Srebrno medaljo Apimondie podeljeno reviji Slovenski čebelar ■ Vancouver 1999
Mednarodni čebelarski kongres Apimondie, Ljubljana, 24.-29. avgust 2003
LETO 1873 - PRIČETEK PERIODIČNEGA ČEBELARSKEGA TISKA NA SLOVENSKEM
SLOKIMI QbELflP
st. 1 1. januar 2001
Čebelarska zveza Slovenije: XXIV. državni čebelarski seminar in čebelarska prodajna razstava
ČEBELARJEVA MESEČNA OPRAVILA
Stane Plut: Čebelarjeva opravila v AŽ panjih v januarju
Milan Vajda: Čebelarjeva opravila v nakladnem panju v januarju
Julij Gaberšček: Veterinarski nasveti - Obdavčitev čebelarjev (I. del)
BOLEZNI ČEBEL
Franc Šivic: Italijanski poklicni čebelarji so zborovali
Dong Bingyi: Bolezni in dejavniki, ki povzročajo plazenje čebel
PRODAJA ČEBELJIH IZDELKOV
Milan Meglič: Kolektivna blagovna znamka za »Slovenski med«
12
ČEBELARSKI KONGRES
Janez Mihelič: Strokovni dnevi sadjarstva, čebelarstva in zeliščarstva na sejmu Sadje 2000 v Gornji Radgoni	13
Janez Poklukar: Evropska konferenca z naslovom
»Molekularni mehanizmi odpornosti čebel pri
čebeljih boleznih» (Nadaljevanje)	16
IZKUŠNJE NAŠIH ČEBELARJEV
Marjan Debelak: Večmatično čebelarjenje in statistika	18
ZA MLADE ČEBELARJE
Koloman Kozic: Tudi čebelarstvo je lahko del tehnike	20
ČEBELICE NA INTERNETU
Boštjan Grom: cebelarji@groups.com	21
IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA
Jože Tolar: Čebelarsko društvo Železniki je
dobilo svoj društveni prapor	22
Jože Boštjančič: Čebelarsko društvo Mengeš je praznovalo 95-letnico organiziranega čebelarjenja v Mengšu in okolici	23
Milan Meglič: Čebelarske delavnice 2000 v Kranjski Gori	24
Irma Lipovec: Osnovna šola Koper je povezana s krajem in čebelarji	25
Lojze Pešelj: Ustanovili smo prvo društvo za
zaščito geografskega izvora kočevskega	medu	26
Norbert Jedlovčnik: Mladi čebelarji iz Slovenske Bistrice in Oplotnice so posadili več kot dvanajst tisoč medovitih rastlin	26
Marjan Debelak: Sklepi druge seje komisije za tehnologijo čebelarjenja	27
Čebelarska zveza Slovenije: Člani - Čebelarska zveza vam ponuja	32
Pravila Čebelarske zveze Slovenije - II.	del	34
glasilo čebelarskih organizacij s I o v e n i j e
contents
The Beekeepers’ Association of Slovenia: The XXIV"1 National Beekeepers’ Seminar and Beekeepers' Selling Exhibition
THIS MONTH'S WORK FOR BEEKEEPERS
Stane Plut: Beekeepers Jobs in AŽ Hives in January
Milan Vajda: Beekeepers Jobs in Multiple-Story Hive in January
Julij Gaberšček: Veterinary Advice - Taxes for Beekeepers (Part I)
BEE DISEASES
Franc Šivic: Italian Commercial Beekeepers Held a Meeting
Dong Bingyi: Diseases and Factors Causing Crawling of Bees
SALE OF BEE PRODUCTS
Milan Meglič: The Collective Trade Mark »Slovenian Honey«
BEEKEEPERS' CONGRESSES
Janez Mihelič: Expert Days in Fruit Growing, Beekeeping and Herbalism at the Fait »Fruits 2000« in Gornja Radgona Janez Poklukar: The European Conference Bearing the Title »Molecular Mechanisms of Bee Resistance in Bee Diseases« (Contuation)
OUR BEEKEEPERS' EXPERIENCES
Marjan Debelak: Multy-Quen Beekeeping and Statistics
FOR THE YOUNG BEEKEEPERS
Koloman Kozic: Beekeeping, Too, Can Be a Fuil-Time Job
HONEY-BEES ON THE INTERNET
Boštjan Grom: cebelarji@groups.com
FROM THE SOCIETY LIFE
Jože Tolar: The Železniki Beekeepers Society Has Got Its Society Banner
Jože Boštjančič: The Mengeš Beekeepers Society Celebrated Its 95th Anniversary
Milan Meglič: Beekeepers Workshops 2000 in Kranjska Gora
Irma Lipovec: The Koper Primary School Is Assosciated with the Locality and Its Beekeepers
Lojze Pešelj: We Founded a Society to Protect Geographical Indication of Origin of the Kočevje Honey
Norbert Jodlovčnik: The Young Beekeepers from Slovenska Bistrica and from Oplotnica Planted More Than Twelve Thousand Nectar Plants
Marjan Debelak: The Decisions of the Beekeeping Technology Committee
The Beekeepers' Association of Slovenia: Members -Here is What the Beekeepers’ Association is Offering You
Publication of the Rules and Regulations of the Beekeepers' Association of Slovenia - Part II
Slika na naslovni strani: VOŠČENE BUNKICE izdelane s pomočjo čebel. Zamisel in izvedba: Franci Marolt, 2000. Za izdelavo uporabimo prizidke ali koščke satov, ki jih stisnemo v kepe. Voščene kepe nato prerežemo in namestimo RSF žico z Vozljem. Obe polovici stisnemo skupaj ter kepe po želji ovijemo s satnico. Pripravimo tudi satnik(e) tako, da na gornjo letvico od strani zabijemo šest žebljev na katerih bodo v dveh višinah visele bunkice. Bunkice lahko vstavljamo v panje vse od aprila do septembra; običajno so dograjene v treh dneh. - Foto: F. Marolt - Sevnica
želijo mm vektorjem in soilelmem Slovenskega čebelarja
pmkehik fžS. lip m mi tulhor (IS in mdništio Sloimkega čebelarja
ČEBELARSKA ZVEZA SLOVENIJE VABI 3. MARCA 2001 V CELJE NA XXIV. DRŽAVNI ČEBELARSKI SEMINAR IN ČEBELARSKO PRODAJNO RAZSTAVO
Čebelarska zveza Slovenije bo v SOBOTO, 3. MARCA 2001, z začetkom ob 9. uri, organizirala XXIV. državni čebelarski seminar in čebelarsko prodajno razstavo. Seminar bo v dvorani E CELJSKEGA SEJMA v CELJU, Dečkova 1.
DNEVNI RED SEMINARJA
Ob 9.00: Odprtje in pozdravni govor predsednika ČZS g. Lojzeta Peterleta.
9.15: Predavanje in okrogla miza z naslovom »Slovensko čebelarstvo in čebelarstvo v Evropski zvezi - trženje, izobraževanje čebelarjev, prevozi na paše, pospeševanje čebelarstva, zakonodaja in zdravstveno varstvo čebel".
12.00-12.30: ODMOR
12.30-15.00: Nadaljevanje razprave (vprašanja čebelarjev in odgovori predavateljev) na mednarodni okrogli mizi, z naslovom »Slovensko čebelarstvo in čebelarstvo v Evropski zvezi -trženje, izobraževanje čebelarjev, prevozi na paše, pospeševanje čebelarstva, zakonodaja in zdravstveno varstvo«.
Referati bodo objavljeni v zborniku.
ČEBELARSKA RAZSTAVA
V	dvorani sejma bo organizirana prodajna čebelarska razstava. Prijave razstavljalcev sprejemamo do 15. februarja na ČZS, telefon 01/421 79 40. Razstavni prostor bo brezplačen samo za tiste inovacije, ki bodo razstavljene prvič.
Vstopnina za udeležbo na seminarju je 1.000.- SIT. Z vstopnico boste prejeli tudi zbornik referatov.
Razstava bo odprta že ob 8.00, tako si jo boste lahko ogledali še pred začetkom seminarja.
Vljudno vabljeni vsi slovenski čebelarji in ljubitelji čebel!
Čebelarska zveza Slovenije
lahko posamezniki nakažete ČZS s splošno položnico. V rubriko ' Vplačal je« napišite ime, priimek in naslov; v rubriko > Prejemnik« ČZS, Ljubljana; v okence 'Številka računa« 50100-678-48636 in v okence "Sklic na št."
obvezno vpišite 1225.
PROSTOVOLJNE PRISPEVKE za Čebelarski center Slovenije
Le tako izpolnjena položnica nam bo omogočila natančno evidenco o zbranih sredstvih in darovalcih za objavo v Slovenskem čebelarju. Hvala Vam za pomoč pri graditvi centra Slovenskih čebelarjev.
DELOVNE AKCIJE NA ČEBELARSKEM CENTRU V LETU 2001
Gradbeni odbor Čebelarskega centra Slovenije pripravlja seznam del na delovnih akcijah v letu 2001 na katere bomo povabili čebelarska društva in njihove člane, da se jih bodo udeležili. Prva akcija bo že 10. in 11. marca 2001, nato pa si bodo sledile vsako soboto in nedeljo do konca julija.
Vodstva društev pozivamo, da se že na občnih zborih dogovorijo s člani čebelarji, katerih akcij se bodo udeležili. Seznam del bomo objavili v naslednji številki Čebelarja. Predsednike ali tajnike društev pa prosimo, da se o udeležbi na delovni akciji predhodno dogovorijo z gospodom Vladom Pučnikom po telefonu številka 041 610 110.
Gradbeni odbor ČCS
'sj (j U
mesečna
ČEBELARJEVA OPRAVILA V AZ PANJIH V JANUARJU
Stane Plut - Semič
Spoštovane čebelarke in čebelarji, vstopamo v novo leto in pred vami je novi pisec mesečnih opravil v AŽ panju. Najprej naj vam, vašim družinam in seveda vašim čebeljim družinam zaželim predvsem zdravja, pa tudi vsaj	povprečno medeno
letino, ki	bi jo tudi uspešno
unovčili.
Pa naj se najprej predstavim, da boste vedeli, kdo je ta, ki naj bi vam celo leto solil pamet. Čebelariti sem začel že kot osnovnošolec, pri 13 letih, natančneje	leta	1970.	Učil	sem se pri	očetu in starem očetu, ki	je	bil	prav tako čebelar.	Ker je imel oče bolj
malo časa za čebele, sem kmalu sam prevzel skrb za njegovih šest družin, čebelarstvo pa sem že čez nekaj let razširil na 12 družin, kolikor je bilo tudi prostora v starem čebelnjaku. To so bili zares lepi časi, saj sem cele dneve preživel pri čebelah in ob knjigi Sodobno čebelarstvo. Ta knjiga me je spremljala tudi pozneje, saj sem imel v srednji šoli skoraj vsako šolsko leto vsaj eno šolsko uro govornih vaj iz čebelarstva. Začuda so me sošolci kar radi poslušali, čeprav ne vem, ali zato, ker jim je bilo moje »predavanje« o čebelah zanimivo, ali zato, ker je minila še ena ura brez spraševanja. Tako so čebele že polnih trideset let moje življenjske spremljevalke. Zdaj čebelarim na stalnem mestu s 27 pridobitnimi družinami in nekaj rezervnimi. Čebelnjak sem postavil v bližini doma na Krvavčjem Vrhu v občini Semič.
