegovo druž- * beno vrednotenje dolgo vrsto let zelo zanemarjali in odrivali. Na "O Švedskem in še kje so npr. spoznali, da je treba v prvi vrsti vključiti v sistem kadrovanja učinkovite materialne motivacijske stimulanse. O) Toda tudi večje plače, razne druge materialne ugodnosti, skratka, © boljša materialna podlaga učiteljskega poklica v najširšem pomenu besede problema pomanjkanja učiteljev v teh deželah še ni črtala s spiska aktualnih družbenih problemov. Pri usmerjanju mladine v učiteljski poklic se še vedno srečujejo z velikimi problemi in ugotavljajo, da bodo morali tej nalogi posvečati dosti večje družbene napore. V nasprotju s temi deželami, ki so materialno podlago učiteljskega poklica kolikor toliko ustrezno rešile in kjer je zdaj pozornost usmerjena k iskanju novih in učinkovitejših oblik spodbujanja in usmerjanja mladih za delo v prosveti, smo mi — čeprav sredi ostre krize učiteljskega poklica — šele na začetku. V družbi namreč še ni prevladalo spoznanje, da bi morali že zdaj prosvetni poklic vrednotiti v skladu s pomembnim, pravzaprav čedalje večjim prispevkom, ki ga imata vzgoja in izobraževanje ne le kot soustvarjalca presežne vrednosti, temveč tudi v procesu oblikovanja samoupravnih in humanih socialističnih odnosov. Že zdaj namreč zato, da bi lahko v bližnji prihodnosti s pomočjo samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja dosegli pripravljenost združenih proizvajalcev, da izločijo za materialno podlago učiteljskega poklica toliko, kolikor bo treba za učinkovito in hitro odpravljanje krize tega poklica z vsemi negativnimi posledicami za globalni družbeni razvoj. Ker pa v družbi ni prevladalo spoznanje o pomembnem deležu vzgoje in izobraževanja pri nadaljnjem družbenem razvoju, tudi prosvetnega delavca nismo sposobni vrednotiti glede na njegov stvarni delovni prispevek in mu torej ne znamo zagotoviti pravice do razpolaganja s presežno vrednostjo. Čeprav se je Zveza komunistov Slovenije že nekajkrat odločno omejila od takega mnenja in ga kritizirala, je za varstvo neposrednih družbenopolitičnih odločitev — zveznih in republiških — še vedno značilno, da ne le učiteljevo delo, temveč celotno področje vzgoje in izobraževanja obravnavajo kot splošno potrošnjo, kot breme proizvodnje in celo kot žarišče gospodarske nestabilnosti. Takšno ugotovitev je mogoče podpreti z vrsto kvantifikacijskih pokazateljev in drugih dejstev, kot so npr. očitno zaviranje nadaljnjega razvoja vzgoje in izobraževanja v zadnjih letih, zelo nizek delež narodnega dohodka, ki ga družba daje za vzgojo in izobraževanje, naravnost porazno materialno vrednotenje učiteljevega dela itn. Z negativnimi posledicami takšnega gledanja in takšnih odločitev — omejujemo se le na kadrovsko stanje v prosveti — se soočamo še posebej v tem letu. Doživljamo množičen beg učiteljev iz prosvete v druge poklice, največ v banke, zunanjetrgovinska podjetja, občinske uprave itn. Tu jim namreč mesečno nudijo tudi do 500 dinarjev večji osebni dohodek, kot ga imajo v šoli. Kako hude so družbene posledice neustreznega vrednotenja učiteljskega poklica, pa še bolj kot zapuščanje učiteljskega poklica ponazarja podatek, da ta trenutek manjka samo v naši osnovni šoli več kot 1000 prosvetnih delavcev različnih profilov, če analiziramo trenutne potrebe, ki jih prijavljajo šole.1 Seveda pa se materialna problematika ne omejuje le na osebni dohodek. Zlasti je pomembno tudi stanovanjsko vprašanje. Če bi vsaj ta problem hitreje in učinkoviteje reševali, bi se nedvomno v času, ko je do stanovanja resnično težko priti, del mladine, predvsem tiste, ki omahuje, odločil za učiteljski poklic. Da je slovenski učitelj tudi tu prikrajšan, kaže ugotovitev, da veliko teže pride do stanovanja kot njegovi kolegi v drugih poklicih. Potem je tu vprašanje pre-potrebne dodatne stimulacije na težjih delovnih mestih, ki bi tudi morala biti večja, kot je trenutno, pa nerešeno vprašanje materialne podlage napredovanja v učiteljskem poklicu, permanentnega izobraževanja, zlasti ko gre za doseganje višjih stopenj, za reformo kadrovskega šolstva itn., itn. 1 Na 331 slovenskih šolah manjka, po analizi izpraznjenih mest, ki jo je v junijski številki Prosvetnega delavca naredil Vilko Kolar, 293 učiteljev za razredni pouk in 104 učitelji za podaljšano bivanje, 144 mest za učitelje slovenskega jezika in 42 mest za učitelje srbohrvaščine. Zelo je kritično tudi pri matematiki, kjer manjka 187 učiteljev, dalje pri fiziki (176), tujih jezikih (133), zemljepis (73), zgodovina (77), biologija (57), kemija (48) itd. Skoraj 1500 učiteljev torej, pri čemer pa ni, na to opozarjamo, vračunan fluktuacijski dejavnik. Vse to so vprašanja, katerih učinkovita rešitev je mogoča le, če se bodo združeni proizvajalci odločili za pospešeno krepitev materialne podlage vzgoje in izobraževanja. Dovolj je argumentov, da se lotimo politične akcije za uresničitev tega cilja. Posebej še, če upoštevamo skušnje evropskih dežel, da tudi zboljšanje materialne podlage prosvetnega poklica problema pomanjkanja učiteljev ne bo spravilo z dnevnega reda žgočih problemov na področju vzgoje in izobraževanja. Je pa še en razlog, zaradi katerega bomo morali poskrbeti za resnično družbeno vrednotenje prosvetnega poklica v nasprotju z nevzdržnim, manjvrednim in na trenutke celo podcenjujočim odnosom, ki smo ga do zdaj imeli do učitelja. Nemogoče je zagotoviti socialistično perspektivo družbi, če šola ne bo v svoji celotni naravnanosti angažirana za vzgojo samoupravljalcev in če učitelj v njej ne bo vseh svojih ustvarjalnih sposobnosti posvečal vzgoji za vrednote socialističnega humanizma. Revolucionarnega preobrata od brez-idejno pozitivističnega koncepta k samoupravno angažirani šoli še nismo naredili. Smo šele na začetku, pa vendar doživljamo grenke poraze že pri prvih poskusih revolucioniranja vzgoje in izobraževanja, v prvih obračunih s tehnokratsko ideologijo, ki se je tudi na področju vzgoje in izobraževanja močno zakoreninila, in z agresivnimi pritiski cerkve, ki hoče uveljaviti katoliško vzgojno doktrino. Kaj drugega, če ne grenak poraz, je namreč lahko dejstvo, da se v trenutku, ko si številni prosvetni in družbeni delavci na področju vzgoje in izobraževanja v skladu s sklepi CK ZKS in drugih družbenih organizacij prizadevajo, da bi celotno delo in življenje na šoli postalo prežeto z marksizmom, začne uveljavljati neka popolnoma nasprotna politična logika. Absurdno je, če podčrtujemo veliko družbeno vlogo pedagoškega dela, če postavljamo pred prosvetnega delavca celo grmado nalog in zaostrujemo njegovo odgovornost za uresničevanje socialističnih družbenih smotrov, hkrati pa je potisnjeno materialno vrednotenje njegovega dela med 75 grupacijami samoupravnega sporazumevanja o delitvi osebnega dohodka kar na 66 mesto. Po domače povedano, med najbolj slabo plačane delavce , v naši družbi. Tisto, kar pa pri vsem tem še najbolj bode v oči in kaže, da so protagonisti take politike neodgovorni, pa je predstava, da bo marksistično vzgajal in izobraževal človek, ki ni deležen v svoji najbolj neposredni življenjski praksi osnovnega marksističnega načela, na katerem temelji celoten sistem nagrajevanja po delu v socialistični družbi. Bodimo odkriti in priznajmo, da so se prav zaradi tega politične razmere v šoli poslabšale, da so prosvetni delavci nezadovoljni in manj pripravljeni uresničevati poglavitne naloge, ki stoje pred našo šolo. Ker pa se s tem ne moremo in ne smemo sprijazniti, ker moramo našo šolo prav zdaj najbolj intenzivno vključiti v revolucionarne težnje naprednih socialističnih sil, moramo to stanje spremeniti. Odločno in brez kompromisov je treba obračunati tako s tež- njami, ki pedagoškemu delu odrekajo ustvarjalnost prav v tisti točki, kamor je danes obrnjena revolucionarna ost, to je v ustvarjanju presežnih vrednosti, kot z njihovimi konkretnimi socialnimi in političnimi nosilci. Ti pa so lahko le na drugi strani resničnega interesa delavskega razreda. Res je, v zadnjih mesecih je stekla družbena akcija za ustreznejše vrednotenje pedagoškega dela. Počasi se vendarle osveščamo, da se z vzgojo in izobraževanjem nihče ne sme tako neodgovorno igrati. Ukrepe, ki jih je sprejela slovenska skupščina ob podpori njenega IS SRS, močne iniciative ZKS in vseh družbenopolitičnih organizacij moramo toplo pozdraviti. Začetni optimizem pa naj nas vendarle ne zanese. Ti ukrepi so še vedno prešibki, da bi za daljši čas zadržali stihijnost in povrnili omajano zaupanje. Čimprej jim morajo slediti še drugi. Novi ustavni okviri so dovolj široki in nas tudi, ko gre za reševanje teh vprašanj, lahko le ohrabrujejo. Konec koncev se bomo lahko le na tej podlagi učinkovito spopadli z zahtevno, toda neodložljivo nalogo, s korenito reformo vsebine in sistema vzgoje in izobraževanja, reformo, v kateri bo imela bitka za nov lik prosvetnega delavca-marksista prav gotovo eno osrednjih mest. Adolf Bibič Vv 0 etiketiranju Po svojem izvoru in prvotnem pomenu je beseda »etiketirati« nesporna. V slovarju tujk jo prevajamo z »opremiti z etiketo«, etiketa pa pomeni nalepko ali nalepljen ali pripet napisani listek, a tudi stroge predpise o vedenju, pa še družbene šege in običaje o lepem vedenju. Toda kadar slišimo dandanes to besedo, običajno ne mislimo na lepljenje listkov z oznako cene, vrste blaga ali vsebine ali na olikanost, ampak na nekaj povsem drugega. Navadno nam beseda etiketirati pomeni, da neki osebi ali nečemu, kar je v zvezi z njo, pripisujemo lastnosti, ki jih nima^ali lastnost, kijo sicer ima, iztrgamo iz vseh odnosov, v katerih ta lastnost je, in jo kot edino značilnost pridenemo dani ^ebf. njenemu stališču, značaju in podobno. Človeka etiketiramo, ko ga označimo na podlagi "njegovega enkratnega dejanja ali izjave zgolj na temelju te '¿hkratnosti, neT ja__bi^ raziskovali, kakšen je ta človek v celoti svojih odnosov, izjav in ravnanj. Etiketirali bi nekoga, če bi ga označili kot »skopuha« samo na podlagi tega, ker nam je odrekel posojilo denarja, ne da bi poizvedovali, ali tako vedno ravna ali je morda komu drugemu pomagal v stiski, zakaj je v konkretnem primeru odklonil posojilo in podobno. Etiketiranje je zelo podobno tistemu abstraktnemu načinu mišljenja, ki ga je Hegel slikovito opisal v podobi branjevke, ki ji stranka očita, da ima pokvarjena jajca. »Stara, vaša jajca so pokvarjena!« pravi stranka branjevki. »Kaj,« odgovori branjevka, »moja jajca da so pokvarjena!? In to se mi drzne reči pred mojimi jajci? Mar niso vašega očeta grizle uši, mar se ni vaša mati vlačila in pobegnila s Francozi in vaša stara mati ni umrla v umobolnici? Kupi si raje namesto kičastega šala celo krilo, da ne boš raztrgana; ha, kdo pa ne ve, od kod ta njen šal in njeni klobučki, če ne bi bilo oficirjev, mnoge danes ne bi bile tako nakičene, zakrpaj si vendar luknje v nogavicah!« In Hegel takole komentira te branjevkine besede: »Skratka, branjevka ne pušča na njej ničesar dobrega; misli abstraktno in jo skrči v šal, klobuk, krilo ali prst na nogi, istoveti jo z njenim očetom, materjo, skratka z vsem ožjim sorodstvom — vse samo zaradi hudodelstva, ker je branjevki rekla, da ima pokvarjena jajca. Branjevka na njej motri vse skozi ta pokvarjena jajca, medtem ko bi, nasprotno, tisti oficirji, o katerih je govorila, če je sploh kaj resnice na tem — v kar zelo dvomimo — lahko na njej videli povsem druge stvari.« V novejši rabi se beseda »etiketiranje« ne nanaša na takšne vsakdanje lastnosti, kot so značajske poteze ali kakovost jajc na trgu. Takšna vsakdanja zelo pogostna označevanja običajno nimamo za tako pomembna, da bi zanje uporabljali za navadna ušesa tako učeno tujko. O etiketiranju navadno govorimo, ko mislimo na javno delovanje, ko označujemo družbeno pomembne odnose, osebe ali njihova stališča. Etiketirati pomeni posploševati na podlagi lzjem-negajmmeral_pomeni pa tudi fiksirati neki odnos, ki je bil v nekem trenutku ali časovnem razponu sicer resničen, a je sčasoma odmrl ali izginja. S .skrajnim primerom etiketiranja (ki se že istoveti s pristnim obrekovanjem) imamo opraviti takrat, ko zatrjevana lastnost ali odnosaHizjava niti v predstavi tistega, ki jo izreka, ni resnična! Predmet etiketiranja so lahko javno dejavni posamezniki, sn lahV» posamezne družbene skupine in sloji, narodi in države, stranke in gibanja. Kdor pripisuje nekomu, ki zavzeto nastopa v javnem živ-ljenju, samo na podlagi te okoliščine karierizem, ga etiketira, kot etiketira kdor iztrga iz pisane ali govorjene besede posamezno trditev ali pojem, ne da bi jo povezal v celoto izjavljenega. Etiketi-ramo, če nekomu zgolj zaradi tega, ker uporablja besedo »elita«, že_zalučamo, da brani elitistično koncepcijo ali če narodu, katerega vodilne družbenopolitične manjšine so večkrat sprožile vojno, pripisujemo nekakšno naravno lastnost agresivnosti in militarizma. Posebno v določenih razdobjih se v večnacionalnih skupnostih lahko s posredovanjem različnih anekdot dokaj množično izražajo sodbe, ki skušajo razporejati posamezne narode po določenih lastnostih. Pogosto je tudi etiketiranje nosilcev javnih funkcij (»birokrat«) ali ¿alloločenih poklicev alidejavnosti (»profesor«, »filozof«). Etiketiranjejiastaja iz različnih vzrokov. Lahko je plod trenut-nega propagandnega učinka, lahko pa usedlina dolgotrajne tradicije. Lahko ie izraz globokg_7av7etosti za neko stvar ali pa površno epi-gonstvo. Lahko izvira iz potrebe po obrambi, lahko je orožje napada. Xahko je produkt zmote, lahko pa celo namerno pačenje resnice. Naj izvira iz katerihkoli vzrokov ali pobud, etiketiranje zmerom pomeni razcep med objektivnim in subjektivnim^ med kratkoročnim in dolgoročnim, med avtoriteto argumentov in argumentom avtoritete, med delnim in celovitim, med resnico in polresnico, ce ne čelo neresnico. Naj bo trenutna funkcija etiketiranja kakršnakoli, v javnem življenju pomeni zlo, ki ga je treba izkoreniniti, kot je treba zavrniti predsodke in steieoiipe. zlaitTusodno je etiketiranje, če~se uporablja kot metoda v intelektualnem življenju, ki po svoji naravi še poseBej zahteva objektivnost, načelnost in nepristranskost. Če zavračamo etiketiranje kot patološki pojav iz javnega življenja, ne smemo prezreti, da se nemalokrat očitek etiketiranja uporablja kot sredstvo za diskvalifikacijo nasprotnega stališča ali kritičpe sodbe.tudi v primerih, jih sploh^— če bi bili objektivni — ne bi mogli označiti kot etiketiranje. Nekomu npr. ni všeč kritika, izrečena, kakemu njegovemu dejaniu ali pisanemu delu, pa označi tako kritiko, da bi jo že vnaprej razvrednotil, kot »politično diskvalififea-cijo« ali kol j»etiketiran]e«^S takim načinom »dialoga« _upa, da si bo že na začetku zagotovil naklonjenost javnega mnenja, ki je za take~rečf zffiraronr~l2redn6 T5bcuTtjiVo. Namesto da bi se spustil v natančno analizo celotne kritike nasprotnikovih stališč, se skrije za udoben ščitek kontra-etiketiranja, da bi kot prej navedena branjevka vzbudil v publiki asociacije, ki jemljejo nasprotniku vsakršno pozitivno potezo. Izkušnje iz mikroskupin, v katerih se je taka samoobrambna tehnika lahko komu kdaj obrestovala, lahko zapeljejo tega ali onega, da se take obrambe začenja sistematično oklepati in vsako tehtnejšo kritiko zavračati prav s tem postopkom. Tudi iz našega novejšega intelektualnega življenja bi lahko navedli za to konkretne primere. Malomeščan, ki ga prešine strah, če sliši besedo politična diskvalifikacija, je pripravljen verjeti vsemu in še nečemu več, če le sliši od nekod namigovanje, da gre za take stvari. Paradoks takega naskakovanja na etiketiranja pa je ravno v tem, da samo često uporablja sredstva najbolj grobega etiketiranja. Nasprotnika " skuša že vnaprej "onemogočiti tako, da ga reducira na stereotip, ki je v nasproIju~z obstoječimi družbenimi, politi črnrni al i 'intelektualnimi normami. Tako smo v nedavni preteklosti lahko srečevali aoKaj svooodno uporabo! etiketjkot so ^»konservativec«, »re-žimovec«, »dogmatik«, da ne omenjam »stalinista«. Nihče ne more zanikati, da v naši družbi ni ljudi ali stališč,~To se bolj ali manj prilegajo tem imenom, da ni nikogar, ki se boji novega, da ni posa- meznikov, ki so nagnjeni k apologetiki, da ni dogmatskih stališč ali dogmatskih mentalitet (na slednje seveda nimajo monopol samo »marksisti«). Toda glede na metodo, s kakršno je nemalokrat te ne-všečne vzdevke nalepljal na posameznike, se je prenekateri borec zoper etiketiranje sam spreminjal ne le v nekakšnega priložnostnega, marveč že skoraj poklicnega lepilca etiket. Ko torej kritiziramo etiketiranje, ne smemo prezreti, da obstajajo' kritiki etiketirariia, Ki tudi sami etiketirajoT in tudi ne smemo dopuščati, da-bi takšno etiketiranje lahko še naprej neimenovano delovalo — ob sentimentalnem sočutju naivnih — kot pristna kritika etiketiranja. Da bi lahko razlikovali, kdaj gre za pravo etiketiranje in kdaj o etiketiranju ni mogoče govoriti in torej tudi, kdaj imamo pred seboj pristno kritiko etiketiranja, kdaj pa le pod kritiko etiketiranja skrito etiketiranje — bo potrebno izostriti kritično zavest o tem, kdaj neka trditev pomeni etiketiranje in kdaj ne. 2e zdaj je jasno vsaj dvoje: o etiketiranju ne moremo govoriti zgolj na podlagisploš-nosti ali kritičnosti neke sodbe; in etiketiranju sf-tf>rn laže '^"gnem", kofikoFzavestrieje povezujemo delna spoznanja z resnico o celoti. Ivan Hvala Množična občila in raziskovalni dosežki Možnosti, ki jih teoretičnim dosežkom nudijo množična občila, da bi jim tako pomagala prodreti v širšo javnost, so slej ko prej velike toda neizkoriščene. S to splošno oceno se najbrž vsi strinjamo, takšno prepričanje pa se utegne celo utrditi, če se na tem področju ne bo kaj spremenilo — predvsem v programskem in kadrovskem smislu. V ilustracijo naj navedemo samo nekatera pomembna jugoslovanska posvetovanja, ki so bila v drugi polovici junija tega leta, pa so jih množična občila v celoti obšla ali pa jih le bežno omenila. V Beogradu je bilo 18. in 19. junija srečanje znanstvenih in partijskih delavcev o dosežkih in problemih marksistične teorije pri nas ter o teoretičnem delu v zvezi komunistov, ki je okvirno zajela obdobje preteklih petnajst let, praktično po VII. kongresu ZKJ in sodi v okvir vsestranskih priprav na X. kongres ZKJ; V istih dneh se je v Stuhičkih Toplicah blizu Zagreba sestala znanstvena sekcija zveze ekonomistov Jugoslavije. Vzrok in osnova za razpravo je bil izid prve knjige makroprojekta »Gospodarski sistem Jugoslavije«, ki ga je tri leta (po naročilu zveznega izvršnega sveta in republiških in pokrajinskih institucij) pripravljal konzorcij najpomembnejših ekonomskih inštitutov v Jugoslaviji; Samo nekaj dni kasneje — točneje 28. in 29. junija — je bilo v prostorih filozofske fakultete v Ljubljani posvetovanje zveze filozofskih društev Jugoslavije ob 90-obletnici Marxove smrti, in sicer na temo »Marksizem in dialektika danes«. Po poročilih znanstvenih, strokovnih in tudi drugih revij so bila ta posvetovanja tako pomembna in obsežna, da so bile potrebne dolgotrajne, prizadevne in skrbne teoretične in praktične priprave, celo manjša posvetovanja o obravnavanih vprašanjih; torej ni šlo za improvizirana, naključna soočanja stališč. Posvetovanj se je udeleževalo več kot 80 znanstvenih in javnih delavcev, zelo pomembni pa so bili tudi prispevki udeležencev iz Slovenije, saj so v razpravah vzbudili pozornost. Srečanja, o kakršnih govorimo, množična občila praviloma samo zabeležijo, prikaze iz raziskav in ugotovitve iz razprav objavljajo samo izjemoma, strokovnih kritik pa skoraj ne najdemo v njih, čeprav so nujno potrebne za korektno obveščanje javnosti. To potrjuje tudi obveščanje o omenjenih posvetovanjih. Podrobnejša in obsežnejša poročila so le izjemna, niso pa tudi povsem razumljivi kriteriji, zakaj je neko posvetovanje dobilo tolikšen prostor. V teh primerih največkrat tudi ni možno razbrati ugotovitev posameznih razpravljalcev in posvetovanja kot celote. Taka ocena ni preveč kritična, če upoštevamo pomembnost dogodkov; nekritičnost bi utegnila pomeniti, da množična občila niso dolžna spremljati znanstvenih in teoretičnih dosežkov in dogajanj. Osrednji časopisi bi morali pošiljati na takšna srečanja svoje sodelavce, komentatorje, morda strokovnjake za posamezna družboslovna in druga področja, da bi bralcem posredovali poročila in tudi strokovne ocene. To je vsekakor mogoče doseči s pritegovanjem ljudi, ki delajo na posameznih družboslovnih in drugih področjih — ter seveda z organizatorji posvetovanj. Televiziji bi morda uspelo dohiteti zamujeno na tem področju z rednimi oddajami v ustreznem časovnem razmaku (saj mnogočemu posveča svoje minute), medtem ko bi radio lahko našel lastno obliko tretjega programa beograjskega radia, v katerem pretežno poroča o znanstvenih dosežkih, dogodkih ter o aktualnih teoretičnih razpravah. Vsekakor je uresničljivih predlogov še več — tudi boljših — omenjeni pa tudi niso povsem novi. Brez osnove je domneva, da znanstvenikom in strokovnjakom ni do obveščanja in seznanjanja javnosti z njihovimi prizadevanji in uspehi — čeprav morda tudi sami še vedno stoje preveč ob strani, predvsem pa stoje ob strani, kot kaže, raziskovalne ustanove in raziskovalna skupnost. Opisano stanje na obravnavanem področju kaže, da so uredništva doslej malo storila ali pa jim ni uspelo, da bi se sporazumela z raziskovalnimi ustanovami, z znanstvenimi institucijami in raziskovalno skupnostjo ter drugimi nosilci teoretičnega dela in misli, da bi tako našli skupen interes in pot do bralca množičnih občil. Namen širšega in boljšega poročanja o znanstvenih rešitvah in teoretičnih spoznanjih v množičnih občilih je večstranski. V prvi vrsti bi lahko dosegli večji vpliv raziskovalnih dosežkov na družbeno prakso, to pa bi hkrati prispevalo h kvaliteti tako občil in vplivalo tudi na smer in kvaliteto raziskovalnih prizadevanj. Ne gre zanemariti tudi pomena popularizacije raziskovalnega dela. Doslej praktično še nismo analizirali vpliva rezultatov raziskovalnega dela na politične in družbene procese pri nas — po praksi sodeč pa so ti vplivi skromni. Razlogov za to je več, kar je bilo že večkrat ugotovljeno; to, da aktualnih in prioritetnih družbenih problemov sploh ne raziskujemo ali pa jih raziskujemo zelo malo, dalje, da je raziskovalno delo še vedno zelo razdrobljeno, parcialno in enostransko. Tudi sicer raziskovalne rezultate le izjemoma izpostavljamo javni oceni in preverjanju, še manj pa jih publiciramo tako, da bi bili razumljivi, dostopni, torej berljivi — prav tako pa tudi ni uveljavljeno prikazovanje teh rezultatov v sredstvih množičnega obveščanja. V primerjavi z znanstvenim in teoretičnim delom dajemo pretiran pomen dosežkom, ki so za posameznika in za družbo manj pomembni ali celo sporni. Danica Purg Zdomci in naš tisk Najnovejši podatki uprave za našo delovno silo v inozemstvu pri zveznem sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu kažejo, da je danes na delu v inozemstvu okoli milijon sto tisoč Jugoslovanov.1 V te številke pa so vračunani tudi člani družin, ki niso zaposleni. Struktura naših zdomcev se po državah precej razlikuje tako po nacionalni sestavi kot po izobrazbi, spolu in drugih značilnostih. • V Nemčiji je 650.000 Jugoslovanov (475.000 delavcev, drugo so člani družin), v Avstriji 180.000, v Franciji 90.000, v Avstraliji 80.000, na švedskem 40.000, na Nizozemskem 11.000, na Danskem 7.500 v Kanadi in Belgiji po 3.000, v Švici 2.000 in na Norveškem 1.500. Problemov, ki jih taka množica ljudi na tujem povzroča, je vsekakor veliko. Ti so najbolj pogosti in najbolj boleči, kadar gre za materialne probleme (pomanjkanje stanovanj, skrajnje revno življenje), nič manj pomembno pa ni, da so naši ljudje na tujem izpostavljeni najrazličnejšim pritiskom idejne narave, dezinformacijam in potegavščinam. Tisti, ki so se naučili tujega jezika, berejo tisk dežele, v kateri živijo (ki pa danes ni vedno najbolj dobronameren), drugi pa uporabljajo informacije naše politične emigracije. Po nekaterih podatkih izhaja danes v svetu 236 emigrantskih listov, katerih mreža je vsepovsod razpredena in jih prodajajo po zelo nizki ceni ali delijo celo zastonj. Vemo, da ravno emigrantski tisk vnaša nemir med naše delavce, saj pogosto prinaša alarmantne vesti (tako so npr. nekateri emigrantski listi po pismu predsednika Tita lani oktobra priporočili našim ljudem, naj raje ne gredo praznovat novega leta v domovino, ker jim oblasti ne bodo dovolile vrnitve). Naši zdomci nimajo dovolj stikov z domovino. Ena od poti, da navežejo te stike, pa je tisk, ki bi ga morali pošiljati našim ljudem na vse strani sveta in jih pravočasno obveščati o vsem, kar se dogaja pri nas doma. Tu ne gre samo za obveščanje delavcev, temveč tudi njihovih otrok, za katere je beseda v materinem jeziku še večjega pomena. Da na tem področju še zdaleč nismo storili dovolj, kažejo tile podatki. Za primer jemljem Francijo, kjer sem imela priložnost, da si sama ogledam, kako tam poteka distribucija informacij in kaj bero naši ljudje.8 V Franciji je na delu 86.698 Jugoslovanov, od tega 20.000 nezaposlenih članov družin. V Parizu jih živi okoli 50.000, v okolici Pariza 10.000, ostali pa drugod po Franciji. Če pogledamo nacionalno strukturo, vidimo, da je tu največ Srbov in Hrvatov, Slovenci smo na predzadnjem mestu.3 Izobrazbena struktura delavcev je taka: 70,8 o/o je nekvalificiranih, 23,9 o/o je polkvalificiranih in kvalificiranih delavcev, 3,3 % so tehniki in uslužbenci, 2 o/0 ljudi pa ima visokošolsko izobrazbo. Največ je mladih med dvajsetim in tridesetim letom starosti. Kaj in koliko bero naši zdomci na Francoskem? Na prvem mestu je revija Čik (4695 izvodov). Cena te na pol pornografske revije je 2,20 franka ali 798,6 din (menjava franka po 363 din). Na drugem mestu po prodaji je Ilustrovana politika s 3800 izvodi (cena prav tako 798,6 din), nato Arena z 2820 izvodi, VUS s 1800 in NIN s 400 izvodi. Beograjskega dnevnika Politike prihaja v Francijo npr. 1385 izvodov dnevno, slovenskega Dela pa komaj 11 izvodov za celo Francijo!4 1 Primerjava, ali podobna informacija o Nemčiji ali kaki drugi deželi, kjer prebiva veliko naših ljudi, bi bila verjetno še bolj zgovorna. » Srbov je 52,4 »/«, Hrvatov 14,9 •/., Bosancev 13,2 %, Makedoncev 6,4 »/«, prebivalcev Kosova 5,5 «/o, prebivalcev Vojvodine 3,6 "/«, Slovencev 2,6% in Črnogorcev 1,4 •/.. ' Ta podatek za Delo velja za leto 1972 (cene v starih dinarjih). Zakaj naši ljudje na tujem tako malo prebirajo naš tisk? Že bežen pogled na cene naših listov kaže, da so previsoke. Tako stane npr. izvod beograjskega dnevnika Politika kar 508 dinarjev, dnevnika Delo 435 dinarjev, NIN 987 dinarjev. Če te cene primerjamo s cenami francoskih dnevnikov in časopisov, ugotovimo, da so naši neprimerno dražji od francoskih. Vzemimo na primer samo Le Monde, dnevnik, znan po vsem svetu; le-ta stane 0,90 frankov, naša Politika pa kar 1,40. frankov. Delavec, ki ima nizko plačo in ki varčuje, kakor varčujejo naši ljudje na tujem, ne bo kupoval časopisja, če je tako drago. Zato ob že tako nizkem številu listov, ki prihajajo v Francijo, po kioskih ostane neprodanih poprečno 24% naših listov (Politike gre v koš kar 39 o/o).5 Vzroki za tako slabo oskrbo naših zdomcev z domačim tiskom tičijo tudi v slabo organizirani prodajni mreži našega tiska na tujem, v visokih stroških poštnine, so pa verjetno še drugi, prav tisti, ki povzročajo, da se pri nas tudi sicer ne bere dovolj. Prav gotovo je, da tega problema ne bi smeli več pustiti vnemar. Gre za naše ljudi, za katere želimo, da bi se vrnili domov in se ponovno vključili v življenje pri nas. Vlaganje v človeka ni čista ekonomska investicija, ima pa dolgoročen in velik pomen za njegov razvoj in s tem tudi za razvoj dežele. Republike bi se morale dogovoriti s pošto in novinarskimi hišami ter tisk za svoje zdomce subvencionirati. Nekatere liste pa bi lahko pošiljali zastonj. Na ta način bi navezali tesnejši stik z našimi ljudmi, naši politični emigraciji, ki ne varčuje denarja za svojo tiskano propagando, pa bi tako utesnili prostor za njeno delovanje. 5 Iz podatkov Informacije za novinarske izdajatelje št. 3, 1973 je moč razbrati, da gre v svet dnevno samo 5961 izvodov dnevnika Politike, 3508 izvodov Vjesnika in 1541 izvodov Borbe. Med večernimi listi prednjačijo Večernje novosti s 1075 izvodi in Politika ekspres s 1055 izvodi dnevno, če to število primerjamo s številom naših delavcev na tujem (milijon sto tisoč!), dobimo porazne podatke o tem, koliko se naše javno mnenje na tujem ustvarja na podlagi naših virov. Jože Šter Motiviranost za družbeno izobraževanje1 Samoupravljanje je ena temeljnih vrednot socialistične morale, je ena temeljnih oblik dezalienacije človeka. Jugoslavija je tista dežela sveta, kjer je samoupravljanje v največji meri postalo element družbene prakse. Ta praksa je kljub temu še vedno daleč od ideala, od idealne zamisli samoupravljanja, tako z normativnega vidika kot z vidika realizacije te normativnosti. Gotovo je eden od pogojev za popolnejšo realizacijo samoupravljanja zadostno znanje o družbenih dogajanjih in njihovih zakonitostih. Redne šole danes ne dajejo zadosti znanja in relevantno znanje o družbenih procesih svojim učencem, vendar je prav tako res, da redne šole ne bodo mogle nikdar popolnoma zadostiti potrebe po tem znanju, zato je in bo vedno potrebno dodatno izvenšolsko izobraževanje samoupravljavcev. Prav to izobraževanje pa je bilo predmet naše raziskave. Raziskava je obsegala tri sklope problemov: — faktorji, ki vplivajo na interes za družbena dogajanja, — organizacija in izvedba družbenega izobraževanja, — mesto družbenega izobraževanja v družbeni dejavnosti. V tem prikazu se bom omejil na nekatere rezultate iz drugega in tretjega sklopa problemov. Rezultati raziskave temeljijo na odgovorih ankete; v njej je bilo anketiranih 1042 slušateljev raznih oblik družbenega izobraževanja; anketa je bila izvedena v okviru delavskih univerz v učnih letih 1970/71 in 1971/72.2 1 Ta prikaz je kratek povzetek nekaterih rezultatov raziskave (»Motivacija za družbeno izobraževanje«, Ljubljana 1972), ki sta jo na pobudo družbenopolitičnih organizacij Slovenije izvedla v letu 1972 Zveza delavskih univerz Slovenije in Center za raziskovanje lokalnih skupnosti in delovnih organizacij pri fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Avtorji raziskave so Jan Makarovič, Metod černetič in Jože Ster. ' Kvantitativni podatki celotne raziskave so torej subjektivna mnenja (ocene in samoocene) slušateljev raznih oblik družbenega izobraževanja. Objektivno stanje pa lahko od te subjektivne slike bolj ali manj odstopa. Vendar je s praktičnega vidika (za programatorje in organizatorje družbenega izobraževanja) zelo pomembno ravno subjektivno percipiranje slušateljev, ker je njihova motiviranost, zavzetost za izobraževanje odvisna predvsem od njihovega subjektivnega doživljanja objektivnega stanja. 