Listek. Maron, mladi spoznovalec z Libanona. (Povest. — Prevel A. J.) (Dalje.) «Dobro!» nadaljuje Maron. «Da se pa to zgodi, moraš v nevarnosti govoriti slede6e besede: «Moj Bog in o6e nebeški, jaz verujem vse, kar si ti razodel ljudem. Verujem tudi na Kristusa, tvojega edinorojenega sina. Upam na Tvoje usmiljenje in sr6no obžalujem vse svoje grehe. Odpustim svojim sovražnikom; o6e, odpusti jim tudi ti, ker ne ved<5, kaj delajo! Ali, ho6eš to storiti ?» «Da, ho6em,» odgovori Ali. «Pa povej mi besede še enkrat.» Maron še enkrat ponovi in Ali ponavlja ve6krat, dokler si vsega dobro ne utisne v spomin. Pot postaja vedno bolj pusta in samotna. Po vseh hribih in dolinah so sicer majhne vasice, pa nikjer ni videti 6loveka na polju, tako da se Maron osr6i in re6e: «Dale6 okrog ni nobenega Druza. Gotovo so šli vsi proti Sidonu in mi bodemo brez nevarnosti dospeli v Djecin.» Udova pa neverjetno zmaje z glavo in re6e: «Ti se motiš, dragi moj. V vseh teh vaseh prebivajo Druzi, zato je pa tudi slabo znamenje, da nikogar ni na polju. Najbrž se kje zbirajo, da bi napadli kako maronitsko vas. Mogo6e je eelo, da je Djecin na vrsti.» Komaj to izgovori, se že zasliši od dale6 strel. Ubežniki se prestrašeno pogledajo in naglo hitijo na visok gri6, od koder se je že videlo v Djecin. In glej! Velika množica ljudi ravno zapuš6a vas, med tem ko iz hribov in iz grmovja krvolo6ni Druzi streljajo na njo. »0 nespametni!* zakli6e udova. »Zakaj zapuščajo svojo vas in svoie hiše, kjer bi se dolgo mogli braniti proti okrutnim Druzom. Na prostem so pa izgubljeni.> Žena je imela prav. Ko se naži ubežniki plaho ozirajo v vas Djecin, pride od vasi po dolini kakih 2000 vaš6anov, mož, žen in otrok. Okoli 300 oborožencev varuje v ozadju beže6e družine. Druzi pa so se poskrili za vsakim drevesom in vsako pe6ino, ter so streljali na uboge Maronite. In mnogo jih je padlo in obležalo, katere so potem sovražniki z noži in bodali neusmiljeno poklali. Maron kaže ves besen pesti krvolo6nim Druzom govore6: «Daj, o Bog, da ogenj pade iz nebes na te rablje!> A mati ga pokara reko6: «Mislimo rajše na to, kako naj pomagamo svojim bratom.» «Kako bi jim naj pomagali,* vpraša za6udeno Maron, «ker nas je le malo in še niti orožja nimamo?» Udova nekaj časa misli in potem reče: «Ako Maroniti po tem potu dalje bežijo, gotovo nobeden ne pride živ v Sidon, kamor najbrž ho6ejo. Maron! Ali! Hitita v dolino in pripeljita nesrečneže po onetn klancu k nam. Možje naj branijo vhod v klanec, dokler morejo, potem pa naj prideio za drugimi sem gori.» «Da, mati, jaz grera!» re6e Maron vesel, medtem, ko ga mati pritisne na svoje srce, poliubi in pokriža. «Pojdi, moj sin,» pravi, «in Bog bodi s teboj. Ako umrješ za rešitev svojih preganjanih bratov, bodem ponosna na tebe.» Nato se obrne v stran prikrivajo6 si goste solze. Maron in Ali naglo izgineta v dolini. Ko se ubežni Maroniti približajo med jokom, vpitjem in molitvijo, jim pokažeta ozki klanec, po katerem naj bežijo na hrib. Preplašeni Maroniti jima ne zaupajo. Ko pa izved6, da so tudi v Sidonu vse kristjane pomorili in da jih 6aka enaka usoda, se obrnejo po nasvetovani poti navkreber. Možje branijo klanec in porabijo vsako drevo in pe6ino. Druzi so pri tem na slabšem, ker morajo navzgor streljati, in ker se kristjani skrivajo za dre- vesi. Marsikateri Druz se zgrudi smrtno zadet in pade 6ez pe6ine zopet v dolino. Po dveurnem boju dospejo kristijani na vrhunec, kjer se je raztezal majhen hrastov in jelov log. Ubogi kristjani so zdaj mislili, da so našli varno zavetje. Hoteli so se takoj poskriti v goS6avi. Tu jim stopita nasproti Judita in njena mati ter se jima dasta spoznati kot Maronitinji. Udova odsvetuje ubežnikom skriti se v gozdu, ker bi jih sovražniki lahko obkolili in pomorili. Najbolje je, ako branijo strmo goro in ozki klanec, da Druzi ne pridejo na vrh. Ako prvi padejo, ki ho6ejo prodreti na goro, si drugi ne bodo ve6 upali napadati. A možje so izgubili že ves pogum, ker so morali poslušati jok in stok svojih žen in otrok, in ker so izgubili že mnogo bojevnikov. Zato niso ve6 mislili na brambo, temve6 le na beg. In to je bila njih poguba. Sr6na udova jim to tudi