V	vseh teh letih sem leta 1988 ostal skoraj povsem brez čebel, saj mi je takrat kljub zdravljenju 12 panjev pobrala varoa. Ostala mi je le ena rezervna družinica, ki ni bila dovolj močna, da bi hodila stikat v sosednji čebelnjak, v katerem pa čebele niso bile zdravljene. Sicer pa od takrat zaradi čebeljih bolezni ali varoe nisem imel nobenih izgub in upam, da bo tako tudi ostalo. Skoraj sem nekaj pozabil. Moj moto v čebelarstvu je, da naj ima vsak čebelar le toliko čebel, kolikor jih lahko dobro oskrbi, saj z njimi pridela prav toliko, kot bi sicer z večjim številom slabo oskrbovanih družin. Takšna je torej moja vizitka.
Zdaj pa se vrnimo nazaj, v čebelarsko manj idiličen čas. Za nami je precej razburkano leto in pred nami še eno, ki najbrž ne bo nič lažje. Kljub temu vendarle lahko pričakujemo, da se bodo začele stvari obračati na bolje in da bomo tudi čebelarji našli tisto mesto v družbi, ki si ga zaslužimo. To je tudi
čas, ko mora vsak sam pri sebi potegniti črto, poračunati za nazaj in postaviti načrte za naprej. Ta čas je primeren, da v miru pregledamo, kaj smo naredili prav in kaj narobe v letu, ki je za nami. Postavimo si cilje, ki bi jih radi dosegli v tem letu in nič ne bo narobe, če bodo postavljeni nekoliko višje, kot mislimo, da bomo zmogli, saj nam bo želja po dosegi cilja vlivala vedno novih moči. Načrtujmo tu di kakšen tolarček za posodobitev našega čebelars tva, čeprav bo to morda samo nova, ustreznejša posoda za med. Zimski čas je tudi primeren, da si na beremo novih znanj, kijih bomo potrebovali med letom, zato sezimo po strokovni knjigi in pojdimo na predavanja, ki nam jih po navadi v tem obdobju pripravljajo v društvih.
Preden preidem na navodila, ki naj bi bila primerna za mlajše čebelarje (po stažu), naj najprej potožim, ker je treba prispevek pripraviti veliko prej, kot je objavljen, saj se medtem lahko še veliko zgodi. Pri tem imam v mislih predvsem vreme, od katerega smo zelo odvisni tako čebelarji kot naša čebelarska opravila. Ker se pri tem ne da kaj dosti pomagati, bo pač treba nekoliko predvidevati, kaj vse se lahko zgodi v tem času. Pri čebelah zdaj nimamo kaj početi. Privoščimo jim njihov zaslužen mir in počitek, da bodo, ko bo za to pravi čas, znova zaživele v vsej svoji moči. Poskrbeti moramo le, da jih ne bodo vznemirjale miši ali ptice. Za prve smo poskrbeli že jeseni, če smo na žrela namestili zapirala. Če ptice krmimo, počnimo to dovolj stran, da se ne navadijo stikati po bradah panjev. Ptiči znajo povzročati precej nevšečnosti. Če imamo starejše panje, se teh še zlasti rad loti detelj, in to tako, da panj dobesedno preluknja. Kako se počutijo čebele ob nenehnem potrkavanju, pa najbrž ni treba posebej opisovati. Narobe bi bilo, če bi se ptičev lotili z lepilom ali zračno puško, saj so sicer koristni, le trda jim prede zaradi zime. Še najučinkovitejša in ne predraga zaščita pred pticami je mreža, ki jo proti ptičem uporabljajo vinogradniki. Mrežo napnemo pred panji, in sicer tako, da je vsaj 20 cm oddaljena od pročelij panjev in da hkrati v celoti zapira dostop do njih. Paziti pa moramo, da jo takoj, ko se obetajo toplejši izletni dnevi, odstranimo, sicer se čebele zapletajo vanjo in jih precej tudi ostane v njej, ko izletajo ali ko se vračajo domov. Do takrat se bodo ptiči bolj ali manj že odvadili stikanja po bradah panjev, nobene škode pa ni, če poberejo mrtvice. Ker so v tem mesecu navadno tudi obilnejše snežne padavine, ne bo škodovalo, če pred napo-
Moj čebelnjak v sadnem vrtu.
vedano otoplitvijo pred čebelnjakom odmečemo sneg, ga posujemo s slamo ali senenim drobirjem. Ker namreč čebele rade sedajo na sneg, jih precej tam tudi ostane. Nekateri čebelarji imajo to opravilo za nespametno in nepotrebno, škoduje pa ne, razen če ne rogovilimo pred panji, če ne hodimo v čebelnjak itd. Če drugega ne, se vsaj malo razmigamo na svežem zraku, to pa gotovo ne more biti narobe. Proti koncu meseca se bo v toplejših krajih v panjih že začelo porajati novo življenje. Sredi lanskega novembra se je tudi v Beli krajini polegla zadnja zalega, vreme pa je bilo idealno za zatiranje varoe z aerosolom. Zelo dobro je, če imajo čebele možnost, da se kmalu po zatiranju spreletijo. Če nismo prepričani, da smo novembra ali decembra čebele dobro očistili varoj, je zdaj, torej pred začetkom za-leganja, zadnji čas, da to postorimo. Kako to delamo, vam ne bom razlagal, saj postopek večina pozna, drugi pa za nasvet vprašajte veterinarje svetovalce, saj vam bodo z ustreznimi napotki gotovo radi pomagali. Pripomnim naj le, da bodo čebele, ki bodo dobro očiščene te nadloge, spomladi in poleti izpolnjevale naša pričakovanja, mi pa bomo praviloma imeli mir pred varoo, saj bomo izvajali le preventivne ukrepe in spremljali okuženost do začetka avgusta. V tem času naj bodo žrela odprta, da se panj zrači in da se v njem ne nabira vlaga. Če družine še niso odete, to storite zdaj, pred začetkom zaleganja. Za to opravilo izberite toplejši dan in ne povzročajte preveč nepotrebnega hrupa. O materialih za paženje ne bom pisal, saj je bilo o tem že veliko napisanega. Proti koncu januarja je lahko tudi toplejše vreme in čebele bodo opravile prve izlete. Če je takšnih dni več, bodo same očistile tudi podnico panja, zato lahko zdaj naberemo mrtvice za laboratorijski pregled na nosemavost in jih oddamo veterinarju, ki skrbi za zdravje čebel na našem območju.
Skoraj vsak pisec čebelarskih nasvetov svetuje čebelarjem, naj skušajo biti ob prvem čistilnem izletu čebel pri čebelnjaku. To je sicer dobro, vendar neizvedljivo, če smo prav takrat v službi. Tega pa si ne ženite preveč k srcu, kajti, če je z vašimi druži-
nami vse v redu, tega ne počnejo zadnjič, zato bo vsak dan več priložnosti za ogled njihovega vedenja na bradi, preglasno in nemirno družino pa je slišati tudi po izletu. Takšne si označimo, saj so povečini brezmatične. Z njimi se ukvarjajmo, ko bo za to primeren čas. Če smo navzoči pri izletu, moramo vedeti, da vse družine ne izletijo sočasno, kljub temu pa s tistimi, ki zamujajo, ni nič narobe, le ustreznejšo hrano imajo ali pa so manj okužene z nosemo in ne čutijo takšne potrebe po trebljenju. Če po takšnem panju potrkamo, se čez čas oglasi z enakomernim šumenjem, ki kmalu potihne.
Januar je mesec, v katerem se navadno zaradi prehladnih obolenj poveča povpraševanje po medu. Ker pri čebelah nimamo kaj početi, se usmerimo v prodajo čebeljih pridelkov. Ne podcenjujmo svojega dela in dela čebel, zato medu ne prodajajmo pod ceno. Pravilneje ravna tisti čebelar, ki pri večjem nakupu kupcu podari kozarec medu ali kakšen drug čebelji pridelek, ki ga ta sicer ne bi kupil. Tako ga bo imel priložnost poskusiti in morda bo drugič vprašal po njem. Res je na trgu veliko cenenega medu, vendar moramo kupcem povedati, zakaj je takšen med poceni in kaj kupujejo pri vas. Z novo blagovno znamko za slovenski med bomo kmalu imeli možnost dokazati kakovost našega medu in zanjo tudi jamčiti. Dobro premislimo, preden se odločimo, da nam zanjo ni mar. Zato da jo bomo dobili, je bil potreben velikanski napor, glede na to pa, kot kaže, vendarle ni vsem po volji, da bomo čebelarji na ta način zavarovali med, pridelan v Sloveniji.
In še tema, ki bo aktualna in mimo katere ne morem, čeprav ne sodi v to rubriko. Januarja in februarja je po društvih večina občnih zborov, na katerih člani pregledajo opravljeno delo v minulem letu in naredijo načrte za naprej, prav tako pa je treba poravnati tudi članarino ČZS in matičnemu društvu. Morda se vam bo zdela letos nekoliko visoka, vendar pri vse višjih stroških in povečanih naporih ČZS za ureditev razmer v čebelarstvu niti ne more biti nižja. Najbolj narobe bi bilo, da bi zaradi tega zdaj, ko čebelarji najbolj potrebujemo eni druge, zapustili organizirane čebelarske vrste. Pred nami so, kot sem že prej omenil, uveljavitev blagovne znamke, reklamiranje le-te, ureditev statusa čebelarjev, Apimon-dia 2003, ki se hitro približuje, dograditev čebelarskega centra itd. Veliko nalog, ki od vodstva ČZS zahtevajo velik napor in veliko denarja. Tega je vse teže dobiti, vendar so cilji postavljeni in skupaj jih bomo dosegli, če bomo složni. Brez dvoma si to vodstvo, glede na to, kar je pokazalo v minule pol leta, zasluži, da ga podpremo in tako pomagamo precej razmajani čebelarski voz potegniti iz obcestnega jarka in ga družno popeljati boljšim časom naproti.
Vsi, ki bi se mi radi oglasili s pripombami ali bi želeli dodatna pojasnila, lahko to storijo po elektronski pošti na naslov stane.plut @iskra-semic.si ali
na naslov, ki ga dobijo pri uredniku.
ČEBELARJEVA OPRAVILA V NAKLADNEM PANJU V
Milan Vajda - Metlika
Ob vstopu v novo tisočletje želim vsem čebelarkam in čebelarjem Slovenije srečno novo leto, predvsem pa veliko uspehov, sreče in dobrih dosežkov pri čebelarjenju. Pričakujemo, da bo to leto najmanj tako dobro, kot je bilo minulo. Napovedujem obilno letino in za to se bo treba na vseh področjih čebelarstva dobro pripraviti. To velja predvsem za zimsko obdobje, ko moramo opraviti in postoriti vsa pomožna dela, kot so pregled in sortiranje satja, kuhanje voščin, priprava satnikov, nakup novih panjev itd., prav tako pa ne smemo pozabiti na strokovno izpopolnjevanje. Vse to moramo opraviti pozimi, ko nimamo neposrednega dela s čebelami, saj te mirujejo, hkrati pa privarčujemo dragoceni čas, saj se bomo morali spomladi precej več ukvarjati s čebelami.