1. Učinki družbenega izobraževanja Motiviranost za določeno delovanje je v največji meri odvisna od tega, koliko to delovanje zadovoljuje določene človekove potrebe. Motiviranost za družbeno izobraževanje bo torej toliko večja, kolikor bolj bo to izobraževanje zadovoljevalo želje, interese, potrebe slušateljev oziroma kolikor bolj bo družbeno izobraževanje sredstvo za zadovoljevanje ciljev slušateljev. Pri nas prevladuje mnenje, da ima vsakdo že kot samouprav-ljavec objektivni interes za družbena dogajanja in odločitve. V tem interesu naj bi temeljil tudi interes za ustreznim znanjem, ki omogoča boljše razumevanje in večje vplivanje na družbene procese. Toda velikokrat ugotavljamo, da je subjektivni interes mnogo manjši, kot bi objektivno moral biti. Zakaj je tako? Eden bistvenih razlogov je v tem, da je družbena moč pred- jj vsem odvisna od družbenega položaja posameznika, informiranosti S* ipd. To je na specifičen način potrdila tudi naša raziskava. Ko smo slušatelje vprašali, katero vrsto izobrazbe si najbolj želijo, jih je J5 53 "/o odgovorilo, da je to strokovna izobrazba, daleč za njo pa je .Q na drugem mestu izobrazba, ki bi omogočala učinkovito delovanje O v družbenem življenju; želi si jo 15 »/o slušateljev. Drugi razlog ™ »manjšega« interesa za družbeno izobraževanje pa naj bi po naši g predpostavki bil v sami izvedbi izobraževanja. Kaj so pokazali "" rezultati? tO Bistveno za to, kako močna je motivacija za družbeno izobraže- O vanje je, koliko to izobraževanje omogoča realizacijo motivacijsko jj vrednejših učinkov. Po naši predpostavki naj bi bil najvrednejši > (realni) učinek pridobitev nove funkcije (tj. »boljši« položaj, večja družbena moč in včasih tudi večji dohodek). Rezultati so pokazali, da je le 2,3 °/o slušateljev dobilo novo funkcijo. Družbeno izobraževanje torej praktično ni šola novih kadrov, kot drugo smo na hierarhiji vrednot postavili možnost za večje vplivanje na družbena dogajanja. Tudi ta vrednota (ki so si jo slušatelji najbolj želeli) se ne uresničuje v zadostni meri, saj le 37,4 °/o slušateljev meni, da je bilo novo pridobljeno znanje praktično koristno. Še več, negativna razlika med pričakovanji in realizacijo je pri tej vrednoti, pri tem cilju daleč največja. Na dno hierarhične lestvice pa smo postavili pridobitev novega znanja. Prav ta najniže vrednoteni učinek se najpogosteje in najbolj realizira (pri 68,5 °/o slušateljev). (Podrobnejši podatki so razvidni iz razpredelnice 1.) Družbeno izobraževanje torej pomeni predvsem realizacijo motivacijsko manj vrednih učinkov (želja, hotenj, ciljev), premalo pa realizacijo vrednejših ciljev. Prav v tem je torej še veliko rezerv za to, da se poveča zanimanje za družbeno izobraževanje. Razlogi za nezadostne in neustrezne učinke so mnogoteri. Nas so zanimali razlogi, ki imajo svoj izvor v izobraževalnem procesu samem. 2. Pomanjkljivosti in napake izobraževalnega procesa Pričakovali smo, da bo načelo kadrovanja odvisno od smotra posamezne izobraževalne oblike; tega pa raziskava ni potrdila. Koristnost mnoštva načel kadrovanja je zelo dvomljiva, ker so interesi, želje, znanje različnih skupin (npr. funkcionarjev in nefunkcionar-jev, tistih brez osnovnošolske izobrazbe in tistih z visokošolsko izobrazbo) dokaj različni. Takšno kadrovanje mora imeti za posledico splošnost programa, ker mora ta zadovoljiti interese vseh skupin, in prav zato ne zadovolji interesa nobene skupine. Naslednja pomanjkljivost se pokaže pri identificiranju interesov, želja in znanja slušateljev. Kar 72,5 °/o slušateljev je odgovorilo, da organizatorji tega niso storili. Le 14,3 °/o slušateljev je odgovorilo, da so preverili njihovo znanje pred začetkom izobraževanja. Pri sestavljanju programa izobraževanja pa je sodelovalo le 6,5 °/o slušateljev.3 Čeprav je znano, da je zanimanje za neki problem izrednega pedagoškega pomena, organizatorji družbenega izobraževanja tega zanimanja ne uporabljajo (ne znajo, nočejo, ne morejo) za to, da bi povečali motiviranost in učinkovitost izobraževanja. Prav tako se pri družbenem izobraževanju sploh ne upošteva jasno in nedvoumno načelo, da je nujno prilagoditi izobraževanje ravni znanja slušateljev, saj tu na enak način posredujejo snov tako učitelju kot inženirju in nekvalificiranemu delavcu. Merilo temeljitosti in resnosti družbenega izobraževanja je gotovo tudi količina in vrsta gradiva, ki so ga dobili slušatelji. Vsak tretji slušatelj ni dobil nobenega gradiva, slaba polovica je dobila brošure in knjige, tretjina pa še teze za posamezna predavanja, bibliografijo pa le 4,5 °/o slušateljev. Ker vsako resno izobraževanje zahteva tudi pismeno gradivo, lahko ugotovimo, da družbeno izobraževanje še vedno ni povsod dovolj resno organizirano, večidel pa ima vgrajenih tudi premalo elementov dolgoročnosti. Poudariti pa je treba, da so bili slušatelji večinoma zadovoljni s kvaliteto in ustreznostjo gradiva, ki so ga dobili. Večina izobraževalnih oblik je imela vodjo izobraževanja, toda ta je opravljal le tehnične posle, ne pa vsebinskih. Če povzamemo, lahko rečemo, da je poglavitna pomanjkljivost pri pripravljanju družbenega izobraževanja neupoštevanje ali pa nezadostna uporaba nekaterih osnovnih pedagoških in psiholoških načel ' To je zelo zanimiv podatek, čeprav pomeni večina izobraževalnih oblik pripravo za samoupravljanje, to izobraževanje samo v svoji praksi samoupravljanja skorajda ne pozna. RAZPREDELNICA 1: SMOTRI SLUŠATELJEV IN NJIHOVA REALIZACIJA Pričakovanja oziroma učinki 12 3 4 56 7 8 9 10 11 Skupno Izobraževalne abababababababababababab oblike 1. novo znanje 61 74 43 63 70 79 44 71 47 78 49 62 27 42 73 87 38 71 57 50 78 78 54 69 2. večje upoštevanje med sodelavci — 1 6 3 3 1 4 6 3 1 2 2 3 — 1 — — — — — — — 2 2 3. boljše dohodke 2 1------1 2 2 6 4 1—----1 — — —---— 1 1 4. lažje opravljanje političnih oziroma samoupravnih nalog 51 32 52 41 56 31 48 23 55 34 68 45 55 30 80 63 63 13 71 25 10 6 59 37 5. lažje opravljanje poklicnih nalog 12 6 16 10 19 10 8 10 32 24 21 16 30 18 20 17 71 63 54 11 6 — 21 14 6. ničesar nisem pričakoval (oziroma nič se ni spremenilo) 4 12 2 8 1 16 6 15 7 9 4 14 3 24 — 10 — 4 4 46 14 20 4 14 Legenda: a — pričakovani smoter b — realizirani učinki 1 — politična šola 2 — sindikalna šola 3 — mladinska politična šola 4 — šola za upravljavce 5 — seminar za novo sprejete člane ZK 6 — seminar za sindikalne kadre 7 — seminar za vodstva ZMS in sindikatov 8 — seminar za vodstva krajevnih skupnosti 9 — seminar za vodilne kadre v gospodarstvu 10 — seminar za samoupravne organe 11 — ciklus predavanj za mladino RAZPREDELNICA 2: KAKO SO BILE OBRAVNAVANE POSAMEZNE TEME — V % Teme jih ni bilo presplošnost nekritičnost neaktualnost nerazumljivost bile so dobro obravnavane 1. Teme, ki so obravnavale probleme delovne organizacije 19,0 33,5 9,5 1,5 4,3 31,8 2. Teme o notranjih problemih družbenopolitičnih skupnosti (KS, občin itd.) 24,3 21,4 8,2 1,9 4,5 39,4 3. Teme o vlogi in nalogah družbenopolitičnih organizacij 20,0 27,0 10,2 2,4 4,5 35,6 4. Teme o našem družbeno- političnem sistemu 22,6 23,8 8,8 2,3 4,7 37,6 5. Teme o mednarodnih odnosih in zunanji politiki 22,1 16,4 8,1 4,1 2,5 46,5 6. Filozofske teme (o svetov- nem nazoru, morali) 23,6 6,9 1,6 1,8 4,5 61,5 7. Teme o religiji in cerkvi 22,0 9,5 3,8 4,5 0,7 59,3 8. Obče sociološke teme (o socializmu, imperializmu, družbenih zakonitostih ipd.) 25,3 9,8 3,0 2,1 3,1 56,4 9. Teme o standardu delavcev 23,8 20,8 9,8 1,7 1,4 42,2 10. Teme o metodah dela 30,1 19,5 3,6 1,8 2,9 41,8 in spoznanj. Drugo vprašanje je seveda, kaj je vzrok temu: ali je to neznanje ali težave in pomanjkanje ustreznega kadra ali težave materialne narave ali pa celo namerno ukrepanje. V vsakem primeru pa je zanesljivo, da se vzroki za te slabosti lahko odpravijo. Nič manj pomembna kot priprava je sama izvedba izobraževanja. Raziskava je pokazala, da so slušatelji zadovoljni s trajanjem izobraževanja, s številom obravnavanih tem in razmerjem med predavanji in drugimi oblikami dela. Hkrati smo ugotovili, da so velike razlike med posameznimi skupinami: funkcionarji in nadpovprečno izobraženi npr. želijo, da bi obravnavali manj tem, a te podrobneje, in nasprotno. To torej je spet potrdilo, da je nujno diferencirati kadrovanje pri isti obliki izobraževanja. Pogosto trdijo, da so posamezne teme obravnavane preveč po-zitivistično, historično, presplošno ipd. Analiza je potrdila upravičenost kritik. Najpogostejša hiba je presplošnost, precej manj ne-kritičnost, v majhni meri pa tudi neaktualnost in nerazumljivost (glej razpredelnico 2). Z načinom obravnave je bila več kot polovica slušateljev nezadovoljna pri treh skupinah tem: o notranjih problemih delovnih organizacij (le 31,8 % je bila zadovoljna), o vlogi in nalogah družbenopolitičnih organizacij (le 35,6 %> zadovoljnih) in o problemih družbenopolitičnih skupnosti (le 39,4 % zadovoljnih). Z vidika posamezne izobraževalne oblike lahko ugotovimo, da so najbolj pomanjkljive prav tiste teme, ki so bistvo te izobraževalne oblike. To pa seveda težo ocene o pomanjkljivostih pri obravnavanju tem samo še poveča. Eden izmed vidikov indirektne ocene ustreznosti programa in njegove izvedbe je tudi to, koliko slušateljev je poslušalo posamezno temo. Vse teme je poslušalo 60 % slušateljev, toda le slabih 5 °/o slušateljev je bilo večinoma odsotnih. Občutno slabša je bila udeležba pri tistih izobraževalnih oblikah, ki so bile zunaj okvira delovnega časa. Kot razlog za odsotnost navajajo slušatelji predvsem pomanjkanje časa. Toda ta vzrok verjetno ni resničen, saj so najbolj redni obiskovalci prav družbeno najbolj angažirani slušatelji. Popolnoma v skladu z dosedanjimi ugotovitvami je predstava slušateljev o idealnem liku predavatelja. Ta naj bi bil: človek iz prakse, ki ni premlad, zna pa zanimivo predavati in je kritičen do družbenih dogajanj. Za večjo uspešnost družbenega izobraževanja (in s tem za večje zanimanje za to izobraževanje) je torej potrebno oblikovati take programe in način obravnave, ki bodo omogočali slušateljem', da si pridobijo praktično znanje, znanje, ki ga bodo lahko uporabljali v svoji vsakdanji (samoupravljavski) praksi. Poglavitni pogoj za to, da se ta cilj uresniči, pa je oblikovati bolj homogene skupine slušateljev, ker sicer izobraževalnega procesa ni mogoče prilagoditi interesom in znanju slušateljev. 3. Družba in družbeno izobraževanje Vir znanja o družbenih procesih in zakonitostih ni le organizirano družbeno izobraževanje, ampak so viri raznovrstni. Če hočemo ugotoviti pomembnost ali pa spremeniti vlogo in pomen posameznega vira, je treba najprej ugotoviti njegovo sedanje mesto v sklopu vseh virov. Nas je predvsem zanimalo mesto družbenega izobraževanja v celotni skrbi družbe za povečanje družboslovnega znanja, zato smo anketirane vprašali, kako so si pridobili največ znanja za razumevanje družbenih dogajanj in kako so si pridobili največ znanja za družbeno dejavnost. Rezultati so vsekakor zanimivi (če ne celo presenetljivi). Za razumevanje družbenega dogajanja so si slušatelji dobili največ znanja (rang): 1. Prek javnih občil, 2. iz pogovorov z ljudmi, 3. prek družbenega izobraževanja (seminarji ipd.), 4. iz literature, 5. iz lastne prakse, 6. v redni šoli. Za svojo družbeno dejavnost pa so si največ znanja pridobili (rang): 1. Prek družbenega izobraževanja (seminarjev ipd.), 2. s pogovori z ljudmi, 3. prek komunikacijskih sredstev, 4. iz literature, 5. z lastno prakso, 6. v redni šoli. Čeprav je pomembnost teh virov pri posameznih skupinah različna, je vendar skupna značilnost v tem, da je pri vseh in tudi pri najbolj (formalno) izobraženi skupini redna šola kot vir družboslovnega znanja na zadnjem mestu. Družbeno izobraževanje (kljub vsem ugotovljenim pomanjkljivostim) je torej pomemben vir znanja. Pri tem pa je treba opozoriti še na zanimiv paradoks. Družbeno izobraževanje daje veliko splošnega, teoretičnega znanja, občutno manj pa praktičnega znanja, ki bi omogočilo slušateljem družbeno dejavnost, toda v sklopu vseh virov teoretičnega znanja je družbeno izobraževanje šele na tretjem mestu, v sklopu virov praktičnega znanja pa na prvem mestu. Iz tega lahko naredimo pomemben sklep. Vsi viri družbenega znanja so izrazito deficitarni v praktičnem znanju, dajejo torej predvsem teoretično znanje, ne pa takega, ki bi ga samoupravljavci lahko s pridom uporabili v svoji družbeni dejavnosti in si ga tudi najbolj želijo. Vse družbenopolitične organizacije so si v svojih programih zastavile kot eno pomembnejših nalog skrb za družbeno izobraževanje svojih članov. Tudi v posebni anketi, ki smo jo izvedli med občinskimi vodstvi družbenopolitičnih organizacij, so le-ta odgovorila, da se morajo izobraževati vsi člani. Dejansko pa se izobražuje le majhen odstotek članstva, pa še to v glavnem funkcionarji (polovica slušateljev družbenega izobraževanja je določena po funkciji). Zanimalo nas je tudi, koliko so družbenopolitične organizacije naredile za družbeno izobraževanje svojih članov. Večina slušateljev (75 o/o) meni, da malo, 21 % pa, da so naredile mnogo. Za družbeno izobraževanje svojih članov je največ naredil sindikat, nato ZK, potem ZM in najmanj SZDL. Družbenopolitične organizacije torej (toje pokazala tudi analiza nekaterih drugih faktorjev) v praksi ne realizirajo v zadostni meri svojih proklamiranih načel o družbenem izobraževanju. Kljub vsem navedenim hibam in pomanjkljivostim družbenega izobraževanja pa je znatna večina (93 °/o) slušateljev izrazila željo, da bi se tudi v prihodnje udeležili družbenega izobraževanja, večina jih tudi meni, da je družbenega izobraževanja premalo, in kar po- lovica jih pravi, naj bi bilo to izobraževanje vsaj enkrat na leto. To pomeni, da obstaja zelo visoka motiviranost za družbeno izobraževanje tistih, ki so že enkrat obiskovali družbeno izobraževanje. Toda ta podatek je treba ocenjevati previdno, in to iz dveh razlogov: 1. Pred začetkom družbenega izobraževanja je bilo 5 °/o takih, ki so imeli odklonilno stališče do tega, da bi sami bili slušatelji v družbenem izobraževanju (70 %> si je želelo udeležiti se ga, 20 % pa je bilo »pasivnih«), medtem ko je po izobraževalnem procesu 7 «/o slušateljev zavzelo odklonilno stališče. 2. Pri indirektnih merjenjih smo ugotovili (v nekaterih primerih precej) manjše zanimanje. No, kljub vsemu lahko naredimo na koncu sklep, da je več zanimanja za družbeno izobraževanje kot možnosti za realizacijo tega zanimanja ter da znanje, ki ga nudimo samoupravljavcem v veliki meri ni v skladu z njihovimi interesi in pričakovanji. Cveta Mlakar Vprašanja tržnega gospodarstva v našem sistemu* V našem gospodarskem sistemu imamo dva temeljna ekonomska mehanizma: tržni in planski mehanizem. Oba imata enako osnovno ekonomsko funkcijo, in sicer funkcijo reguliranja, usklajanja in čim hitrejšega razvijanja našega gospodarstva. Toda po svoji naravi sta to dva čisto različna načina reguliranja gospodarstva: tržni mehanizem je spontan in objektivni mehanizem, planiranje pa je zavestni regulativni mehanizem. Takšen dualizem nedvomno pomeni običajen sodobni način gospodarjenja v našem sistemu. Toda ob njem je vrsta vprašanj, med katerimi so nekatera temeljnega pomena za naš gospodarski in družbeni razvoj. V vsem povojnem razdobju do danes na nekatera temeljna ekonomska vprašanja zelo različno odgovarjamo. Zelo različna mnenja niso samo med ekonomisti-teoretiki, se pravi v ekonomski stroki, temveč tudi v zvezi komunistov in njenih vodilnih organih, pa tudi med tistimi, ki odločilno oblikujejo in izvajajo ekonomsko politiko v našem sistemu. Boj med temi zelo različnimi mnenji je slabo razvit, premalo oster, premalo utemeljen z znanstvenimi analizami, z resničnimi marksističnimi analizami našega specifičnega ekonomskega sistema. Tudi ne temelji dovolj na pozitivnih dosežkih sodobne ekonomske vede po svetu. Zelo počasi se tudi učimo iz naše ekonomske prakse in iz našega dosedanjega gospodarskega razvoja. Samo iz ostre, organizirane javne razprave o različnih pojmovanjih bi se lahko oblikovale bolj uspešne in stvarne koncepcije ekonomske politike; to bi oblikovalo večjo enotnost, kontinuiranost in uspeh tudi v družbenopolitični akciji za uresničevanje ekonomske politike. Predvsem pa zelo slabo poznamo oba omenjena mehanizma našega gospodarskega sistema, saj nimamo dovolj jasne opredelitve medsebojnega razmerja med tržnim in planskim mehanizmom. V tezah za posvetovanje o teoretičnem delu v zvezi komunistov piše: »V našem sistemu imamo tržni mehanizem, ki je prevzet iz kapitalističnega sistema, in planski mehanizem, ki smo ga podedovali iz tradicije socialističnega sistema.« Tu se nam takoj postavlja vpra- ♦ Prispevek s posvetovanja o teoretičnem delu, ki je bilo v Beogradu 18. in 19. junija 1973. Op. ur. šanje: Ali je med tema mehanizmoma razmerje socialističnega in kapitalističnega značaja? Takšno zoperstavljanje tržnega in planskega mehanizma je izhodiščna točka pojmovanj v vzhodnih socialističnih deželah. Iz takšnega pojmovanja lahko tudi neposredno sledi naslednje: potrebno je kapitalistični tržni mehanizem čimbolj omejevati in ga nadomeščati s socialističnim planskim mehanizmom. Od tod do ideje o vseobsežnem planiranju kot najučinkovitejšem načinu delovanja in reguliranja gospodarstva je zelo kratek korak. Mislim, da aprioristične ocene brez prejšnjih temeljitih analiz ne morejo biti uspešne. Naše vedenje o tem, kaj lahko tržni mehanizem da in česa ne more dati, očitno ni dovolj. Pri nas vlada nejasnost o tem, katere so temeljne napredne črte tržnega mehanizma, katere njegove težnje so nujne in katere ne. Kakšno diferenciacijo nujno povzroča tržno gospodarstvo in kakšno diferenciacijo je v celoti mogoče učinkovito S omejevati z družbenim reguliranjem tržnega gospodarstva? Katere s tržne pojave in učinke lahko spremenimo in kako? Katera načela £ delitve lahko uresničuje in jih tudi uresničuje trg v naših razmerah? .2 Katere so nujnosti in dejanske možnosti družbenega organiziranja <0 našega trga? In tako naprej. m Nejasnosti in nedoločenosti glede temeljnih vprašanj našega O) gospodarstva, trga in planiranja so med temeljnimi vzroki za to, da jŽ v zadnjem desetletju nismo bili dovolj uspešni v družbenem organi- V) ziranju in usmerjanju našega gospodarstva. Resnice ne bomo našli s £ pomočjo črnobele analitične tehnike, temveč le z vsestransko analizo O pozitivnih in negativnih strani vsakega od obeh mehanizmov, se pravi C trga in plana, ki morata skupno delovati v našem gospodarstvu. Tržne zakonitosti so objektivne zakonitosti, ki delujejo neod- © visno od naših želja. Ali to pomeni, da v tržnem gospodarstvu ne i— moremo ničesar bistveno spremeniti? Katere so resnične možnosti, da £ spremenimo nezaželene posledice delovanja trga v našem sistemu? Oglejmo si primer iz področja naravnih zakonitosti. Zakon gravita- 2 cije je eden, od naravnih objektivnih zakonitosti: vsi, ki živimo na O Zemlji, smo mu podvrženi. Tega objektivnega zakona samega gotovo a ne moremo spremeniti. Toda čimbolje ga poznamo in čimbolje poznamo sile, ki delujejo v smeri, ki je gravitaciji nasprotna, toliko bolj smo sposobni, da spremenimo učinke delovanja objektivnega zakona (ki ga samega ne moremo spremeniti in ga tudi ni potrebno spreminjati). V zadnjih dveh desetletjih smo se bili prepričali v napredni značaj tržnega gospodarstva in poslovne pobude za razvoj našega gospodarstva. Toda nepoznavanje poglavitnih imanentnih teženj tržnega gospodarstva (pozitivnih in negativnih) je v zadnjih letih porajalo vedno pogostejša mnenja o tem, da je tržni mehanizem v naših razmerah kar sam po sebi dobil socialistični značaj. Nastalo je prepričanje, da ima tržni mehanizem v naših razmerah socialistični značaj že samo zato, ker v našem sistemu obstajajo socialistični druž- beni odnosi. Ob tem se je oblikovalo še mnenje — ki je v bistvu utvara — da so se temeljne tržne zakonitosti v našem sistemu spremenile v nove specifične, socialistične tržne zakonitosti. Če bi takšno pojmovanje ustrezalo resničnosti, tedaj bi bilo utemeljeno tudi mišljenje, da je socialistično tržno gospodarstvo sposobno, da spontano in čisto avtomatično uresničuje socialistična razmerja v našem sistemu. Iz vsega tega bi sledilo, da mora tržno gospodarstvo v našem sistemu delovati čisto samostojno, pri čemer vsakršno sistematično družbeno reguliranje in družbena odgovornost za naš razvoj v celoti postajata odvečna, če ne celo škodljiva. Na ta način se je oblikovala ideja, ki pomeni laissez-faire v funkcioniranju našega tržnega gospodarstva, podjetništva in vsega sistema. V takšnem »konsistentnem« modelu našega sistema se je kazala družbena vodilna vloga ZK vse manj potrebna. Vendar pa se zakon gravitacije ni spremenil po naših željah. Sami moramo spremeniti naše delovanje. Postajati moramo sposobni, da bi učinkovito urejali tudi družbeno organizacijo našega tržno-planskega gospodarstva. Toda predpogoj učinkovitosti našega vplivanja na tržno gospodarstvo je, da poznamo vse njegove temeljne objektivne zakonitosti, da poleg tega poznamo druge sile in težnje, ki v resnici obstajajo in ki jih lahko uporabimo za to, da dosežemo, kar želimo, da storimo korak naprej v graditvi našega gospodarstva in socialistične samoupravne družbe. Ob kopičenju družbene neorganiziranosti našega gospodarstva in trga v zadnjih letih so se kopičile tudi negativne posledice spontanega delovanja tržnega gospodarstva. Tako je naša praksa očitno postavila na laž tudi utvare o spontanem socialističnem značaju našega trga. Naša nemočna ekonomska politika se je morala pogosto zatekati v drugo skrajnost — k čisto administrativnemu poseganju, k administrativni intervencijski gospodarski politiki; z ukrepi, ki tržni mehanizem dejansko hromijo in ob katerih trg deluje samo formalno. Toda, če smo v zadnjih letih opuščali družbeno organiziranost našega tržnega gospodarstva in če so se zaradi tega kopičili negativni učinki trga, to še ni razlog, zaradi katerega bi lahko odrekali splošno napredno vlogo tržnega mehanizma v našem gospodarstvu. Kljub svoji napredni ekonomski vlogi pa tržni mehanizem v današnjih razmerah, posebej v naših socialističnih razmerah, ne zadošča več kot izključni mehanizem za urejanje in usklajevanje sodobnega gospodarstva. Realnost in ustreznost našega tržno-planskega gospodarstva se v resnici dogaja v kombinaciji trga in družbene organiziranosti gospodarstva in družbenega planiranja. Vsekakor ni absolutno optimalnega razmerja med trgom in družbenim reguliranjem gospodarskih procesov. Za naše razmere, se pravi za naš samoupravni socialistični sistem moramo sami oblikovati in v praksi preizkusiti najboljše razmerje med obema regulativnima mehanizmoma. Samoupravno dogovarjanje se vsekakor kaže kot ena temeljnih poti zavestnega družbenega (samoupravnega) usmerjanja gospodarskih procesov. Z nadaljnjim razvijanjem procesov integracije pa poleg tega nastajajo zelo velika proizvodnja združenja naših delovnih ljudi. Planiranje proizvodnje v zelo velikih podjetjih pa v bistvu že pomeni družbeno planiranje, in sicer družbeno planiranje po ekonomsko-tržnih merilih na podlagi ponudbe in povpraševanja. Navsezadnje kot dopolnilna in še vedno potrebna sila lahko učinkovito deluje tudi dejavnost državnih organov v vlogi splošnega usmerjevalca tržnega gospodarstva. Naše družbenopolitične sile (predvsem zveza komunistov) morajo biti tudi vnaprej odgovorne za naš celotni ekonomski in družbeni razvoj. Kakor se naš socialistični sistem oblikuje skozi zavestno in družbeno organizirano akcijo delovnih ljudi, tako je tudi v prihodnje nujno potrebno, da zavestne družbene sile vodijo naš socialistični sistem po poti nadaljnje graditve. Objektivni zgodovinski razvoj je pripeljal do objektivne zgodovinske možnosti za uspeh socialistične preobrazbe; poleg tega je socializem danes postal bližnja perspektiva v svetovnih razsežnostih. Toda zavestno in družbeno organizirano delo za nadaljnji razvoj našega sistema je nujno zato, ker v naši družbi še obstajajo nasprotne težnje in protislovja. Naš sistem še ni in tudi takoj ne more biti konsistenten. Naše produkcijske sile so razmeroma nezadostno razvite (glede na družbena razmerja); toda produkcijske sile imajo po naravi temeljno vlogo v gospodarstvu in v družbenoekonomskem sistemu. Tržno gospodarstvo ima poleg svojih naprednih teženj tudi težnje k razmerjem, ki niso socialistične. Toda tržno gospodarstvo je nujno potrebno našemu sistemu, ker je še vedno najbolj učinkovita oblika razvoja produkcijskih sil. Toda takšno, kakršno je na današnji stopnji gospodarskega razvoja, pa ni sposobno, da bi samo razvijalo socialistične samoupravne odnose. Samo zavestne družbene sile so odgovorne za nadaljnji socialistični razvoj našega sistema. Samo z zavestnim družbenim usmerjanjem tržnega gospodarstva je mogoče zagotoviti pravo mero delovanja različnih teženj in omejevati nasprotne težnje, da ne bi zavirale razvoja samoupravnih razmerij. Ta družbena naloga ni enostavna, uspešno jo je mogoče odpraviti s pomočjo stvarnih in temeljitih strokovnih analiz, s pomočjo znanosti. Mislim, da je glavni pogoj za uspešen družbeni vpliv na ekonomski in družbeni razvoj prav realno in temeljito poznavanje objektivnih zakonitosti, pogojev in sil, ki delujejo na teh področjih, se pravi na področjih gospodarskega in družbenega življenja. Poleg tega je nujno potrebna tudi kritična analiza naše dosedanje ekonomske izkušnje, uspešnih rešitev in napak, da bi zavestno delovanje družbe trošilo čim manj svojih sil zaradi napak in utvar. Na koncu naj dodam še pripombo, ki nemara izvira iz dejstva, da delam v gospodarski stroki. Ugotavljam namreč, da v naši družbi ni zadostne angažiranosti družbenopolitičnih sil za temeljito analitično obdelavo gospodarskih vprašanj, tako tekočih kot dolgoroč- nih. Področje gospodarstva vsekakor pomeni neposredno materialno bazo družbenega in političnega življenja. Poglavitna vprašanja naše gospodarske politike ne morejo biti le zadeva samo ekonomistov, samo ekonomske stroke. Gospodarska politika je stvar vse družbe; ekonomika in družba sta v sistemu neločljiva. Zato morata družbena in gospodarska politika delovati skupno, v nenehnem medsebojnem posvetovanju, svetovanju, v skupnem izboru odločitev glede gospodarskih in političnih ukrepov. Naše vodilne družbene sile morajo aktivno preučevati, kritizirati in analizirati strokovna prizadevanja ekonomske misli. Tako bi bilo mogoče uspešneje uporabljati rezultate temeljnih ekonomskih analiz, ki so bile dosedaj izdelane pri nas. Mislim na analize naših gospodarskih procesov in na sklepe, ki so se izoblikovali v večletnih razpravah in ki danes pomenijo dokaj enotno mnenje širokega kroga ekonomistov — analitikov, ki sicer delajo na različnih področjih in v različnih republikah (npr. rezultati analiz inflacijskih procesov in njihovih izvorov itd.) Naše družbene sile morajo biti odgovorne za družbeni razvoj našega sistema, prav tako pa tudi za reševanje temeljnih gospodarskih vprašanj, ki dejansko niso samo gospodarska vprašanja, temveč hkrati tudi politična in splošno družbena vprašanja. Marxov znanstveni socializem kot napotilo za politično akcijo je nastal neposredno na podlagi intenzivne ekonomske analize, na podlagi znanstvene analize gospodarskega razvoja. Analiza dosežene stopnje razvoja našega gospodarstva in njegovih produkcijskih sil nam lahko pomaga pri reševanju mnogih vprašanj. Npr. pri presoji katere od možnih političnih rešitev so ekonomske najboljše kateri ukrepi družbene in ekonomske politike lahko najbolj krepijo samoupravna razmerja v gospodarstvu, kje so ekonomski izvori različnih političnih teženj, katere težnje se kažejo kot desničarske v našem družbenem sistemu, kaj predstavlja resnični humanizem in kaj je abstraktni ultralevi humanizem v naši družbi itd. Sedanja pobuda in znanstvenoorganizacijska dejavnost vodilnih organov zveze komunistov daje veliko upanje v tem smislu in kaže, da se zveza komunistov zaveda nujnosti uporabe znanstvenih in strokovnih analiz ter dosežkov družbenih znanosti pri oblikovanju svojih političnih predlogov, odločitev in akcij. Stane Južnič UDK 001.8:327 (—77) Izhodišča in metode v proučevanju dežel v razvoju 1. Multidisciplinarnost v proučevanju 3 O a) Kadar se s kakršnimikoli nameni lotimo proučevanja držav v > razvoju,1 smo takoj v zagati, kako naj to storimo. Postavi se vpra- (¡j šanje tiste najbolj primerne discipline iz sestava družbenih ved, ki naj bi na znanstveno natančen, strog in neoporečen način obrav- > navale posebno problematiko, ki je zapopadena v samem problemu ^ nerazvitosti, posebno pa v analizi problema razvoja, kakor tudi tiste ~ specifične pojave gospodarskega, družbenega in političnega značaja, ki so lastne nerazvitim državam. © Ni dvoma, da se je pristop, ki je izhajal iz ekonomske znanosti, med prvimi uveljavil v proučevanju problema nerazvitosti in razvoja in s tem držav v razvoju. Prav tako se je tako proučevanje izkazalo z mnogimi pomembnimi dosežki in lahko postalo pomembno izhodišče s stališča koncipiranja problema — predvsem v luči gospodarske zaostalosti in iskanja načinov in poti njenega gospodarskega preseganja. Verjetno je bilo v to proučevanje vpreženo največ sil in ne gre pozabljati, da so celo v Organizaciji Združenih narodov, posebno z ustanovitvijo regionalnih komisij v posameznih nerazvitih delih sveta, temu močno pripomogli. Tako so nastale ekonomska komisija Združenih narodov za Latinsko Ameriko (CEPAL), za Azijo in Daljni vzhod (ECAFE) in za Afriko (ECA). Ekonomisti so imeli prednosti tudi v tem, da so razpolagali z najbolj dognanim in izdelanim instrumentarijem, ki si je upravičeno lastil prednosti precejšnje natančnosti in znanstvenosti oziroma znanstvene strogosti. S tega stališča so si lastili v neki meri pravico do nekakšnega »mono- 1 Obstaja cela vrsta nazivov, ki naj opredelijo te dežele, često se govori o »nerazvitih« državah. Včasih se uporablja naziv »nove« države z mislijo, da so se zvečina šele nedavno politično konstituirale kot neodvisne v mednarodni skupnosti. Obstaja tudi izraz »tretji svet«, ki naj bi predvsem poudaril njihovo posebnost v odnosu na »prvi«, kapitalistični in »drugi«, socialistični svet. čeprav je izraz »dežele v razvoju« že v »uradni« rabi, gre seveda za povsem neustrezen pojem: hitreje se razvijajo razviti kot nerazviti. Zato raje, brez pejorativnega prizvoka uporabljam izraz »nerazvite dežele«. pola« pri proučevanju dežel v razvoju, posebno zato, ker je bila potreba po gospodarskem razvoju, ki je osnova za vsak drug razvoj, jasna in zunaj vsakega dvoma. Marksistično stališče o primarnosti baze nad nadstavbo je take pristope močno podpiralo: včasih do neumestnih poenostavitev odnosa med bazo in nadgradnjo. V neki meri so si ekonomisti lastili celo neke vrste ekskluzivnost v razumevanju nerazvitosti. Prav gotovo ni posebno važno, ali se je in ali se bo ta monopol v luči dejstev dejanskega stanja v nerazvitih deželah zrušil. Važno je poudariti, da je danes vedno manj resnih znanstvenikov, ki si upajo trditi, da lahko zgolj ekonomska analiza zajame vse bolj pestro, raznotero in zapleteno problematiko »tretjega sveta«. Posebno pa zato, ker se vedno bolj zapleta in očitno postaja odvisna od številnih ne-ekonomskih dejstev in dejavnikov. Naj tu navedemo le mnenje kom-petentnega ekonomista svetovnega glasu Gunnara Myrdala, ki vedno bolj poudarja, da je treba ekonomske probleme nerazvitih dežel proučevati v njihovem demografskem, družbenem in političnem okviru.2 Tako mislijo tudi mnogi drugi kompetentni avtorji. Danes je jasno, da niti najbolj dognana ekonomsko-matematična metoda na primer, ki je tako močno v čislih v visoko razvitih, industrijskih državah, ne bo privedla do pomembnejšega rezultata, ki bi bil splošno uporaben prispevek resničnemu spoznanju problemov nerazvite države. Je pa važno, da so druge družbene vede posvetile resnično manj pozornosti nerazvitim državam kot denimo ekonomska znanost in tu gre posebno za sociologijo in politologijo. S tem so izgubile tudi pomembna razsežja posebno v svojih primerjalnih specializacijah. Pravzaprav je bil v sociologiji in politologiji tudi na ta način očiten evropocentrizem, ki ga je evropsko družboslovje prevzelo v veliki meri iz zgodovinske znanosti.8 Sociologija in politologija sta brez dvoma zaradi takih pomanjkljivosti močno oškodovani. Refleksi evropocentrizma pa so očitni pri nas v nedopustnem načinu obravnavanja dežel tretjega sveta v učnih programih vseh šol, kar omenjamo tu le spotoma. Enakopravno vključevanje zgodovine »tretjega sveta« v svetovno zgodovino je kajpada pomembna pot k uveljavljanju celovitega proučevanja nerazvitih držav. Primerjalno razsežnost pa je mogoče v sociologiji in politologiji pogosto uveljaviti prav prek take zgodovine. Za ilustracijo naj navedemo možnosti proučevanja »moderni-zatorskih« posegov absolutnih »prosvetljenih« monarhov, denimo v * Njegova velika študija »Azijska drama. Raziskovanje siromaštva narodov« je praktično potrdilo tega stališča. (Gunnar Myrdal: »Asian Drama, An Inquiry into Poverty of Nations«, — New York: Pantheon Books, 1968). 