pove. Stopi namre6 pred možke reko6: «Zakaj ste bili tako neprevidni in ste zapustili vas? Ako bi se bili v vasi hrabro branili, bi vas Druzi nikdar ne bili izgnali in pomorili. Ali ne veste, da so Druzi kakor Sakali, ki si le na prostem upajo napasti svojega nasprotnika? Ali ne veste, da so Vaši sovražniki kakor satan? Ako bežirao pred njim, postaja vedno hujSi in okrutnejSi. Ce se mu pa hrabro ustavljamo, zbeži. Branite torej zdaj to strmo goro. Izza vsakega drevesa in vsake pečine streljajte na Druze, ako hočejo na vrh prodreti. Merite dobro in streljajte rairno, da ne bode nobena kroglja zastonj, in Druzi ne pridejo nikdar sem gor.» Te srčne besede stare in 6astite žene so naredile glokok utis na može in star Maronit snežnobelih las reče svojim tovarišem: «Prav ima, prav! Mi smo se dali prekaniti od hudobnih Druzov, ki so obljubili nam prizanesti, ako jim damo pleniti po svojih hišah. Zdaj pa izpolnimo pameten nasvet te modre žene. Razdelite se ob gori in pustite, da se sovražniki približajo, potem pa jih morate varno zadeti.» Možje so ravno hoteli izpolniti to povelje svojega starašine, ko jim nova nesre6a to zabrani. Zapazili *so namre6 od dale6, da je vas Djecin v ognju. Žene in otroci za6nejo jokati in tarniati. Tudi možje so bili kakor trdi od žalosti, ko so videli goreti svoja stanovanja, kjer so vedno sre6no in zadovoljno živeli in solze jim stopijo v o6i. Med tem so se pa Druzi priplazili med drevjem blizu kristjanov. Naenkrat po6iio puške , in ve6 Maronitov se zgrudi ob tla. Druge pa obide groza in strah, da v divjem neredu zbežijo na vrh gore. V goš6avi popadajo utrujeni in brez upa na zemljo. Le nekateri možje še stražijo ob gozdovem robu. Nekaj 6asa je bilo zdaj vse mirno. Druzi se posvetujejo, kako bi izvabili kristjane iz goš6ave in jih pomorili. Naša udova, ki }e s svojima otrokoma in z Alijem tudi prišla v gozd na vrhuncu gore, je že slutila hudobne nakane krutih Druzov. Zato tiho reče Maronu in Aliju: «Maron in Ali! Hitita urno na drugo stran gozda in poglejta, 6e je znabiti tam kaka votlina. Maron in Ali odideta. Med tem peljata udova in Judita žene in otroke, ki so hoteli iti zraven, na varneiši kraj v sredino gozda in jih okrep6ata s kruhom, vinom in smokvami, ki sta jih imeli seboj. Te okrep6ave so jima dobro služile, kajti mnogi so bili tako slabi in utrujeni, da niso mogli ve6 naprej. Na enkrat pa se od gozdovega roba zasliši obupen klic: »Ogenj! Ogeni! Groza! Druzi so zažgali gozd!» In res! Druzi so užgali suho travo ob gozdu, in od te trave se je vnel tudi gozd. Ubežni kristjani so popolnoma obupani in si ne vedo pomagati. Nekateri bežijo skozi ogenj, da bi ušli iz gozda. Mnogim se sicer posre6i, a zunaj gozda jih Druzi neusmiljeno postreljaio in pokoljeio. Bilo je strašno klanje. Mnogi so v grmovju obviseli, se zadušili in zgoreli. Po vsem gozdu se razlega iok in stok. Naša udova in Judita klečita po d hrastom in molita, ko prideta Maron in Ali nazai in naznanita, da je gozd na treh straneh obkoljen od Druzov, na četrti strani pa je strma pe6ina, ki popolnoma onemogo6uje beg. Udova se takoj vzdigne in zakliče okoli stoje6im ženam! «Za nami! Za nami! Mi Vas rešimo!» Hitro prime nekaj otrok za roko in hiti k pečini, katero ji Maron pokaže. Urno zvežejo rute, prte, plaš6e in pasove skupaj in spustijo po njih žene in otroke čez pe6ino. In prvi, ki so sre6no prišli doli, kličejo radostno navzgor: «Votlina! Votlina!* To druge osr6i. Hitro sledijo in se poskrijejo v globoki in temni votlini ob vznožju pe6ine. Nazadnje še ostaneta le Maron in Ali zgoraj. Ko se Ali spusti doli, še gleda Maron okoli, ako bi še mogel koga rešiti. Nato odveže reSilno vrv od drevesa, kjer je bila privezana, jo ovije sedaj samo dvakrat okoli in se spusti ob obeh koncih navzdol 6ez pe6ino. Potem izpusti eden konec in sko6i do tal. Vendar pa potegne to 6udno vrv za seboj, da bi Druzi ne našli njih zavetja. V votlini vsi pokleknejo in se zahvalijo Bogu za rešitev iz ognjene pe6i. Zgoraj pa so Se dolgo slišali strašno stokanje svojih bratov, ki so v ognju našli svojo smrt. In v votlini se je za6elo vse tiho jokati in stokati za zgubljene brate in soproge. (Dalje prih.)