Na začetku pisanja teh navodil v Slovenskem čebelarju je prav, da se na kratko predstavim. Izviram iz stare čebelarske družine, saj čebelarimo že več kot dve generaciji. Moji predniki so čebelarili v kra-njičih, premičnih 7-satarjih in AŽ panjih. Sam čebe-larim od malih nog, zdaj s 320 panji v okolici Metlike v Beli krajini. Čebelarim tako z AŽ kot z nakladnimi panji. Zelo se zavedam, kako so za uspešno čebelarjenje pomembne izkušnje, znanje in novejši izsledki o čebelah in čebelarstvu. Pri nas čebelarimo družinsko, to pa pomeni, da vsi člani družine opravljamo vsa čebelarska opravila. Ob konicah (točenje medu in podobno) nam pomagajo sorodniki. Ob takem številu panjev in nepoklicnem čebelarjenju pač ne gre drugače.
Upam in vesel sem, da se bo čebelarska tradicija pri nas nadaljevala. Oba sinova sta vneta čebelarja, čebelari pa tudi žena. Med čebelarji in čebelarji začetniki vedno poudarjam, da moramo pridobljene izkušnje in čebelarsko znanje v dobro čebelarjev in razvoja slovenskega čebelarstva skupaj posredovati mladim čebelarjem.
Vsak čebelar, predvsem to velja za začetnike, mora celo leto spremljati in opazovati mikroklimatske razmere na stojišču svojih panjev. Tem bolj to velja, kadar postavljamo nova čebelja stojišča in čebelnjake, saj je uspeh čebelarjenja v veliki meri odvisen od pravilne postavitve stojišča. Pri tem se držimo načela, da morajo biti panji postavljeni na sončno lego, biti morajo zavarovani pred vetrom in na mirnem kraju. Prednost imajo območja, na katerih se spomladi najprej stopi sneg.
Čebelam ugaja jutranje sonce. Veter ovira izlet čebel. Izogibati se moramo gostenu prometu in pešcem po poti mimo čebelnjaka. Predvsem pozimi je večje vznemirjanje čebelje družine lahko celo usodno za njen obstoj.
Čebelarjeva opravila in delo januarja niso tako zahtevna, kajti, kot sem že omenil, ta dela niso vezana na neposredno delo s čebelami. V tem času se občasne sprehodimo okoli čebelnjakov in preverimo, ali je na stojiščih vse v redu. Utegnilo bi se zgoditi, da bi se žrela zamašila z mrtvimi čebelami, snegom ali ledom. V takem primeru moramo oviro odstraniti, da ima zrak prost dostop do čebel. Paziti moramo tudi na glodalce, kot so miši, rovke in podobno, saj nam ti lahko uničijo čebelje družine. Priporočam, da pod panje ali v čebelnjak nastavite vabe ali primeren strup.
Proti koncu januarja čebelarji postajamo vedno bolj radovedni, kako so čebele v panjih preživele zimo. Če smo jih jeseni pravočasno pregledali, jim dodali manjkajočo zimsko zalogo, jim dali zdravila in poskrbeli tudi za mlade matice, se nam zanje ni treba bati. Priporočam, da čebelarji, ki pod pokrove panjev niso dali opažev, to storijo zdaj, tako da panje zavarujejo s papirjem ali valovito lepenko oziroma s takim materialom, ki vsrkava odvečno vlago. Opa-ženje panja je dobro in nujno potrebno, ko začne matica zalegati jajčeca, saj se takrat v čebelji družini zviša temperatura. S poskusi so dokazali, daje poraba hrane pri zapaženih družinah manjša.
Znano je, da čebele pozimi uporabljajo med kot hrano zase in za zalego, torej za razvoj in ogrevanje. V tem času nikar ne odpirajte panjev, da bi ugotovili, v kakšnem stanju so čebele, ampak raje z gumijasto cevjo skozi žrelo preverite šumenje čebel.
V	panju, v katerem ne boste slišali šumenja, je družina umrla.
Januar je primeren čas za inventuro uspešnosti čebelarjenja v minulem letu, tako da se bomo na podlagi teh ugotovitev laže odločili za čebelarjenje vnaprej. Predvsem želim opozoriti na zmanjševanje stroškov pri posameznih opravilih v čebelarstvu, na tradicijo čebelarjenja, za čebelarja pa bo lažja tudi odločitev ob morebitni izbiri panjskega sistema.
Tako bo morda lažji tudi odgovor na pogosto zastavljeno vprašanje, namreč, zakaj je v Sloveniji sa-
Stojišče nakladnih panjev pod snegom
Slovenski čebelarji smo pred leti v Italiji obiskali čebelarski sejem ter čebelarja z več kot tisoč nakladnimi panji. Presenetila nas je zlasti dobro organizirana prodaja čebeljih pridelkov.
mo približno 10 odstotkov nakladnih panjev, vsi drugi pa so drugačni, predvsem AŽ. 0 tem vprašanju, prednostih in pomanjkljivostih obeh panjskih sistemov bom v prihodnje še pisal. V sosednji Avstriji in
drugod po svetu so namreč razmere glede zastopanosti drugih panjskih sistemov prav nasprotne našim.
Vsem čebelarjem toplo priporočam, da se januarja udeležijo občnih zborov svojih društev, saj je organiziranost čebelarjev v čebelarskih društvih in Čebelarski zvezi Slovenije zelo pomembna. Na ta način bomo na področju razvoja čebelarstva, ekonomičnosti čebelarjenja, prodaje čebeljih pridelkov in širše državne pomoči dosegli več, kot nam je to uspelo doslej. Zimski čas izrabite tudi za strokovno izobraževanje in se udeležite strokovnih predavanj po društvih. Pristojni v društvih naj kot predavatelje povabijo čebelarske mojstre, ki so najbolj usposobljeni za predavanja o posameznih področjih čebelarjenja. Seznam čebelarskih mojstrov, ki so pripravljeni predavati čebelarjem, je skupaj z njihovimi telefonskimi številkami objavljen tudi v tej zadnji številki Slovenskega čebelarja. V lanski zadnji številki so objavljeni telefoni vseh veterinarjev na določenih območjih Slovenije, tako da jih lahko vsi tisti čebelarji, ki potrebujejo kakršno koli pomoč, povprašajo za nasvet.
VETERINARSKI NASVETI OBDAVČITEV ČEBELARJEV
Julij Gaberšček — Tolmin
Zamisel za ta članek je nastala v poznih nočnih urah, ko smo se čebelarji z avtobusom vračali s čebelarskega kongresa v kraju Mende v Franciji. V vroči razpravi o problemih čebelarjenja je bilo razbrati, da čebelarji ne vemo oziroma premalo vemo o tem, kako je čebelarska dejavnost oziroma posamezen čebelar obdavčen, zato naj najprej navedem veljavne predpise, ki jih bom predstavil:
I. OBDAVČITEV FIZIČNIH OSEB Z DAVKOM OD DOHODKA IZ DEJAVNOSTI:
1. Opredelitev zavezanca (čebelarja) za obdavčitev dohodkov iz opravljanja dejavnosti
2. Dolžnost vodenja poslovnih knjig in način ugotavljanja davčne osnove
3. Napoved davka na dohodke iz dejavnosti
II. DOHODNINA:
1. Napoved za odmero dohodnine
III. DDV - DAVEK NA DODANO VREDNOST:
1. Dejavnost čebelarjev in davek na dodano vrednost
IV. TRGOVSKA DEJAVNOST
V. PRAVILNIKI:
- Veterinarsko-sanitarni nadzor in pregled medu
- Veterinarsko-sanitarni pogoji za proizvodnjo živil
- Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil
- Pravilnik o medu
Ena izmed nalog davčne službe je tudi izvajanje predpisov o izpolnjevanju davčnih in drugih obveznosti, določenih v davčnih predpisih (Zakon o davčni službi, v nadaljevanju ZDS, Uradni list RS, št. 18/96-54/99), ni pa pristojna za tolmačenje predpisov, ki urejajo sta-tusno-upravna vprašanja čebelarjev, pogojev pridelave in prodaje medu ter čebelarskih izdelkov, vprašanja legalne prodaje medu in prodaje drugih čebelarskih proizvodov. Za to so pristojni Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj ter tržni in veterinarski inšpektorat.
1-1. ODAVČITEV FIZIČNIH OSEB Z DAVKOM OD DOHODKOV IZ DEJAVOSTI
- Davčni zavezanec čebelar
V	37. členu Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh, Uradni list RS, št. 71/93, 2/94, 7/95, 14/96, 44/96) je določeno, da je zavezanec za davek od odhodkov iz dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz dejavnosti) fizična oseba, ki opravlja dejavnost (v nadaljnjem besedilu: zasebnik) in je vpisana v ustrezen register ali drugo predpisano evidenco na območju Republike Slovenije.
Po 38. členu ZDoh je treba ne glede na določbe prejšnjega člena davek iz dejavnosti plačevati tudi od dohodkov, doseženih:
- z rejo perutnine in drugih živali, ki ni vezana na doma pridelano krmo, z ribolovom ter gojenjem rib in školjk;
- s trsničarstvom, drevesničarstvom, pridelavo vrtnin ter gojenjem cvetja in gob;
- z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo.
Reja drugih živali: To je dejavnost čebelarjev, ki se po standardni klasifikaciji dejavnosti uvršča v: A/01.25 reja drugih živali.
Navedeno pomeni, da so prihodki iz čebelarstva obdavčeni z davkom od dohodkov iz dejavnosti, ne glede na to, ali so čebelarji kot posamezniki vpisani v register oz. drugo predpisano evidenco. Ker za dejavnosti iz 38. člena ZDoh niso predpisani posebni registri oz. evidence, je dolžnost fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost čebelarjenja, da predložijo prijavo za vpis v posebno evidenco davčnega registra na podlagi 35.a člena zakona o davčni službi, ki se glasi:
Fizična oseba, ki opravlja dejavnost, ki ni prepovedana po zakonu ali z drugimi predpisi in ki ni vpisana v register ali drugo evidenco dejavnosti ali poklicev, ker za to dejavnost ali poklic taka evidenca v predpisih ni uvedena ali ker predpisi niso določili dokumentacije, ki je potrebna za vpis v register v skladu z tretjo ali-neo drugega odstavka 75. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93. 29/94 in 82/ 94), predloži prijavo za vpis v posebno evidenco davčnega registra v osmih dneh od začetka opravljanja dejavnosti.
Minister, pristojen za finance, predpiše podrobnejša navodila za izvajanje vpisa in vodenje posebne evidence iz prejšnjega odstavka.