1 O evropocentrizmu sem obširneje pisal v »Novejši politični zgodovini« (izbrana poglavja), — Ljubljana: Univerza v Ljubljani, FSPN, 1973 (poglavje »Evropocentrizem v zgodovinski zavesti«, str. 117—132). Evropi XVIII. stoletja in v nekaterih sodobnih monarhijah v »tretjem svetu«. In podobno. V neki meri bi morda lahko rekli, da je velike vrzeli v proučevanju nerazvitih dežel s številnimi konkretnimi rezultati o resnični »podobi« nerazvitih družb, posebno tistih, ki jih imenujemo »primitivne«4 v splošni zakladnici znanja izpolnila antropologija. 2e kot veda, kot uveljavljena znanstvena disciplina, se je oblikovala ob proučevanju manj razvitih družb ob prepričanju, da prav to lahko dopolni celovitejše razumevanje razvoja razvitejših družb v njihovi »predzgodovinski« preteklosti. S tega stališča gre razumeti tako pomembne antropološke pobude, kot so bile tiste Lewisa Morgana, ki jih je Friedrich Engels uvrstil med pomembne vire marksizma s svojim »Izvorom družine, privatne lastnine in države«. Moderna socialna antropolpgija, pozneje pa politična antropologija sta našli svoje področje uveljavljanja kot posebne discipline v družbenih vedah prav v nerazvitih družbah. Za sodobno proučevanje problema nerazvitosti in razvoja so posebno pomembne antropološke raziskave v Afriki. Le-te so v marsičem edina znanstveno resna in uporabna znanja o tistih družbah, ki so bile predmet kolonialne dominacije in s tem morajo iti po poti antikolonialne preosnove. Antropologija5 je ugotavljala in marsikje ugotovila podobo teh družb, preden so prek kolonialnega pritiska in nasilja s specifično sintezo svoje predkolo-nialne preteklosti in kolonialnega razvoja prišle do stopnje vsaj formalne politične, t. j. državne neodvisnosti. Toda antropologija je znanost »belega človeka« in kot taka — če to antropologi želijo ali ne — je bila posredno del kolonialne ekspanzije in si je tako pridobila neke moralno negativne kvalifikacije. Pogosto so jo imenovali »otrok imperializma«, ker so antropološka (etnološka) proučevanja doživela svoj razcvet v povezavi s kolonialno situacijo ali pa morda celo kot del te situacije.6 Že zaradi tega je težko pričakovati, da bi se »prelila« oziroma spremenila v sociologijo ali politologijo »tretjega sveta«. Morala bi pač postati predvsem znanost tistih, ki naj bi bili proučevani, tj. znanost nekdanjih koloniziranih o njih samih; to pa — z majhnimi izjemami — še vedno ni. Vprašanje razvoja je vsekakor tudi družbeno-psihološki in poli-tično-psihološki problem. Kaže, da je v luči nekaterih dokaj natančno zaznamovanih preprek razvoju vse bolj važno na primer vprašanje »tradicionalne mentalitete« ali orientacij oziroma vrednostnih sistemov, ki so se uveljavili v predkolonialnem razvoju nerazvitega sveta. ' Izraz v nobenem primeru ne vsebuje etične ali moralne sodbe, ampak zgolj pomeni, da so te družbe na primitivnejši ali (kot se je to razumelo s stališča evolu-cionizma) na nižji stopnji razvoja. Vsaj tako je izraz nastal in se oblikoval. 5 Ali etnologija, kakor se v nekaterih znanstvenih tradicijah imenuje tisto, o čemer tu govorimo kot o socialni (v Združenih državah Amerike tudi kulturni) antropologiji. 8 Več o tem v S. Južnič: »Socialna in politična antropologija« — Ljubljana, FSPN, 1970 (poglavje: »Antropološka proučevanja .tretjega sveta'«, str. 175—200). To mentaliteto lahko proučujemo z uporabo nekaterih domnev socialne in politične psihologije. V nerazvitih deželah se residualni faktorji ali tradicije — kar je vedenje in način življenja, ki pripada predkapitalističnim ali celo predfevdalnim sistemom oziroma posebnim »načinom proizvodnje« (azijski in afriški sistem proizvodnje prav posebno) in »ne-evropskemu« posebnemu sosledju družbenoekonomskih formacij — lahko prav učinkovito upirajo spremembam, ki so nujne za hitrejši gospodarski, družbeni in politični razvoj. Ravno pravilna razlaga tradicionalne mentalitete je nujni del vsake analize nerazvitosti, ker je z njo v tesni povezavi: je njen zgodovinski proizvod in v marsičem njen družbenopsihološki temelj. Tradicije, neprimerne za razvoj, se pogosto vključijo v razvoj sam in ga pogosto na dokaj nepričakovan način usmerjajo. Primerov nam ne manjka posebno tam, kjer razvoj zavestno spodbujajo. b) S tem kratkim sprehodom skozi družboslovne vede, ki naj bi se bavile s problemi nerazvitih dežel — kar je seveda močno površen, vsestransko pomanjkljiv in nepopolen pregled — smo želeli ugotoviti vsaj dve dejstvi: — da obstajajo velike in resne vrzeli, nedognanosti in nepopolnosti glede znanja o nerazvitih deželah in da bo treba v družboslovju prehoditi še dolgo pot, preden se bo stanje izboljšalo in — da je nujno treba uveljaviti multidisciplinamost v vsakem količkaj ambicioznejšem proučevanju nerazvitih dežel. Multidisciplinarni pristop je vsekakor tudi učinkovito uveljavljanje že izrečene misli, da nerazvitost ni zgolj gospodarski pojav, prav tako je družbeni, politični in ne nazadnje antropološki in psihološki. Povedano je seveda močno enostavno; ta enostavna modrost pa še ne more sama po sebi pomagati iz številnih zagat, ki jih srečujemo pri proučevanju držav v razvoju. Z ugotovitvijo, da je nujen multidisciplinarni pristop, smo le začrtali pot do možnega uspeha, še daleč pa ne prišli do uspeha samega. Zahteva po multidisciplinarnosti pa je seveda postala prav tako pogosta, kot jo malokdaj uporabijo. Disciplinarne deljenosti in omejenosti (zaverovanosti znanstvenikov v lastne discipline) dejansko ovirajo izvedbo očitne nujnosti. Dogaja se tudi, da multidisciplinamost grozi intelektualni strogosti in zaradi pomanjkljivosti v znanju tistih, ki jo skušajo izvajati, vodi do površnosti. Nekateri »univerzalisti«, ki izhajajo iz disciplin — v nekem smislu obrobnih glede na temeljne in pomembne za nerazviti svet — so v stalni nevarnosti, da nujnost multidisciplinarnosti spreminjajo v gole deskripcije in nejasne površne sodbe. S tem ko govorimo o disciplinah (v množici) in plediramo, naj bi bil vsak pristop proučevanju nerazvitih dežel multidisciplinaren, smo kajpada zavzeli tudi neko stališče glede t. i. »sociologije razvoja« ali discipline s podobnimi nazivi in pretenzijami, ki naj bi multidisciplinamost predvidoma realizirale. Prav tako gre za sodbo o raznih konceptih, ki so se razvili v takih okvirih. Izkušnje razvoja nerazvi- tih so več ali manj pokazale, kako malo pomembne so razne teorije razvoja, ki naj bi predstavljale ogrodje takih disciplin. Nekoliko hudobno, pa vendar sloneče na lastnih izkušnjah, smemo reči, da so se s takimi teorijami uveljavile predvsem nekakšne »mednarodne elite«, ki so si jih izmišljale na dobro plačanih »svetovalskih« položajih, s katerih so vzvišeno delile blagohotne nasvete. Afrika je bila na primer pravi raj za evropske in ameriške strokovnjake take baže. Nastala je prava birokracija neke dozdevne znanosti, ki je proizvedla predvsem obilno nove mitologije razvoja. Malo nerazvitih držav je še vedno pripravljeno sprejemati ta znanstveni vbogajme in intelektualno miloščino. Ni dvoma, da je to polom v bistvu kolonialnega stališča »razvitih«, do »nerazvitih«. Pri mednarodnih strokovnjakih »za razvoje je šlo, hote ali nehote za nekakšen intelektualni imperializem in neredko je bilo njihovo početje dejansko zasnova mnogih neokolo-nialnih odnosov. Tudi to je del neke nove situacije, ki jo moramo v proučevanju nerazvitih dežel še kako upoštevati. K sreči se vendar približuje konec tiste dobe, ko je »beli človek vedel najbolje« in je vsakdo, ki se je podal med domorodce zunaj »najboljšega« evropskega sveta, nosil »breme belega človeka«, ker se je pač milostno potrudil priti med revne »necivilizirane«. Pravi konec dejanskega kolonializma bo moral biti tudi konec kolonizatorjeve znanosti za kolonizirane. Izkušnje, ki jih imajo kolonizirani z intelektualnim kolonializmom, pa vsekakor niso preveč bleščeče in jim ni treba za tem posebno žalovati. To pa je že močno v zavesti nekdanjih kolonialnih narodov, danes v »novih« državah pokolonialnega tipa. Posebno v rastočih vrstah izobražencev, ki so poklicani oblikovati tudi družboslovje o svojih družbah. Če se vrnemo na razne teorije in koncepte, ki so nastali in nastajajo v okviru znanosti »razvitih«, moramo takoj ugotoviti njihovo ideološko naravnost in pristranost. To dejstvo ne more uiti očesu celo površnega analitika. Praviloma je v njih eksplicitno ali implicitno zapopaden interes razvitega sveta v odnosu na nerazvitega. Posebno pa je — kot bomo še ugotavljali — težko izstopiti iz zgodovinskih izkušenj in načina mišljenja, ki ni v skladu z zgodovinskimi izkušnjami in načini mišljenja neevropskega sveta. Seveda so nastali tudi koncepti in teorije, ki jih je moč uporabiti, če se evropocentrizma otresemo in lastno ideološkost relativiziramo. O vseh ne moremo podrobno razpravljati, zato bomo nekatere le omenili. Med take koncepte sodi, denimo, modernizacija kot proces usklajevanja nerazvitih družb (oziroma njihovih struktur) z nujnostmi, ki jih prinaša moderen način industrijske proizvodnje ali akul-turacija kot sprejemanje kulturnih elementov, vrednot, načinov mišljenja in vedenja prek kulturnega stika med različnimi kulturami, kar ' Več o tem v že omenjenem delu »Socialna in politična antropologija«, posebno str. 184—189. praviloma vodi do kulturne »denaturalizacije« manj razvitih družb.7 Tudi koncepti so posebno uporabni, če upoštevajo že nakazano multi-disciplinamost in če ne vodijo v nekritično poenostavljanje in zasuž-njenost zgolj enemu vidiku ali izoliranemu pojavu. Predvsem pa je treba take koncepte ideološko oluščiti v smislu zavračanja, denimo, tako očitnih tendencioznih domnev, kot je tista, ki z modernizacijo razume nekakšno usklajevanje nerazvitih držav z baje zavidanja vredno politično razvitostjo zahodne demokracije ali nekaterih abso-lutiziranih predstav o podobi socializma. Predvsem pa je treba prisluhniti tistemu, kar se že uveljavlja v znanosti samih nerazvitih držav, kjer ni malo družboslovcev, katerim družboslovje razvitih držav povsem neupravičeno odreka znan-stvenost. Tega posluha bo moralo biti več. Prav gotovo Jugoslovanom ni treba posebej govoriti, da gre za nekaj bistvenega, česar posebno jugoslovansko družboslovje ne bi smelo niti za trenutek pozabiti. 2. Metodološke dileme a) Univerzalnost vs. posebnostim Z ugotovitvijo, da je nujen multidisciplinarni pristop k proučevanju držav v razvoju in s pozivom na posluh znanosti nerazvitih o njih samih se odpirajo in nastajajo mnoge metodološke dileme. Poenostavljeno povedano bi jih morda lahko uvrstili v dve skupini: Prva je povezana z vprašanjem, ali naj se analize in proučevanja problemov dežel v razvoju lotimo z metodološkimi prijemi, ki so se izoblikovali v analizi modela danes razvitih dežel. Kot bomo še videli, ta dilema vodi v dalekosežno stališče, ki implicira čisto določeno teorijo razvoja oziroma mnenje, da vse družbe morajo skozi iste procese in verjetno tudi faze razvoja; da torej obstaja obče veljavna paradigma oziroma univerzalna, splošno veljavna zakonitost razvoja. Ta paradigma pa naj bi bila zgodovinsko izkustvo danes razvitih dežel. Druga izhaja iz stališča, da mora biti proučevanje nerazvitih dežel nekaj povsem ločenega; da torej gre za posebno področje proučevanja, s čimer se uveljavlja domneva, da so tu pojavi razvoja povsem specifični in da ni nujno, da bodo razvojni procesi v deželah, ki jih danes štejemo za nerazvite, nujno in neizogibno sledili evropski paradigmi. Niti malo se ni enostavno odločiti za katerokoli nakazanih alternativ. Če se odločimo za prvo, prav gotovo laže dosežemo zaželeno razsežje primerjalnosti, ki mu ne gre odrekati velike vrednosti v fiksiranju družbenih pojavov nasploh. Prav tako ob tej primerjalnosti vsaj na prvi pogled dosežemo večjo razumljivost procesov in pojavov, ki se odvijajo v nerazvitih deželah. Tak pristop »sub specie aeterni-tatis« nam nudi vrsto olajšav; pomembne so zlasti tiste — o čemer bomo pa še posebej govorili — ki nam omogočajo, da se gibljemo v kategorijah, ki so najbolj znane našemu izkustvu, naši obliki družbene zgodovinske zavesti. Prav tako je izbor prve alternative najboljša pot, da se približamo najbolj univerzalnemu možnemu gledanju na razvoj v njegovem kompleksnem pomenu; tako morda le najdemo kategorije, ki jih lahko apliciramo na vse družbe, zgodovinske in sodobne. Tako si pridobimo prepotrebno široko časovno — prostorno panoramo in velike možnosti celovitega gledanja na družbeni razvoj vsega človeštva. Prav tak napor je bil zadnja leta glavna preokupacija sociologije, in sicer tiste njene veje, ki jo navadno imenujemo makrosociologija, sociologija globalnih družb. Ni dvoma, da so se vsaj nekateri sociologi, posebno tisti, ki so izhajali iz Marxove makrosociološke analize, dokopali do vrednih in neizpodbitnih spoznanj. Toda reči moramo, da je značaj teh spoznanj predvsem instrumentalen in heurističen. Sama funkcionalna teorija (tj. poizkui formulacije sistema institucionalnih sestavnih delov določene družbe) je verjetno posebno šibka prav v tisti točki, kjer je obrazložitev najbolj važna: a to je v odnosu na eksaktno, natančno znanje o medsebojni odvisnosti in ravnoteži omenjenih sestavnih delov. Sociolog namreč lahko ustvari iskani model, ki naj bi bil po svoji prirodi analogen ekonomskemu modelu, le takrat, kadar ima na razpolago precizne hipoteze o mehanizmu, ki omogoča omenjene odnose medsebojne odvisnosti, kakor tudi o mehanizmih, ki delujejo na ravnotežje. Tu čakajo marksistično sociologijo pravzaprav še velike naloge. Če se odločimo za drugo alternativo in sklenemo, da lahko nerazvite dežele dovolj natančno proučujemo samo, če priznamo posebnost tega področja, smo seveda predvsem lahko obtoženi posebne vrste »historicizma«. Historicizem, posebna oblika pristopa v politični sociologiji, zagovarja predvsem edinstvenost vsake družbe, vsake civilizacije, vsake dobe. Zanikuje kakršnokoli fundamentalno indentičnost. Edinstvenosti vsake družbe so s stališča historicizma take, da jih ni mogoče primerjati, razlike so tako velike, da nikakršna generalna kategorija ne more osvetliti kateregakoli važnega obeležja, katerekoli specifike pojavov v različnih družbah, civilizacijah in dobah. Često je to že nekakšna filozofija znanosti, ki vidi le začasno razvrstitev edinstvenih konstelacij v vzorec brez pomena. Edinstvene, posebne in neponovljive poteze nerazvitih dežel so vsekakor vidne in jasne na prvi pogled. O tem ni dvoma in ni jih težko zapaziti. Lahko nas pa prav ta različnost omaja v naporu, da iščemo med njimi karkoli skupnega. Tako torej, če se odločimo za drugo alternativo, lahko kaj kmalu pridemo v zagato na področju možnosti posploševanja problemov držav v razvoju in v slepo ulico glede globljega razumevanja sveta v celoti. Morda pa nas raznoterosti nagnejo k obupu in se znajdemo v skušnjavi, da smo se pripravljeni celo odrekati možnosti iskanja zakonitosti družbenega razvoja. Prav tako se vnaprej, posredno odrekamo teoriji razvoja kar je lahko usodno, ne le kot odmik od marksističnih dognanj, ki jih ni mogoče ovreči, ampak celo kot uvajanje nekakšnega dubioznega konceptualnega nihilizma. Ni dvoma torej, da dilem v pristopu proučevanja nerazvitih držav ni lahko rešiti. Če se opredelimo za drugi metodološki pristop, imamo bolj trdno upanje, da bomo probleme nerazvitih dežel lahko bolj natančno dognali in opredelili, vendar se s tem istočasno izpostavljamo nevarnosti, da zaradi pomanjkanja jasne paradigme ne bomo mogli postaviti teh problemov v širše kontekste in jim dati, da se tako izrazimo, kakršenkoli globalni in univerzalni pomen. b) Gnoseološke težave Najbolj varna pot je seveda odrekati se v okviru druge omenjene alternative posploševanja in usmerjati korak k nepretencioznim naporom, da pač probleme držav v razvoju opredelimo, nakažemo in morda le naštejemo. Toda tudi tukaj bomo kmalu naleteli na težave, ko bomo skušali najti primerne izvore, dokumentacijo, literaturo. Družbene znanosti so se preveč ukvarjale z razvitimi in premalo z nerazvitimi oziroma bolj so »obilne« med razvitimi kot med nerazvitimi. Tudi v tem nastaja kontradikcija med dvema svetoma, med stopnjami razvoja »razvitih« in »nerazvitih«.8 Prav naše neznanje glede nerazvitih nas sili v hipoteze, ki nam zapletajo možnosti za razumevanje teh držav. Skušamo se zatekati v lastno, predvsem evropsko preteklost in iskati tam izhodišča za razumevanje problemov nerazvitih. Domnevamo namreč, da je naša preteklost sedanjost v nerazvitih državah, da je tisto, kar se je dogajalo v visoko razvitih deželah v preteklosti, podobno ali celo identično tistemu, kar se dogaja danes v nerazvitih deželah.9 Neznanje torej in pa pretenzija na »univerzalnost« evropskega modela razvoja dokaj lahko postaneta važna stopnica k »znanstvenemu oportunizmu«. In tu je osnovna nevarnost, ki nas lahko privede do lažnih konceptov o »nerazvitosti« in popolnoma zgrešenem predvidevanju, kakšen bo razvoj v nerazvitih deželah sveta. V tej luči postane naša dilema izredno težka. Sploh je ne moremo rešiti, če ne pokličemo na pomoč teorije »relativnosti«, pojmovane v zgodovinskem smislu. Predvsem je nujno, da skušamo razumeti razvoj sveta kot celote, posebno v dobi, ko je svet postajal »celota« in ko je predvsem evropska ekspanzija ustvarjala to enotnost. Gre za razumevanje razvoja kapitalističnega sistema in v tem okviru možnega posloševanje njegove ekspanzije. ' To je, mimogrede še ena dopolnilna oblika »razdora« med razvitimi in nerazvitimi. ■ To je domneva, ki se da izpodbiti, kar posebno poudarjajo »nerazviti«. Nerazvitost danes obstaja samo v funkciji razvitosti. Razvite dežele določajo kriterije nerazvitosti. Tako danes lahko trdimo, da razvite dežele niso bile nikdar »nerazvite«, kajti v času, ko so bile manj razvite, ni obstajalo sodobno merilo nerazvitosti v tistem smislu kot danes. Ta proces je namreč ustvarjal svoj »center« in svojo »periferijo«. »Center« so bile dinamične sile kapitalističnih metropol, danes visoko razvitih industrijskih dežel, »periferija« pa odvisno območje, objekt te ekspanzije, najsibo da gre za tipična kolonialna ali pa drugače podrejena območja, ki so danes identična z nerazvitim svetom. Nerazviti svet je po tej poti postal »periferno« zvezan z razvitim svetom, ki ga je preobrazila industrijska revolucija, postal je »marginalen« in odvisen od razvojnih centrov zunaj lastnega območja, lahko bi rekli, na robu kapitalizma kot svetovnega kapitalističnega sistema. Skratka: nastajanje svetovnega kapitalističnega sistema je generiralo na eni strani »razvitost«, na drugi »nerazvitost«. Kljub temu da so ta izhodišča za rešitev zastavljene metodološke dileme dokaj jasna, ni rečeno, da smo se s tem približali rešitvi temeljnega vprašanja: teoriji razvoja danes nerazvitih dežel. Čeprav se odnos med »centrom« in »periferijo« še vedno v marsičem kaže v luči neravnopravnosti in odvisnosti drugega od prvega, gre tudi za nekatere temeljne razlike med dvema svetovoma. Tiste dežele, ki so danes nerazvite, v nečemer niso enake tistim, ki so danes razvite, v nobeni relaciji in (kot smo spotoma skušali ugo'oviti) niti ne zgodovinski. Tiste dežele, ki so danes razvite, nikdar niso bile »nerazvite«, čeprav so bile nekoč manj razvite. Pojem »razvitosti« lahko torej dejansko dojamemo le v funkciji »nerazvitosti« in obratno. Evropska civilizacija je globoko prodrla, posebno s svojim kapitalističnim družbenogospodarskim sistemom, v «tretji svet«. Često z nasiljem in superimpozicijo sistemov in »reda«, ki so bili zgodovinski proizvod Evrope; in proces se še vedno nadaljuje. Toda, ostane vprašanje, koliko je ta prodor resnično preobrazil »tretji svet« tako, da bi postal istoveten ali vsaj podoben evropskemu in s tem imel podobna izhodišča razvoja. To je posebno važen element v razumevanju zastavljene dileme in v iskanju odgovora, ali naj bodo nerazvite dežele sebi svojstveno področje proučevanja ali ne. Večji del nerazvitih dežel pravzaprav išče pota k sintezi med samobitnostjo in dejanskim položajem, ki jim ga je naprtil svetovni — poudarjamo še enkrat — kapitalistični razvoj, ko je ustvarjal »center« in »periferijo«. In v tem smislu lahko sprejmemo možnosti proučevanja dežel v razvoju kot nečesa, kar ima lastne, sebi svojstvene oblike in se ob sprejemanju nujnosti omenjene sinteze odločimo za našo drugo alternativo, s tem da ne pozabljamo na možnosti in nujnosti posploševanja, ki nam ga nudi prva. c) Problemi konceptualizacije pojmov Še prav posebno velik problem v našem študiju dežel v razvoju bo tipologija konceptov, pojmov, kar je seveda zvezano z omenjenimi metodološkimi dilemami. Niti malo enostavno ne bo vse pojave, procese in ideje označiti natančno. Izhajali bomo pač, tudi ko se bomo tega zavestno branili, iz našega, evropskega, da ne rečemo razvitega sveta in njegovih kategorij; govorili smo pa že o tem, kako težko se te kategorije prilagajajo stvarnosti, ki se cesto bistveno razlikuje od naše. Znanstveni koncept, konceptualni aparat humanističnih družbenih ved je proizvod Evrope in to prav iz obdobja, ko se je kapitalizem zgodovinsko uveljavljal kot družbenoekonomski sistem. Politična ekonomija, filozofija, politične doktrine in tudi socialistične ideje so danes zbir ved in znanja, zasnovanih na specifičnih družbenoekonomskih in političnih procesih v Evropi oziroma v tistih delih sveta (kot so Združene države Amerike), kjer so se evropske zgodovinske izkušnje oziroma rezultati zgodovinskega razvoja neposredno nadaljevali. Ves konceptualni aparat, ki so mu te vede in ta znanja izhodišča, nosi torej pečat evropskega zgodovinskega razvoja. Poglejmo samo nekatere izredno važne pojme, ki jih bomo morali uporabljati tudi v analizi dežel v razvoju in ki so izšle iz evropskega zgodovinskega izkustva. Oglejmo si na primer besede »buržoazija« in »proletariat«, »birokracija« in potem še »tehnokra-cija« in seveda pojme kot so »fevdalizem«, »kapitalizem« in »socializem«, pa koncepte »država« in »narod«. Skušajmo tu nadaljevati razmišljanja o metodoloških dilemah, ki smo jih omenjali. Posebno naj omenimo prav koncept »narod«, ki je zgodovinsko-družbena kategorija izrednega pomena. V Evropi je to brez dvoma družbeno-gospodarska in politična državna formacija, ki je izšla »iz dezintegracije fevdalnega sistema in na podlagi družbene delitve dela v kapitalizmu... v okviru skupnega jezika in ozke etnične ter kulturne sorodnosti sploh«.10 Toda kaj naj bi bila definicija naroda zunaj evropskega prostora, v »tretjem svetu«? Mar naj gremo na uporabo evropskega izkustva v taki smeri, da mu rečemo »normalno«, potem pa vse tisto, kar se dogaja v nerazvitih deželah, imenujemo »nenormalno« (v najboljšem primeru »izjemno«)? Ali bo šel proces nacionalnega formiranja, postavimo, v Latinski Ameriki ali Afriki resnično po isti poti kot je šel v Evropi? Skratka, evropski izvor družbenih ved je prav tako lahko izvor evropocentrizma, kot je bil dominantni položaj Evrope v svetu, ko so se te družbene vede znanstveno konstituirale. Poglejmo končno še pojem »proletariat«, ki nas tudi posebno zanima zaradi ene središčnih tem vsake družboslovne analize, predvsem pa možnosti družbenih sprememb ali celo revolucionarnih preobrazb. To je bil brez dvoma družbeno najbolj »oropan« razred evropskega kapitalizma in zategadelj bistveni temelj marksistične najave poti revolucionarnega spreminjanja kapitalistične družbe. Na področju zelo posplošene definicije je to lahko tudi v deželah »tretjega sveta«, posebno v luči njihove periferne umeščenosti v svetovni kapitalistični sistem. Toda v družbeni strukturi »tretjega sveta« njegov položaj še zdaleč ni isti kot v Evropi katerekoli kapi- talistične stopnje. V odnosu na proletarizirano maso, na kmeta, posebno tropskega sveta, ki ga je Frantz Fanon, pisec knjige »Upor prokletih«, imenoval »zadnjega resničnega proletarca našega sveta«,11 je delavec s stalno plačo priviligiran; še zdaleč njegov položaj ni najbolj družbeno neugoden.12 Ne bomo predolgo nadaljevali. Tukaj le kažemo na probleme, h katerim se moramo ob temeljitem razmišljanju o problemih nerazvitih držav često vračati. Dodajmo samo to, da nastanejo posebno veliki problemi v zvezi s konceptualizacijo pojmov, med drugimi, ko govorimo o »socializmu«, »socialističnih elementih« v deželah v razvoju oziroma o socialističnih idejah in doktrinah v teh deželah. Takoj se bomo srečali z vprašanjem, ki ga je sprožil France Černe ob novih opredelitvah glede na »kvalitete« socializma.13 Mnogi »socializmi« pač niso v skladu z znanstveno opredelitvijo socializma, ki je izhodišče našega socalističnega razvoja oziroma zavestnega uravnavanja tega razvoja. Nekateri »avtorji« in nosilci idej drugačnih »socializmov« to celo sami izrecno poudarjajo, zanikajo identičnost svojega »socializma« z marksizmom in podobno. Pa vendar je svetovno zgodovinskega pomena prav dejstvo, da se tako veliko število nerazvitih držav izreka za socialistični razvoj in je prav socializem kot »ideja, ideal in družbenopolitični cilj postal v nerazvitih državah najpomembnejši ideološkopolitični faktor, ki vpliva na oblikovanje političnih programov, deluje na ideološke opredelitve in uravnava akcijo, ki naj bi privedla do hitrejšega razvoja.«14 Še posebno bo zagata pomembna, kadar v mislih tistih, ki govorijo o socializmu v deželah v razvoju, živi kot ideja in praksa socializma primer Sovjetske zveze in socialističnih držav. Praksa te graditve socializma je preozka, da bi lahko prekrila vse dejanske in možne oblike prodora socializma kot svetovnega procesa. 3. Možnosti posploševanja a) Omenili smo torej težave, ki bodo nastale zaradi šibkosti našega orodja za analizo, zaradi omejenosti naših možnosti razumevanja in zaradi težav ob pomankljivih podatkih o deželah v razvoju. Naj bo še nekaj rečenega o še enem velikem problemu. To je vprašanje možnosti posploševanja, generalizacije. Moramo si namreč zelo resno zastaviti vprašanje, ali so sploh mogoče posplošitve bodisi problema nerazvitosti ali pa problemov " Frantz Fanon: »Les domnes de la terre« (Upor prekletih), — Ljubljana: Cankarjeva založba, 1963. <* To je bolj natančno opisano v knjigi S. Južniča: Latinska Amerika: Društvena struktura in politični sistemi«, — Beograd: Institut za medunarodnu politiku i privredu, 1968, str. 48 in naprej. «» France černe: »Kaj je socializem«, — Naši razgledi, Ljubljana, 23. novembra 1968, str. 659. 