Iz navedenega sledi, da mora vsak čebelar, zavezanec za davek od dohodkov iz dejavnosti, na Davčnem uradu oziroma v davčni izpostavi Davčnega urada na podlagi 35.a člena ZDS predložiti prijavo za vpis v posebno evidenco davčnega registra.
I. - 2. DOLŽNOST VODENJA POSLOVNIH KNJIG TER NAČIN UGOTAVLJANJA DAVČNE OSNOVE
Na podlagi 27. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljnjem besedilu ZDavP, Uradni list RS, št. 18/ 96, 36/96, 87/97,82/98, 91/98, 1/99, 108/99) je določeno:
Davčni zavezanci vodijo za davčne potrebe poslovne knjige, izdelujejo letna poročila, davčne obračune ter vodijo druge evidence, predpisane s tem ali drugim zakonom. Poslovne knjige in evidence morajo biti vodene v redu in pravilno in na način, ki zagotavlja podatke za ugotovitev davčnih obveznosti. Poslovne knjige in evidence morajo biti dostopne na sedežu davčnega zavezanca. Če poslovne knjige in evidence niso
dostopne na sedežu davčnega zavezanca, jih mora davčni zavezanec na zahtevo davčnega organa predložiti v roku in na kraju, ki ga ta določi.
Izplačevalci plač in drugih prejemkov oziroma dohodkov, od katerih se davek plačuje po odbitku, so dolžni voditi evidence, ki zagotavljajo podatke za ugotovitev davčnih obveznosti.
Poslovne knjige in drugo dokumentacijo je treba hraniti najmanj 10 let po poteku davčnega leta.
Na podlagi 163. člena ZDavP davčni zavezanci, katerim se davek iz dejavnosti odmeri na podlagi davčne napovedi, zagotavljajo podatke o poslovanju, potrebne za ugotovitev davčnih obveznosti, s poslovnimi knjigami in evidencami, ki jih določi minister, pristojen za finance.
UREDBA o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah (Uradni list RS, št. 77/96)
1.	člen
S to odredbo so določene vrste in način vodenja poslovnih knjig in evidenc, ki sojih dolžni voditi zasebniki, ki opravljajo dejavnost in so vpisani v ustrezen register ali drugo predpisano evidenco na območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavezanci).
Poslovne knjige oziroma evidence vodijo, ne glede na določbe prejšnjega odstavka, tudi zavezanci, ki dosegajo dohodke z naslednjimi dejavnostmi:
- z rejo perutnine in drugih živali, ki ni vezana na doma pridelano krmo, z ribolovom ter gojenjem rib in školjk:
- s trsničarstvom, drevesničarstvom, pridelavo vrtnin, gojenjem cvetja in gob:
- z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo, če ni z zakonom ali s to odredbo drugače določeno.
Glede sistema vodenja poslovnih knjig, sestavljanja in predlaganja letnih poročil, vodenja poslovnih knjig in evidenc, knjigovodskih listin, amortizacije, revalorizacije, popisov, dostopnosti do poslovnih knjig in poročil ter prehodnih in končnih določb, se za zavezance iz prvega in drugega odstavka tega člena uporabljata Pravilnik o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila za samostojnega podjetnika posameznika (Uradni list RS, št. 5/95, 76/97 in 86/98) in ta odredba.
Zavezanci morajo pri vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnih poročil upoštevati kodeks računovodskih načel.
(Nadaljevanje prihodnjič)
ČEBELARSKA RADIJSKA PREDAVANJA V JANUARJU 2001
Januarja boste v' oddaji KMETIJSKI NASVETI na prvem programu Radia Slovenija lahko poslušali:
• v torek, 9. januarja, ob 12.30 bo Franci Šivic govoril o programu dela Čebelarske zveze Slovenije v letu 2001;
• v torek, 23. januarja, ob 12.30 bo dr. Janez Poklukar govoril o nalogah, ki si jih je zadalo AČD v prvem letu novega tisočletja.
Urednica Ivanka Polanec
ITALIJANSKI POKLICNI ČEBELARJI SO ZBOROVALI
Franc Šivic
V	nekaterih večjih zahodnoevropskih državah imajo poklicni čebelarji svoja združenja. Imajo pač drugačne interese in tudi drugačne probleme od ljubiteljskih kolegov, zato se povezujejo v organizacije, ki so praviloma majhne, kljub temu pa razmeroma hitro in uspešno rešujejo svoje probleme.
Sredi novembra lani so me na svojo problemsko konferenco povabili italijanski poklicni čebelarji. Organizirali so jo v znanem letovišču Rimini ob Jadranski obali, trajala pa je dva dni.
Težave, ki jih pestijo in zaradi katerih so zborovali, so predvsem nosemavost, varoza in zastrupitve čebel.
Nosemavost se pojavlja bolj ali manj vsako leto v čebelarstvih od Sicilije na jugu do Alp na severu. Čebelje družine so spomladi oslabljene in zato ne morejo izrabiti zgodnje paše na travnikih, sadnem drevju in na robiniji. Problem rešujejo s fumagilinom, ki ga dodajajo v zimsko hrano, vendar opažajo, da priporočeni odmerek 1 g zdravila na kilogram sladkornega testa ne zatre bolezni. Uspeh so dosegli šele pri odmerku 3 g fumagilina na kilogram sladkornega testa.
Seveda jih je zanimalo, kakšne izkušnje imamo z no-semavostjo čebel v Sloveniji. Povedal sem, da se pri nas bolezen pojavlja predvsem zaradi neprimerne hrane. Po našem mnenju je najboljši ukrep proti nosema-vosti pravočasno dokrmljevanje čebeljih družin z manjšimi količinami sladkorne raztopine. V Italiji sicer krmijo družine vso zimo s pogačami, to pa čebele vznemirja in morda prav v tem tiči vzrok za pogoste in hu-
de izbruhe bolezni. Verjetno bi kazalo spremeniti čas in način zimskega krmljenja čebel. Pretirana uporaba antibiotikov ni trajna rešitev in vodi v slepo ulico.
Največ pozornosti so italijanski poklicni čebelarji namenili varozi. Kljub številnim metodam zdravljenja s sintetičnimi akaricidi, kislinami in eteričnimi olji še vedno vsako leto odmre veliko čebeljih družin. Preplah povzroča odkritje, da je postala varoa na nekaterih območjih odporna nakumafos. Ta je doslej v veliki meri reševal italijansko čebelarstvo, podobno kakor pred njim sintetični piretroidi (na primer fluvalinat). Veliko čebelarjev uporablja oksalno kislino in sredstva na podlagi timola, vendar so rezultati iz kraja v kraj različni. Zavedajo se, daje rešitev v alternativnih zdravilih in od znanstveno-raziskovalnih institucij pričakujejo nove ali izboljšane metode njihove uporabe.
Tudi o zdravljenju varoze v Sloveniji sem moral dati nekaj pojasnil. Precej natančno sem opisal zimsko zatiranje varoe z aerosolom, torej z amitrazom. Sam način dela z aparatom za zamegljevanje se jim je zdel sicer dokaj posrečen, nikakor pa niso mogli sprejeti ami-traza kot sredstva proti varozi, čeprav je v Italiji že registriran. Vedno znova so zatrjevali, da amitraz sam sicer res hitro razpade in ga v medu skoraj ni mogoče odkriti, toda njegovi metaboliti ostajajo in ti so še bolj rakotvorni od amitraza. Zato bodo ta akaricid uporabili takrat, ko bo zares hudo.
Zelo zanimivo novo sredstvo proti varozi je rotenon. O njem sem imel dokaj izčrpno predavanje, ki gaje za
ČEBELARSKA ZVEZA DRUŠTEV
MARIBOR Tyrševa ul. 26 2000 Maribor Tel. +fax: 02/251-62-44
ODPIRALNI ČAS:
Ob sredah: Ob petkih: Ob sobotah:
od 8 do 14 od 8 do 14 od 8 do 12 :
NUDIMO
ČEBELARSKO OPREMO ČEBELARSKI DROBNI PRIBOR
EMBALAŽA - kozarci vseh vrst, pokrovčki, stekleničke za propolis vseh vrst.
SATNICE za AŽ, za nakladni LR, za mali in veliki KIRAR
Prodaja medu vrhunske kakovosti in ostalih zakladov iz čebeljega panja
NA GORNJE PROIZVODE NUDIMO POPUST NA OSNOVI ČLANSKIH. KARTIC:
- 5 % popust v vrednosti nakupa od 5.000,00 SIT do 10.000,00 SIT -10 % popust v vrednosti nakupa nad 10.000,00 SIT
Pričakujemo vaše predloge za izboljšanje ponudbe
menoj dopolnil še prof. Silvano Calvareze z inštituta v Teramu (Abruzzo).
Rotenon je naraven insekticid in je sestavina korenin tropskih stročnic rodu Derris. Indijanci v Južni Ameriki ga poznajo že dolga stoletja in vedo, daje strupen za mrzlokrvne živali, zato ga uporabljajo za ribolov. Omamljene ribe seveda spečejo in pojedo, ker to sredstvo za človeka ni nevarno. Med obema vojnama so ga za varstvo rastlin uporabljali Francozi, ker pa na svetlobi dokaj hitro razpade in ker je bilo zaradi neustrezne tehnologije njegovo pridobivanje drago, so ga nadomestili sintetični insekticidi. Pred tridesetimi leti so rotenon preizkušali v ameriških laboratorijih kot naravni citostatik, pred petimi leti pa so ga proti varozi prvič uporabili Španci, in sicer v enoodstotni mešanici inertnega prahu. Kot so na kongresu Apimondie v Belgiji poročali španski raziskovalci, so imeli z njim dobre rezultate - odpadlo je do 97 odstotkov varoj. Naslednje leto sem ga dobil tudi sam, vendar sem bil razočaran. Resje padlo precej varoj, vendar tudi veliko mladih čebel, zato sem poskuse takoj prenehal izvajati.
Lani pa sem se na Sardiniji srečal prof. Calvare-zejem. Povedal mi je, da že nekaj časa izvaja poskuse z rotenonom in dosega z njim dobre rezultate. Aktivno snov je sam izločil iz korenin omenjene tropske stročnice, jo zamešal v poseben inertni prah, imenovan bentonit, in to prašno mešanico vsakih sedem dni potre-sal po čebelah.
Poleti je ob navzočnosti zalege in po štirikratnem za-praševanju odpadlo povprečno 91 odstotkov varoj, po-
zimi pa 94 odstotkov. Pri tem je zelo pomembno, da so čebele rotenon v mešanici z bentonitom dobro prenašale in da ni bilo opaziti mrtvic.
Nekaj rotenonaje pripravil tudi zame. Prejšnjo sezono sem ga preizkusil na manjšem številu družin hkrati z nekaterimi drugimi akaricidi in z rezultati sem bil zadovoljen. Ob tej priložnosti naj se zahvalim čebelarju Jožetu Novaku iz ČD Polje, ker je več kot mesec dni natančno preverjal in štel vsakodnevni odpad varoj. Na podlagi njegovih podatkov sem izdelal ustrezne tabele in grafikone, ki sem jih potem predstavil na srečanju v Riminiju.
Zakaj se italijanski poklicni čebelarji zanimajo za rotenon?