14 S. Južnič: »Socializem in države v razvoju«, — Ljubljana: Komunist, 1969, str. 3. držav v razvoju. Če gremo po poti iskanja skupnih lastnosti držav v razvoju, potem največkrat vidimo, da je med njimi veliko več razlik kot podobnosti. Veliko, neprimerno več skupnega imajo visoko razvite dežele, posebno tiste v Evropi, kot pa nerazvite dežele na kateremkoli območju »tretjega sveta«. Od Dakra v Senegalu v Afriki do jezera Čad na primer je razlika med družbenimi sistemi, načini življenja in gospodarjenja, v obleki in prehrani, v jeziku in veri itd. daleč večja kot pa je denimo razlika med Irsko in Uralom. Kje naj torej najdemo izhod iz zagate? Kako je sploh mogoče »v celoti« proučevati dežele v razvoju? Ali se je vredno podati v študij, ki je videti tako težak prav s tega stališča različnosti, brez upa na posplošitve? Kje naj najdemo skupne imenovalce, ki bodo naš študij osmislili, mu dali vsaj neko stopnjo koherentnosti? Da bi se rešili iz zagate, moramo seveda takoj začeti iskati tiste elemente, ki bodo učvrstili našo vero, da dežele v razvoju lahko proučujemo kot nekaj skupnega, kot poseben pojav sodobnega sveta. Kljub različnosti dežel v razvoju lahko iščemo »skupno« predvsem v naslednjih izhodiščih: — Praktično so vse dežele »tretjega sveta« na področju mednarodne delitve dela proizvajalke surovin, v svoji zunanji trgovini usmerjene na visoko razvite dežele in od njih na najrazličnejše načine odvisne. To je faktor, ki ustvarja, da se tako izrazimo, enotnost zgodovinske usode dežel v razvoju in jih kot celoto sooča z razvitimi deželami. Odnosi med razvitimi in nerazvitimi namreč ne morejo biti enakopravni. To enakopravnost objektivno omejujejo razlike v stopnji realne gospodarske moči ene strani v odnosu do druge, kar se kaže v vseh drugih »deriviranih« oblikah moči. — Prav tako je povezovalni dejavnik med nerazvitimi deželami nujnost razvoja, njegova zgodovinska neizbežnost. Edino razvoj lahko reši »tretji svet« odnosov in stanja podrejenosti v mednarodni skupnosti. Edino razvoj lahko reši vprašanje notranje stabilnosti, ki jo danes vidimo prav v deželah v razvoju resno okrnjeno, nekaj kar je videti šele oddaljena prihodnost. Te dežele torej brez naglega napredka v razvoju ne morejo postati resnično enakopravne v mednarodni skupnosti ter notranje čvrste in stabilne. b) Poseben problem v proučevanju dežel v razvoju, ki ni morda toliko važen, kot so že omenjeni, a vendar ustvarja pomembne težave, je zvezan z definiranjem (opredelitvijo) pojma nerazvitosti. Če govorimo o »razvitih« in »nerazvitih«, moramo vedeti, da uporabljamo izredno relativne pojme. Končno niti ni terminološke enotnosti, saj vidimo, da enkrat govorimo o »nerazvitosti«, potem pa zopet o »deželah v razvoju«, o »premalo razvitih deželah« in da smo si celo od Francozov sposobili izraz »tretji svet«. Sam pojem »ne-razvitosti« je brez dvoma izredno težko definirati. Zopet se nam vsiljujejo predvsem ekonomisti, ki trdijo, da je meja med »razvitostjo« določena vsota narodnega dohodka na prebivalca neke države. Meja naj bi bila okoli 300 do 500 ameriških dolarjev. (Devalvacija dolarja mejo očitno znižuje ...). Države, katerih prebivalci imajo (povprečno seveda) manj od lega dohodka, so »nerazvite«. Toda ta kazalec še zdaleč vedno tako ne velja, kot je videti že na prvi pogled. Takoj pridemo na misel o tem, ali je pojem trden, ker se opira samo na kazalce gospodarskega razvoja; kajti zelo dvomljivo je, da je že sama višina dohodka (ki je poleg tega izračunana kot povprečje) popolen dokaz razvitosti ali nerazvitosti. Če stvari pogledamo konkretno, bomo prav često ugotovili, da so nekatere dežele z nižjim narodnim dohodkom na prebivalca — bodisi da ga imajo bolje »razporejenega« ali pa imajo nekatere druge bolj »razvite« kvalitete v družbenem ali celo političnem pogledu — pogosto bolj razvite od tistih dežel, kjer je narodni dohodek na prebivalca višji. Treba je torej razmišljati o kvaliteti nerazvitosti. Posebno zanimiva je ta kvalitetna razlika v nerazvitosti, če primerjamo posamezna območja »tretjega sveta«. Primerjajmo najprej Afriko in Azijo: v velikem delu »črne Afrike«, tj. Afrike pod Saharo, še vedno ne obstaja tisto, kar posplošeno in seveda dokaj pomanjkljivo imenujemo »industrijska družba«: Človeška naselja so nepovezana s tokovi blagovnega in denarnega gospodarstva. Azija ima kljub svoji veliki nerazvitosti v pretežnem delu le izolirane, relativno nepomembne dele, kjer se niso že uveljavile vsaj rudimentarne oblike blagovno-denarne menjave. Pojdimo še dalje v primerjavi. Azija je imela pred kolonialno dobo pomembne civilizacije; v splošno zakladnico kulture človeštva je na nekaterih področjih prispevala neprimerno več kot Afrika ali pa morda Latinska Amerika, katere civilizacije so izginile pred destrukcijo španske conquiste. Seveda je imela Afrika svoje civilizacije in s stališča svetovne zgodovine še relativno nedavno — za časa evropskega srednjega veka — je v Severni Afriki doživela buren vzpon in razcvet civilizacija islama, ki je prodrla globoko v srce kontinenta. Ko govorimo o zelo nerazviti Afriki, mislimo na večji del Afrike, na Afriko pod Saharo. In še ena primerjava: V Afriki je priroda vsekakor bolj naklonjena človeku kot v Aziji. Poleg tega ima Azija strahovit problem prenaseljenosti, Afrika in Latinska Amerika ga nimata. In tako dalje. Če primerjamo posamezne dežele »tretjega sveta« med seboj, je »kvaliteta nerazvitosti« še bolj očitna. Ni dvoma, da sta Indija in Argentina obe deželi v razvoju, premalo razviti državi. Toda kako velike so razlike v kvaliteti in oblikah, izrazih njune razvitosti! Ne gre samo za razliko v vsoti narodnega dohodka na prebivalca, predvsem je očitna zelo različna stopnja kulturne razvitosti, rezultati na poti nacionalne integracije in podobno. Argentina ima tu brez dvoma izrazite prednosti, predvsem je seveda gospodarsko bolj razvita. Pa poglejmo, če so res te prednosti »totalne«, vsestranske. Kako je na primer glede političnega sistema? Argentina se je — v času, ko to pišemo — komaj izvila iz vojaške diktature in šele išče oblike traj- nejšega in učinkovitejšega političnega sistema. Ni jasno, ali bo že »preizkušeni« peronizem pomenil stabilnost in še manj, kakšen bo v svoji ponovni izdaji. Indija ima parlamentarno demokracijo, ki kljub vsem težavam vendarle nekako funkcionira. Izbrala je »uradno« socialistično pot razvoja (seveda v smislu »socializma«, kakor ga pojmuje vladajoča kongresna stranka, ki je v bistvu populistično »medrazredno« gibanje) in se opredelila za neuvrščenost, ki je že globoko vgrajena v njeno »mednarodno zavest« (kljub posebnostim indijske neuvrščenosti). Ob vseh teh primerjavah ni niti malo enostavno določiti, kako naj se ti dve državi opredelita glede razvitosti. Morda bo neskladje med višino povprečnega dohodka na prebivalca in »drugimi elementi« razvitosti še bolj ponazorila Saudova Arabija. Le-ta je na primer dober primer dežele, v kateri je obči, splošni razvoj zelo počasen, čeprav ima ta država neprimerno več možnosti za razvoj kot marsikatera druga. Dohodki, ki prihajajo v deželo od tujih petrolejskih družb, so sorazmerno veliki. Vendar se skoraj v celoti uporabijo za razkošje in potratnost vladajočega sloja. Denar torej je, a razvoja ni. So tudi dežele, kjer iz posebnih drugih razlogov, često zvezanih z družbenimi konflikti in nesposobnostjo, da bi organizirali učinkovito upravo, niso pripravljene za razvoj. Ne glede na količino denarja, ki bi ga lahko našli, razvoja ni. Namesto zaključka bi lahko trdili, da je proučevanje »tretjega sveta« v luči omenjenih dilem in težav zelo težka naloga. Pokazali smo možnosti na osnovi današnjega stanja tega proučevanja. Vsekakor moramo dodati, da je to proučevanje nujno: prav problem neraz vitosti je in ostane eden glavnih — a mogoče tudi najusodnejših — vzrokov za konflikte v sodobnem svetu. Hkrati pa je tudi res, da so ravno dežele »tretjega sveta« poglavitno jedro politike neuvrščenosti in preseganja blokovske razdelitve človeštva. Očitna je torej večstranska povezanost naše države s tem problemom, kar nam nalaga posebne naloge in obveznosti. V tem smislu je pričujoči članek le skromen prispevek glede na veličino te naloge in teh obveznosti. Mojca Drčar-Murko Evropska konferenca o varnosti in sodelovanju Zgodovina tako imenovane klasične diplomacije je večkrat dokazala, (0 da pomembna »zgodovinska« srečanja državnikov, zbranih s kon- © kretnimi cilji, lahko zasučejo tok dogodkov, ali jim vsaj dajo nove, ^ večidel nepričakovane značilnosti. Uspehi v vzajemnem prepričeva- q nju, podkrepljenem z izsiljevanjem in barantanjem, so tudi v evropski zgodovini določali politične opredelitve in usmeritve. Način pogajanj C je zato že vnaprej dajal težje dokaze v roke tistih politikov, ki so ^ imeli za seboj ekonomsko in vojaško močnejše države. Položaji pre- k ostalih, če jim je bilo sploh dovoljeno v polni meri sodelovati na 2 takih sestankih, so se oblikovali v zavezništvih, v spretnem prilaga- -g janju in izkoriščanju razlik med odločilnimi dejavniki. 0) V primerjavi s to splošno podobo velikih pogajanj je naš čas E v resnici mogoče imenovati obdobje »nove diplomacije«. Obe prvini, ki sta v dobrem delu onredeljevali staro — nastajanje dolgoročnih odločitev na kongresih in vnaprejšnji formalni premočni položaj nekaterih držav — sta doživeli velike spremembe. Delno je to posledica sprememb v mednarodnih odnosih, v veliki meri pa tudi notranjih sprememb, ko naj bi se krepila deljena oblast v državi, torej nadzor zakonodajne oblasti nad izvršno. Polom absolutističnih mo-narhičnih sistemov v revolucionarnem letu 1848 in pozneje je razširil bazo, iz katere so črpali pogajalci, kar je nujno vplivalo na načine pogajanj in na sprejemanje sklepov. Dva velika dogodka iz evropske zgodovine, ki so ju tudi v zvezi z letošnjo evropsko konferenco o varnosti pogosto omenjali — dunajski kongres v letih 1814/15 in versaillska mirovna konferenca v letu 1919 — sta hvaležna primerjava te bistvene spremembe, lahko bi rekli celo demokratizacije v mednarodnih odnosih: prvi je bil dogovor držav, ki so večidel imele med seboj neporavnane (ozemeljske, etnične) spore, ki pa so se ujemale v bistvenem, namreč v sklepu, da lahko samo njihova skupna akcija po končanih napoleonskih vojnah prepreči revolucionarno in narodnostno prebujenje v Evropi in tudi na drugih celinah. Njihova pogajanja so temeljila na iskanju ravnotežja moči, zavedajoč se hkrati, da je le skupna akcija rešitev za vse in za vsako posebej. Večino odločitev so sprejeli predstavniki štirih največjih držav in s tem dolgoročno opredelili ozemeljsko razdelitev v Evropi. Versaillska konferenca je imela z dunajskim kongresom skupno le še to, da je bila evropska, da si je zadala nalogo določiti dolgoročna pota razvoja evropskih odnosov ob novi teritorialni razdelitvi in da so velike evropske države ohranile nekatere formalne prednosti. Vse drugo pa je bilo napolnjeno z bistveno drugačno vsebino. Konferenca je končevala obdobje dotlej edine svetovne vojne, zavedala se je dejstva, da vojna v času rastoče industrijske in vojne moči ne bo več »normalno« nadaljevanje politike, kazala je razcvet na-rodno-osvobodilnih idej in dokončni propad evropskih večnacionalnih imperijev, posebno če upoštevamo še največji zasuk, boljševiško revolucijo v carski Rusiji. Letošnja konferenca je imela z obema še veliko manj skupnega: razmah vojaške tehnike, ki ga je versaillska konferenca šele slutila kot pomembno politično dejstvo, je pozneje že mogočno vplival na mednarodne odnose. Če je bila versaillska konferenca še večidel »evropska«, kjer se je tudi ameriški predsednik počutil bolj evropsko kot ameriško, je letošnje helsinško srečanje že opredeljeno s svetovnim političnim utripom, zavedajoč se ves čas, da nobena rešitev, ki so jo pripravili, ni mogla nastati samo v Evropi, in da nobena usmeritev ne more ostati omejena le na Evropo. Še ena svetovna vojna, dokončna prepoved uporabe sile v reševanju spornih zadev, nastanek socialističnih držav, vse to dopolnjeno in preiskušeno v kritičnih položajih izzivanja tretje svetovne vojne in naraščanja prepada med razvitimi in nerazvitimi je dalo okvire evropski konferenci, veliko bolj »globalni«, kot sta lahko bili prejšnji dve; videti je tudi spremembe v vsebini mednarodnih odnosov in načinu vodenja pogajanj. Ta konferenca je, če vzamemo način sprejemanja sklepov in nastajanja stališč, primer demokratičnosti, razumnega tehtanja dokazov in seveda tudi dokaz, da bo morda človeštvo sposobno preživeti krizo, ki jo je videti v nenehnem tekmovanju v oboroževanju.1 Vzemimo, da so to nekake zgodovinske primerjave, ki naj ji dajo pravo razsežnost v daljšem času in potrdijo njen pomen tudi zunaj aktualnih političnih potreb. To ne pomeni, da je konferenca izpolnila vse cilje, ki si jih je zastavila tudi v dnevnem političnem pomenu. Nedvomno pa je razvrstitev ciljev najboljši odsev ugoto- 1 Novost je na tem področju zlasti načelo obveznega strinjanja pri sprejemanju sklepov, kar pomeni, da so imele vse države ne glede na velikost enake možnosti zaustaviti veljavo sklepa, ki ga niso želele. V primerjavi s sistemom sprejemanja sklepov v okviru prava Združenih narodov bi to lahko bil napredek, ker negativni glas v generalni skupščini ne zadrži sprejema dokumenta, v varnostnem svetu pa imajo to pravico zgolj velike sile. Ta napredek pa je relativen, ker lahko popolnoma zaustavi delovanje: omeniti pa je še, da strinjanje celo v načelni fazi ni doživelo pravega potrdila; nesoglasja Malte v zvezi s sporom o navzočnosti nekaterih sredozemskih držav niso upoštevali, madžarski zunanji minister pa je celo predlagal, da bi se nesoglasju izognili tako, da bi končno sporočilo sestavila ožja skupina udeležencev konference. vitve, da je svet povezan, odvisen od skupnega delovanja za skupne koristi, dokaz logike tehničnega napredka, ki tudi določa politično ravnanje, in tega, da vsem državam sodijo enake pravice in dolžnosti. Kako je po prvem, helsinškem delu zastavljena evropska konferenca o varnosti in sodelovanju, je eden izmed najbolj skrbno, dolgoročno in premišljeno zastavljenih podvigov svetovne diplomacije. Uporabila je številne ugodne dejavnike, ki se niso razvijali v okviru evropskega popuščanja, toda to ne zmanjšuje pomena osnovne ugotovitve: evropske države so se zavedle skupnih koristi in nujne logične povezanosti. Tako zavedanje je rastlo vzporedno s soočanjem z nevarnimi posledicami hegemonistične dediščine, čeprav je — malo pred začetkom dela konference — sovjetsko-ameriško popuščanje izzvenelo v tako skupnost koristi, da je številne manjše države zaskrbelo, ali ne gre za novo obliko hegemonije. Zahvaljujoč spoznanju o skupnih koristih, so v Evropi v zadnjih letih uspešneje odstranjevali nesporazume kot poprej, v zadnjem času pa so to storili tudi v zvezi z možnostjo evropske konference in zanjo. Dela pred konferenco so tako bila vsako zase celota, toda hkrati so že bila del nekega celinskega prizadevanja za dolgoročnejšo in trdnejšo opredelitev mednarodnih odnosov, ki bi izšli iz evropskih razmer in ki bi narekovali pravila za ravnanje navznoter in navzven — do tretjih. V tem vidiku se je evropska konferenca borila tudi za praktično izpolnitev univerzalnih političnih deklaracij in konvencij, posebej še za zvečanje praktične vrednosti deklaracije o načelih mednarodnega prava, ki zadevajo prijateljske odnose in sodelovanje med državami v skladu z ustanovno listino Združenih narodov (sprejeta na 25. zasedanju generalne skupščine in popularno imenovana deklaracija načel miroljubnega sožitja). Prvi del evropske konference, ko so nastopili zunanji ministri in so udeleženci nekako formalno sprejeli temelje, ki so jih na dolgotrajnih in vsestranskih pripravah izdelali veleposlaniki evropskih držav in Kanade ter ZDA, je ohranil nekatera bistvena nasprqfla in različna razumevanja evropske varnosti, vendar je tudi v splošnem pregledu nastopov mogoče ugotoviti, da so se vsi trudili, da bi stališča svojih držav približali geslu, ki je konferenco opredelilo kot »zgodovinsko« in jo tako v bistvenem razpoznavnem znamenju ločilo od dosedanjih evropskih zborovanj in pogajanj: če naj bi bila konferenca skupna zadeva vseh prizadetih suverenih in neodvisnih državna podlagi polne enakopravnosti, potem gre za zgodovinsko utemeljeno pravico, ki ji v okviru sodobnega mednarodnega prava nihče več ne odreka teoretične veljave, Evropa pa naj bi ji dala tudi praktično spodbudo. Glede na to torej, da so se tudi velike sile — velja za Sovjetsko zvezo, za ZDA in v malo drugačni obliki tudi za Francijo, ki je nastopala v imenu prihodnje politično združene Evrope, prilagodile geslu, ki je ustrezal neuvrščenim in nevtralnim državam, bi zgolj s pregledovanjem formalnih soglasij ne spoznali globine raznovrstnih razlag in koristi. Te so skrite med vrsticami v govorih. deloma so se izrazile v dogodkih ob konferenci, najjasneje pa so se pokazale v pripravah. Z drugimi besedami, evropske države so se zavedle nujnosti dogovornega urejanja spornih zadev, morda celo skupnega nastopanja v pomenu svetovnega pomirjenja, toda to ne pomeni, da je koncept prihodnje varne in sodelujoče Evrope dobil kaj več kot načelno in okvirno soglasje. Zdi se, da česa večjega v tej fazi tudi ni bilo pričakovati, če velja ugotovitev na začetku, da so postali mednarodni odnosi bolj demokratični — z njimi tudi načini pogajanj — in če upoštevamo nekatere politične stalnice. Idejno in vojaško soočenje med ZDA in Sovjetsko zvezo ni prenehalo zaradi Evrope (čeprav tudi z njeno pomočjo), poleg tega ni prenehalo v celoti, ampak je prej spremenilo svojo naravo glede na najhujšo nevarnost — jedrski spopad. Politična sistema se torej nista v ničemer odrekla svojih idejnih razpoznavnih znamenj, tudi nista zanikala pomena, ki ju ima »notranja kohezija« (v blokih). Tudi vojaški zvezi nista prenehali obstajati, spremenil se je le način soočanja. Odločila sta se za nov pristop k reševanju spornih zadev, določila sta morda nov postopek, ki naj bi šele z ugodno kombinacijo različnih prvin nekoč v prihodnosti razkrojil bloke. Idejna ločnica torej ni dotaknjena, v procesu nastajanja novih pravil so jo le preskočili. Če velja vse to, potem evropska konferenca, ki je v malem prav tako reševala vprašanja idejnega soočanja, ni mogla storiti nič več, kot sta se lahko dogovorili obe veliki sili. Nobeno večje popuščanje torej ni bilo mogoče v mikrosferi in tako so se v okviru vprašanja kroženja ljudi in idej strnila vsa idejna nasprotja. Kompromisne rešitve tega spornega vprašanja so pokazale spretnost diplomatskega prilagajanja, odstopanja od nepomembnih podrobnosti, ves čas pa ni bilo niti ene možnosti, da bi se sporazumeli glede vsebine tega kroženja, ki bi podrla idejno ločnico. Ocene uspehov helsinške konference so primerne za začetne načelne poglede na snov evropske varnosti v celoti. Gredo od najbolj skeptičnih (npr. New York Times: o pravih vprašanjih evropske varnosti bodo razpravljali drugje, konferenca pa bo rabila le kot pozlačen papir za paket popuščanja, ki ga bosta ali pa ne bosta veliki sili namenili prihodnjim rodovom) prek zmernih in previdnih (Monde: že to je napredek, da je politična konferenca zamenjala grožnje med dvema vojaškima skupinama) do zelo optimističnih (večina tiska socialističnih držav). Evropski odnosi se vsekakor niso nepričakovano spremenili; številne formalne vnaprejšnje priprave so bile potrebne, da se je sploh lahko začela.2 Odstranitev spornih zadev 1 Kratek pregled nastajanja evropske konference o varnosti in sodelovanju: marca 1969 so države Varšavskega sporazuma objavile »budipeštanski poziv« vsem evropskim državam, naj sodelujejo pri sklicanju evropskega posvetovanja, septembra 1971 so štiri velike sile podpisale sporazum o Berlinu, kar je zveza NATO zahtevala kot pogoj za sklicanje evropske konference, maja 1972 so na sestanku na vrhu med ZDA in Sovjetsko zvezo pozdravili idejo o konferenci, priprave nanjo pa naj bi se začele takoj po podpisu sklepnega protokola k četvernemu sporazumu o Berlinu, je pripisati spremenjenemu postopku evropskega Vzhoda in Zahoda v enaki meri. S tem spremenjenim stališčem pa sta hkrati oba idejna svetova pripravila tudi teren za popuščanje napetosti na drugih področjih. Sprejem dveh nemških držav v svetovno organizacijo potem, ko sta uredili vzajemne odnose na temeljih strpnosti in vzajemnega priznavanja resničnosti, je bil hkrati prispevek k univerzalnosti Združenih narodov. Evropska varnost tako tudi ni mogla ostati omejena zgolj na politično deklarativnost in priznanje nedotakljivosti povojnih meja, ampak je morala prinesti v razpravo tudi vojaške prvine in zelo žgoča vprašanja zaprtih ekonomskih grupacij.3 Čeprav v obeh pogledih evropska konferenca še ni dosegla kakega posebnega napredka, je vendarle pomembno, da so jih načele države, ki segajo prek blokovske miselnosti. Dobesedna analiza govorov zunanjih ministrov bi dala precej pisano podobo: veliko napihnjene retorike je bilo v njih, navkrižnega in neizmernega trošenja poklonov, usodnega upanja v zmago Dobrega in Razumnega, tarnanja zaradi ran, ki so si jih evropske države prizadejale v preteklosti. Toda zdi se, da je vse to sodilo k enkratnemu dogodku in hkrati potrdilo napovedi, da ministrski sestanek ne bo dal nič več, kot so se dogovorili na pripravah. Konferenca se je poleg tega šele začela in naj bi po napovedi nekaterih prerasla v stalno ustanovo vzdrževanja evropskega miru in mirnega reševanja sporov. Pravnih možnosti za tak razvoj je dovolj — tudi po ustanovni listini Združenih narodov — hkrati pa bi bil izdelani postopek mirnega reševanja sporov prispevek k razvoju mednarodnega prava in bi zapolnil praznino, ki je ostala v ustanovni listini, ko so prepovedali uporabo sile, ne da bi hkrati predvideli postopek obveznega poskusa doseči spravo s pogajanji (prek posredništva za to določenih ustanov, arbitraž itn.). Tako izpopolnjevanje ne bi v ničemer zmanjšalo vloge Združenih narodov, ki ostajajo po definiciji osrednji organ za zavarovanje miru in zagotavljanje varnosti. O splošni spremembi ozračja ne bi bilo mogoče dvomiti;4 prav ta sprememba je bila celo najbolj otipljiv uspeh konference. O obliki torej ni nesporazumov, kar zadeva vsebino, pa bi bilo različne pristope mogoče shematično opredeliti takole: 1. Varnost Evrope je zadeva popuščanja napetosti med dvema blokoma. septembra 1972 so med obiskom svetovalca Kissingerja v Moskvi določili datum začetka pripravljalnih pogovorov za evropsko konferenco, 8. junija 1973 so se priprave uspešno končale na ravni veleposlanikov 32 držav. 1 Jugoslavija je za helsinško konferenco pripravila tudi zaokrožen pregled stališč o sodelovanju v Evropi na gospodarskem področju. V njem se je zavzela za izmenjavo znanstvenih in tehnoloških izkustev, za sodelovanje v načrtih z velikimi investicijskimi vlaganji, poleg tega pa je opozorila na vprašanje gibanja delovne sile. Migracijski tokovi so namreč v Evropi že dobili tak obseg, da je o njih nujno celinsko dogovarjanje, to pa v enaki meri velja tudi za koncipiranje zaščite človekovega okolja. 4 Finski zunanji minister Karjalainen je v sklepni besedi na konferenci dejal: »Ozračje na tem sestanku je nedvoumen dokaz, da se umikajo grenki spomini iz preteklosti in da Evropa lahko gleda na prihodnost z novim upanjem.« 2. Varnost celine je zadeva vseh evropskih držav. 3. Varnost Evrope je odvisna predvsem od evropskih držav, toda povezana je tesno z vsemi drugimi žgočimi političnimi temami v svetu, ne samo v sporazumu navznoter, ampak tudi navzven. Prva ideja pomeni, da so zunanje oblike evropske varnosti institucionalne in vsebujejo a) vame, nedotakljive meje, b) nadzorovano prepustnost meja — raven te prepustnosti se določa v stikih med ustanovami, organizacijami, c) razorožitvena pogajanja, ki naj sankcionirajo varnost meja in zato po naravi stvari zadevajo dve vojaški skupini in velike sile. Drugo prepričanje sodi, naj bi si velike in majhne evropske države prizadevale »podreti zidove« in »graditi mostove« na vseh področjih. Stiki med ljudmi in izmenjava idej naj pri tem odigrajo vlogo veznega tkiva in dajo vsebino deklarativnemu strinjanju. Po tretji ideji si Evropa lahko zagotovi trajno varnost tako, da se aktivneje vključi v reševanje velikih dilem tretjega sveta, odstrani napetosti na gospodarskem področju in tudi krizo na Bližnjem vzhodu razume kot del celote evropskega trajnega miru. Stiki ne bi smeli poznati umetnih meja in načela iz deklaracije v miroljubnem sožitju naj bi postala del vedenja med državami. Politični vidiki bi morali voditi tudi k vojaškim prvinam, ali vojaške prvine varnosti bi morale sestavljati nedeljivo celoto s političnimi, o kateri bi se dogovarjali vsi prizadeti. Najbrž bi bilo mogoče za vsako izmed teh tez najti ustrezna opravičila in pomembne dokaze. Konferenca je v postopku nastajanja vpeljala »novo ravnotežje modrosti in previdnosti« (generalni sekretar Waldheim) in uporabila očitno pripravljenost obeh velikih sil na popuščanje, pri čemer so politične prvine v analizi moči že zamenjale vojaške. Berlinsko vprašanje, odnosi med dvema nemškima državama, poljskonemške meje, to so bila v resnici evropska vprašanja, toda hkrati so dala povod za hladno vojno, ki je dobila svetovni pomen in se je prav zunaj Evrope spremenila v vročo voino (korejska, vietnamska). Popuščanje med ZDA in Sovjetsko zvezo je tako postajalo integralni del evropske konference o varnosti, ki je s tem — hote ali ne — obdržala pretežno znamenje blokovskega popuščanja. Blokovski pogledi na zmanjšanje čet v osrednji Evropi so navsezadnje tudi postali del prizadevanj za oblikovanje evropske varnosti in obrazca o sodelovanju, ko so zahodne države vezale strinjanje o nadaljevanju konference z začetkom pogajanj. Evropa je začela obdobje nadzorovanega, uravnoteženega popuščanja med velikima silama in njihovima političnima in vojaškima skupinama, težišča soočanja pa so se preselila drugam ali dobila drugačen poudarek. Če izvzamemo vprašanje nastopa Alžirije in Tunizije na konferenci (nasprotovale so mu vzhodne in zahodne države, vsaka iz svojih posebnih pobud),5 potem je bilo najbolj sporno vprašanje »pro- 5 Tudi v tem primeru seveda ni Slo zgolj za obrobno formalno vprašanje. Nekateri celo sodjo, da je zaostritev ob koncu konference pri vprašanju sodelovanja stega kroženja ljudi in idej<, ki je poseglo v bistvo političnih opredelitev.« Oba idejna svetova sta naklonjena takemu kroženju, le da se razlikujejo ideje o oblikah tega kroženja. Programski pomen je imel v tej zvezi govor Brežnjeva 21. decembra lani, ko se je zavzel za »široko izmenjavo na kulturnem področju, seveda če bo tako sodelovanje spoštovalo suverenost, zakone in navade vsake dežele in bo rabilo vzajemnemu duhovnemu bogatenju narodov, rasti zaupanja med njimi in krepitvi miru in dobrega sosedstva«.7 Prav to je po prvem delu konference kompromisna rešitev, vendar se zdi, da se bo na tem vprašanju še zaustavljalo hitrejše evropsko sodelovanje. Vsaj toliko različna stališča zadevajo načelno opredelitev Evrope navzven, do dežel v razvoju in do političnega pomena gibanja neuvrščenih, čeprav neposrednih soočenj o tem ni bilo. Zdi se, da je bilo bolj elegantno preskočiti neprijetna vprašanja, kot pa se o njih konkretneje izrekati. Ostalo je torej pri načelnem priznavanju, da je koristno širiti razpravo tudi na »svetovne teme«, toda konkretnejših ukrepov ni bilo.8 Jugoslavija, ki je bila vrs'o let prisiljena živeti v središču hladne vojne, je svoja stališča do evropske varnosti in sodelovanja oblikovala v skladu s širšimi idejami neuvrščene politike. S tem da je sodelovala pri vrsti zelo pomembnih evropskih pobud v šestdesetih letih (resolucija generalne skupščine Združenih narodov o dobrih sosedskih odnosih, pobuda o zborovanju evropskih parlamentov, memorandum jugoslovanske vlade o sodelovanju v Evropi), je praktično pripomogla k temu, da se je konferenca o evropski varnosti, ki je bila v začetku zamišljena kot blokovski ses'anek, vendarle bistveno spremenila. Jugoslovanska stališča so poudarila voljo jugoslovanskih narodov, da bi bila v novem sistemu varnosti dana jamstva vsem državam, da se ne bodo močnejši vmešavali v njihove notranje za- Alžirije in Tunizije ter Izraela bila dimna zavesa, za katero so se skrivala nasprotja med velkimi in vplivnimi silami (Dikič, NIN, 29. jul. 73). V pripravah na konferenco se je namreč izoblikovalo stališče, da je Sredozemlje v bistvenem povezano z varnostjo Evrope in je torej že vključeno v 1. točko dnevnega reda evropske konference, ki se nanaša na varnost, na načela odnosov med državami in na odstranjevanje napetosti, sporov in kriz v mednarodnih odnosih. Poleg tega so s priporočili nakazali možnost, da bi se neevropske sredozemske države pojavile s svojimi pogledi v drugi fazi konference v ženevi. • Kulturno sodelovanje in izmenjava informacij ter stiki med ljudmi so imeli na dnevnem redu posebno točko za vprašanjem varnosti in za ekonomskim sodelovanjem. ' Beograjska Politika (Bajalski) je te besede komentirala takole: v pripravah ni Sovjetska zveza naredila nobenih bistvenih odstopov, zavzela pa se je za povečanje stikov, pri čemer je jasno, da »se Sovjetska zveza ne bo nikoli strinjala s tem, da bi povečani pretok informacij prinesel v deželo buržoazne ideje, zahodne ideje o upravljanju, kritike sovjetskega političnega sistema ali kake druge poglede na marksizem in socializem«. • Zvezni sekretar za zunanje zadeve Minič je takole ocenil ta del helsinške konference: »Dosežen je bil napredek v stališčih do nerazvitih in neuvrščenih, toda to je še daleč od stališča, ki bi ga morala imeti skupina razvitih do velike večine sveta, ki trpi pomanjkanje.« deve, prav tako jamstva suverenosti in ozemeljske celovitosti. Konferenca v Helsinkih naj bi bila torej začetek procesa evropskega združevanja, ko bi poiskali in opredelili skupne interese to pa naj bi omogočilo nadaljnji pozitivni razvoj evropskih odnosov. Priznanje ozemeljskega status quo po tej logiki ne more pomeniti tudi političnega status quo, ali drugače, priznanje povojne resničnosti v Evropi ne more hkrati fiksirati blokovske razdelitve in ovirati sodelovanja med evropskimi državami in narodi. Uspeh prvega dela konference je torej relativno viden, čeprav se ni zgodilo nič presenetljivega in takega, kar bi spremenilo že poprej sprejeta stališča. Platforma udeležencev konference za nadaljevanje pogajanj je vključila vsa tista pozitivna načela iz mednarodnih odnosov, ki bi lahko okrepila miroljubna prizadevanja, od temeljnih načel iz ustanovne listine Združenih narodov do načel miroljubnega sožitja in aktivnega sodelovanja. Strinjanje na tako široki podlagi načel je seveda laže doseči kot v praktičnih spornih zadevah, toda za začetek procesa evropskega popuščanja je taka formalna opredelitev pravic in dolžnosti velikega pomena. Tit Doberšek Neuvrščenost v spremenjenem svetu Četrta konferenca šefov držav in vlad neuvrščenih držav, ki bo od 28. avgusta do 8. septembra v Alžiru, bo po svoji politični teži nedvomno eden izmed najbolj pomembnih mednarodnih dogodkov tega leta. Cela vrsta dejstev govori v prid tej trditvi. Najpoprej je to številčna udeležba na konferenci, ki bo največja v dvanajstletni zgodovini neuvrščenega gibanja. Nato naj navedemo spremenjene razmere v sodobnem svetu, ki jih označuje popuščanje napetosti in dogovarjanje med velikimi silami. In ne nazadnje velja omeniti spremenjene razmere znotraj samih neuvrščenih držav, ki jih karakteri-zirajo čedalje odločnejše težnje po gospodarski osamosvojitvi in po pravičnejši vključitvi v svetovne razvojne tokove. Število udeležencev na konferenci seveda ni nujno samo po sebi odraz neke kvalitete, je pa zgovoren kazalec svetovnega razpoloženja do ideje neuvrščenosti. Prav tako ni mogoče zanikati dejstva, da geografska razsežnost neuvrščenega gibanja širi manevrski prostor delovanja in mu daje večje možnosti za stalno navzočnost pri obravnavanju vse večjega števila problemov, ki pestijo sodobni svet. Dejstvo je, da je neuvrščena skupnost, navzlic zunanji skepsi, ki je spremljala njeno nastajanje in razvoj, iz leta v leto številčno naraščala, s tem pa tudi širila platformo svojega delovanja. Na prvi, beograjski konferenci neuvrščenih držav, od 1. do 6. septembra leta 1961, so bili navzoči voditelji 25 držav, iz treh držav pa so prišli opazovalci. Druge konference od 5. do 10. oktobra leta 1964 v Kairu so se udeležili kot polnopravni člani ali kot opazovalci zastopniki 57 držav. Na tretji konferenci od 8. do 10. septembra leta 1970 v Lusaki je bilo navzočih že 63 držav. Na letošnji četrti konferenci v Alžiru pa pričakujejo predstavnike iz več kot 70 neuvrščenih držav. Svojo udeležbo na četrti konferenci v Alžiru so potrdili že številni državniki. Pričakujejo celo vrsto držav, ki so v preteklosti stale nekako ob strani neuvrščenega gibanja, zadnji čas pa so začele izražati željo, da bi se vanj čimbolj aktivno vključile. To je v prvi vrsti primer latinskoameriških držav ter nekaterih azijskih. V tem pogledu je napovedoval občutne premike že lanski sestanek zunanjih ministrov neuvrščenih držav v gvajanskem glavnem mestu George-townu. Latinskoameriške države bodo v Alžiru zastopane skoraj v celoti, bodisi v vlogi polnopravnih članic, bodisi v vlogi opazovalk. Mnoge države so svoj status opazovalk od lusaške konference do danes že spremenile v status polnopravnih članic — tako Čile, Barbados, Bolivija, Kolumbija, Mehika, Peru, Urugvaj, Venezuela in Argentina. Povsem možno je, da bo latinskoameriška navzočnost vtisnila svoj pečat vsebinskemu delu konference, podobno kot je Azija vtisnila svoj pečat začetkom neuvrščenega gibanja, Afrika pa njegovemu delovanju v minulih letih. Ta latinskoameriški pečat je bilo opaziti že na georgetovvnskem ministrskem sestanku. Razen latinskoameriških držav se v Alžiru na novo pojavljajo še številne druge, kot Burma, Dahomej, Kambodža, Malavi, Malgaška republika in Saudska Arabija, ki so bile v Lusaki odsotne, ter Bah-rein, Južni Vietnam (začasna revolucionarna vlada), Mavricij, Združeni arabski emirati, Avstralija in Nova Zelandija (kot opazovalki), ki so se neuvrščenemu gibanju priključili šele v zadnjem času. Tako bi, če že omenjamo latinskoameriški akcent, ki se utegne občutili na alžirski konferenci, morali omeniti še daljnoazijskega, ki zna imeti v Alžiru prav tako svoj odmev. V Alžiru bodo navzoči predstavniki treh indokitajskih držav, ki so še vedno eno izmed najbolj nevarnih svetovnih kriznih žarišč, Laosa, Kambodže (kraljevske vlade nacionalne enotnosti princa Sihanuka) in Južnega Vietnama (začasne revolucionarne vlade). S statusom polnopravne članice bo prišla tudi Severna Koreja, ki v določeni meri odraža kitajsko-sovjet-sko, deloma pa tudi japonsko in ameriško razporejanje silnic na tem področju Azije. S statusom opazovalk se bosta udeležili alžirske konference Avstralija in Nova Zelandija, koder novi laburistični vladi napovedujeta pomembne politične premike tako v notranjem razvoju, kot v zunanjem, tihomorskem okviru. Ves ta bežni pregled udeležbe na alžirski konferenci se zdi potreben zategadelj, da bi laže dojeli vsebinsko raznolikost delovanja neuvrščenega gibanja. Načrt dnevnega reda konference je zelo obširen in zajema vse vidike političnih in ekonomskih vprašanj, ki se odpirajo pred neuvrščenimi državami. Tako predvidevajo razpravo o učinkovitejšem boju proti južnoafriški politiki rasnega razlikovanja, o boju proti rasizmu na vseh celinah, o pomoči narodnoosvobodilnim gibanjem in o neokolonializmu. V načrtu dnevnega reda so še zlasti poudarjena gospodarska vprašanja. Med drugim pričakujejo razpravo o ogrožanju naravnih bogastev suverenih držav zaradi delovanja multinacionalnih družb. Predvidevajo tudi, da bodo v Alžiru sprejeli skupna stališča do odnosov z industrijskimi državami, pa do tako imenovane »Nixonove runde«, do ureditve tarifnih vprašanj in do reforme svetovnega monetarnega sistema. V začetku julija je imel stalni odbor šestnajsterice neuvrščenih držav (v njem so Alžirija, Burundi, Egipt, Etiopija, Gvajana, Indija, Indonezija, Irak, Malezija, Maroko, Senegalija, Sri Lanka, Sudan, Tanzanija, Zambija in Jugoslavija) serijo sestankov na sedežu svetovne organizacije v New Yorku in je na koncu pripravil osnutek obrazložitve (»delovni papir«) za predvideni dnevni red četrte konference šefov držav in vlad v Alžiru. Ta delovni dokument vsebuje vsa osnovna politična vprašanja in skupne akcije neuvrščenih držav za krepitev svetovnega miru in varnosti. Gre torej za nekakšno vsebinsko opredelitev alžirske konference. Dokument vsebuje naslednja najpomembnejša vprašanja: — krepitev novih tokov v mednarodnih odnosih, napori za popuščanje mednarodne napetosti, demokratizacija mednarodnih odnosov in univerzalna uveljavitev načel miroljubne koeksistence; — skupni ukrepi in usklajeni napori za odstranitev agresije, tuje okupacije in groženj za neodvisnost in varnost neuvrščenih držav, vključno z vsemi oblikami vmešavanja in podjarmljenja; — krepitev naporov za boj proti kolonializmu, neokolonializmu, apartheidu, rasnemu razlikovanju in zagotovitev učinkovitejše podpore narodnoosvobodilnim gibanjem; — krepitev mednarodne varnosti, ustvarjanje področij miru in krepitev prizadevanj za splošno in popolno razorožitev; — ukrepi za odstranitev groženj permanentni suverenosti držav nad njihovimi naravnimi bogastvi, upoštevajoč nevarnost delovanja nadnacionalnih korporacij; — usklajevanje stališč do prihodnje konference o pomorskem pravu; — nudenje pomoči narodom in državam, ki so žrtve agresije, kolonializma in tuje okupacije; — krepitev vloge in učinkovitosti združenih narodov s širjenjem sodelovanja in solidarnosti med neuvrščenimi državami in usklajevanje njihove dejavnosti v združenih narodih. V okviru poglavja o gospodarskih vprašanjih in mednarodnih akcijah za pospešitev gospodarskega in družbenega razvoja neuvrščenih držav pa je stalni odbor šestnajsterice pripravil za alžirsko konferenco naslednja pomembnejša vprašanja: — položaj mednarodnih gospodarskih odnosov in poslabšanje gospodarskega položaja dežel v razvoju, obveznosti razvitih držav v mednarodnih akcijah za razvoj; — dveletna ocena uresničevanja mednarodne strategije za razvoj in potreba po hitrem razreševanju problemov, ki se pojavljajo kot rezultat tekočega razvoja v mednarodnih gospodarskih odnosih, vključno z multilateralnimi trgovinskimi razgovori in z reformo mednarodnega monetarnega sistema; — podvzete akcije na podlagi deklaracije o neuvrščanju in gospodarskem napredku iz Lusake in na osnovi akcijskega programa iz Georgetowna za gospodarsko sodelovanje med neuvrščenimi državami; — posebni ukrepi, ki se nanašajo na najmanj razvite države, vključno s tistimi državami v razvoju, ki nimajo izhoda na morje; — nadaljnja skupna dejavnost neuvrščenih držav v zvezi z gospodarskimi vprašanji, o katerih razpravljajo v združenih narodih in v drugih mednarodnih forumih; — ukrepi za nadaljnje sodelovanje in usklajevanje med neuvrščenimi državami na področju izobraževanja, kulture, znanosti, informacij in drugih dejavnosti. Iz delovnega dokumenta newyorškega sestanka šestnajstčlan-skega stalnega odbora neuvrščenih držav smo izluščili samo nekaj vprašanj, o katerih bo razpravljala alžirska vrhunska konferenca. Sama vrhunska konferenca bo nedvomno odprla še vrsto drugih vprašanj, tako glede minule dejavnosti neuvrščenega gibanja kot glede prihodnjih skupnih akcij. Obsežen dnevni red napoveduje, da bo neuvrščena skupnost bolj jasno kot doslej opredelila svoje mesto in naloge v spremenjenih razmerah sodobnega sveta. Na tem področju bo potrebno konkretizirati vrsto obveznosti, ki jih je zastavila že tretja konferenca šefov držav in vlad neuvrščenih držav leta 1970 v Lusaki, še jasneje pa definirala ministrska konferenca lani avgusta v Georgetovvnu. Prve konkretne cilje za dejavnost neuvrščenih držav sta postavili že prva, beograjska konferenca leta 1961 in druga, kairska, leta 1964: krepiti temelje neodvisnosti, svobode in pravice; krepiti temelje miru in svetovne varnosti z ustvarjanjem enotnosti in sodelovanja med člani velike družine človeštva; doseči gospodarsko neodvisnost držav v razvoju; doseči popolno osvoboditev področij, ki so še pod kolonialno nadoblastjo, obenem pa si prizadevati za uničenje imperializma, kolonializma, rasnega razlikovanja, zatiranja in izkoriščanja v vseh oblikah; krepiti gibanje neuvrščenih v OZN. Ti cilji ostanejo slej ko prej nespremenjeni in tudi deklaracija o miru, neodvisnosti, razvoju, sodelovanju in demokraciji mednarodnih odnosov s tretje konference v Lusaki jih opredeljuje na podoben način: stremeti k miru v svetu in k miroljubnemu sožitju s krepitvijo vloge neuvrščenih držav v okviru OZN, tako da bi postale učinkovitejša prepreka vsem oblikam agresivne akcije in grožnje s silo ali uporabe sile proti svobodi, neodvisnosti, suverenosti in teritorialni celovitosti katerekoli države; reševanje sporov po miroljubni poti; prenehanje tekme v oboroževanju, čemur naj bi sledila splošna razorožitev; boj proti kolonializmu in rasizmu, ki sta negacija enakosti in dostojanstva človeka; upiranje vojaškim zvezam in paktom velikih sil; nasprotovanje vzpostavljanju tujih vojaških oporišč in navzočnosti tujih čet na tleh drugih držav; univerzalnost in krepitev učinkovitosti OZN; boj za gospodarsko neodvisnost in medsebojno sodelovanje na temelju enakopravnosti in vzajemne koristi. Lusaška konferenca je izrazito poudarila vitalnost in trajno vrednost neuvrščene politike. Ta politika se je, kot omenja lusaška deklaracija, pojavila kot rezultat odločenosti novih neodvisnih držav, da ohranijo svojo nacionalno neodvisnost in zakonite pravice svojih narodov, z leti pa je nato prerasla v široko mednarodno gibanje, ki je premagalo rasne, regionalne in druge meje. Že samo dejstvo, da se je neuvrščena politika navkljub občasnim nihanjem in zastojem ohranila, še več, da je razširila krog svojega delovanja in ga v nekaterih primerih celo prerasla (z vcepljanjem svojih idej v prostor uvrščenih držav) je dokaz njene vitalnosti; ta vitalnost pa se kaže v nenehnem prilagajanju novim razmeram, ki vladajo v mednarodnih odnosih in ki terjajo živo, nepretrgano, kontinuirano dejavnost neuvrščenih držav. Kontinuiteta delovanja je v sami naravi neuvrščenega gibanja. Ne smemo namreč pozabiti, da so za neuvrščeno gibanje značilni trije vidiki dejavnosti. Prvič deluje neuvrščenost že z močjo svojih načel, kot pojem, kot del zavestnega naprednega gibanja. Drugi vidik so posamična prizadevanja članic, pa tudi regionalni nastopi zoper določen negativni pojav. Tretji vidik pa so skupne akcije neuvrščenih držav. Vsi trije vidiki delovanja neuvrščenega gibanja se med sabo ne izključujejo, ampak dopolnjujejo. Zato moramo tedaj, ko govorimo o kontinuiteti neuvrščenega gibanja, upoštevati celovito dejavnost vseh njenih članic, bodisi glede njihovega medsebojnega sodelovanja na različnih področjih, bodisi glede nastopanja v OZN in drugih mednarodnih forumih, bodisi glede državniških srečanj, potovanj in naposled glede skupinskih konferenc. Potemtakem alžirska vrhunska konferenca ne more biti sama sebi namen, ampak je rezultat širše, vsebinske (ne le formalne) kontinuitete neuvrščenega gibanja. Zato ne moremo mimo vseh tistih dejavnikov, ki so narekovali potrebo po njenem sklicanju v zdajšnjem trenutku mednarodnega dogajanja. Neposredno po lusaški konferenci leta 1970 je bilo nekaj časa občutiti nekoliko slabotnejšo dejavnost neuvrščenih držav. V tem času je namreč prišlo do močnejšega pritiska imperialističnih sil, zato so se nekatere neuvrščene države nekako zaprle vase, se odpovedale širšemu angažiranju v svetovnih problemih. Novi politični trend, ki je začel prevladovati v mednarodnih odnosih, je ustvarjal v krogu neuvrščenih držav določeno pasivizacijo. Pri tem je mišljeno popuščanje napetosti med velikimi silami, dogovarjanje in sporazumevanje — ob deklariranju duha miroljubne koeksistence. V krog neuvrščenih so začeli prodirati glasovi, da je v tako spremenjenih mednarodnih razmerah njihova vloga zmanjšana, ker jim je odvzeta možnost, in da je čas sicer potrdil upravičenost njihovega poprejšnjega delovanja, da pa so svojo nalogo opravili. Dejansko pa poslanstvo neuvrščenih dežel nikakor ni bilo končano, ampak je zgolj napredovalo v novo kvaliteto. Za prvo obdobje delovanja neuvrščene skupnosti je bilo namreč značilno odločno nastopanje proti vsem vidikom hladne vojne, ki je v tistem času nevarno ogrožala mir in varnost človeštva. Tako so na prvi, beograjski konferenci leta 1961 zahtevale udeleženke od voditeljev dveh velesil, Kennedyja in Hruščeva, naj se čimprej osebno sestaneta in se pogovorita o mirni rešitvi sporov in vzpostavitvi miru. Udeleženke so pozvale velike sile, predvsem ZDA in Sovjetsko zvezo, naj se odpovedo oboroževalni tekmi in se začno pogajati na temelju načel OZN, kar bi pripeljalo svet do popolne razorožitve in trajnega miru. Prav v času po lusaški konferenci je bil svet naposled priča določeni realizaciji zahtev beograjske konference. Vendar pa je pri tem šlo, to je bilo moč kmalu opaziti, bolj za navidezno realizacijo, ne pa toliko za vsebinsko. Zato je bilo nujno poudariti, da je ravno v procesu popuščanja napetosti in dogovarjanja med velikimi silami potrebna še večja dejavnost neuvrščenih držav, da se veliki ne bi sporazumevali na račun majhnih in srednjih držav. Za leto 1972 je značilna intenzivnejša dejavnost neuvrščene skupnosti. V tem letu sta bila dva posvetovalna sestanka, od ka'erih je še posebno pomembna konferenca zunanjih ministrov neuvrščenih držav v gvajanskem glavnem mestu Georgetownu avgusta lani. To konferenco so mnogi označili za pomemben mejnik v nadaljnji dejavnosti neuvrščenega gibanja, tako glede samega poteka kot glede nalog, ki jih je zastavila. Prav na tej, georgetownski konferenci je bila tudi sprejeta odločitev o sklicanju nove, četrte vrhunske konference neuvrščenih držav v Alžiru. Priprave na georgetownsko konferenco so potekale ob ugotavljanju, da je svet v prelomnem obdobju splošnega popuščanja napetosti in dogovarjanja, ki pa vendarle še vedno zrcali vso grobost obstoječih mednarodnih struktur, navzlic vsemu deklariranju načel koeksistence. Georgetown naj bi soglasno ocenil novo nastale razmere in v njih začrtal konkretno vlogo neuvrščenih držav: politika neuvrščenosti naj bi bila kar se da navzoča v tem obdobju pogajanj, tako da bi se uveljavila kot akcijska sila. Pri tem je treba omeniti, da so bile nekatere neuvrščene države — zlasti še afriške — rezervirane glede dajanja prevelike podpore procesu popuščanja napetosti, češ da ni univerzalen in da zajema pretežno le razviti del človeštva. Mi smo ta proces podprli kot znamenje pozitivnih premikov v mednarodnih odnosih, strinjali pa smo se, da mora postati celovitejši in nakazati pot k splošni demokratizaciji mednarodnih odnosov, ne pa — kot je obstajala nevarnost — k stabilizaciji neenakopravnosti in razbitosti sveta. To je bila tudi prva izmed petih tem, ki jih je obravnavala georgetownska ministrska konferenca: popuščanje napetosti in demokratizacija mednarodnih odnosov ter vloga neuvrščenih držav v tem procesu. Naslednje teme so bile dekolonizacija, problemi ekonomskega razvoja, agresije in posamične krize (Vietnam, Indokina, Bližnji vzhod itd.), univerzalna varnost, razorožitev, cone miru. Že pred konferenco je pripravljalni odbor sklenil, da na njej ne bo takšnih splošnih razprav, kot so običajne v OZN, ampak da bi sprejeti predlogi že vsebovali načrte akcij. Bolj radikalno kot prej se je uveljavila torej težnja po čim večji konkretizaciji — »več akcije, manj besed«. Konferenca naj bi obravnavala celo vrsto konkretnih predlogov, od vprašanja institucionalizacije neuvrščene skupnosti, organiziranja nove vrhunske konference, konkretnih dogovorov glede medsebojne trgovinske menjave in gospodarskega sodelovanja med neuvrščenimi državami, pa do sprejetja Južnega Vietnama (začasne revolucionarne vlade), Bangladeša, Kambodže (Sihanukove vlade) in drugih, novo nastalih držav (Bahrein, Združeni arabski emirati) v neuvrščeno skupnost. Za samo konferenco je že pred začetkom obstajalo živo zanimanje. Udeležba je bila rekordna: 59 polnopravnih članic, 12 opazovalk in predstavniki sedmih osvobodilnih gibanj (med njimi prvič tudi vodja palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat, ki si je prizadeval pridobiti za svoje gibanje status opazovalca v neuvrščeni skupnosti). V Georgetown sta prišla celo Mehika in Burma, ki ju ni bilo na dveh poprejšnjih vrhunskih konferencah neuvrščenih držav. Že na začetku ministrske konference so sprejeli v neuvrščeno skupnost tri nove države, Bahrein, Oman in Združene arabske emirate, na koncu pa, po daljši razpravi, ki je povzročila določeno polarizacijo znotraj neuvrščene skupnosti, še vlado nacionalne enotnosti Kambodže in začasno revolucionarno vlado Južnega Vietnama. Za georgetownsko konferenco so nedvomno najpomembnejši trije sklepi.. Prvič, soglasje o sklicanju nove vrhunske konference neuvrščenih držav leta 1973 v Alžiru (kandidiral je tudi Cejlon, sedanja Sri Lanka, s svojim glavnim mestom Colombom, vendar so afriške države podprle kandidaturo Alžira, ki je bila naposled sprejeta s splošnim soglasjem, tudi s strani Cejlona). Drugič, sprejetje začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama za polnopravno članico in odločitev, da zastopa Kambodžo (njeno mesto je bilo v Lu-saki prazno, ker se konferenca ni mogla zediniti, ali naj jo zastopa Lon Nol ali Sihanuk) vlada nacionalne enotnosti princa Sihanuka. In tretjič, priporočilo vrhunski konferenci v Alžiru, da izvoli stalni odbor sedmih, ki bi se po načelu rotacije in regionalne zastopanosti ukvarjal v vmesnem obdobju med ministrskimi in vrhunskimi konferencami z dejavnostjo neuvrščenih ter usklajeval pomembnejša stališča in politične poteze. Prvi sklep se je, kot rečeno, končal s soglasnim dogovorom. Drugi sklep pa je povzročil odhod treh azijskih držav, Indonezije, Laosa in Malezije, ki so menile, da o teh vprašanjih (sprejetja ZRV Južnega Vietnama in Sihanukove vlade) lahko razpravlja le vrhunska konferenca. Vendar pa so predstavniki teh treh držav ob odhodu s konference poudarili, da se ne odpovedujejo dejavnosti neuvrščenih in da bodo še naprej sodelovale v vseh naslednjih prizadevanjih neuvrščene skupnosti. Šlo je torej bolj za potezo načelne narave, ne vsebinske. Nekateri opazovalci pa so jo označili kot »razpoko na desni« v neuvrščenem gibanju, ki da se je izrazito radikaliziralo oziroma preusmerilo v levo. Seveda ni moč govoriti o kakšni globalni, vsebinski preusmeritvi neuvrščene politike, saj je njeno bistvo ravno v univerzalnosti načel in delovanja; moč pa je govoriti o določeni progresivni in akcijsko udarnejši usmeritvi. To potrjuje sprejem obeh vlad z indokitajskega bojišča, pa dveh latinskoameriških vlad, ki sta nacionalizirali tuje monopole (Čile in Peru), razprava o skupnih načelih in pogojih, pod katerimi naj bi nerazvite države uvažale tuji kapital, predlog o združevanju dežel proizvajalk določenih surovin v asociacije, ki bi nastopale v imenu vseh na svetovnem tržišču, tako da bi se uprle monopolom in izsiljevanjem velikih industrijskih držav, in podobno. Ne nazadnje je treba omeniti povečano pripravljenost neuvrščenih držav, da z lastnimi ukrepi vplivajo na hitrejši razvoj mednarodnih odnosov v času, ko se pojavljajo drugače razporejeni centri moči (poleg SZ in ZDA še Kitajska, ki je s sprejemom v OZN dejavno posegla v mednarodno dogajanje, s težnjo, da se uveljavi kot tretja sila, medtem ko je še v Kairu 1964 izražala željo po udeležbi v neuvrščeni skupnosti; deloma pa tudi Japonska in povečana deveterna Evropa, za zdaj bolj gospodarski kot politični sili — za razliko od Kitajske, za katero velja bfžkone nasprotna definicija). Prav tako so v Georgetownu poudarili potrebo po bolj neposredni — ne le politični in moralni — pomoči neuvrščenih držav osvobodilnim gibanjem v preostalih kolonijah (mišljena je materialna in vojaška pomoč). Navzočnost sedmih osvobodilnih gibanj in pa vlad z indokitajskega bojišča je nedvomno vplivala na radikalnejšo opredelitev neuvrščene skupnosti do odkritih ali prikritih (tako bi lahko označili »pozabljene« kolonialne vojne v Afriki) žarišč mednarodne napetosti. Poudariti pa je treba, da je ta opredelitev že v sami antiimperiali-stični in antihegemonistični naravi neuvrščenega gibanja; Georgetown je poprejšnjo deklarativno opredelitev samo še bolj konkretiziral. Gre torej za prizadevanje, da je neuvrščena skupnost ob vsaki priložnosti res živo navzoča na vsakem mestu ob vsakem času. Tretji sklep georgetownske konference zunanjih ministrov neuvrščenih držav, to je priporočilo alžirski konferenci glede določene institucionalizacije neuvrščene skupnosti, je rezultat teženj večjega števila članic, da bi kontinuiteti svoje dejavnosti dale trdnejšo organizacijsko oziroma »arhitektonsko« obliko. Pojavljalo se je več predlogov, zlasii s strani afriških držav, ki so se med drugim zavzemale za to, da bi imela neuvrščena skupnost v varnostnem svetu združenih narodov svojega stalnega predstavnika s pravico veta; po drugem predlogu naj bi neuvrščene države ustanovile svoj sekretariat (podobno kot ga ima organizacija afriške enotnosti), ki bi usmerjal dejavnost neuvrščenih držav, zlas'i še vsebinsko. To vlogo je po Iusaški konferenci pravzaprav že dobil stalni odbor šestnajstih neuvrščenih držav, ki so mu v Georgetownu tudi podaljšali mandat. Ta posvetovalni organ je imel v obdobju po Georgetownu več sestankov glede priprav na alžirsko konferenco. Konkretna organizacijska institucionalizacija je seveda v nasprotju s samo naravo neuvrščenega gibanja, saj je že beograjska konferenca leta 1961 izrecno poudarila, da »neuvrščene države ne želijo ustvariti novega bloka in ne morejo biti blok, ampak si iskreno želijo sodelovati s prav vsako vlado, ki si prizadeva prispevati k okrepitvi zaupanja in miru v svetu«. Spremenjene razmere v svetu pa so vendarle terjale določeno vsebinsko institucionalizacijo neuvrščenega gibanja. Prav zato je georgetownska konferenca priporočila sestanku šefov držav in vlad, naj odloča o ustanovitvi sedemčlanskega stalnega odbora neuvrščenih držav, ki bi ga na svojem vsakoletnem srečanju prvi teden v septembru, na sedežu OZN (tudi to vsakoletno sestajanje je eden od georgetownskih sklepov) volili zunanji ministri neuvrščenih držav. Stalni sestanki zunanjih ministrov neuvrščenih držav v New Yorku pa naj bi pomembno prispevali k dejavnosti združenih narodov in bogatili vsebino dela generalne skupščine. Ministrska konferenca je sprejela obsežen dokument, znan kot »Deklaracija iz Georgetowna«. Ta poudarja potrebo po posvetovanju med neuvrščenimi državami na raznih ravneh, o vseh vprašanjih, ki se tičejo neuvrščenih, vključno z dvostranskimi, regionalnimi in med-regionalnimi srečanji med članicami gibanja. Neuvrščeni bodo pripravljeni na solidarnostne akcije vselej, ko bosta ogroženi neodvisnost in ozemeljska nedotakljivost katere izmed neuvrščenih držav. Deklaracija ugotavlja, da je delitev sveta na dvoje sprožila nastanek novih centrov moči in da je prišlo med velikimi silami do pogajanj in dogovarjanj, kar so navzoči sicer pozdravili, hkrati pa so za ta proces popuščanja in sporazumevanja zahtevali širše, univerzalne okvire, ob aktivnem sodelovanju neuvrščenih in drugih držav. Poudarili so tudi, da mora popuščanje spremljati razvoj mednarodnega sodelovanja, med drugim tudi na gospodarskem področju. Prav tako so v deklaraciji zajeti tudi nekateri gospodarski problemi: v njej je poudarjena pravica vseh dežel do naravnih bogastev in podpora prizadevanjem za oblikovanje novih odnosov v svetovnem gospodarstvu. Dosti obsežneje pa obravnava gospodarske probleme tako imenovani program akcij za mednarodno gospodarsko sodelovanje neuvrščenih držav. Že lusaška deklaracija je naložila neuvrščenim državam dolžnost, da se opirajo predvsem na lastne sile, georgetovvnski dokument pa je to še jasneje opredelil. Tu gre za konkretna priporočila, naj neuvrščene države v svojem nacionalnem planiranju posvetijo večjo pozornost zmanjšanju brezposelnosti, množične revščine, neenakosti v razdelitvi dohodka in ekonomske odvisnosti od razvitih držav; ekonomsko in socialno načrtovanje naj bi ne težijo zgolj h krepitvi in večji raznolikosti strukture proizvodnje, temveč tudi k ustvarjanju ustreznih sprememb v družbeni ureditvi; investicijske sklade naj bi razporedili tako, da bi omogočili kar največjo zaposlenost; popolna kontrola nad naravnimi bogastvi je pogoj za učinkovito gospodarsko sodelovanje med deželami v razvoju, zato je treba omogočiti trajno suverenost nad naravnimi viri. Konkretne naloge je georgetownska ministrska konferenca zastavila tudi na področju sodelovanja v trgovini, prometu in industrijskem razvoju: neuvrščene države naj nemudoma podvzamejo akcijo za ustanovitev ali okrepitev združenj proizvajalcev oziroma skupnih sporazumov za trgovanje s primarnim blagom (baker, boksit, čaj, juta, nafta, kakao, banane in drugo); organizirati je treba izmenjavo informacij o izvoznih 'proizvodih, ki so posebno važni za dežele v razvoju; spodbujajo naj ustanovljanje gospodarskih grupacij med deželami v razvoju; neuvrščene države morajo druga drugi nuditi pooblastila, da bi tako razširile medsebojno trgovino in odpravile nepravičen neugodni položaj, v katerega prihajajo zaradi konkurence z razvitimi državami na tržiščih drugih dežel v razvoju; neuvrščene države se morajo kolikor je le mogoče izogibati uvozu blaga iz razvitih držav, če takšno blago obstaja v deželah v razvoju; neuvrščene države morajo spodbujati sklepanje industrijskih pogodb med sabo; spodbujati morajo med sabo potovanja in turizem, prirejati trgovinske sejme in izmenjavati trgovinske misije, krepiti med sabo prometne zveze itd. Georgetownski dokument omenja tudi sodelovanje v finančnih in denarnih zadevah, načenja vprašanje zasebnih tujih investicij, govori o institucionalnih, ukrepih za gospodarsko sodelovanje in in usklajevanje in določa naloge na področju raziskovanja, znanosti in tehnike, vključno s prenašanjem tehnologije in tehničnega znanja. Za koordinacijo te dejavnosti je georgetovvnska ministrska konferenca določila Alžirijo in Jugoslavijo, ki sta že usmerili svoje dejavnost v več smereh, po posvetovanju z drugimi zainteresiranimi državami pa bosta podali predloge alžirski vrhunski konferenci ter sestavili temelje za srednjeročni program dejavnosti na področju prenašanja znanosti in tehnologije. Pojavlja se predlog, da bi sklicali posebno konferenco neuvrščenih držav, ki bi obravnavala vprašanja prenašanja znanosti in tehnologije ter še nekatere druge pobude neuvrščenih držav in dežel v razvoju. Neuvrščene dežele in dežele v razvoju imajo velike vire energije in zaloge zelo pomembnih rud (baker, boksit, železo, nikelj itd.), tako da so dani objektivni pogoji, da postanejo čedalje pomembnejši partnerji razvitih držav in ne le prosilci; zato pa je potrebno združiti njihove moči in jih organizirati v konkretno akcijo za uresničevanje dogovorjenih ciljev. Vse to so za nadaljnja prizadevanja za osamosvojitev neuvrščenih držav izredno pomembni dejavniki, kajti trdno politično suverenost je moč graditi le na trdnih gospodarskih temeljih. To spoznanje je še zlasti značilno za dejavnost neuvrščenih držav v zadnjih letih. Georgetovvnski ministrski konferenci so sledila druga srečanja neuvrščenih držav, ki so že sodila v sklop konkretnih priprav na alžirsko vrhunsko konferenco. Tako se je maja v Kabulu sestal stalni odbor šestnajstih držav, ki je izdelal dnevni red alžirske konference. Odbor šestnajsterice je sprejel čilski predlog, naj bi preučili ukrepe zoper dejavnost multinacionalnih družb, ki ogrožajo gospodarstvo in suverenost neuvrščenih držav; države naj bi v celoti uveljavile suverenost nad svojimi naravnimi bogastvi. Stalni odbor je preučeval tudi prošnje za sprejem novih članic v neuvrščeno skupnost in soglasno sprejel priporočila za sprejem Bangladeša kot polnopravnega člana, Paname pa kot opazovalke na vrhunski konferenci v Alžiru. Svoje sodelovanje pa so prijavile še številne latinskoameriške države, od tega mnoge v vlogi polnopravnih članic. Pripravljalni sestanek v Kabulu je med drugim načel tudi vprašanje tako imenovanega »konsensa« oziroma načina, po katerem bodo poslej sprejemali odločitve na vrhunskih konferencah in na vseh drugih sestankih neuvrščene skupnosti. Sklenili so, da bodo pri vsakem vprašanju upoštevali v prvi vrsti usklajenost z objektivnimi in političnimi načeli neuvrščenega gibanja. Uvedba takšnega konsensa bo kajpada zahtevala precejšnje diplomatske kvalitete, bo