Ker je učinkovit, poceni in ker je naravna snov. Po dosedanjih podatkih zelo hitro razpade na svetlobi, ni pa še znano, koliko časa je obstojen v medu. Raziskave o njegovih ostankih v medu še niso končane. Na varoo deluje tako, da poškoduje njen živčni sistem in ohromi dihanje. Vsekakor bodo v prihodnje potrebne dodatne raziskave, teh pa ne bo težko izvajati, saj tega sredstva po zagotovilih prof. Cavarezeja lahko dobimo kolikor ga potrebujemo.
Osrednja tema tretjega dela posvetovanja v Riminiju so bile zastrupitve čebel na sončnicah, katerih razlog je tudi v Italiji zloglasni gaucho. 0 tem sistemiku, ki je povzročil pravo katastrofo v Franciji, smo lahko brali v prejšnji številki Slovenskega čebelarja, zato naj ga tokrat samo omenim. Vsekakor zelo ogroža tako evropsko kot tudi slovensko čebelarstvo, zato bomo o njem gotovo še kaj slišali.
BOLEZNI IN DEJAVNIKI, KI POVZROČAJO PLAZENJE ČEBEL
(Sindrom plazenja čebel)
Dong Bingyi
Iz francoščine prevedel in priredil prof. dr. Jurij Senegačnik
Povsem jasno postaja, da kitajske čebele kažejo enake znake bolezni lazenja kot francoske, to pa seveda ne preseneča. Bolezen plazečih se čebel je v Franciji pogosta. Kitajski raziskovalci omenjenih motenj v gibanju ne pripisujejo zastrupitvam in prši-čavosti. Temu nasprotno navajajo spiroplazmozo, ki je bila v Franciji opisana pred približno desetimi leti. Te motnje po naših izkušnjah izvirajo predvsem iz razmer, v katerih čebelarimo. Čebele, ki jih prizadene bolezen plazenja, lezejo iz panjev, padajo na tla in nato odmirajo. Takšni so poglavitni znaki te bolezni, izraz »bolezen plazečih se čebel« pa ni preveč znanstven. Bolezen sama je povezana s kompleksnimi vzroki, še vedno pa ni povsem raziskana. Do neke mere to tudi utemeljuje njeno dokaj nedoločno poimenovanje. Kakor koli že, ta bolezen, kije zelo razširjena in pustoši po panjih, je zdaj ena izmed največjih skrbi v čebelarskem svetu. Pričujoči članek, ki temelji na študiju in opravljenih raziska-
vah, vsebuje precej snovi za razmišljanje o vzrokih, znakih in zdravljenju te bolezni.
Vzroki bolezni
Vzroki bolezni plazenja čebel so kompleksni.
Pojav in razvoj bolezni je mogoče pojasniti z združevanjem in medsebojnim vplivanjem dveh tipov dejavnikov, in sicer patogenih prvin, kot sta sporozoj (NDLR: nosemoza) in spiralna protomera (NDLR: spi-roplazmoza), torej različnih virusov ali bakterij, ter nepatoloških dejavnikov, ki bolezen pospešujejo, npr. (neustrezna) hrana, vremenske in vzrejne razmere. Le redki so primeri, pri kateri je vzrok te resne bolezni en sam dejavnik.
Nosemoza
Na podlagi analiz so ugotovili, da je v tem primeru smrtnost 37,5-odstotna. Noseme so eden izmed
najpomembnejših vzrokov za bolezen plazečih se čebel. Parazit, ki se razvija in razmnožuje v celičnem epitelu srednjega črevesa čebel, povzroča pri njih prebavne motnje, te pa se potem končajo s smrtjo.
Virusne bolezni
Najpomembnejša virusa, ki povzročata oz. sodelujeta pri bolezni plazečih se čebel, sta predvsem virus akutne paralize in virus kronične paralize. Smrtnost je najvišja pri okužbah s kronično paralizo. Ta bolezen, ki je zelo razširjena v številnih državah, je razširjena tudi na Kitajskem. Bayley navaja, da virus paralize povzroča obolenje pri 70 odstotkih čebel. Ta virus povzroča smrt čebel zaradi paralize njihovega živčnega sistema.
Spiroplazmoza
Odkrita je bila v osemdesetih letih. Ta kužni dejavnik pri izbruhu bolezni lazenja ima vijačno strukturo brez celične stene, izvira pa od bolnih čebel ali z akacij. Kužen je v obeh primerih.
Bakterije
Številne bolne čebele, ki sojih pregledali, niso bile okužene ne z nosemo ne z virusom. Na podlagi analize so ugotovili, da so okužene z velikim številom bakterij (mikrokoki in bacili). V normalnih razmerah se v prebavnem traktu čebele razvijejo številne bakterije in se tam razmnožujejo ter zagotavljajo bakteriološko ravnovesje črevesnega olja. Čezmeren razvoj in razmnoževanje nekaterih bakterij pa sta razloga, da se to ravnovesje poruši. Zaradi tega se potem pojavijo različne bolezni, med temi tudi bolezen plazečih se čebel.
Če so poglavitni vzroki infekcij patogeni dejavniki, pa je za razvoj in razširjanje bolezni odločujoča kakovost zunanjega okolja. Nekužni dejavniki, ki prav tako lahko povsem nepričakovano povzročajo razvoj bolezni, so tudi možnosti za vzrejo, podnebne razmere in prehrana čebel.
Prehrana
Pojav te bolezni je pogosto neposredno povezan s prehrano čebel. Če naj verjamemo nekaterim čebelarjem, ti pred I. 1970, ko so za krmljenje čebel po večini uporabljali naravni cvetni prah, niso odkrili nobenega primera te bolezni. Sredi osemdesetih let pa je bila v obdobju intenzivnega razvoja zalege zelo popularna uporaba nadomestkov cvetnega prahu, še zlasti, če ga v sezoni ni bilo dovolj. Nadomestke cvetnega prahu po večini izdelujejo iz sojine moke, mlečnega prahu in kvasa. Če so te snovi slabo pripravljene ali površno oz. nepravilno uporabljene, se nekatere med njimi, npr. surova sojina moka (ta vsebuje neko sestavino, ki zelo otežuje normalno prebavo) ali neposneto mleko v prahu, v čebeljem prebavnem traktu ne prebavijo in pojavi se bolezen. Neprimerno shranjen umetni cvetni prah (s katerim skušajo pogosto nadomestiti beljakovine iz pravega cvetnega prahu) pa tudi rad plesni in se kaj lahko pokvari ali postane leglo kužnih bakterij.
Možnosti za vzrejo in krmljenje
Čebele dobijo iz medu in cvetnega prahu tiste hranilne snovi, ki jih potrebujejo za razmnoževanje, obstoj, zagotovitev normalnega življenja družine in za odstranjevanje zunanjih neugodnih dejavnikov. V zadnjih letih skušajo že zgodaj spomladi zelo pospešiti čas razmnoževanja, pri tem pa se že kar običajno zatekajo k nadomestkom cvetnega prahu. Temu se lahko pridružujejo številne motnje, ki jih povzročajo različne čebelarske tehnike. Posledice tega so velika neodpornost čebel že takoj ob izleganju ter s tem povezana občutno večja sprejemljivost za bolezni.
Poleg tega tak krmilni dodatek pogosto pride v panj prepozno, npr. ko družini že pošteno primanjkuje medu. V takih okoliščinah čebele že trpijo pomanjkanje določenih snovi, to pa potem vpliva na zdravje prihodnje generacije.
Podnebne razmere
Podnebne razmere lahko vse leto kar precej vplivajo na pojav bolezni. Na jugu Francije se spomladanski razvoj čebel začne razmeroma zgodaj. Februarja in marca sta na nekaterih območjih čebelam na voljo že dve vrsti cvetnega prahu, namreč cvetni prah boba in oljne ogrščice. Če je vreme ugodno, ga čebele z vnemo nabirajo, tako da ga je dovolj. Če pa je vreme slabo, z dolgotrajnimi valovi mraza in dežja, čebele ne morejo iz panjev.
Najmlajše med njimi zaužijejo preveč hrane, ne morejo pa iz panja na čistilni izlet. V takih okoliščinah se v prebavnem traktu mladih čebel nabirajo velike količine cvetnega prahu, zato se poveča tudi njegova prostornina. Tako se začne razvijati bolezen plazečih se čebel. Eden izmed njenih znakov je tudi povečan čebelji zadek.
ZNAKI IN DIAGNOSTIKA
Nosemoza
1. Znaki bolezni
V	prvi fazi bolezni znaki še niso očitni. Kolikor bolj pa se bolezen razvija, toliko izrazitejši so tudi znaki. Gibanje čebel postane vse počasnejše, barve njihovih teles izgubijo svoj sijaj, opazna pa je tudi nesposobnost letenja. Bolne čebele se prerazporedijo, tako da zasedejo spodnje dele satov ali panja, zlezejo pa tudi iz panjev, se plazijo po zemlji in umirajo. Njihovo srednje črevo je pepelnato sive barve, povečuje se njegova prostornina, čebele že na videz izgubijo svoj lesk in so temnejše.
2. Diagnostika
Izvlečemo srednje črevo čebele, dodamo nekoliko destilirane vode in vse skupaj zdrobimo. Mikroskopski pregled tako dobljene tekočine pri 600-krat-ni povečavi pokaže veliko število ovoidnih spor. Tako lahko diagnosticiramo nosemozo.
Paraliza
1.	Znaki
Razlikujemo dva tipa znakov: čebele z nabreklim zadkom (abdomnom) in črne čebele.
Prvim zelo nabrekne zadek. Ker lahko samo še lezejo, ne morejo pa leteti, naposled skoraj povsem ohromele prilezejo na tla pred panji in tam odmrejo z razkrečenimi nogami. Potem ko zbolijo, jih iz panja izganjajo tudi njihove še zdrave sestre.
Ta bolezen se najpogosteje pojavlja zgodaj spomladi in ob koncu jeseni. Pri drugem tipu znakov, to je pri počrnelih čebelah, le-te izgubijo dlačice na površini telesa, tako da se njihovo telo sveti, zadek pa se skrči. V tem primeru čebelarji govorijo o t. i. »pečenih« čebelah. Te primere so najpogosteje opazili v obdobjih, ko je temperatura visoka, torej poleti in v začetku jeseni. Pri akutni paralizi ni opaziti nobenega znaka. Bolezen se pojavi nenadoma, smrtnost je visoka. Bolne čebele se množično priplazijo iz panja in umirajo. Čebelarji ugotavljajo hitro izginjanje čebel iz panja, tako da se v kratkem času ta lahko popolnoma izprazni. Včasih se to zgodi celo v celotnem čebelnjaku.
2.	Diagnostika
Izvajajo jo z reakcijo antigen - protitelo.
SPIROPLAZMOZA
1. Znaki bolezni
Za to bolezen je značilno, da napada predvsem mlade čebele nabiralke, v nekaterih primerih pa celo zelo mlade čebele, ki so se komaj izlegle. Ker ne morejo leteti, se v gruči splazijo iz panja, se po tri ali po pet skupaj obešajo na travne bilke ali lezejo po tleh in umirajo z razprostrtimi krili. Ustni del glave štrli naprej, tako da je videti, kot da bi šlo za zastrupitev. Če bi bilo to res, bi se čebele valjale po tleh panja, v celotnem panju pa bi vladal nered. Družina, iz katere izvirajo bolne čebele, živi povsem normalno naprej. Ob akutni fazi bolezni ugotavljajo zelo hitro odmiranje čebel.
2. Diagnostika
Vzorcu bolnih čebel dodamo enako količino destilirane vode in vse skupaj deset minut centrifugira-mo pri 5000 obratih/min. Dobljeno tekočino opazujemo pri mikroskopski povečavi 1:1500. Opazimo gibljive protomere vijačne oblike.
Bolezen nabreklega zadka
Ta bolezen se le redkokdaj pojavi poleti in jeseni, saj je značilna zlasti za spomladansko razvojno dobo, ko čebele naberejo dovolj naravnega cvetnega prahu ali se v pomanjkanju le-tega hranijo z umetnim cvetnim prahom, zaradi slabega vremena pa ne morejo izleteti na čistilni izlet in izprazniti črevesja. V tem primeru se cvetni prah nabira v prebavnem traktu, čebelji izločki pa dobijo rumeno barvo in otrdijo.
PREVENTIVNI UKREPI
Bolezen plazečih se čebel je torej videti kot posledica povezanega delovanja različnih dejavnikov:
- pravih bolezenskih vzrokov,
- zunanjih razmer in
- zdravstvenega stanja družine.
Bolezenski vzroki so torej kompleksni, nanje pa vplivajo številni dejavniki. Poleg tega zdravljenje ni vselej povsem učinkovito, zlasti zato, ker doslej še ne poznamo (dovolj dobro) specifičnih zdravil. Če hočemo doseči boljšo učinkovitost, moramo združiti preventivo in zdravljenje!
Selekcionirati čebeljo raso in vzrejati kakovostne matice
Številni čebelarji se zdaj ukvarjajo predvsem s pridelavo medu in matičnega mlečka, ne zanimajo pa se za selekcijo posameznih pasem čebel. Pogosto celo v enem in istem čebelnjaku najdemo mešanico različnih ras. To zmanjšuje njihovo kakovost, opaziti pa je tudi šibkost družin in njihovo občutljivost na bolezni. Zato je treba tedaj, ko so vremenske razmere ugodne in ko je na voljo dovolj cvetnega prahu, uvajati najbolje prilagojene čebelje pasme, jih s križanjem izboljševati in v obdobju obilja cvetnega prahu, ko je družina sredi najlepšega razvoja, vzrejati matice. Sočasno je treba vzrediti krepke trote in povečati število njihovih parjenj z mladimi maticami, pri tem pa moramo paziti tudi na to, da imajo zadostne zaloge semenčic. Krepka matica je zagotovilo, da bo družina močna in manj občutljiva na bolezni.
Zadosten dotok hrane
Med in cvetni prah sta dve temeljni snovi, ki ju čebele potrebujejo za svoj obstoj. Čebele potrebujejo zadosten dotok hrane zato, da njene sestavine ustrezno predelajo ter da v panju uravnavajo temperaturo in vlago, pa tudi zato, da družini zagotovijo normalen razvoj. Paziti je treba, da jim za zimo zagotovimo zadostne zaloge hrane. Če jim jo začne primanjkovati, je treba ukrepati najpozneje v treh do petih dneh, nikakor ne pozneje. Če v panju popolnoma zmanjka medu in cvetnega prahu, je bolje prenehati s pridobivanjem matičnega mlečka. Pokazalo se je namreč, da družine ostanejo zdrave, če jim dodamo zadostno količino beljakovinskih dodatkov.
Vzdrževanje in dezinfekcija čebelnjakov
Čebelnjaki naj stojijo na sončnih krajih, zavarovanih pred vetrom, in v bližini čiste ali vsaj pitne vode. Če se poleti pojavi huda vročina, jih je treba prezračevati in zavarovati pred premočnimi sončnimi žarki. Čebelarski inventar in panj lahko dezinficira-mo s svetilko za spajkanje, z zažgano riževo slamo ali pa še s 4-odstotno raztopino formalina. Satovje zaščitimo z mravljinčno kislino (1 : 1,5 ml kisline na sat). Sati naj bodo dva do tri dni neprepustno zaprti, nato pa dva do tri dni izpostavljeni zraku. Mravljinčna kislina uničuje bakterije, pršice, pa tudi parazite in njihove ličinke.
Opomba:
Naslov originalnega članka v francoščini:
Dong Bingyi et al.: Causes et prevention da la maladie des abeilles trainantes. Apic. de Chine, Fevrier 1998, San-te de I'abeille, 169, 1-2, 1999.
KOLEKTIVNA BLAGOVNA ZNAMKA »SLOVENSKI MED«
Težko pričakovana kolektivna blagovna znamka »Slovenski med« je končno rojena. S tem ko smo od vlade Republike Slovenije dobili soglasje, da slovenski čebelarji v imenu blagovne znamke lahko uporabijo besedo »slovenski«, je bila dana zelena luč za nadaljevanje priprav za dokončno uvedbo blagovne znamke. Prvotno smo sicer računali, da bomo prve terenske analize opravili že spomladi oziroma poleti 2000, ker pa resorno ministrstvo toliko časa ni dalo ustreznega mnenja, vsa zadeva zamuja za več kot pol leta. Tako smo sezono 2000 praktično izgubili.
Zdaj se bomo morali zelo potruditi, da bomo nadoknadili izgubljeni čas. Vsi vemo, da je ponudba medu na trgu zelo velika, da cene padajo, da porabniki veselo kupujejo razmeroma poceni med v supermarketih, slovenski čebelarji pa nimamo pravega orožja, s katerim bi porabniku lahko dokazali pravo kakovost našega medu.
S kolektivno blagovno znamko bodo naši čebelarji dobili pripomoček za uspešnejše trženje svojega pridelka. Za med, pridelan v sistemu kolektivne blagovne znamke, bo porabnik vedno lahko dobil informacijo o tem, kje je bil med pridelan, kdo ga je pridelal in predvsem kako gaje pridelal. Teh podatkov porabnik pri večini medov v trgovski mreži ne more dobiti. In vendar so prav ti podatki odločilnega pomena, saj je iz njih videti, kako veliko skrb naši čebelarji namenjajo pridelavi medu v celotnem procesu, to je od cveta do kozarca. Z dokumentirano kontrolo pridelave, upoštevanjem smernic dobre čebelarske prakse, s terenskimi analizami in tudi z naknadnimi analizami medov s trgovskih polic bo za kupce slovenskega medu narejeno več, kot to zahtevajo državni predpisi. Uvedba dokumentiranega
Takšen je znak nove kolektivne blagovne znamke za slovenski med vrhunske kakovosti. Znak je bil izbran v začetku leta 1999 na podlagi razpisa. Izmed več kot 15 predlogov se je posebna komisija za izbiro znaka odločila za predlog oblikovalca g. Boštjana Debelaka, dipl. inž. arh. iz Ljubljane.
nadzora že v fazi pridelave bo zahtevala od čebelarjev več naporov in stroškov, to pa se bo moralo pokazati tudi v višji ceni medu. Iz tega sledi, da bo treba kupcem nedvoumno razložiti, zakaj je med, pridelan v sistemu kolektivne blagovne znamke, dražji. Kako bomo pri tem uspešni, je odvisno predvsem od nas čebelarjev.
Čebelar bo torej prej ali slej moral usvojiti tudi čebelarski marketing. Dejstvo je, da se bo slovenski čebelar obdržal in razvijal ne samo z uspešnim gojenjem čebel in pridelovanjem medu, ampak predvsem z uspešno prodajo svojega pridelka - medu.
Zdaj potekajo sklepne administrativne priprave za začetek izvajanja projekta kolektivne blagovne znamke. Zainteresiranim čebelarjem - članom ČZS, ki želijo pridobiti blagovno znamko še za pridelek iz leta 2000, priporočamo, naj se prek svojega društva povežejo s preglednikom medu. Računamo, da bodo pregledniki v dveh mesecih že lahko začeli opravljati svoje delo, torej ugotavljati primernost čebelarjenja in opravljanja terenskih analiz, na podlagi tega pa bodo čebelarji za pregledan med prejeli ustrezno število zaščitnih prelepk s kolektivno blagovno znamko.
Morebitne dodatne informacije lahko dobite v tajništvu ČZS.
Komisija za zaščitno znamko pri ČZS, predsednik Milan Meglič, oec.
DOPOLNILO IN OPRAVIČILO
Seznam pooblaščenih preglednikov medu z njihovimi polnimi naslovi in naslovi čebelarskih društev, katerih člani so, smo objavili v Slovenskem čebelarju, št. 7-8/2000, str. 223.
Skupaj z drugimi pregledniki medu je izobraževanje uspešno končal tudi g. Erik BRATINA iz Zgornje Hudinje 52, 3000 Celje, član ČD Henrik Peternel iz Celja. Biotehniška fakulteta v Ljubljani, kjer so vsi pregledniki opravili tečaj in strokovni izpit, nam je za g. Bratino poslala napačne ocene (negativne), po naknadnem preverjanju pa so napako popravili. Upravni odbor ČZS je g. Bratino na 2. redni seji, 16. oktobra 2000, podelil licenco pooblaščenega preglednika medu.
Za napako se v imenu BTF in ČZS opravičujemo.
STROKOVNI DNEVI SADJARSTVA, ČEBELARSTVA IN ZELIŠČARSTVA NA SEJMU SADJE 2000 V GORNJI RADGONI
Janez Mihelič
V	Gornji Radgoni je bil 10. in 11. novembra lani že tradicionalni sejem Sadje 2000. V soboto, 11. novembra, so v okviru sejma pripravili tudi posvetovanje za čebelarje, tega pa se je kot po navadi udeležilo precejšnje število čebelarjev iz vse Slovenije, tako da je bila sicer premajhna dvorana sejmišča povsem polna in je celo zmanjkalo sedežev. Vse navzoče čebelarje je najprej pozdravil direktor Pomurskega sejma, nato pa je govoril tudi podpredsednik ČZS g. Vlado Pušnik. Kot je poudaril, je za čebelarje zelo pomembno, da porabnikom čebeljih pridelkov tudi na sejmih pokažemo naša prizadevanja za izboljšanje njihove kakovosti. Poleg čebelarjev so se na sejmu predstavili še sadjarji, ze-liščarji in rejci malih živali. Rdeča nit strokovnih dne-
vov je bila pridelava in prodaja na domu oziroma v družinskih podjetjih.
Dvodnevno strokovno prireditev so popestrili z razstavo živil in pijač iz sadja, medu in zelišč. Prvi dan je bil posvečen sadjarjem, na njem pa so domači in tuji strokovnjaki največ pozornosti namenili predelavi sadja. Ta je zdaj omejena predvsem na kuhanje žganja in marmelad ter na sušenje, manj pa je predelave sadja v sokove in druge visokovredne izdelke iz sadja. Po mnenju razpravljalcev je za takšne razmere odgovorna država, saj je z neustrezno zakonodajo že v preteklosti zavirala predelavo sadja, zlasti kuhanje žganja, v zadnjem času pa zavira tudi predelavo in prodajo medu. Zato tudi ne preseneča podatek, da so v čebelar-
Stanko Vedlin iz Majšperka je prejel zlato medaljo za kostanjev med.