pa nekakšno zdravilo za nemoč, ki je doslej izhajala iz različnosti stališč neuvrščenih držav. Gre seveda bolj za formalno vprašanje, ki v Alžiru najbrž ne bo povzročalo kakšnih zapletov. V ospredju bo nedvomno vsebinska plat konference. Vsebina pa govori, kot že rečeno, o neuvrščenosti v spremenjenih svetovnih razmerah, tako na političnem področju — uveljavljanje procesa popuščanja napetosti in dogovarjanja med velikimi silami ter ustvarjanje nove, večtečajne podobe sveta — kot tudi na gospodarskem — širjenje prepada med razvitim in nerazvitim svetom (oziroma med razvitimi državami in deželami v razvoju). Alžirska konferenca bo skušala najti odgovor na številne dileme, ki se v tem pogledu pojavljajo pred neuvrščenimi državami, hkrati pa najti ustrezne poti za uveljavitev njihove vloge v vseh tokovih mednarodnega razvoja. Dileme neuvrščenih držav, ki jih je deloma načela že lusaška vrhunska konferenca, še bolj pa georgetownska ministrska, bi v nekaj grobih potezah lahko opredelili takole. Očitna so prizadevanja velikih sil, da bi rešile medsebojne probleme, prav tako pa tudi prizadevanja, da bi probleme majhnih in srednjih držav — oziroma držav na robovih neposrednih interesov velikih sil — potisnile v stran ali pa bi jih celo izrabile za drobiž v preračunavanju medsebojne globalne strategije. Očiten je proces popuščanja napetosti med velikimi silami, izginjanje nevarnosti neposrednega spopada (sporazum Nixon-Brežnjev v Washingtonu o preprečevanju jedrskega spopada in vseh nevarnosti, ki bi do tega spopada lahko privedle), dokončna opustitev hladne vojne in ustvaritev novega ozračja pristnejših medsebojnih stikov na raznih področjih, prav tako pa je opaziti proces širjenja področij oboroženih obračunov in področij možnih lokalnih vojn: ta področja pa se ujemajo ravno z ozemlji tistih majhnih in srednjih držav, ki so zunaj že obstoječih in medsebojno natančno opredeljenih področij vpliva velesil. Opaziti je tudi formalno spremembo v kreiranju mednarodne politike, čedalje širše uveljavljanje tako imenovane »summitry«, vrhunskih srečanj med državniki velesil, ki pogosto potekajo v ozkih, javnosti skritih okvirih; hkrati s tem se širi tudi praksa tajne diplomacije, pred javnostjo skrita pogajanja med posebnimi pooblaščenci državnikov velikih sil. Vse to zgovorno kaže na vso grobost v mednarodnih odnosih, ki jim kljub pozitivnim premikom manjka vsebinska kvaliteta: demokratizacija mednarodnih odnosov, za kar se še posebno odločno zavzemajo neuvrščene države. Mednarodne odnose bo treba demokratizirati do takšne mere, da bi imeli vsi narodi pri svetovnih zadevah enakopraven delež. Ravno zavoljo tega se vloga neuvrščenih držav ni zmanjšala, se je pa v določenem smislu preobrazila. Zaradi čedalje bolj zapletenega dogajanja v mednarodnih razmerah je za neuvrščeno skupnost nujno delovati čim bolj organizirano, usklajeno in konkretno. Tako rekoč vsi novi procesi v mednarodnem dogajanju so praktično šele na začetku, šele kažejo svoje prve obrise in smer svojega razvoja. To velja za popuščanje napetosti in dogovarjanje med velikimi silami: sklenjeni so šele začetni dogovori, nekakšna temeljna pravila igre, ki bodo sprožila nadaljnje, spočetka sila previdne korake; videti je, da jim je ta čas še potrebno dobiti čim širšo potrditev v domačem okolju, kar ni tako enostavno, saj gre očitno za prekinjanje z neko dolgoletno in trdno zasidrano prakso. Podobna začetna faza velja tudi za ustvarjanje novih centrov moči ob dveh tradicionalnih, SZ in ZDA: zahodnoevropska deveterica je po številnih začetnih težavah sicer formalno ustanovljena, vendar pa so že od samega začetka propadli poskusi za ustvarjanje njene politične enotnosti; tudi na gospodarskem področju je opaziti občasne probleme, zlasti še v ustvarjanju skupne strategije za spreminjanje odnosov med ZDA in njenimi članicami, tako na denarnem kot na trgovinskem področju; drugima dvema novima centroma moči, Kitajski in Japonski, manjka bodisi trdna gospodarska, bodisi trdna politična baza, da bi lahko učinkoviteje posegli v kreiranje mednarodne politike. Ta neizostrenost novih premikov v mednarodnih odnosih daje neuvrščenim državam še več možnosti, da uveljavijo načela svoje politike, posebno še zato, ker pojavljanje nerešenih, vendar pa strogo kontroliranih kriznih žarišč (kontroliranih v tem smislu, da ne morejo povzročiti neposrednega spopada med velikimi silami), kot rezultat nove politike dogovarjanja in sporazumevanja, zgovorno opozarja svetovno javnost na potrebo drugačnih, demokratičnejših oblik mednarodnega sodelovanja. Mobilizacija svetovnega javnega mnenja v tem smislu bo nedvomno ena izmed glavnih nalog četrtega vrhunskega srečanja neuvrščenih držav v Alžiru. Drugi cilji alžirske konference bodo tako ali drugače povezani s tem osrednjim, vendar pa bodo usmerjeni v različne druge aspekte zdajšnjih neurejenih razmer v svetu, tako na gospodarskem kot na raznih političnih področjih. Nalog, ki si jih je neuvrščena skupnost zadala za svoj četrti vrh, je veliko, vendar pa obsežne in temeljite priprave nanj kažejo na to, da obstaja soglasna želja za njihovo uresničitev. Poroštvo za to je med drugim tudi res množično zanimanje za konferenci, ki se kaže v rekordnem številu prijav držav udeleženk. Ljubljana, 10. avgusta 1973 Lukâcs o Leninu Objavljamo prevod teksta enega zadnjih govorov Georgya Lukacsa, ki ga je za madžarsko televizijo pripravil Andras Kovacs. Lukacs se v tem pogovoru spominja svojih mladih let in vpliva, ki ga je imel Lenin nanj, da se je izoblikoval v revolucionarnega borca. Tako je hotel prispevati svoj delež k temu, da bi o Leninu dobili značilno podobo bogastva in zapletenosti zgodovinske resničnosti. Hkrati pa je madžarski komunistični filozof na podlagi svoje dolge osebne izkušnje pojasnil, kakšno vsebino daje pojmu revolucije in kaj pomeni biti revolucionar v našem času. Pogovor je bil posnet oktobra 1969. Objavljamo prvi del, ki zadeva predvsem Lukacsevo razmerje do Leninove misli in dejanj (Uvodna opomba uredništva revije La nouvelle critique, št. 65, junij-julij 1973, iz katere smo prevedli ta prispevek. op. prev.). Vprašanje: Ali ste imeli osebne stike z Leninom? Odgovor: Samo enkrat sem se srečal z Leninom, ob tretjem kongresu Internacionale, kjer sem bil kot delegat madžarske partije in so me zato predstavili Leninu. Ne smemo pozabiti, da je bilo leto 1921, leto Leninovih ostrih bojev proti sektaškim tokovom, ki so se pojavili v Kominterni. In ker sem pripadal sektaški frakciji — ampak ne moremo je imenovati frakcija, recimo raje »skupina« — se je Lenin do mene obnašal rahlo odklonilno kakor nasploh do vseh sektašev; sicer mi pa še od daleč ne prihaja na misel, da bi hotel svojo osebo primerjati z osebnostjo kakega Bordige, ki je predstavljal sektaštvo v veliki italijanski partiji, ali pa s skupino Ruth Fischer-Maslow,1 ki je predstavljala nemško partijo. Lenin očitno ni pripisoval tolikšnega pomena nekemu članu madžarske ilegalne partije. Samo enkrat, takrat, ko sem se v dunajski reviji Komunismus zavzel zoper sodelovanje komunistov v parlamentu, se je Lenin v 1 Ruth Fischer-Maslov/ — politična delavka, bila je med voditelji nemškega trokcizma. nekem članku — ki je bil, pomislite, naravnan predvsem zoper Belo Kuna2 — spomnil, da sem napisal o tem vprašanju zelo radikalen in protimarksističen članek. To Leninovo mnenje je bilo zame zelo poučno. Približno prav v tem času je Lenin objavil svojo knjigo »Levičarstvo-otroška bolezen komunizma«, v kateri se podrobno ukvarja z vprašanjem parlamentarizma in analizira stališče, da je s stališča svetovne zgodovine parlamentarizem presežen. To pa seveda ne pomeni, da je zaradi zamude v zgodovinskem razvoju mogoče prezreti taktiko parlamentarizma. In to je bil zame pomemben pouk, ki je iz mojega spomina izbrisal ali pa nemara v celoti potrdil tiste vrstice — kako bi dejal — zaničevanja, ki jih je Lenin napisal o meni. Ne glede na ta dogodek, sem bil enkrat predstavljen Leninu in v odmoru kongresa sva spregovorila nekaj besed. Ne gre pozabljati, da se je tega kongresa udeležilo nekaj sto ljudi in med njimi je kakih dvajset ali trideset ljudi Lenina zares zanimalo: do večjega dela delegatov je torej kazal le uradno vljudnost in nič več. Moji osebni stiki z Leninom se tako končajo. Pomembnejše je dejstvo, da sem kot delegat imel mnogo časa, da sem Lenina opazoval. Naj mi bo dovoljeno, da oživim droben, menda zelo pomemben dogodek. V tistem času predsedništvo še zdaleč ni bilo tako pomembna stvar kot danes. Ni bilo protokola, pa tudi ne velikih govorniških odrov za člane predsedstva, temveč samo nekakšne majhne katedre kot v univerzitetnih predavalnicah ali v šolah. Okrog mize je torej sedelo četvero ali petero oseb. Ti so bili predsedstvo ene seje. Ko je Lenin vstopil, so člani predsedstva vstali, da bi mu dali prostor za mizo. Tedaj je Lenin zamahnil z roko, češ naj kar sedijo in je sedel na stopničko katedre, potegnil beležko iz žepa in si začel beležiti razpravo. Tako je sedel do konca seje. Ta dogodek je po mojem izredno značilen za Lenina, posebno še če pomislimo, kako so se stvari zasukale kasneje. Vprašanje: Kdaj ste prvič slišali za Lenina? Odgovor: Zelo pozno. Ne gre pozabiti, da pred republiko sov-jetov na Madžarskem nisem pripadal delavskemu gibanju in nisem bil nikoli član social-demokratske stranke. Decembra 1919 sem stopil v komunistično partijo, edino stranko, ki sem ji kdajkoli pripadal. Vprašanje: Ste bili torej ustanovni član partije? Odgovor: Ne, ne, ne. V partijo sem vstopil približno štiri tedne po sestanku, na katerem je bila ustanovljena. Te stvari so takšne: * Bela Kun (188i—1939) — madžarski revolucionar, ustanovitelj madžarske KP in vodja madžarske revolucije (leta 1919); po ruski revoluciji leta 1917 je bil £Ian Tomskega gubernijskega komiteja RSDRP; potem se je vrnil na Madžarsko, organiziral KP in izdajal glasilo »Rdeči časopis«. čeprav nisem bil socialist, sem v glavnih obrisih seveda poznal francoske in angleške ideologe, bral sem Kautskega, Mehringa, predvsem pa Francoza Sorela, na katerega me je opozoril Ervin Szabo.3 Toda o ruskem delavskem gibanju nismo vedeli ničesar, komaj da smo poznali nekatera dela Plehanova. Leninovo ime je zame začelo nekaj pomeniti, ko sem iz tiska izvedel, kakšno vlogo je imel v revoluciji leta 1917. Toda v bistvu sem pravi Leninov pomen lahko ocenil šele v času emigracije na Dunaju. Naj mi bo dovoljeno ponoviti, da gre po mojem mnenju za legendo pri tisti zgodbi, da so naši vojaki, ki so se leta 1918 vrnili iz Rusije, imeli priložnost zelo dobro spoznati Lenina. Celo Bela Kun, najbolj izobraženi ideolog, s katerim sem v prvih letih imel resnično dobre odnose, mi je v zasebnih pogovorih mnogo več govoril o Buharinu kot ideologu, kot pa o Leninu. Šele v času svojega emigrantskega študija na Dunaju sem se zavedel pomena Lenina kot voditelja in navdihovalca delavskega gibanja. Vprašanje: Kaj v Leninovem obnašanju je na vas, njegovega sodobnika, naredilo najgloblji vtis? Odgovor: Dejstvo, da je bil revolucionar popolnoma novega tipa. V času preobrazbe je množica ljudi iz delavskega gibanja prehajala z desne na levo in seveda prinašala s seboj vse značilnosti desnice, zaradi katerih se je bila nekoč prilagodila meščanski družbi. Te vrste ljudje me niso zanimali. Zanimal me je nekakšen asketski tip revolucionarja, kateremu sem se čutil intelektualno blizu in kakršen se je bil razvil že v času francoske revolucije, v Jakobincih Robespierovega kroga. Te vrste revolucionarji, so našli svojega najznačilnejšega predstavnika v Eugenu Levinu,4 ki je bil obglavljen v Miinchnu po padcu bavarske republike sovjetov in ki je bil dejal: »Mi komunisti, smo pogojno mrtvi«. Tudi na Madžarskem je imela ta vrsta revolucionarjev znamenite predstavnike. Ne bi jih našteval, spomnim naj le na Otta Corvina, ki je bil tipičen predstavnik takšnega asketskega revolucionarizma. Lenin pa je, nasprotno, predstavljal popolnoma nov tip: rekli bi lahko, da se je z vso dušo vrgel v revolucijo, da je živel samo v revoluciji in zanjo, ne da bi bil manj asketski. Lenin je bil človek, ki je znal uveljaviti vsa svoja protislovja, rekli bi celo lahko, da je znal uživati življenje. Bil je človek, ki je svoje delo opravljal tako do kraja objektivno, kakor da bi bil asket, ne da bi pri tem imel s Erwin Szabo (1877—1918) — revolucionarni socialist in zgodovinar, eden od urednikov organa socialdemokratske partije NEBSZAVA; je najmarkantnejši lik revolucionarnega socialističnega gibanja na Madžarskem med leti 1900 do 1918. ' Evgeni Levin (1883—1919) — politični delavec, sodeloval je v ruski revoluciji, bil je član socialno-revohicionarne partije (eserjev) in v novembrski revoluciji leta 1918 na strani levega krila v delavskem gibanju. Pomemben je zaradi agitacije za politično in vojaško oblast delavskih svetov. katerokoli značilnost asketizma. In tako sem, brž ko sem si izdelal to mnenje o Leninu, opazujoč podrobnosti njegovega obnašanja, spoznal, da je to v bistvu veliki človeški tip socialističnega revolucionarja. To je seveda tesno povezano z ideološkimi vprašanji, saj je v tedanjem delavskem gibanju prevladovala abstraktna ločitev med življenjem in ideologijo. Socialna demokracija je po eni strani iz marksizma naredila neke vrste sociologijo, priznavajoč primarnost ekonomskega življenja pred razredi, ki iz njega izvirajo; v razredih je videla neizogibno resničnost, popolnoma objektivno in sociološko dano. Lenin je zavrnil obe hipotezi hkrati. Prav on je, izhajajoč iz Marxa, začel prvič resno obravnavati subjektivni dejavnik v revoluciji. Znana je Leninova definicija, da je za revolucionarne razmere značilno, da vladajoči razredi ne morejo več vladati na stari način, zatirani razredi pa nočejo več živeti na stari način. Leninovi učenci so to tezo povezli z nekaterimi različicami, se pravi tako, da so razumeli, da »ne hoteti živeti« na stari način pomeni, da gospodarski razvoj po nekakšnem avtomatizmu spreminja zatirane v revolucionarne. Lenin se je zavedal, da je to vprašanje zelo dialektično, se pravi, da je v družbi težnja, ki se kaže v mnogo smereh. Dovolil si bom pojasniti to Leninovo stališče z zelo značilnim primerom. Sredi razprav o revoluciji 7. novembra 1917 je Zinovjev5 v nekem članku med drugim zapisal, da ni pravega revolucionarnega stanja, ker v zatiranih množicah obstajajo zelo močni reakcionarni tokovi, del množice se celo še vedno odkrito priključuje »črnim legijam«, torej ruski skrajni desnici. Lenin je s svojo običajno ostrino zavrnil ta stališča Zinovjeva. Kadar nastopi, po Leninu, velika družbena kriza, se pravi vsakokrat, kadar ljudje nočejo več živeti po starem, tedaj se mora ta »ne hoteti« razkriti — in celo ne more biti drugače, kot da se razkrije — hkrati na revolucionaren in reakcionaren način. Še več, zatrjuje Lenin nasproti Zinovjevu, revolucionarna situacija sploh ne bi bila mogoča, če ne bi bilo tudi množice, ki se okrene v reakcionarno smer in tako dejansko odkrije subjektivni dejavnik. Naloga partije pa je ravno v tem, da v takšnih okoliščinah uveljavi možnosti subjektivnega dejavnika. Nikakršno naključje ni, da je Lenin zavračal kot popolnoma zmotno anarhistično pojmovanje, po katerem naj bi bilo pogoj za revolucijo gibanje osamljenih posameznikov, boj kapitalističnega egoizma zoper socialistično socializacijo. Lenin je vedno govoril, da je treba socialistično revolucijo opraviti z ljudmi, ki jih je izoblikoval ' Grigorii Jefesejevič Zinovjev (1883—1936) — sovjetski politik, leta 1902 je postal član ruske socialnodemokratske stranke, na drugem kongresu RSDRP se je priključil boljševikom. Leta 1907 je postal član CK in bil bližnji Leninov sodelavec, pozneje se je pridružil Trockemu in je bil leta 1925 na čelu tako imenovane »nove opozicije«. V času čistk je bil obsojen na smrt. kapitalizem in katere je kapitalizem na različne načine tudi uničeval. To se pravi, da je bil v Leninu neke vrste realizem, ki je usklajeval raznolike posamezne dejavnosti ljudi z družbenimi potrebami. Iz tega dejanskega skladja je Lenin poskušal določiti stalne naloge revolucije, tako da je na podlagi leninske opredelitve, da je to, kar je potrebno storiti, konkretna analiza konkretnih razmer; v konkretno analizo pa je mogoče vključiti tudi analizo ljudi. Vprašanje: Vse to zadeva tudi osamljene posameznike; torej... Odgovor: Tu moramo čvrsto določiti razliko med Leninovimi časi in poznejšimi, kajti ta razlika se je pojavila šele po njegovi smrti in končno izbruhnila v tistem, čemur pravijo »velike čistke« iz let 1936—1938. Na podlagi te prakse je bilo mogoče vsakomur, ki je bil proti liniji centralnega komiteja, nekako dokazati, da je bil že v rani mladosti element najhujše reakcije. In tako smo ustvarili monolitno reakcionarne osebnosti. Leninovo stališče pa je bilo popolnoma nasprotno. Objektivnost ocene je bila pri njem popolnoma neodvisna od osebnih simpatij. Buharin, denimo, mu je bil zelo simpatičen in poudarjal je, da je po pravici priljubljen v partiji. Toda v tistem, kar imenujejo njegov testament, kljub temu pravi, da Buharin ni bil nikoli pravi marksist. Ob neki drugi priložnosti je v pogovoru z Gorkim poudaril velike zasluge Trockega v letu 1917 in med državljansko vojno, rekoč, da je partija lahko po pravici ponosna na sposobnosti in dejanja Trockega; vendar pa je dodal (»rahlo namrščen«, kakor se je izrazil Gorki), da se kljub temu tudi tu kažejo negativni pojavi. Po Leninovih besedah »Trocki hodi z nami, toda v resnici ni del nas.« Trocki ima nekatere neprijetne značilnosti, po katerih spominja na Lassalla.6 Ta dva primera zelo dobro kažeta, kako točno je znal Lenin prepoznati vse ljudi, ki so bili del ozkega kroga njegovih neposrednih sodelavcev, kako je znal določno označiti njihove zasluge in napake, jih ocenjevati po tem, kakšni so bili, ne glede na kakršnokoli simpatijo ali antipatijo, čeprav je ta čustva zelo močno doživljal. Ta način dela, metodološko kompleksen, je bil značilen za vse Leninove stike z ljudmi, s katerimi je bil tesneje povezan (očitno to velja v najboljšem primeru za kakšnih sto ali dvesto ljudi, zakaj nemogoče bi bilo imeti osebne stike z vsakim državljanom Sovjetske zveze ali z vsakim članom komunističnega gibanja), hkrati pa je ' Lassalle Ferdinand (1825—1864) — nemški socialist. Sodeloval je v revoluciji leta 1848 in v Neue Rheinische Zeitung pod Marxovim urednikovanjem. Njegovi filozofski in družbenopolitični nazori so zmes raznih drobno buržoaznih socialistov, idealistične filozofije Hegla in Fichteja in Marxovega materializma. Pozneje je izdelal program Splošnega nemškega delavskega združenja in bil njegov prvi predsednik. Njegova vloga v nemškem delavskem gibanju je bila dvolična, ve!;a za oportunisfa v nemški socialnodemokratski partiji. videl protislovnost vsega tega. Primer: Lenin je jasno videl, kako je v državljanski vojni nemogoče, da bi se čisto do kraja in vedno ravnali po zakonu in pravici. Nekoč je z jasnostjo, značilno zanj, dejal Gorkemu, ki se je pritoževal, ko mu je opisoval pretep v neki krčmi: »Kdo bi lahko rekel, katera kretnja je nujna in katera odveč, da nastane pretep?« Toda dodal je: »Zelo pomembno je, da je vodja organizacije, ki pobija protirevolucijo, Džerdžinski, zelo občutljiv za dejstva in pravico«; to se pravi, da se vsak problem vedno kaže kot kompleksen problem v dialektični vsestranosti, tako kadar gre za velike politične odločitve, kakor kadar gre za oceno posameznikov. Vprašanje: Kakšni so bili odnosi med Leninom in Gorkim? Odgovor: Tudi v tem primeru lahko vidimo kako visoko je Lenin cenil sposobnosti Gorkega, kar lahko razberemo tudi iz njegovih pisem: v njih pogosto ostro kritizira Gorkega, ko je pisatelj zašel na napačna pota. Tako lahko še enkrat vidimo, kako daleč je bil Lenin od pojmovanja, da so ljudje, ki so popolnoma brez napak, in ljudje, ki so utelešena zmota. V svoji knjigi o levičarstvu zelo jasno pravi, ko govori o napakah, da ljudi brez napak ni. Pameten je, pravi Lenin, kdor ne dela temeljnih napak in kdor karseda hitro popravi tiste, ki jih je storil. Tudi iz tega vidimo, da je Lenin, ko je zahteval konkretno analizo konkretnih razmer, opozarjal tudi na pomen človeških in političnih stikov s pomembnimi osebami. Vprašanje: Zelo zanimivi so Leninovi odnosi z Martovom. Ko sta nasprotnika ... Odgovor: Zelo zanimivi so zato, ker so obstajali že čisto ob začetku stoletja, ko sta bila oba še v ilegalnem gibanju in sta nenehno diskutirala; Lenin je vsemu navkljub zelo ljubil Martova7 in kljub vsem razlikam ga je imel za dobrega in poštenega. Vse to je Lenin tudi jasno pokazal, ko so se po brestlitovskem miru in državljanski vojni zaostrili razredni boji. Lenin dejansko ni pripravljal procesa zoper Martova, ampak je storil vse, kar je mogel, da bi Martov zapustil Sovjetsko zvezo in nadaljeval svojo dejavnost v tujini. Lenin je hotel oddaljiti Martova od ruskega delavskega gibanja, ni pa ga hotel fizično odstraniti. In to je čisto nekaj drugega kot stvari, ki so se dogajale v poznejših letih. ' Juli Osipovič Martov (Cederbaum J. O. — 1873—1923) — znani menjševik, z Leninom in Potresovom soustanovitelj »Iskre« in pozneje (s Plehanovom, Axelrodom in Vero Zasuliievo) tudi »Zarje«. Pozneje se je popolnoma razšel z Leninom in leta 1920 emigriral. Vprašanje: Mislim, da se del Leninovega realizma kaže v besedah: »Boljši je sovražnik v izgnanstvu kot žrtev v domovini.« Odgovor: Tudi to je Lenin. Kako bi dejal... To izvira iz njegovega antiasketskega realizma. Lenin ni zavračal — na to sem že prej opozoril, v zvezi z Gorkim — misli, da v državljanski vojni padejo tudi nedolžni. Vendar pa je skušal omejiti na najmanjšo mero posledice tega, kadar je to pač bilo v skladu z interesi revolucije in če je bila le najmanjša možnost, ni uporabljal skrajnih sredstev zoper ljudi. Vprašanje: Mislim, da je njegovo razmerje z Gorkim, mimo čisto človeške razsežnosti, zanimivo tudi kot razmerje med politikom in pisateljem in — Se več — kot razmerje med politiko in literaturo. Odgovor: To je popolnoma točno. In v tem je pravzaprav zanimiva določena podobnost z Marxom, ki je imel zelo rad Heineja in ga je zelo cenil, čeprav se je čisto jasno zavedal tudi njegovih moralno negativnih dejanj. In prav isto velja tudi za Lenina, ki je imel prav Gorkega za največjega ruskega živečega pisatelja. Pri tem gre seveda tudi za zelo osebno simpatijo; vendar pa je treba reči, da Gorki ni bil edini pisatelj, kateremu je bil Lenin naklonjen. Če se namreč spomnimo na beležke, ki jih je Lenin redigiral med državljansko vojno, v katerih sicer z mnogo ironije, vendar priznavajoč talent, govori o nekem odkrito proti-revolucionarnem pisatelju. Oprostite mi, toda njegovo ime mi nikakor ne pride na um, zakaj to ni bil kak pomemben pisatelj, vendar pa naj si dovolim pripomniti — kajti to je pač mnogo bolj pomembno — da ima Krupska popolnoma prav, ko pravi, da Lenin v članku iz leta 1905 (ki je pozneje, v stalinskem obdobju, postal temeljni »priročnik« literature) še zdaleč ni mislil, da bi njegove teze mogle veljati za literaturo. Uporabne so samo za novo usmeritev, ki jo mora sprejeti tisk in vsa ilegalna literatura partije. Seveda je imel Lenin popolnoma prav, ko je zahteval, da mora partijski tisk slediti določeni liniji in da morajo biti politični članki napisani v skladu z določeno linijo. Toda to nima prav nič skupnega z literaturo. Lenin ni nikoli mislil, da bi morala literatura postati uradni organ socializma. To je mogoče razložiti z dvema razlogoma: prvič, Lenin ni imel prav nobenega spoštovanja do tega, kar so imenovali uradna literatura, katere sploh ni imel za resnično literaturo, drugič pa je tedaj obstajalo močno nasprotovanje do tako imenovane literarne revolucije. Znano je, da je bil Lenin tudi do Majakovskega rahlo skeptičen. Nekoč, ko je govoril na nekem zborovanju Komsomola, je dejal, da zanj še vedno ostaja Puškin resnični pesnik. Toda to ne zadeva samo priznavanje nujne svobode literature (kadar seveda ta svoboda ne pomeni protirevolucionarne propagande, katero bi Lenin brez dvoma napadal, če bi bila literarna ali pa ne), temveč pomeni tudi obsodbo pojmovanja, ki se je razširilo v Sovjetski zvezi s Pro-letkultom in ki ga je pri nas predstavljal Kassak8 in njegova skupina okrog leta 1919. Hkrati pa je to tudi zavrnitev tistih teženj, ki so izšle iz italijanskega futurizma, po katerih naj bi bila revolucionarna literatura popolnoma nova in po katerih bi bilo potrebno vsa dela stare literature obsoditi na muzejsko životarjenje ali na propad. V zvezi s Proletkultom je Lenin dejal, da je moč marksizma prav v dejstvu, da mu je uspelo prevzeti vse resnične vrednote tisočletnega razvoja človeštva. Tako je bil edini, ki je sledil Marxovi misli: znano je, da se je Marx vračal vse do Homerja in ga označil kot največjega pesnika »otroške dobe človeštva«. Če bi analizirali Leninovo razmerje do Tolstoja, bi spoznali — v nasprotju z mnenjem Plehanova in drugih, ki so imeli na tisoče očitkov na račun Tolstoja — da je Lenin znal v njem razpoznati bistveno: globoki smisel za revolucijo. Rad bi omenil še Leninovo misel, ki jo je bil izrekel Gorkemu, namreč da, preden se je rodil ta grof, v ruski literaturi ni bilo nobenega pravega kmeta. Vprašanje: Mar ta strpnost zadeva samo umetnost, literaturo ali pa tudi ideološko delo na splošno, ki seveda ni v stalnem stiku s politiko tako kot npr. tisk? Odgovor: Lenin je imel tudi glede tega dvojno mnenje, kar še enkrat dokazuje resnično dialektičnost. Vedno je npr. priznaval vsakršen rezultat, ki so ga dosegle prirodoslovne vede, zavračujoč pojmovanje, po katerem naj bi marksizem popravljal prirodoslovne vede in se imel za njih nadaljevalca. Dobro je vedel, da je znanost pomemben ideološki dejavnik in je zato pobijal idealizem, ki se je hotel prebiti na površje modernih prirodoslovnih ved, toda tako, da ni razvrednotil pomembnih dosežkov prirodoslovnih ved. V času, ko je pisal »Materializem in empiriokriticizem«, so se pojavila nova odkritja v fiziki, ki jih je, po Leninu, potrebno v celoti sprejeti, če so točna (kakor npr. formule o atomu). Toda ugotoviti je potrebno predvsem, ali je pojmovanje atoma — kakor zatrjuje marksistična filozofija — neodvisno od človekove zavesti ali pa njen rezultat. To drugo predpostavko, ki od tedaj ni več predpostavka prirodoslovnih ved, temveč izvira iz filozofske usmeritve prirodoslovnih ved, je Lenin v »Materializmu in empiriokriticizmu« zavrnil kot idealistično pojmovanje. To svoje odklonilno stališče je pozneje še potrdil, vendar pa to zanj ni nikoli pomenilo, da v imenu marksizma usmerja odkritja v prirodoslovnih vedah. Vprašanje: Ali vse to velja tudi za družbene vede? Odgovor: Po mojem to ne velja za družbene vede. Marx je dejansko začel v družbenih vedah revolucijo, ki se ne more ponoviti. Ne smemo pozabiti, da pa so takšne revolucije bile v prirodoslovnih vedah. Če samo pomislimo na Kopernikovo, Keplerjevo in Galile-jevo obdobje. Trditev tiste vrste, ki pravijo: »Če jaz hočem, se zemlja vrti okoli sonca; če jaz hočem, se sonce vrti okoli zemlje« — pač ni mogoče imeti za svobodo v prirodoslovnih vedah. Galilej nam je brez vsakršnega dvoma dokazal, da se zemlja vrti okoli sonca. Lenin je po pravici menil, da je marksizem odkritje takšne vrste; odkritje, ki ga pač ni mogoče prezreti, če hočemo biti znanstveno resni. In prav zato — in to je čisto naravno dejstvo — mu nikoli še na misel ne bi prišlo, da bi dovolil, da bi na kaki socialistični univerzi učili teorije Böhm-Bawerka ali druge antimarksistične ekonomske teorije. Toda to ne zadeva kulture družbe v širšem smislu. Lenin je namreč priznaval pomen filozofov, pisateljev in »razumnikov«, ki sploh niso bili marksisti. Tako lahko še enkrat vidimo, kako je Lenin združeval to konkretno dialektiko tega, kar je prav in tega, kar ni prav, dialektiko, za katero ni nobenega splošnega pravila, na podlagi katerega bi, denimo, lahko sklepali, da ta ali oni profesor ali ima ali pa nima pravice do svoje stolice. Vprašanje: To je res. Toda mislim, da mora biti v ideoloških raziskavah in torej tudi v raziskovanju družbenih ved dana možnost, da postavljamo predpostavke, ki se lahko pozneje izkažejo tudi za netočne. Odgovor: Lenin ni nikoli sodil, da je marksizem zbornik dogem, ki bi veljale enkrat za vselej, temveč je menil, da je marksizem prva točna teorija o družbi, izdelana v tesni zvezi z družbenim razvojem, v katerem so tako kakor napredovanja možna tudi nazadovanja. V vsem razvoju obstaja ta dvojnost, ki so jo priznavali Marx, Engels in Lenin. Zahteval je samo, da se pravilnost teorije preverja v ideološkem boju. V bistvu je čisto razumljivo, da Leninovo dvojno stališče ne pomeni, da bi lahko obstajali dve predpostavki, obe enako pravilni ali enako napačni. Lenin je pripisoval velik pomen razpravam, ker je vedel, da lahko za konkretno dano vprašanje obstaja ena sama resnica, medtem ko so danes trditve reformistov, ki temeljijo na pluralističnih predpostavkah, seveda smešne, razkrivajo njihovo zmedo, zmešnjavo med dvema popolnoma različnima stvarema. Dejstvo, da obstajajo razmere, ki zahtevajo tudi takšna raziskovanja in da so tudi razprave, ki lahko trajajo dvajset let, nikakor ne pomeni, da je resnica lahko dvojna ali trojna: resnica je samo ena. Vprašanje: Torej bi lahko rekli, da pot, ki pelje k resnici, ni samo ena... Odgovor: Ne ena in ne enotna. Lenin sam je v zvezi z nekim pomembnim vprašanjem pristal na razmere, ki so popolnoma nove glede na Marxa. Ne gre namreč pozabiti, da je Marx pojmoval prehod od kapitalizma v socializem v zelo ozkem smislu: da bo namreč do tega prehoda prišlo najprej v najbolj razvitih deželah. O tem vprašanju je imel Lenin drugačno stališče. Problem socializma se pojavi v nerazviti deželi — in Lenin se odloči za socializem, to se pravi — naj mi bo dovoljeno dati svojo lastno razlago — da se je Lenin odločil glede na zahteve danih zgodovinskih okoliščin. Hočem reči, da je bilo v Rusiji leta 1917 dvoje velikih množičnih revolucionarnih gibanj. Prvo je izražalo odpor vsega ljudstva zoper imperialistično vojno, drugo pa je predstavljalo stoletne zahteve kmetov, da si razdelijo velika zemljiška posestva in da obdelujejo svojo