O blagovni znamki za med je spregovoril g. Milan Meglič.
Dobitnikom medalj je čestital podpredsednik ČZS g. Vlado Pušnik.
G. Panker predsednik ČZ Murska Sobota je organiziral postavitev razstave prekmurskih čebelarjev.
Foto: J. Mihelič
skih shrambah velikanske količine neprodanega medu, v kmečkih kleteh pa velike količine jabolk in hrušk.
V	čebelarskem delu tega strokovnega srečanja sta govorila Janez Mihelič in Milan Meglič s Čebelarske zveze Slovenije. Janez Mihelič je predstavil izkušnje pri gojenju medovite rastline boreč (Borago officialis), ki jo po tujih podatkih glede medovitosti lahko primerjamo z kostanjem. Milan Meglič pa je govoril o evropskih izkušnjah pri prodaji medu na domu in novi blagovni znamki slovenskega medu. Pri prvi temi se je osredotočil na Švico, Nemčijo in Avstrijo, torej na države v katerih je struktura čebelarstva podobna kot pri nas. V Švici imajo enoten znak kakovosti, podeljujejo ga na podlagi terenske analize, ki jo izvajajo priučeni pregledniki medu. V Nemčiji za prodajo medu na domu (92 odstotkov prodaje) ni treba opraviti nikakršne analize, le Nemška čebelarska zveza vsako leto izvede nekaj tisoč kontrolnih analiz vzorcev, odvzetih v trgovinah. Nemci imajo dolgoletne izkušnje pri varstvu svojega medu, saj so lani praznovali 75-letnico kolektivne blagovne znamke. Tudi v Avstriji večino medu prodajo na domu. Če želi čebelar pridobiti blagovno znamko v obliki zaščitne prelepke, mora svoj med poslati v analizo. Če je laboratorijska analiza uspešna, pridobi čebelar certifikat, ki mu daje pravico do uporabe za-čitne prelepke s kontrolno številko. Končno bo konec leta tudi ČZS začela izdajati blagovno znamko slovenskega medu po švicarskem vzoru, to se pravi ob pomoči priučenih preglednikov medu. Po predavanjih je sledila živahna razprava. Kot je ob koncu poudaril g. Pušnik, so se na ministrstvu za kmetijstvo v zadnjem času bolj zavzeli za reševanje problemov čebelarjev.
Najbolj slovesen dogodek v okviru čebelarskega dneva v Radgoni pa je bila razglasitev rezultatov ocenjevanja vzorcev medov, ki so jih v Gornjo Radgono poslali čebelarji iz vse Slovenije, ter razglasitev prejemnikov medalj in priznanj. Komisija pod vodstvom dr. Anamarije Plestenjak je v oceno prejela 155 vzorcev medu. Kot je izjavil dr. Janez Poklukar, ki je razglasil rezultate ocenjevanja, je imela komisija zelo težavno delo, saj so bili vsi vzorci po kakovosti zelo izenačeni. Upoštevati so morali tudi čistost medu, veliko vzorcev pa najvišjih ocen ni prejelo prav zaradi pojava kristalizacije ali nečistoč, čeprav je bil med izjemno kakovosten.
Zlate, srebrne in bronaste medalje ter priznanja za kakovost medu letnika 2000 so na sejmu Sadje 2000 v Gornji Radgoni prejeli:
FRANC BELCL, Presika 7a, 9240 Ljutomer: zlata medalja za akacijev med - ocena 11,13 točke, in za cvetlični med - ocena 10,25 točke, ter priznanje za kostanjev med - ocena 6,38 točke.
- MARTIN BOGDAN. Pristava 26a, 9200 Ljutomer: zlata medalja za akacijev med - ocena 11,13 točke.
BRANKO BRATINŠČAK, Cven 84b, 9240 Ljutomer: zlata medalja za akacijev med - ocena 10,38 točke, priznanje za kostanjev med - ocena 6,75 točke.
- VIDEM BRAZ, Vrsno 11, 5222 Kobarid: s rebrna medalja za točeni lipov med - ocena 9,88 točke.
- KAREL CAR, Brezovci 41g, 9201 Puconci: s rebr-
na medalja za kostanjev med - ocena 9,00 točk, in akacijev med - ocena 9,81 točke.
ANTON CVELBAR, Birna vas 10, 8297 Šentjanž: zlata medalja za cvetlični oz. regratov med - ocena
10.25 točke, srebrna medalja za kostanjev med - ocena 9,13 točke.
MARJAN ČASAR, Tomšičeva ul. 2, 9220 Lendava: srebrna medalja za akacijev med - ocena 9,50 točke, priznanje za kostanjev med - ocena 6,88 točke.
- JAKOB MADJAR, Čopova 2, 9000 Murska Sobota: srebrna medalja za cvetlični jesenski med - ocena
9.25 točke, bronasta medalja za gozdni med - ocena
8,00	točk.
ČEBELARSKI KROŽEK OŠ GORNJA RADGONA
Prežihova 1, 9250 Gornja Radgona: zlata medalja za akacijev med - ocena 10,38 točke.
ČEBELARSKO DRUŠTVO NAKLO, Cegelnica 30, 4202 Naklo: bronasta medalja za cvetlični med - ocena 8,25 točke, priznanje za akacijev med - ocena 7,38 točke.
ČEBELARSTVO BAJT, Imenje 34b, 5211 Kojsko: zlata medalja za akacijev med - ocena 10,44 točke, bronasta medalja za cvetlični med (češnja) - ocena
8,88	točke.
- ČEBELARSTVO BLEJEC, Liparjeva ulica 25, 1234 Mengeš: srebrna medalja za hojev med - ocena 9,38 točke, bronasta medalja za kostanjev med - ocena
8.38 točke, in smrekov med - ocena 8,88 točke, priznanje za akacijev med - ocena 6,38 točke, in gozdni med - ocena 6,38 točke.
ČEBELARSTVO CIRER. Rafolče 44, 1225 Lukovica: zlata medalja za kostanjev med - ocena 10,13 točke, srebrna medalja za hojev med - ocena 9,38 točke, in smrekov med - ocena 9,00 točk, bronasta medalja za akacijev med - ocena 8,75 točke.
ČEBELARSTVO MARKO GLAZER. Kozji Vrh 7, 2363 Podvelka: zlata medalja za hojev med - ocena
10.38 točke, in smrekov med - ocena 10,00 točk.
ČEBELARSTVO ANTON KOŽELJ. Adamičeva c. 5,
1293 Šmarje Sap: zlata medalja za gozdni med - ocena 10,13 točke, srebrna medalja za akacijev med -ocena 9,00 točk, in cvetlični med - ocena 9,13 točke, bronasta medalja za lipov med - ocena 8,88 toč ke, hojev med - ocena 8,63 točke, in kostanjev med
-	ocena 8,75 točke.
ČEBELARSTVO OSKAR KRISTANČIČ. Plešivo 25b, 5212 Dobrovo v Brdih: bronasta medalja za akacijev med - ocena 8,50 točke, in lipov med - ocena
8,75	točke.
- ČEBELARSTVO MLAKER, Pesnica 50e, 2211 Pesnica: zlata medalja za cvetlični med - ocena 10,13 točke.
ČEBELARSTVO PETERKA. Prelog, Breznikova 17, 1230 Domžale: zlata medalja za kostanjev med -ocena 10,00 točk, srebrna medalja za hojev med - ocena 9,00 točk, bronasta medalja za akacijev med - ocena 8,88 točke, in smrekov med - ocena 8,13 točke.
- ČEBELARSTVO ŠVAGELJ, Štanjel 6a, 6222 Štanjel: srebrna medalja za akacijev med - ocena 9,88 točke.
- ČEBELARSTVO ZAJC, Spodnje Prapreče 9, 1225 Lukovica: srebrna medalja za cvetlični med - ocena 9,63 točke, in gozdni med - ocena 9,00 točk.
MARJAN CEPE. Sp. Slemen 7, 2352 Selnica ob Dravi: srebrna medalja za smrekov med - ocena 9,13 točke, bronasta medalja za kostanjev med - ocena
8,25	točke,
VINKO DOLŠAK, Gozdna ul. 13, 3250 Rogaška Slatina: bronasta medalja za akacijev med - ocena 8,38 točke, priznanje za lipov med - ocena 5,25 točke.
BOJAN DONKO. Dolga vas 33a, 9220 Lendava: zlata medalja za akacijev med - ocena 10,56 točke, in gozdni med - ocena 10,63 točke, priznanje za cvetlični med - ocena 7,38 točke.
SLAVKO FILIPIČ, Viktorja Kukovca 2, 9240 Ljutomer: zlata medalja za akacijev med - ocena 10,00 točk, bronasta medalja za cvetlični med - ocena 8,88 točke, in kostanjev med - ocena 8,50 točke, priznanje za hojev med - ocena 7,50 točke, in smrekov med
-	ocena 5,25 točke.
ŠTEFKA IN ALOJZ FLAJS. Log pri Vrhovem 14c, 1433 Radeče: srebrna medalja za cvetlični med - ocena 9,88 točke, in kostanjev med - ocena 9,63 točke.
JULIJ ANTON GABERŠČEK, Volče 86a, 5220 Tolmin: zlata medalja za lipov med - ocena 10,50 točke.
FRANC GAVEZ, Opekarska 13. 2000 Maribor: zlata medalja za kostanjev med - ocena 10,50 točke, srebrna medalja za gozdni med - ocena 9,38 točke.
FRANC GRAJZAR. Vir, Jurčičeva 12, 1230 Domžale: srebrna medalja za akacijev med - ocena 9,13 točke, in smrekov med - ocena 9,38 točke.
STANISLAV GRAJZAR, Valburga 34, 1215 Smlednik: priznanje za smrekov med - ocena 7,50 točke.
STANKO GREGOREC, Žabjak 5a, 2250 Ptuj: priznanje za akacijev med - ocena 9,75 točke.
JANEZ JURGEC, Potrčeva 62, 2250 Ptuj: zlata medalja za akacijev med - ocena 10,75 točke, srebrna medalja za cvetlični med - ocena 9,88 točke.
VIKTOR KLADNIK. Glavni trg 38, 8290 Sevnica: bronasta medalja za kostanjev med - ocena 8,63 točke.
- JANEZ KOJEK, Dolga vas, Omerzova 29, 1330 Kočevje: zlata medalja za akacijev med iz Prekmurja -ocena 11,63 točke, srebrna medalja za hojev med -ocena 9,50 točke, in gozdni med - ocena 9,13 točke.
JOŽE KOKL, Potoče 24a, 4205 Preddvor: zlata medalja za akacijev med - ocena 10,38 točke, priznanje za kostanjev med - ocena 7,13 točke.