zemljo. Če bi abstraktno preučili ti dve revolucionarni situaciji, bi ugotovili, da nobena teh zahtev ni socialistična v pravem smislu besede. Tudi meščanska država lahko vzpostavi mir in lahko tudi razdeli zemljo. Vendar pa so bile v tem času mnoge stranke, ne samo meščanska, temveč tudi ljudske, kot social-revolucionarna in med delavskimi boljševiška, zoper takojšnji mir, ki bi opravil z imperialistično vojno, so pa tudi z vsemi sredstvi bojkotirali celotno razdelitev zemlje. Leninu je bilo že tedaj jasno, da bi mogla samo socialistična revolucija ustreči hotenjem stotinam milijonov ljudi. Zato v teh razmerah, v nerazviti Rusiji, Leninu ni prišlo na misel, da bi izvedel oktobrsko revolucijo na podlagi abstraktne taktike, temveč na podlagi konkretne analize, konkretnih razmer, kakršne so bile v Rusiji leta 1917. Vprašanje: Pogosto so opozarjali na Leninovo potrpežljivost, strpnost do dragih ljudi in drugačnih teženj. Ali mislite, da je potrpežljivost pomemben element za revolucionarno delo, saj je na prvi pogled videti, da je potrpežljivost v protislovju s konceptom revolucije? Odgovor: Tudi tu gre za dialektiko. Pri Leninu je bila dialektična enotnost strpnosti in nestrpnosti (potrpežljivosti in nestrpnosti), in prav zato je glede na konkretno analizo konkretnih razmer odločil kakšno smer je treba sprejeti. To Leninovo značilnost bi rad ponazoril z dvema primeroma. Po letu 1905 je bilo Leninu popolnoma jasno, da je bila revolucija poražena in da se začenja obdobje kontrarevolucije. Na to dejstvo se nanaša vprašanje volitev in vprašanje nasprotij s frakcijo Bogdanova in Lunačarskega. Zadeva sicer manj pomembna vprašanja, toda tudi dogajanja v letu 1917. Ko je bilo poleti 1917 med petrograjskimi delavci zelo živahno vrenje in agitacija in ko naj bi pripravili neko veliko manifestacijo, se je Lenin opredelil zoper takšno manifestacijo, ker je vedel, da je razmerje sil taksno, da bi izzvalo katastrofo, ce bi prišlo do neposrednega soočenja med proletariatom in meščanstvom, ki so ga podpirali mnogi sloji, skriti za njim. Znano je, da je do te manifestacije prišlo zoper Leninovo voljo in da je dobila nekatere značilnosti državljanske vojne, znano pa je tudi, da je bil proletariat tedaj premagan, Lenin pa prisiljen, da se je zatekel v ilegalo. Po neuspehu državnega udara Kornilova pa je revolucionarni nemir dobil izjemen polet. Ta pojav se pri Leninu izraža na dvojen način. Po eni strani, če se prav spominjam, je septembra napisal članek, v katerem je povabil večino socialnih revolucionarjev in menjševikov iz delavskih sovjetov, naj prevzamejo oblast in jim je zagotovil, da bo Komunistična partija do njih v lojalni opoziciji, če bodo sprožili socialistične reforme. Nekaj dni pozneje je napisal drug članek, v katerem je dejal, da bi takšne razmere lahko trajale le nekaj dni, toda ta hip so že presežene. Potem je prišel oktober in Lenin je enako odločno in nestrpno, kakor je bil nasprotoval julijskim manifestacijam, zdaj zahteval takojšen prevzem oblasti. Za dolgo časa je prekinil svoje zveze z najstarejšimi in najbližjimi tovariši, npr. z Zinovljevom in Kame-njevom, ker se niso strinjali z njim. To se pravi, da se je Lenin pokazal potrpežljivega tedaj v juliju, in celo v oktobru, upoštevajoč objektivne in subjektivne dejavnike revolucije. Tako smo zopet pri drugi točki: odločilna je vedno konkretna analiza konkretnih razmer. Vprašanje: Mislim na to, kar je bilo rečeno v zvezi z Lajošem Nagyem, da je ta nestrpnost... Odgovor: Leta 1934 je bil v Moskvi pisateljski kongres, katerega se je udeležil tudi Lajoš Nagy. Bil sem v dobrih odnosih z njim, prišel me je obiskat in me je vprašal, kaj mislim, koliko časa bo trajala Hitlerjeva oblast. Rekel sem mu, da pač nisem prerok, toda glede na to, kar lahko predvidevam, bi utegnila trajati 10 do 15 let. Lajoš Nagy je pobesnel. Postal je ves rdeč in je tolkel s pestjo po mizi ter vpil, da pač ni tako dober komunist kot jaz, ker pač ne misli tako kot jaz, temveč misli, da bo revolucija izbruhnila mnogo prej. Tudi to je nestrpnost. Še z enim primerom si bom dovolil ponazoriti vprašanje nestrpnosti. V Moskvi so bile velike manifestacije zelo slabo pripravljene; če si hotel, da bi delavci kakšne tovarne ali podjetja defilirali po Rdečem trgu ob enih popoldne, si moral dati poziv za zbiranje za ob sedmih zjutraj. To se je zgodilo tudi nam ob neki manifestaciji. Po naključju sem korakal poleg neke imenitne ženske, ki je leta 1919 emigrirala. In ta ženska, vsa navdušena, je zavpila: »Vidite, pa se je le splačalo, da smo se zbrali ob šestih, da lahko vse to vidimo!« Odgovoril sem ji čisto drugače kot Lajošu Nagyu: »Če bi bil Lenin tako potrpežljiv kot vi, se boljševiki ne bi nikoli vselili v Kremelj.« Ne vem, če ti dve anekdoti kažeta ali ne, da potrpežljivost in nestrpnost nista dvoje metafizičnih nasprotij, ki ena drugo izključujeta, temveč da mora biti človek, en in isti človek — in zopet bi v zvezi z Leninom rad opozoril na konkretno analizo konkretne stvarnosti — istočasno potrpežljiv in nestrpen. Vprašanje: V teh letih se postavlja vprašanje o tem, kaj je pravzaprav revolucionarno ravnanje glede na zelo različna dogajanja, ki se kažejo na zelo različne načine. Recimo, govorim splošno, na določen način se kažejo v zahodnih študentskih gibanjih in hkrati v socialističnih deželah: kako je mogoče biti revolucionar v deželi, kjer so revolucionarne sile na oblasti in kjer imajo potemtakem bistveno drugačne naloge? Kaj lahko o tem rečete vi, ki se lahko imate za revolucionarja že petdeset let? Odgovor: Ustavimo se ob študentskih gibanjih. S simpatijo opazujem in ocenjujem ta gibanja, zakaj če primerjam razmere leta 1945 z današnjimi, je resnično videti, da je tedaj »american way of life« se pravi, manipulirani kapitalizem, docela zmagoval celo na ideološki ravni. Zdaj pa se vsaj v eni plasti začenja nekaj premikati, čeprav ne docela zavestno in čeprav ne uporablja pravih sredstev; to ni bistveno. Naj mi bo dovoljen paradoks: ko je po prvotni akumulaciji nastal moderni kapitalizem, so delavci nagonsko občutili, da jih je stroj ponižal. To čustvo je bilo izvor »ludizma«, se pravi uničevanja strojev. No, razbijanja strojev ni mogoče imeti za pravilno taktiko. In vendar nedvomno pomeni nujno stopnjo, na podlagi katere so se delavci pozneje združili v sindikate. Današnjih študentov nimam za vzor revolucionarne akcije, temveč za začetnike nekega gibanja v svetovni zgodovini. In čisto vseeno mi je, če študentski voditelji te stvari razumejo tako ali pa ne: objektivno, za vsem tem, je dejstvo, kakor pravijo, da »nočejo postati zmanipulirani strokovni idioti« in zato iščejo drugih poti. Te poti še niso našli in je tudi ne bodo, vse dokler se mnogo širše plasti ne bodo uprle temu manipulatorskemu kapitalizmu. Začetek teh uporov vidimo, v Ameriki in drugod, v gibanjih proti vojni. Razpoznamo ga lahko v črnskem vprašanju in v razpravah o njem. Tako da že lahko rečemo, da smo v začetnem obdobju revolucionarnega upora zoper manipulizatorski kapitalizem, ki ustreza, denimo — toda pri tem moramo biti pazljivi, zakaj v zgodovini se stvari ne ponavljajo — zahtevam delavskega gibanja ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja. Tedaj še niso govorili o marksizmu, toda brez tega marksizma nikoli ne bi bilo. Glede naše današnje situacije pa bi dejal, da se je socializem znašel pred novim in velikim problemom: Lenin je bil zadnji veliki lik nekega nedavno še mogočega in pozneje vedno bolj nemogočega razvoja. Ne pozabljajmo, da sta se v začetkih delavskega gibanja v eni sami osebi združila velik ideolog in velik politični voditelj — če pomislimo samo na Marxa, Engelsa in Lenina. Pri vseh treh je bilo tako. In tako bi moralo biti tudi pri Leninovem nasledniku, pri Stalinu. Mislim, da je bil Stalin prepričan revolucionar, če ga zgodovinsko objektivno ocenjujemo. Bil je zelo pameten in talentiran človek, izjemen taktik in rekel bi, brez ideološke občutljivosti. V številnih spisih, ki jih tu ne morem obravnavati, sem pisal, da je bilo v Marxovem in Leninovem času močno razširjeno ideološko pojmovanje v vsem svetovnem gibanju, na podlagi katerega so si delavska gibanja različnih dežel izdelala svojo strategijo, znotraj katere so potem nastajale določene taktične odločitve. V Stalinovem času je bil voditelj partije istočasno tudi kompetentni partijski ideolog, ki je bil — kakor vemo — pristojen za vse: tako je lahko nastal Rakosi,9 Novotny in tako naprej. Zavedati se moramo, da je malo upanja, da bi delavsko gibanje dobilo novega Marxa, novega Engelsa ali novega Lenina. In v tem je novo vprašanje: kakšno naj bo razmerje med ideološkim delom in med politično taktiko partije. Po mojem to vprašanje ni rešeno. Vprašanje: Kakšne možnosti ima, po vašem mnenju, danes človek, ki hoče nekaj storiti, ki hoče delovati? Odgovor: Človek, ki hoče nekaj storiti, seveda nima velikih možnosti. Vendar pa ni obdobja, ko ne bi bilo mogoče česa storiti. Nikakršne ovire na primer ni za tiste, ki jih zanimajo ideološko-teoretične študije, da se ne bi mogli posvetiti ideološkemu delu in prek njega vplivati, dobro se zavedajoč seveda vseh težav in vseh nevarnosti odmikov. Glede tega je nujno le, da na Zahodu spoznajo, da manipulatorski kapitalizem ni nikakršna nova doba, ki ne bi bila ne kapitalistična ne socialistična, temveč da gre le za pojav, ki ga je treba proučiti. Po drugi strani pa se je pri nas potrebno — in temu dajem in sem vedno dajal velik pomen — jasno zavedati, da v mnogih stvareh Stalin ni bil Leninov naslednik, temveč prav nasprotno. V tem smislu, s človeškega stališča, je eno najvažnejših vprašanj, da bi se vrnili k revolucionarju Leninove vrste. Prav zato je po mojem mnenju tako pomembno, da spoznamo Lenina kot resničnega človeka in ne kot legendarno osebo. Posebno danes je to velikega, aktualnega političnega pomena. Breda Pavlic Posvetovanje o teoretičnem delu v ZKJ V okviru splošnih priprav na X. kongres ZKJ, je komisija za ideološka vprašanja in teoretično delo pri predsedstvu ZKJ organizirala 18. in 19.junija ti. v Beogradu posvetovanje o teoretičnem delu v ZKJ. Kot je dejal predsednik pripravljalnega odbora dr. Najdan Pa-šič, je bil namen posvetovanja predvsem pogovor in dogovor med komunisti o temeljnih vprašanjih, ki zadevajo razvoj in delovanje marksistične teorije pri reševanju nalog v sedanji fazi našega družbenega razvoja. V gradivu, ki so ga udeleženci prejeli v času, ko so tekle priprave za posvetovanje, so bile nakazane tri skupine med seboj povezanih problemov, ki so jih delovne skupine znanstvenih in političnih delavcev iz Zagreba, Sarajeva in Beograda pripravile v obliki temeljnih referatov: 1. sedanji položaj delavskega razreda in vloga zveze komunistov, tj., kako vplivata druga na drugega sedanja oblika boja delavskega razreda za svojo emancipacijo in razvoj revolucionarne teoretične misli in kako sta med seboj odvisna; 2. naš dosedanji teoretični in idejnopolitični temelj — tj. ocena naših dosedanjih razprav o teoriji partije, diktaturi proletariata, o problemih samoupravne demokracije, vloge tržišča v našem sistemu, pojavov birokratsko-tehnokratskih te- 1N| C H y m I C o. ženj, o naših družbenih vrednotah, ipd. — ter nadaljna usmeritev in naloge našega teoretičnega dela; 3. institucionalne razmere, tj. kadrovska, materialna in organizacijska vprašanja našega teoretičnega dela in vloga ZK pri tem. Glede na izredno širino obravnavane tematike in zelo pestro udeležbo (na posvetovanju je bilo več kot sto znanstvenih in partijskih delavcev, med temi se jih je 27 aktivno vključilo v diskusijo) ter prostorsko omejenost tega prikaza smo, žal, prisiljeni omeniti le nekatere prispevke in še te zelo bežno. V uvodnem referatu dr.Najdana Pašiča (referat bo v celoti objavljen v štev. 7—8) je bržčas najbolj zanimiv tisti del, ki govori o treh vidikih, v katerih se je izražala težnja odtujevanja družbenih ved in teoretične kritike od prakse samoupravnega spreminjanja družbe. Do prvega vidika je po mnenju dr. Pašiča prišlo tako, da smo mehanično ali vsaj ne dovolj kritično prevzeli teoretično-metodološke koncepte, ki so nastali v drugačnih družbeno-zgodovinskih razmerah in, ki so večidel težili k temu, da obvarujejo status quo. Tu mislimo predvsem na različice neopoziti-vizma, vulgarnega empirizma in, še posebej, funkcionalizma, ki so značilni za delo tistih krogov znanstvenikov v zahodnih deželah, ki se zavzemajo za teorije o t. i. post-industrijski, postkapitalistični družbi. Mehanično prenašanje takšnih kategorialnih sistemov in raziskovalne tehnike enega dela naših znanstvenikov na tla revolucionarne prakse naše družbe, je poudaril dr. Pašič, nam je prineslo rezultate, ki so bili večidel družbeno nepomembni, ali so celo prikrivali bistvo naših problemov in s tem oteževali — včasih pa tudi onemogočali — temeljiti spopad s ključnimi problemi. Drugi vidik odtujenosti teoretične misli od prakse je subjektivistična kritika te prakse s stališč abstraktne humanistične filozofije in načel, ki izhajajo iz raznih meta-fizično-idealističnih predstav o človekovem »generičnem bitju«. Izvirajoč iz konceptov mladohegelijan-skih radikalnih kritikov — te je že Marx svojčas ostro kritiziral — je temeljna slabost te kritike v tem, da zanemarja tako vprašanja stvarnih družbenih sil, ki bi bile zmožne izpeljati resnične revolucionarne spremembe, tako tudi vprašanja objektivnih razmer, v katerih te spremembe postanejo resnična zgodovinska možnost in nujnost. Ta njena temeljna slabost pa je, po mnenju dr. Pašiča, prav tisto, kar daje tej »radikalni« kritiki njeno navidezno moč: v svoji kritiki je lahko toliko bolj ostra in radikalna, kolikor je manj vezana in obremenjena s spoznavanjem objektivnih zakonitosti družbenega življenja — torej, prav tistih zakonitosti, za katere je Marx dejal, da morajo postati osnovno orožje revolucionarnega delavskega gibanja. Kot tretji vidik odtujenosti je dr. Pašič navedel razne oblike dogmatizma; ta odvzema marksistični teoretični misli njene bistvene revolucio-narno-kritične in dialektične razsežnosti in jo tako reducira na vrsto kanoniziranih obrazcev. S svojo nesposobnostjo, da dojame in sprejme pojave, ki jih stvarne okoliščine revolucionarne prakse spontano ustvarjajo v procesu razvoja, se dogmatizem oklepa črno-bele tehnike in s svojim dejanskim razdvajanjem teorije in prakse ter normativnega in stvarnega povzroča velikansko škodo. Razprava, ki je sledila uvodni besedi, je v precejšnji meri odsevala pestrost pa tudi izredno zahtevnost tako široko zastavljene problematike. Dr. Stipe Suvar je kot eden od koavtorjev referata o odnosu med življenjsko situacijo delavskega razreda, položajem in vlogo ZK in stanjem teoretične misli, ki ga je pripravila skupina avtorjev iz Hrvaške (v sestavi dr. Srdjan Vrcan, dr. Stipe Suvar, dr. Veljko Cvjetičanin, dr. Branko Caratan in Rade Kalanj), udeležencem v kratkem razložil poglavitne dele referata. Tu gre predvsem omeniti izhodiščno točko tega referata, tj. da so v Marxovi viziji sile splošnočloveške emancipacije predvsem proletariat in teorija »ki človeka postavlja kot najvišje bitje za človeka«, politična organizacija kot srednji, mediacijski člen, socializem pa kot njen stvarni teren. V nekaterih obdobjih 20. stoletja je uresničevanje te Marxove vizije doživljalo krizo. Po mnenju avtorjev pa najhujše simptome krize — a tudi elemente njenega premagovanja — najdemo prav v zadnjih dvajsetih letih. Odgovor na vprašanje, kaj povzroča to krizo, avtorji poskušajo najti predvsem v precej izčrpni analizi, prvič, vloge, vedenja in družbenega položaja delavskega razreda in, drugič, odnosa med humanistično revolucionarno teorijo in komunističnim gibanjem. Kar zadeva prvo, avtorji izrecno poudarjajo, da opredelitev bitja našega delavskega razreda ni nujna samo zato, ker avantgarda mora vedeti, koga predstavlja in kdo ji sledi, ampak tudi zato, ker je, po njihovem mnenju, stopnja emancipacije tega empirično danega delavskega razreda najboljši — morda celo edini — pokazatelj socializma. Spremembe, ki jih je delavski razred pri nas doživel v svojem boju za ekonomsko, politično, kulturno, delovno in splošno dezalienacijo, so dejanska mera stopnje uresničenega socializma. Zato je za nas zelo pomembno odgovoriti na vprašanje, kakšne spremembe je v našem delavskem razredu izzval proces graditve socializma, prav tako pa tudi dosedanji razvoj znanstvenotehnološke revolucije. V okviru tega avtorji navajajo dejstvo, da je pri nas delavski razred v zadnjih dvajsetih letih doživel zelo hitro ekspanzijo, tako glede števila, kakor tudi v svoji stvarni in temeljni družbeni vlogi v celokupni sferi dela. Poleg tega se je tudi pomembno zboljšala njegova celotna izobrazbena in kvalifikacijska struktura, kar je povzročilo tudi precej močno ekspanzijo njegovih družbenih potreb in aspi-racij. Kljub tem dosežkom pa drži, opozarjajo avtorji tega referata, da so dokaj široki in pomembni deli našega delavskega razreda še vedno v nezadovoljivem položaju, tako v odnosu do drugih stvarnih segmentov naše družbe, kakor tudi v odnosu do vseh objektivnih možnosti, ki jih je naš splošni družbeni razvoj ustvaril. Prav tako je treba opozoriti, da delavski razred pri nas še nima ustrezne vloge pri odločanju v družbenopolitičnem delu, tako ne glede proklamirane idejne norme, kakor tudi ne glede na moč, ki jo je dejansko dosegel, še manj pa glede na potencialno moč, ki jo ima. Zelo zanimiva je bila diskusija dr. Veljka Cvjetičanina, ki se je osredotočil na vprašanje diktature proletariata in potrebe po razvijanju razredne kritične revolucionarne zavesti našega delavskega gibanja. Po kratkem opisu pomena diktature proletariata in Marxovega ter marksističnega odnosa do države in različnih koncepcij tega pojma, ki jih je moč zaslediti pri nas, se je pomudil pri vprašanju kako naj v naših razmerah opredelimo diktaturo proletariata. Za dr. Cvjetičanina je diktatura proletariata univerzalen, v sebi protisloven dialektični sistem oziroma dialektična kategorija. Univerzalnost tu pomeni, da se diktatura proletariata ne identificira samo z državo, temveč vsebuje tudi elemente samoupravnosti. Njegova teza je, da samoupravljanje ni samo oblika diktature proletariata, ampak je bistvo, način obstajanja diktature proletariata. To pojasnjuje z Marxovo trditvijo, da proletariat ne prinaša samo nove oblike materialne proizvodnje, temveč vpeljuje novo obliko proizvodnje celotnega družbenega življenja. Jedro tega so samoupravne asociacije, na temelju katerih mora proletariat graditi novo civilizacijo in kulturo, ki njen glavni smoter ne bo dobiček, ampak predvsem zadovoljevanje avtentičnih človeških potreb. Protislovnost diktature proletariata se kaže predvsem v nenehnem protislovju med razvijajočo se samoupravnostjo in državo, ki mora odmreti. Dialektičnost pa je navzoča v nenehnem spreminjanju odnosa sil samoupravljanja in etatizma; tu je lahko status quo (kar pa ne more trajati dolgo časa), lahko se spremeni v korist samoupravljanja in bolj pospešenega odmiranja države ali pa narobe — država lahko postaja močnejša, medtem ko elementi samoupravljanja slabijo. Dr. Cvjetičanin je v nadaljevanju rekel, da se je zgodovinsko gledano diktatura proletariata pri nas razvijala v treh fazah: prva je bila v času oborožene revolucije, druga je bila diktatura v imenu delavskega razreda, tretja pa se začenja z novim modelom naše družbene organizacije, tj. s samoupravljanjem, odmiranjem države in transformacijo komunistične partije v zvezo komunistov. Zadnja faza je pravzaprav institucionalni normativni začetek dejanske diktature proletariata, predvsem s pomočjo samoupravljanja v samoupravnih asociacijah. Čeprav se je treba zavedati, da je bilo v vsem tem času navzoče neskladje med normo in prakso, je še posebej zaskrbljujoče — kot je poudaril dr. Cvjetičanin — dejstvo, ki so ga pokazale empirične raziskave, da je bila normativna, idejna stran vedno manj navzoča kot motivacijska sila, kar nas je pripeljalo do svoje vrstne diskon-tinuitete socialne revolucije kot diktature proletariata (na kar nas je opozarjal tov. E. Kardelj). To pa je omogočilo nekatere socialno-pato-loške pojave, kot so npr. izvoz naše delovne sile na eni strani in pojavi privatizacije ter milijarderjev na drugi. Pojavi te vrste nas opozarjajo, da je nujno čimprej preiti od normativnega k dejanskemu organiziranju in uveljavljanju diktature proletariata; za to pa je treba čimprej rešiti problem odtujenih gospodarskih in finančnih središč moči, ki so začeli manipulirati že s samo idejo samoupravljanja in tako dejansko držijo delavski razred v podrejenem položaju. Da pa bi to ustvarili, moramo nujno začeti graditi množično delavsko gibanje in to ne samo kvantitativno množično, ampak tudi kvalitativno: z razvijanjem razredne zavesti, ki bo razredna kritična revolucionarna zavest v delavskem gibanju. Naloga ZK je prav v tem: boriti se za razredno osveščanje delavskega razreda in množično delavsko gibanje. O globoki povezavi med samoupravljanjem in kritično revolucionarno mislijo je govoril tudi dr. Predrag Vranicki. Dejal je, da se je naša avantgarda že s svojo odločitvijo, da se postavi na načelo sa- moupravljanja, v resnici odločila za načelo, ki je v svojem bistvu eminentno zgodovinsko kritično načelo, ker je samoupravljanje kot koncept in kot zgodovinska praksa pravzaprav tisti najbolj kritični element, veliko bolj kritičen od vsake kritične misli. Predvsem zato, ker samoupravljanje uničuje stare podedovane meščanske odnose in strukture, prav tako pa tudi uničuje in se dviga nad razne negativne strukture, ki so nastale v socializmu, kot so bile npr. strukture birokratsko--etatističnega socializma. Kar zadeva samo teoretično delo, nas čaka še velika naloga, kajti naše dosedanje teoretično delo je večidel zelo parcialno, razdrobljeno v veliko število majhnih študij. Čas je, da začnemo sintetično povezovati opravljeno delo in odločno kritično razčfstimo z vsemi neustreznimi koncepti. Zakaj politična avantgarda — je dejal dr. Vranicki — se mora zavedati, da bo delavski razred, pa tudi celotno ljudstvo, v vse večji meri zahtevalo od nje, da vztraja na optimalnih rešitvah pri reševanju zgodovinskih problemov, tj. zahtevali bodo, da se uresniči maksimum zgodovinskih možnosti. Dr. Boris Majer se je v svoji diskusiji osredotočil zlasti na vprašanje našega pojmovanja marksizma. Dejal je, da bo treba povsem jasno povedati, »kaj je v marksizmu fundamentalno, znanstveno ip socialno nesporno, katera vprašanja pa so in morajo še naprej ostati predmet diskusije; kje poteka meja med dogmatskim in ustvarjalnim znotraj marksizma; kaj pomeni uporabljati marksizem v praksi, v čem je izvirni jugoslovanski prispevek k razvoju marksizma, kako vgrajevati novo znanstveno in družbeno izkustvo v marksistično teorijo itd.« Poudaril je, da je dvoje vprašanj, ki ju bo treba čimprej teoretično razčistiti: prvič, vprašanje kaj je in kaj ni ideolo- gija, kaj je bistvo ideologije, ali je marksizem ideologija, itd. in drugič, treba se je odločno spopasti s »tezo o obstoju dveh marksizmov v Jugoslaviji: akademsko filozofskega, antidogmatičnega, kritično-ustvarjalnega in predvsem ,neideo-loškega', ki se največkrat identificira s krogom Praxisa, ter ideološko dogmatičnega in politično apologetskega, ki naj bi ga zastopala zveza komunistov ali vsaj ne-identificiran krog ljudi, ki govori v imenu zveze komunistov.« Problemov, ki se nanašajo na potrebno razčiščevanje na področju naše teoretične misli, ali bolj konkretno, v odnosih med ideologijo, znanostjo in politiko, se je lotil tudi dr. Adolf Bibič v svojem prispevku, ki ga je dal v obliki tez za diskusijo. Na samem začetku je avtor poudaril, da je za pravilen razvoj znanosti zelo pomembno razčistiti, kakšen je odnos med temi tremi sferami človekovega delovanja; samo tako se lahko izognemo nevarnosti, da absolutiziramo kateregakoli izmed teh elementov in mehanično podrejamo drugega drugemu. To je bistvenega pomena, predvsem ko gre za družbene vede, zakaj te so lahko družbeni praksi v veliko pomoč pri odkrivanju načinov, prek katerih naj bi se delavski razred uveljavil kot resnični nosilec družbene moči in emancipacije človeka od vseh različnih oblik odtujenosti. Takšen princip temelji na upravičeni domnevi, da dejansko ni nobene »čiste« znanosti o družbi, tj. znanosti, ki bi odkrivala samo indikativ-ne zveze med pojavi, ne da bi vplivala na proces družbenega spreminjanja. Že sama notranja struktura in logika znanosti o družbi, prav tako pa njeno delovanje v družbeni praksi, onemogočata, da bi se družbene vede ne opredeljevale do temeljnih družbenopolitičnih sil in teženj razvoja neke družbe. Prav zato se je treba kar najbolj od- ločno spopasti z vsemi koncepti, ki poskušajo prikazati znanosti o družbi (družboslovje) kot znanost brez vrednostnih sodb in posebnih interesov. Med temi so še posebej škodljiva razmišljanja o »koncu ideologije«, ki temeljijo na nekaterih empiričnih pojavih v sodobni industrijski državi, v svojem bistvu pa dejansko prav tako implicitno ali eksplicitno vsebujejo ideologijo — tisto, ki se zavzema za ohranitev sedanjih razrednih družbenopolitičnih struktur in odnosov, v svetovnih merilih pa za sedanje neenakopravno razmerje sil med industrijsko razvitimi deželami in deželami v razvoju. Poskusi, da bi zanikali potrebo po ideologiji, so se pri nas izrazili tudi kot poskus zanikanja pomena marksistične ideologije. Kot primer takšnih poskusov je dr. Bibič navedel tele teze: da tržni mehanizmi sami po sebi, tj. brez zavestnega družbenega usmerjanja ustvarjajo splošni interes družbe: da so vsi obstoječi interesi v naši družbi popolnoma enakopravni in usmerjeni k istim ciljem; trditev, da ni bistvenih razlik med »trans-ferom znanja« v naravoslovnih znanostih in družbenih vedah ipd. Takšnim poskusom se moramo odločno upreti, je poudaril dr. Bibič, s tezo, da odnos med znanostjo in ideologijo ni odnos dveh svetov, ki stojita v vsakem primeru eden zoper drugega v odnosu abstraktne negacije. Ideologija lahko pospešuje razvoj znanosti ali pa ji ta razvoj onemogoča; znanost o družhi je pa že po svoji strukturi in funkciji nujno tudi ideološke narave. Pogoj za razreševanje protislovja med njima pa ni samo jasna zavest o njihovem dialektičnem odnosu, temveč tudi stvarni družbenopolitični proces, v katerem se ruši razredna narava družbe in z njo povezane oblike človekove odtujenosti. Med prispevki, ki so se še posebej osredotočili na nerazrešena go- spodarska vprašanja v naši družbi, predvsem pa na vlogo blagovne proizvodnje, tržišča in tehnokratsko-managerskih pojavov, so bile zlasti zanimive diskusije dr. Miroslava Pečujliča, dr. Cvete Mlakar, dr. Pranje Kožula in Slavka Podmeni-ka. Ko je dr. Pečujlič govoril o sodobnem delavskem razredu pri nas, je podčrtal, da moramo razbiti iluzijo, ki je med nami vse bolj navzoča, da je diktatura proletaria-ta istovetna z državo in da odmira skupaj z odmiranjem države. Zaradi te utvare se je občutno slabila družbeno organizirana pomoč delavskega razreda, prišlo pa je do močne koncentracije sil v družbenih skupinah, predvsem v tehnokratskih krogih. Pozabili smo na dialektiko med odmiranjem države in krepitvijo organizirane premoči delavskega razreda s pomočjo krepitve asociacij proizvajalcev, ki mu omogočajo večji nadzor nad procesom dela, razvrstitve in akumulacije družbenega blaga. Dr. Cveta Mlakar je opozorila zlasti na precej pomanjkljivo razvitost resničnega boja mišljenja na področju ekonomske teorije v naši družbi. Dejala je, da je ta boj premalo oster in da premalo temelji na znanstvenih analizah. Na eni starni premalo temelji na dejanski marksistični analizi našega specifičnega gospodarskega sistema, na drugi strani pa tudi premalo upošteva dosežke sodobne ekonomske znanosti v svetu. Tako npr. nam je precej nejasno, kaj so osnovni napredni elementi tržnega mehanizma, katere njegove težnje in učinki so neizogibni, katere med njimi pa je moči spreminjati ipd. Tako smo dolgo živeli v utvari, da je tržni mehanizem v naši družbi nujno socialistične narave že zato, ker obstoji znotraj socialističnih družbenih odnosov; iz tega se je razvilo neke vrste laissez-faire delovanje našega tržnega gospodarstva, s tem pa je tudi naraslo število zelo resnih problemov, s katerimi se zdaj soočamo. Nujno je pristopiti k stvarnemu in temeljitemu proučevanju objektivnih zakonitosti, pogojev in sil, ki lahko delujejo na področju gospodarskega in družbenega življenja. S tem v zvezi pa je dr. Mlakarjeva opozorila tudi na ne dovolj razvito angažiranost naših družbenopolitičnih sil na tem področju in dejala, da ekonomska politika zadeva celotno družbo in da ekonomike in družbe v sistemu ni moči ločiti. Glede tehnokratskih teženj v naši družbi ze bil zelo zanimiv tudi prispevek dr. Franja Kožula (govoril je v imenu skupine iz Sarajeva, njeni člani so bili: dr. Franjo Kožul, Ivan Brigič, dr. Fuad Muhič, dr. Nikola Babic, Ismet Kre-so in Milorad Muratovič; skupina je pripravila enega izmed osnovnih referatov s temo partija v razvoju samoupravne družbe). Dejal je, da je tehnokracija dolgo bila v naši družbi »družbeni miljenček«, ker smo upali, da bo prav ona tisti dejavnik, ki naj bi dvignil celotni proces proizvodnje na višjo raven. Vendar se je pokazalo, da temeljni koncept in zahteve tehno-kracije ne temeljijo na dejanskih samoupravnih odnosih, pač pa na načelih tehnostrukture in potrošniške miselnosti. S tem se je pa odprlo bistveno in zelo zapleteno vprašanje odnosa med temeljitimi načeli samoupravljanja na eni strani in težnjo k čim veči učinkovitosti ter čim večjem dobičku na drugi strani. V ideologiji tehnokracije sta si ta dva koncepta v nasprotju, kar je v preteklih nekaj let pripeljalo do tega, da smo postopno, vendar zanesljivo onemogočali delovanje samoupravnih teles v številnih naših kolektivih. Naša naloga je, da čimprej razrešimo ta odnos. V razpravo se je vključil tudi tovariš Veljko Vlahovič, ki je bil skupaj s tovariši E. Kardeljem, M. Todorovičem, B. šoškičem, S. Kranjcem, M. Bakhalijem in še nekaterimi drugimi pomembnimi političnimi delavci navzoč na posvetovanju. Glede na to, da je imel dolgo in zelo bogato diskusijo, se v tem prikazu res omejujejo samo na dve točki, ki se nam zdita še posebej pomembni. Predvsem je menil, da je izredno pozitivni povzetek tega posvetovanja prav to, da avtorji vztrajajo na aktualnosti dialektike, tj. poskus, da bi vse družbene pojave in procese preučili in dojeli v njihovi dialektični naravi in medsebojni povezanosti. Zakaj pogosto pozabljamo, da naša družba prehaja iz ene družbene formacije v drugo, da se nenehno premikamo, iz česar se ves čas rojevajo novi problemi pa tudi nevarnosti, ki jih je treba sproti reševati. Glede spora, ki je velikokrat tudi umetno postavljeno nasprotovanje znanosti in politike, je menil, da je treba ta odnos vedno postaviti popolnoma konkretno tj. vprašati se, kaj je bil vzrok — predmet morebitnega nesoglasja, kaj je znanost pri tem hotela in kaj politika? Na koncu naj omenimo še enkrat dr. N. Pašiča, ki je opredelil nalogo zveze komunistov na teoretičnem področju z besedami: Hkrati, s tem, ko je zveza komunistov odgovorna za razvoj socialistične samoupravne družbe v celoti, je ZK odgovorna tudi za ustvarjanje takšnih odnosov med znanostjo, teoretičnim mišljenjem in družbeno prakso, ki bodo nenehno reproducirán dominantno pozicijo združenega dela. To pomeni, da moramo graditi takšen sistem odnosov, v katerem vsak napredek znanosti in teoretičnega mišljenja odseva neposredno kot krepitev družbene moči celotnega delavskega razreda in v katerem se — na drugi strani — vsak korak naprej, ki ga naredi revolucionarna družbena praksa, spreminja v dražljaj za znanstveno in teoretično ustvarjalnost. Kari Korsch Materialistično pojmovanje zgodovine spoprijem s Karlom Kautskym Srbohrvaškemu in slovenskemu prevodu Korschevega dela Marksizem in filozofija (Komunist, Ljubljana oziroma Beograd) se je po dveh letih pridružil še prevod drugega avtorjevega dela Materialistično pojmovanje zgodovine — spoprijem s Karlom Kautskym (Mladinska knjiga, Ljubljana 1972). Pri prvem delu ni težko utemeljiti merila objave. Marksizem in filozofija je poleg Lukacsove Zgodovine in razredne zavesti pomembno delo, ki je v času »vladavine« druge in tretje internaoionale naznačilo prelom s pojmovanjem marksizma kot »znanstvenega« sistema brez ustrezne zveze z razrednim bojem in znova razložilo revolucionarno-dialektično razsežnost marksizma. Korsch je v tem delu osvetlil zvezo med marksizmom in delavskim razredom s tem, da je zgodovinski materiali-zem apliciral na zgodovino marksizma, kar je nadalje pomenilo, da Marxovo učenje ne stoji zunaj družbenega razvoja, temveč se tudi samo nenehno razvija in preobra-ža, ter da je dialektični pojem odnosa med teorijo in prakso povezan z revolucijo na delu. Takšno vnašanje samo-refleksije v prakso sveta, ki se je »baje« oplajala z marksizmom, je imelo radikalne teoretične učinke pri razkrivanju nasprotja med teorijo in prakso mar- ksizma. Na hitro postavljena fronta zoper Korschevo »heretičnost« je združila dva tckmeca: Kautske-ga in tretjo internacionalo. V Materialističnem pojmovanju zgodovine se Korsch šest let po objavi Marksizma in filozofije (1923) znova vrača k sistematični kritični analizi ortodoksnosti ali »doktri-narnega marksizma«, izraženega v Kautskega Materialistični koncepciji zgodovine. Kautsky poskuša tukaj obračunati z lastnim ortodoks-nim nazorom, vendar ostane dosleden v terminologiji in izenačitvi materialistične koncepcije zgodovine z »neodvisno znanostjo« in se tako bistveno ne dvigne iz začaranega kroga svoje lastne ortodoksnosti. Korsch je tako priča preobrazbi marksizma v čisto ideologijo, ki namerno in v skladu s svojimi predpostavljenimi interesi pozablja na izvirno teoretično sporočilo (Marxa in Engelsa) in živi od povzdignjenega mita »čiste znanosti«. Dialoška in polemična značilnost Korschovega Materialističnega pojmovanja zgodovine brez dvoma spodbuja današnje (še posebej jugoslovanske) marksiste, da se zgledujejo po Korschevi metodi dialoga, ki poleg aktualnega in historičnega poudarka ohranja tesno zvezo z Marxovim substancialnim mišljenjem. V krajšem prikazu bomo izluščili tiste značilne misli K. Korscha, ki ohranjajo teoretičen smisel dela in mu ga tudi dodajajo. Knjiga je razdeljena na šest razdelkov: 1. Od Marxa do Kautskega; 2. Dialektika in razvoj; 3. Narava in družba; 4. Država; 5. Razred in razredni boj; 6. Zgodovinski pomen kautskyjanstva. V prvem razdelku (Od Marxa do Kautskega) Korsch zaokroži globalni pomen dela Kautskega, češ da gre za ideološki izraz konkretnega zgodovinskega gibanja, ki zato tudi od Korscha zahteva ena- ko zgodovinski in kritični pretres. Kautsky je poskusil teoretično utemeljiti pohod, ki traja že dlje časa, pohod od prikritega k odkritemu revizionizmu. Korschov namen je tedaj v tem, da pokaže na bistvene razločke med Kautskyjevim in Marxovim (in Engelsovim) pojmovanjem zgodovine. Kautskyjeva »znanstvena« in »objektivna« metoda se razkrije že na začetku, ko gradi prikaz Marxovega oziroma Engelsovega pojmovanja zgodovine na enem samem citatu (!). Re-vizionizem se najbolje pokaže, ko postavlja Kautsky trditev, da pro-letariatu ni treba več »razbijati« ali celo »odpraviti meščanske demokratične države«, ker je edina alternativa demokratična parlamentarna pot. Pogumna teza Kautskega o »skakanju čez Marxa« je tako zelo hitro pristala na državnem in idealističnem pozitivnem stališču današnje buržoazije, torej na pred- marksovskem teoretičnem temelju. Kautsky v skladu s svojo »znanstveno« pretenzijo daje univerzalni, suprahistorični pomen svojim tezam, Korsch ga »spomni« na znano Marksovo pismo Mihai-lovskemu in na posledice takšnega stališča, ki se izmuzne priložnosti, da bi lahko kaj več povedal o razvoju materialnih produktivnih sil in o revolucionarnem razvoju človeške družbe. S tem je končan metodični akt Kautskyjeve socialne analize, ki Marxa in Engelsa osiromaši za bistveno — za revolucionarno komponento iz njunega materialističnega pojmovanja zgodovine. Drugi razdelek, Dialektika in razvoj, osredotoča pozornost na to, kako je Kautsky zožil pojem razvoja (ki po Marxu, piše Korsch, združuje tri pomene: Mišljenje, nastajanje in dejanje) na megleno predstavo o koristnosti »genetične-ga« prikaza nastanka neke misli. Kautsky gre v teoriji spet nazaj namesto naprej (od Marxa k Ma-chu) ko Marxovo dialektično gibanje mišljenja zamenja z Machovim »prilagajanjem misli dejstvom« in »prilagajanjem misli med seboj«. Pot nazaj vzporedno poteka na več miselnih toriščih. Marxov pojem »materialno produktivne sile« nadomesti pojem »razvoja vednosti o naravi«, začrta se novo razmerje med naravo in zgodovino (Naturgeschichte) in materializem Kautskega, ki ima svoj rojstni kraj v meščanskih in revolucionarnih obdobjih 17. in 18. stoletja, napove boj Marxovemu materialističnemu pojmovanju zgodovine. Svet analogij naravoslovni materializem osiromaši na analogije, kot je na primer ta, da je »izumiranje živali in rastlin enako izumiranju razredov v družbi«. V razdelku Narava in družba Korsch nadaljuje s kritiko Kaut-skyjevega »striženja« Marxa. Kautsky ukinja še dva Marxova pojma — meščanska družba in ekonomski dejavnik, oba v svojem lastnem historičnem kontekstu. Kautsky se je od razumevanja povezanosti »zavaroval« predvsem zaradi tega, ker bi Marxovo stališče impliciralo radikalno posledico — da je treba kategorijo meščanske družbe razumeti tudi po minljivi plati, se pravi historično. Kautsky zato tudi ne more razlikovati med politično ekonomijo klasičnih meščanskih ekonomistov in Marxovo »kritiko politične ekonomije«, ker ne sme vedeti, da je Marx postavil v ospredje historično naravo vseh ekonomskih pojavov in zvez in ne brezčasne narave. Marx in Engels sta doumela zakon družbenega razvoja kot zgodovinski zakon in ne kot obči naravni zakon. Politična posledica podmene Kautskega se nujno izteka v reakcionarno politično določenost. V četrtem razdelku, Država, Korsch pripoveduje, da ima Kaut-sky le malo posluha za razred ali ga pa nima celo nič, pa tudi razprava o državi se ravna po meščanskem konceptu »herojskega« nastanka (»nomadski akt« nasilja porodi državo). Narobe Marxova kritika Heglove pravne filozofije državo ne jemlje s stališča prve podmene za razumevanje zgodovinskih pojavov, temveč razume državo iz materialnih življenjskih razmer občasne družbe, se pravi politične ekonomije. Materialistič-no-dialektično pojmovanje države razkrije teoretične in politične razloge zatiranja delavskega razreda, medtem ko se Kautsky zadovolji s Kantom, Fichtejem in Schillerjem, ki vso zgodovino, razen zgodovine narave, začenjajo in razumejo z »ustanovitvijo države«. Kautsky spet konča pri apologiji obstoječega, v tem primeru z apologijo industrijskega kapitalizma in njegove države. Razdelek Razred in razredni boj prikazuje kako Kautsky slabokrvno obravnava razred; nasede že na vprašanju razločkov med poklici, zlasti med vodilnimi in izvajalskimi deli, kajti ta razloček postane prvotnejšega in pomembnejšega pomena, kot pa so nasprotja med globalnimi razredi. Praktični sklep je zelo hitro pri roki: poudarjeno razlikovanje med »brezrazrednim« in »funkcionirajočim« izkoriščevalcem se hitro konča z zahtevo, da se slednjega ne sme razlastiti. Prav ob tem primeru Korsch podčrtuje bistvo materialistične dialektike, ki je — tako meni — v tem, »da historičnih pojavov ne razume neposredno, temveč s čim popolnejšim zajetjem vseh njihovih konkretnih posredovanj iz njihove ekonomske baze in prav tako tudi to »bazo« samo, tj. materialna in produkcijska razmerja, ne abstraktno v njihovi fiksirani in absoluti- zirani vsakokratni podobi, temveč konkretno v njihovem zgodovinskem gibanju in razvoju«. Korsch tudi v tem razdelku razkrije, da je Kautskega pojmovanje razreda meščansko stališče par exellence. Zadnji razdelek Zgodovinski pomen kautskyjanstva, je sklepno razmišljanje, kjer se Korsch spoprime z osrednjim sklepom Kautskega, ki pravi, da materialistično pojmovanje zgodovine nima več ničesar opraviti s proletarskim razrednim bojem. Kautsky, piše Korsch, s tem ruši osnovno Mark-sovo razumevanje znanstvene teorije kot proizvoda historičnega gibanja in svoje »čisto« materialistično pojmovanje zgodovine »osvobodi« stvarnih zgodovinskih in razrednih podmen. S tem teoretično izrazi potrebo današnje buržoazije v njenem boju s pro-letariatom. Čeprav ortodoksni marksizem Kautskega ni reflekti-ral dejanskega pomena svojega početja, je po Korschovem mnenju vendarle odigral neko pozitivno in napredno vlogo s tem, ko je marksistično teorijo približal novi generaciji delavskega razreda (še posebej, če upoštevamo takratne objektivne in subjektivne okoliščine). Negativna plat ortodoksnega marksizma pa je vendarle vedno bolj prodirala v ospredje, predvsem v obliki primitivnega histo-rizma, ki je razglašal, da je vsak zgodovinski razvoj edino utemeljen in nujen. Teoretski razkroj, konservativnost in reakcionarnost so bile potem le še logične posledice takšne misli. Ob izdajah dveh Korschevih del, ki izražata in pokrivata prvo razo avtorjevega teoretičnega snovanja, želimo ob koncu opozoriti le še na morebitno upravičenost izdaje Korschovega Karla Marxa v slovenščini (izšel je leta 1938 v seriji socioloških študij, ki jo je urejal Morris Ginsberg, znova je izšla leta 1963 v New Yorku, nemško verzijo je pripravil inštitut za so-cilano zgodovino v Amsterdamu). Delo slovi kot sistematičen in in-terpretativen tekst, ki izhaja iz edinstvenega vidika, ki je hkrati zgodovinski, sociološki in ekonomski. Povejmo, da je Karl Marx organizirana na načelih, ki jih delo, ki mu je posvečena ta recenzija, izraža ali vsaj anticipira; ta načela so namreč historična specifikacija, spremembe in kritika. Ta načela po Korschovem mnenju varujejo marksizem in Marxa pred dogma-tizmom in izhajajo še iz neke druge pomembne podmene, da je Marxova teorija razrednega boja tudi sama razredni boj par exellence. Materialistično pojmovanje zgodovine je izvirno prevedel v slovenščino Božidar Debenjak in ji dodal tehtno skupno besedo, ki pomaga bralcu, da postavi avtorja in delo v smiselni časovni in prostorski kontekst. R. Rizman > o -Si s .0 >: SOCIOLOGIJA športa: Bakič S.: Uvodna razmatranja za sociologiju športa. — Linde Hans: Prilog sociologiji športa. — Pavlovič R.: Moral u našem športu. — Lukač S.: Sociologija športa: bibliografija. Sociološki pregled, Beograd, 1972, št. 3, str. 223—270. ŠKEMBER Ante: iElite na vlasti — elite u opoziciji. Pitanja, Zagreb, 1973, št. 44/45, str. 81—86. V. ZNANOST — KULTURA — PROSVETA - - ŠOLSTVO BAVCON Ljubo: Pojavi socialne dezor-ganizacije na področju vzgoje in izobraževanja. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, Lj., 1972, št. 2, str. 60—73. —: FILM i društvo. Priredio M. Ahtik. Sociološki pregled, Beograd, 1972, št. 3, str. 287—321. KLERE Sergej: Obrazovanje i savreme-no društvo. Marksističke sveske, Sarajevo, 1972, št. 1/2, str. 168— GEORGIJEVSKI Petre: Položaj škola za kvalifikovane radnike. Sociologija, Beograd, 1972, št. 4, str. 665-^83. HALADIN Josip: Pretpostavke za iz-gradnju sistema permanetnog obrazo-vanja. Naše teme, Zagreb, 1973, št. 4, str. 838—852. HERSKOVITZ M. J.: Otkriča i prona- lasci kao mehanizmi promena u kulturi. Gledišta, Beograd, 1973, št. 1, str. 99—113. HRAST Silvo: Znanost je družbeno angažirana sila. Raziskovalec, Lj., 1973, št. 4, str. 103—104. —: IDEJNO politična vprašanja razvoja visokega šolstva v samoupravni socialistični družbi. Zasnove. — Teze. Tribuna, Lj., 28. maja 1973, št. 21— 22, posebna priloga. ILLICH Ivan: Ivan Ilič: Dole škole. (Deschooling Society. Prev. s angl. S. Dordevič.) Beograd, Duga 1972, 151 + (IV) str. (XX vek, 8) — sign. I/ 2680—8. KERMAUNER Taras: O krugu i o tri toka. Teka, Zagreb, 1973, št. 2, str. 234—48. KRAJNC Ana: Perspektive nadaljnjega razvoja izobraževanja odraslih v Sloveniji Sodobna pedagogika Lj., 1973, št. 3/4, str. 130—138. MUJOVIč Blagoje: Slabosti i perspektive sistema obrazovanja. Socijalizam, Beograd, 1973, št. 1, str. 76—93. MUHIČ Ferid: Filozofija obrazovanja i društvena strategija. Gledišta, Beograd, 1973, št. 1, str. 46—54. PAPIČ Žarko: Reforma ekonomskih odnosa u nauči i visokom obrazovanju. Gledišta, Beograd, 1973, št. 2, str. 159—174. PIRJEVEC Dušan: Vprašanje strukturalne poetike. (Teze in gradivo). Problemi, Lj., 1972, št. 116/117, str. 1—19. RUPEL Dimitrije: Radnička klasa i umetnost. Sociologija, Beograd, 1972, št. 4, str. 655—663. URŠIČ Majda: Osnovna šola — pomembna točka v preventivnem delovanju proti pojavom negativnega vedenja učencev. Sodobna pedagogika, Lj., 1973, št. 3/4, str. 117—130. VI. POLITIČNE VEDE 2. Družbenopolitični sistem SFRJ: BOLCIC Silvano: Samoupravljanje — atraktivno područje naučnih preoku-pacija. Gledišta, Beograd, 1973, št. 1, str. 55—59. FIRST-DILIČ Ruža: žene u privrednom i političkom životu. Naše teme, Zagreb, 1973, št. 1, str. 120—139. MARINKOVIC Radivoje: Zajednički interesi i interesne zajednice. Socija-lizam, Beograd, 1973, št. 2, str. 158— 166. —: OSNUTEK ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije. Delo, Lj., 11. maja 1973, str. 47 (posebna priloga). —: PARTIJA, teorija, klasa: (raspra-va). Mikecin V., Perič, Vidojevič, Siber Z., Naše teme, Zagreb, 1973, št. 5, str. 910—956. PAVLOVIC Vukašin: Sindikat u samo-upravnom političkom sistemu. Medu-narodni rad. pokret, 1971, št. 4, str. 81—96. PEČUJLIČ Miroslav: Socijalna struktura i razvojne tendencije. Sociologija, Beograd, 1972, št. 4, str. 601—612. PEŠIČ-GOLUBOVIC Zagorka: Zašto je danas funkcionalizam u nas poželj-niji od marksizma. Praxis, Zagreb, 1972, št. 3/4, 339-350. RATKOVIC Radoslav: Samoupravno or-ganizovana radnička klasa — vlada-juča ekonomska i politička snaga društva. Socijalizam, Beograd, 1973, št. 2, str. 119—128. —: SAMOUPRAVLJANJE i mogučno-sti emancipacije žene. Okrugli sto »Pregleda«. Pregled, Sarajevo, 1973, št. 2—3, str. 143—266. —: SKLEP (in) RESOLUCIJA Ustavne skupščine sveta za Varstvo in zboljšanje človekovega okoljp. (Beograd, 1. in 2. febr. 1973). Raziskovalec, Lj., 1973, št. 4, str. 124—130. ŠKRBIC Milan: Pojavni oblici i uz-roci jačanja socijalnib razlika. Naše teme, Zagreb, 1973, št. 1, str. 4—47. 5UVAR Stipe: Osvrt na neke teorijske i praktične tendencije osporavanja rad-ničke klase u našem društvu. Sociologija, Beograd, 1972, št. 4, str. 577 599. —: TEZE o nadaljnjem razvoju Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Delo, Lj., 21. maja 1973. TODOROVIC Mirjana: Seljaštvo — za-nemarena kategorija marksističke teorije i prakse. Sociološki pregled, 1972, št. 3, str. 197—202. TOMIC Stojan T.: Aktivi komunista-radnika. (:spoj ili odnos univerzal-nog 1 posebnog:) Sociologija, Beograd, 1972, št. 4, str. 643—654. ŽUPANOV Josip: Smanjivanje socijal-nih razlika — kampanja ili politika? Naše teme, Zagreb, 1973, št. 3, str. 590—605. 4. Delavska in pogresivna gibanja LAUC Ante: Utjecaj radničke klase i neki putovi povečanja utjecaja radničke klase. Sociologija, Beograd, 1972, št. 4, str. 625-643. MALLET Serge: Socialni projekti i politička borba u Francuskoj poslije majskih dogadaja 1968. Praxis, Zagreb, 1972, št. 3/4, str. 475—481. STOJANOVIČ Stanislav: Odnosi u ko-munističkom pokretu (... 1960— 1970). Medunarodni radnički pokret 1972, št. 2, str. 101—121. VII. POLITIČNA EKONOMIJA IN GOSPODARSTVO MIHAJLICA Mitar: O (društvenoj) svo-jini, minulom radu i ekonomskim funkcijama »države prelaznog perioda«. Naše teme, Zagreb, 1973, št. 2, str. 291—331. PETROVIČ Zoran: Na marginama ekonomskih odnosa zemalja emigracije i migracije. Naše teme, Zagreb, 1973, št. 1, str. 48-96. VIII. SREDSTVA MNOtlCNEGA OBVEŠČANJA IN JAVNO MNENJE D2INIC Firdus: Radnička klasa i sredstva masovnog komuniciranja. Naše teme, Zagreb, 1973, št. 2, str. 272— 280. KIRINCIč Miroslav: Analiza sadržaja informativno-političkog tiska. Naše teme, Zagreb, 1973, št. 1, str. 140— 176. MEŠTROVIC Matko: Klasna uvjetova-nost djelovanja masovnih komunikacija. Naše teme, Zagreb, 1973, št. 2, str. 281—290. RANKOVIC Milan: Komponente društ-venog položaja televizije. Socijali-zam, Beograd, 1973, št. 1, str. 70— 75. SPLIHAL Slavko: Komunikacijska aktivnost kao izraz (dez)alienacije čoveka, Sociologija, Beograd, 1972, št. 4, str. 685—699. ! SROT Vida: Delavski razred in sredstva množičnega obveščanja, študij programa, Lj., 1973, št. 1, str. 8—12. IX. RELIGIJA IN VERSKE ORGANIZACIJE CIFRIC Ivan: Anotirana bibliografija filozofskih i socioloških knjiga (1968 —1971). Praxis, Zagreb, 1972, št. 3/4, str. 595i—610. B. KNJIGE IZ TUJINE II. FILOZOFIJA AUSTEDA Franz: Moderne Philosophie. Probleme. Position. Profile. Freiburg, Rombach (1972). 231 str. Rombach Hochschul Paperback, 40) — sign. 13. 127—140. BRAND Gerd: Gesellschaft und persön-lichte Geschichte. Die mythologische Sinngebung sozialer Prozesse. Stuttgart, Kohlhamer (1972). 129. str. (Kohlhammer Philosophica) — sign. 13.154. CHOMSKY Noam: Problems of Knowledge and Freedom. The Russell Lectures. New York, Vintage (1972). 126 str. (Vintage Books, 815.) sign. 1/2308-815. JAROSZEWSKI Tadeusz M.: Ličnost' i občenstvo. (:Problemy ličnosti v so-vremennoj filosofii — marksizm, ekzistencializm, strukturalizm, hri-stijanskij personalizm:). Per. s pol' skogo R. E. Melicera. Moskva, »Progress( 1973. 543+(I) str. — sign. 13. 141. RAPOPORT Anatol: Philosophie heute und morgen. Einführung ins operati-onale Denken. (Operational Philosophy — Integrating Knowledge and Action. Aus dem Amerikanischen übers, und hrsg. von G. Schwarz.) (Darmstadt), Darmstadter Blütter 1970). XXII+432 str. — sign. 12.964. III. SOCIOLOGIJA ALBRECHT Günter: Soziologie der geographischen Mobilität. Zugleich ein Beiträg zur Soziologie des sozialen Wandels. Mit e.Vorwort von Rene König. Stuttgart, Enke 1972. XI + 332 Str. — sign, in/2893. ALBERCHT Herbert: Das programmierte Chaos. Städteplannung in der Sackgasse. (Bremen), Schünemann b. 1. 252 str. — sign. 13.162. —: AUTOMATION, Alienation, and Anomie. Ed. by Simon Marcson. New York, Harper & Row (1970). XII + (I)+479 str. — sign. 13. 131. BREDE Karola: Socioanalyse psychosomatischer Störungen. Zum Verhältnis von Soziologie und Psychosomatischer Medizin. (Frankfurt/M. Athenäum 1972.) 199 str. (Psychoanalyse als Sozialwissenschaft, 1) — sign. 13.122-1. —: CONTEMPORARY Research in Social Psychology. A book of readings. 2. ed. Ed. by Henry Clay Lindgren. New York, Willey & Sons (1973). XIV+512 str. — sign. 11/13. 013. DAHRENDORF Ralf: Konflikt und Freiheit. Auf dem Veg zur Dienstklassengesellschaft. München, R. Piper (1972). 336 str. (Gesammelte Abhandlungen. 2) — sign. 12.607-2. DWORAK Wolf gang: Moderne Unternehmensorganisation in der Praxis. (München), Vlg Moderne Industrie (1972). 309 str. — sign. 11/13.007. EISENSTADT S. N.: Die israelische Gesellschaft. (Israeli Society). Ins Deutsche übertragen von E. B. Klain-haus. Stuttgart, Enke 1973. VI+444 Str. — sign. III/2889. FETSCHER Iring: Grossbritanien. Gesellschaft. Staat. Ideologie. (Frankfurt/M), Athenäum Fischer Tachen-buch Vlg 1968.) 310 str. (Fischer Athenäum Taschenbücher. Sozialwissenschaften, 980) . — sign. 13.128-980. HAMMEL Pietro: Unsere Zukunft: Die Stadt. (Frankfurt/M., Suhrkamp 1972.) 227+(XIII) str. (Suhrkamp Taschenbuch, S9). — sign. 1/2755— 59. KUNTZ Karl-Michael: Zur Soziologie der Akademiker. Fortbildung in 16 akademischen Berufen. Ergebnisse einer empirisch-soziologischen Untersuchungen prototypischer Berufe. Stuttgart, Enke 1973, VII + 230 str. (Sozialforschung und Gesellschaftspolitik, 2) — sign. II/12.985-2. PILLARDY Erika: Arbeit und Alter. Eine soziologische Untersuchung die Bedeutung der Arbeit nach der Pen-sonierung. Stuttgart, Enke 1973. Vin+198 str. (Göttinger Abhandlungen zur Soziologie und ihrer Grenzgebiete, 21). sign. 11/4739-21. ROSENBAUM Heidi: Familie als Gegen-struktur zur Gesellschaft. Kritik grundlegender theoretischer Ansätze der westdeutschen Familiensoziologie. Stuttgart, Enke, 1973. (IV) + 188 str. — sign. II 12.981. —: SOZIOLOGIE der Abtreibung. Empirische Forschung und theoretische Analyse. Von Wigand Siebel etc. Mit 8 Abbild, und 78 Tab. Stuttgart, Enke 1971. VIII+331 str. — sign. in/2886. —: SOZIOLOGIE und Sozialgeschichte. Aspekte und Probleme. Hrsg. von P. Ch. Ludz. Opladen, Westdeutscher Vlg 1973. 623 Str. (Kölner Zeitschrift für Soziologie und Sozialpsychologie. Sonderheft 16.) — sign. II/ 3109-16. STAEHLE W. H.: Organisation und Führung sozio-technischer Systeme. Grundlagen einer Situationstheorie. Stuttgart, Enke 1973. VIII+155 str. — sign. 11/12.971. v. ZNANOST - - KULTURA — PROSVETA — ŠOLSTVO BRÜCKNER Peter — Alfred Krowoza: Was heisst Politisierung der Wissenschaft und was kann sie für die Sozialwissenschaften heissen? Unter Mitarbeit von Thomas Leithäuser und Ali Wacker. (Frankfurt/M.), Europäische Verlagsanstalt (1972). 138 str. — sign. 13.142. KROEBER-KENETH L.: Zuviel Akademiker Universität im Ubergang. Freibung, Quelle & Meyer 1970.) 141 str. (Herderbücherei, 448). — sign. 1/1732-448. NEUBAUER Ernst: Grenzen der Wissenschaft und Freiheit des Glaubens. München, Claudius (1972). 308 str. — sign. 13.164. VI. POLITIČNE VEDE 1. Splošna dela BAKUNIN M. A.: Staatlichkeit und Anarchie und andere Schriften. Hrsg. und eingeleitet von Horst Stuke. (Frankfurt/M.), (Ullstein 1972.) XI+ 885 str. (Ullstein Buch, 2846) — sign. 1/1405—2846. 3. Politični sistemi in organizacije —: OPPOSITION in der Sowjetunion. Hrsg. von Heinz Brahm. Düsseldorf, Droste (1972). 191 str — 13.163. VIII. SREDSTVA MNOŽIČNEGA OBVEŠČANJA IN JAVNO MNENJE —: MANAGEMENT Information Systems. Selected Readings. Ed. by T. W. McRae. (Harmondworth), Pengu-ing Books (1971.) 381 str. — sign. 1/2752. —: SOCIOLOGY of Mass Cummunica-tions. Selected Readings. Ed. by Denis McQuail. (Harmondsworth, Pen-guing Books 1972.) 477 str. — sign. 1/2754. UDC 321.1(45) JERI, Dr. Janko-KUSEJ, Dr. Gorazd: Slovene National Community in Italy (II) Teorija in praksa, Vol. 10, No. 5—«, p. 476—504, Ljubljana 1973 From the point of view of contents this article is a continuation of the article by J. Jeri (TiP, No. 8—9/1972) which gives an analysis of the historical development of the national position of the Slovenec in Italy. This continuation treats the more recent period following the world war II, and especially shows the true position of our national community in comparison with the status of the German and French minorities in Italy. On the basis of extensive documentation it comes to the conclusion that in comparison with the other two minorities our minority is discriminated. The authors and their article with their thought that now — after so much postponing of decrees for the real protection of the autochthon Slovene minority — it is necessary that the Italian authorities pass such decrees in a »fast process« and at the level of the special minority protection which is valid for the German minority in South Tyrol and for the French one in the valley of Aosta. Clear programme and fundamental unity in action on the part of the Slovene national community are needed for this, irrespective of its present pluralistic directions. UDC 001.8:327(-77) IU2NIC. Dr. Stane: Starting-points and Methods in Research concerning the Developing Countries Teorija in praksa, Vol. 10, No. 5—6, p. 529—542, Ljubljana 1973 A considerable part of research work about the developing countries is based on economic analyses only. The author emphasizes that the problem of undevelopment is a far wider phenomenon, that it should be investigated multi-disciplinary, that any research project should not include the economic aspect only, but also the social, political and finally anthropological and psychological aspects. Even such »sociology of development« is threatened by onesidedness, if it becomes mere description, if it is not strictly scientific, or if the international or European »counseling« elites get hold of it, giving well meant advices to the undeveloped. This is a new kind of intellectual imperialism, adjusted to the ideas and benefits of »white« man; if does not take in account the results of science in undeveloped countries, and considers progress to be accordance of undeveloped societies with economic, political and cultural ideals of the developed world. The author also discusses the dilemma: universal — specific elements in the development and investigation of undeveloped countries and the concept of undevelopment. He finally emphasizes special importance of the research of developing countries for Yugoslavia. UDK 321.1(45) JERI, dr. Janko-KUŠEJ, dr. Gorazd: Slovenska narodnostna skupnost v Italiji (II) Teorija in praksa, Ljubljana 1973, let. 10, št. 5—i, str. 476—504 Razprava je v vsebinskem pogledu nadaljevanje eseja J. Jerija (TiP št. 8—9/1972), ki razčlenjuje zgodovinsko genezo narodnostnega položaja Slovencev v Italiji; nadaljevanje zajema novejše obdobje po drugi svetovni vojni, zlasti pa razgrinja pravni položaj naše narodnostne skupnosti v primerjavi s statusom nemške in francoske manjšine v Italiji. Pri tem na podlagi obsežne dokumentacije ugotavljata, da je slovenska manjšina v primerjavi z navedenima manjšinama diskriminirana. Avtorja sta sklenila razpravo z mislijo, da je po tolikokratnem odlaganju ukrepov za resnično zaščito avtohtone slovenske manjšine nujno, da zdaj italijanske oblasti te ukrepe sprejmejo po »hitrem postopku« in sicer na ravni že doseženega posebnega manjšinskega varstva, ki velja za nemško manjšino na Južnem Tirolskem in francosko v dolini Aoste. Za to je potrebna seveda programska izčiščenost in temeljna akcijska enotnost celotne slovenske narodnostne skupnosti v Italiji — ne glede na njeno sedanjo pluralistično politično usmeritev UDK 001.8:327(—77) JUŽNIC, dr. Stane: Izhodišča in metode v proučevanju dežel v razvoju Teorija in praksa, Ljubljana 1973, let. 10, št. 5—6, str. 529—542 Pretežni del raziskav o deželah v razvoju temelji zgolj na ekonomskih analizah. Avtor poudarja, da je problem nerazvitosti mnogo širši pojav ter trdi, da ga je treba proučevati multidisciplinarno, da mora količkaj ambiciozen znanstveni projekt vsebovati poleg gospodarskega še družbeni, politični in ne nazadnje antropološki in psihološki vidik nerazvitosti. Toda tudi tfki »sociologiji razvoja« groze enostranosti, če se spremeni v golo deskripcijo, če ni zasnovana na strogi znanstvenosti ali pa če se je polaste razne mednarodne ali evropske »svetovalske« elite, ki nerazvitim delijo dobrohotne nasvete. To je nova zvrst intelektualnega imperializma, prilagojena urno-vanju in koristim »belega« človeka, ki ne upošteva dognanj znanosti v nerazvitih deželah in ki pojmuje napredek kot usklajevanje nerazvitih družb z gospodarskimi, političnimi in kulturnimi vzori razvitih dežel sveta. Avtor razmišlja tudi o dilemi: univerzalnost-specifičnost v razvoju in proučevanju nerazvitih dežel ter o samem pojmu nerazvitosti. Končno poudarja poseben pomen, ki ga ima raziskovanje dežel v razvoju za Jugoslavijo. Obvestilo naročnikom in bralcem Svet fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani je na seji dne 26. junija 1973 razrešil dosedanji uredniški odbor revije »Teorija in praksa«, ki mu je potekel mandat. Na podlagi zakona o javnem obveščanju, statuta fakultete in pravil revije je na isti seji imenoval uredniški svet ter predsednika sveta, uredniški odbor ter glavnega in odgovornega urednika. Ob tej priložnosti se je svet fakultete zahvalil dosedanjim članom uredniškega odbora za njihovo prizadevno sodelovanje pri urejanju revije — in tej zahvali se pridružuje tudi novi uredniški odbor. • Miroslav Pečuijič: Marksizem in sociologija (II) • Najdan Pašič: Aktualni problemi naše marksistične teorije In družbenih ved ter politika zveze komunistov • Dušan F. Likar: Nekaj misli k oblikovanju naše znanstvene politike • Budi Lešnik: Samoupravnost v vzgojno-izobraževatnem procesu • Andrej Dolinšek-Boris Verbič: ^ Vpliv trgovinske politike EGS na jugoslovanski izvoz > • Nemanja Božič: Pogajanja med O) ZDA in SZ o omejitvi strateškega orožja Roger Bernos: Monetarna kri-S za in ameriška hegemonija Z« • Gorazd Kušej: Premiki v poj-C movanju ustavnosti O • Stane Kranjc: Ustava in druž-© beno-politične organizacije V} • Miha Ribarič: Posebnosti usta-CC ve SR Slovenije C • Samo Zupančič: Gradacija le-talskega prometa in letališč v t— Sloveniji 0» Ui >CO N