- STANKO KOROŠEC, Norički Vrh 24, 9250 Gornja Radgona: zlata medalja za kostanjev med - ocena
10.13 točke, srebrna medalja za hojev med - ocena
9,00	točk, bronasta medalja za akacijev med - ocena
8.13 točke.
- FRANC KOVAČ, Poljska 41, Bakovci, 9000 Murska Sobota: zlata medalja za akacijev med - ocena
11,38	točke, in kostanjev med - ocena 10,00 točk, srebrna medalja za hojev med - ocena 9,75 točke.
JANEZ LEVSTIK, Mrtovec 9a, 8294 Boštanj: zlata medalja za cvetlični med - ocena 10,25 točke, srebrna medalja za kostanjev med - ocena 9,63 točke.
ALOJZ NOVAK, Narcisna 14, 9241 Veržej: zlata medalja za akacijev med iz Veržeja - ocena 10,75 točke, in akacijev med iz Godemarcev - ocena 10,31 točke, srebrna medalja za kostanjev med - ocena 9,38 točke.
- ANTON NOVAK. Silvire Tomassini 12. 9250 Gornja Radgona: zlata medalja za akacijev med - ocena
10,25	točke, srebrna medalja za kostanjev med - ocena 9,63 točke, priznanje za hojev med - ocena 7,13 točke.
- FRANC OMAHNA, Prevoje 9, 1225 Lukovica: srebrna medalja za hojev med - ocena 9,25 točke, bronasta medalja za smrekov med - ocena 8,63 točke.
OSNOVNA ŠOLA PUCONCI, Puconci 178, 9201 Puconci: srebrna medalja za akacijev med - ocena
9,88	točke, in kostanjev med - ocena 9,13 točke.
- MARJAN PAPEŽ, Zgornje Vodale 6, 8295 Tržišče: bronasta medalja za cvetlični med - ocena 8,25 točke, in kostanjev med - ocena 8,38 točke.
FRANC PIŽMOHT, Segovci 43a, 9253 Apače, priznanje za točeni med - ocena 7,63 točke.
JOŽE REPAS, Raduše 25b, 2380 Slovenj Gradec: srebrna medalja za gozdni med - ocena 9,13 točke, bronasta medalja za smrekov med - ocena 8,88 točke.
- ZORKO ŠABEC. Prešernova 46, 6250 Ilirska Bi strica: bronasta medalja za cvetlični med - ocena
8,75	točke, priznanje za akacijev med - ocena 7,00 točk.
FRANC ŠKUFCA. Ponova vas 43, 1290 Grosuplje: zlata medalja za akacijev med - ocena 10,63 točke, srebrna medalja za cvetlični med - ocena 9,63 točke, in kostanjev med - ocena 9,13 točke, bronasta medalja za hojev med - ocena 8,88 točke.
MILAN VAJDA, Vinogradniška 41, 8330 Metlika: zlata medalja za cvetlični med - ocena 10,00 točk, srebrna medalja za akacijev med - ocena 9,75 točke.
- STANKO VEDLIN. Preša 30, 2322 Majšperk: zlata medalja za kostanjev med iz osrčja Haloz - ocena
10,38	točke.
- SREČKO VERDINEK. Vurmat 3, 2361 Ožbalt: srebrna medalja za gozdni med - ocena 9,00 točk, priznanje za hojev med - ocena 7,38 točke.
- CIRIL VIDRIH, Vrtna ulica 7, 1381 Rakek: priznanje za hojev med Qelka) - ocena 7,38 točke.
VITA-MED ČEBELARSTVO SILVO POSL s.p., Čača vas 46e, 3241 Podplat: srebrna medalja za cvetlični med - ocena 9,63 točke, bronasta medalja za gozdni-mešani med - ocena 8,88 točke, priznanje za akacijev med - ocena 7,13 točke.
ZVONE VODUŠEK, Novo naselje 15, 2345 Bistri ca ob Dravi: bronasta medalja za kostanjev med - ocena 8,63 točke.
ANDREJ VOVK, Črnivec 21, 4243 Brezje: zlata medalja za smrekov med - ocena 10,75 točke.
JOŽE ŽALIK, Žižki 18, 9232 Črenšovci: zlata medalja za akacijev med - ocena 10,31 točke.
EVROPSKA KONFERENCA Z NASLOVOM »MOLEKULARNI MEHANIZMI ODPORNOSTI ČEBEL PRI ČEBELJIH BOLEZNIH«
dr. Janez Poklukar, Kmetijski inštitut Slovenije (Nadaljevanje)
4. Mehanizmi odpornosti čebel na hudo gnilobo
M. Spivakje predstavila podroben pregled raziskav, povezanih z odpornostjo čebel na bolezni zalege. Najprej so predvidevali, da sta pogoj za odpornost čebel dva recesivna genoma, pozneje pa so zaradi prevelike variabilnosti lastnosti predvideli dedovanje s tremi geni. Hkrati imajo na lastnost odkrivanja obolele zalege in na lastnost odstranjevanja le-te zelo velik vpliv okoliški dejavniki. Pozneje, v obdobju množične uporabe antibiotikov, so na te raziskave domala pozabili. V zad njem času se pojavlja odpornost P. larvae na številne antibiotike, poleg tega je tudi dokazano, da ima velik vpliv na uspešen boj čebel proti drugim boleznim, tudi proti varozi čebel, dobro čistilno vedenje čebel. Zelo kmalu bo treba temeljito preučiti številne okoljske vplive, ki vplivajo na čistilno vedenje čebel, in ugotoviti stopnjo dednosti te lastnosti. S selekcijo bomo tako lahko dodatno povečali odpornost čebel na bolezni zalege.
U. Riessberger iz Gradca seje s sodelavci vprašala, zakaj odrasle čebele ne zbolijo zaradi okužb s P. larvae. Zanimivo je, da morajo zimske čebele preživeti štiri do pet mesecev s sporami v svojem črevesju, pa kljub temu ne zbolijo. Čebele poleg tega v aktivni sezoni prenašajo spore in so v najtesnejšem stiku z okuženimi ličinkami. Za zdaj še ni znana kemična sestava snovi, ki preprečuje povečevanje števila bakterij v telesu odraslih ličink in v telesu starejših ličink. Največ te snovi je v izvlečku srednjega črevesa osem dni starih čebel, manj je je v štiri dni starih ličinkah, najmanj pa v mladih ličinkah. Ugotovili so, da okoliški vplivi ne vplivajo veliko na navzočnost snovi pri odraslih čebelah ter dajo je mogoče najti v skladiščenem cvetnem prahu in v matičnem mlečku. Tudi mleček dojilj za prehrano zalegajoče matice vsebuje precej te snovi. Ugotovili so, da snov nastaja tudi v hipofaringealnih žlezah čebel in da je temperaturno zelo obstojna.
M. Wedenig iz Gradca je s sodelavci predstavila analizo navzočnosti snovi, ki preprečuje rast P. larvae v tkivu različno starih ličink in čebel. Tri do štiri dni stare ličinke zelo uspešno preprečujejo rast bakterij, starejše, stare od pet do šest dni, pa so pri tem manj uspešne. Ugotovili so tudi, da so mlajše, eno- do dvodnevne ličinke veliko bolj občutljive na rast P. larvae v svojem tkivu.
5. Antibiotični peptidi pri žuželkah
J. Simuth je s sodelavci analiziral proteine, ki v frakciji matičnega mlečka, topnem v vodi, delujejo antibiotično na rast Bacillus subtilis in P. larvae. Z mikrosek-venčno analizo cDNA so določili genetski zapis za njihovo sintezo in zapis z vektorji prenesli na bakterije
E. coli. Dobljeni protein je preprečeval rast bakterij B. subtilis in Botyitis cynera, na bakterije P. larvae pa je vplival le v omejenem obsegu.
J. Klaudiny je s sodelavci analiziral snovi, ki preprečujejo rast bakterij P. larvae. Snovi je ekstrahiral iz čebeljih glav, oprsij in iz matičnega mlečka. Ugotovili so velike razlike v količinah učinkovitih peptidov v matičnem mlečku, zbranem v posamezni čebelji družini. Nekatere čebelje družine naj bi tudi zato kazale večjo naravno odpornost proti hudi gnilobi zalege. Kot je videti, je peptid, imenovan royalisin, izjemno učinkovit pri preprečevanju rasti P. larvae.
6.	Odporni povzročitelji bolezni in paraziti
Zaščita čebel s kemičnimi sredstvi je v zadnjih desetletjih nujna, če želimo uspešno čebelariti. N. Milani je v svoji predstavitvi poudaril, da se tako imenovana »rezistenca« pojavlja tako pri varoi kot pri P. larvae. Številna zelo obetavna zdravilna sredstva so v nekaj letih postala neučinkovita. Zmanjšana učinkovitost je bila najpogosteje posledica dolgotrajnejše uporabe premajhnih količin. To seje zgodilo npr. z brompropilatom, klordimeformom in amitrazom. Leta 1992 je odpovedal tudi fluvalinat, to pa je v čebelarstvu povzročilo dolgoročne posledice. »Rezistenca« varoe seje navadno hitro širila iz žarišča v vse okoliške čebelnjake. Hitreje seje širila na območjih, na katerih je bilo večje število prevoznih čebelnjakov. Fluvalinatu je kmalu sledil fluo-metrin. Varoi je uspelo učinkovito razgraditi piretroid z encimom monoksigenaze P450 sistema. Podoben mehanizem so odkrili tudi pri čebelah A. mellifera.
Nekatere linije čebel so že skoraj popolnoma neobčutljive na fluvalinat. Vse bolj se potrjuje hipoteza, da je varoa od čebele »ukradla« gene za razstrupljanje flu-valinata. Gre torej za prenos dedne snovi med gostiteljem in zajedavcem. Dokazano je tudi, da s hkratno uporabo fluvalinata in inhibitorja monoksigenaze pipe-ronil butoksid postane fluvalinat zelo strupen tudi za čebele.
»Rezistentne« varoe imajo manjšo življenjsko moč, zato po prenehanju dodajanja fluvalinata znova prevladajo občutljive varoe - z drugimi besedami - fluvalinat je bil krajše obdobje spet učinkovit. Leta 1996 so v Italiji opazili tudi odpornost varoj na kumafos (perizin). Zdaj že obstajajo vrste varoj, ki prenesejo do stokrat večje doze kumafosa, kot so ga prvotne, na kumafos občutljive varoe. Čebele z odpornimi gosti v zadnjem času že množično propadajo. Varoa očitno zna ustvariti odpornost proti vsakemu akaricidu, tudi proti takšnemu s preprosto kemično sestavo - npr. proti mravljinč-ni kislini.
Tudi P. larvae postaja počasi odporen na zdravila. V Nemčiji so dokumentirali odpornost na sulfatiazol. V
Argentini so dokazali odpornost na oksitetraciklin. Tako postajajo na antibiotike odporne še preostale bakterije v panju, npr. Bacillus alvei.
Pri zatiranju varoe s kemičnimi sredstvi je priporočljivo že takoj na začetku uporabiti močnejše doze zdravila in s tem uničiti vse delno odporne varoe. Izogibajmo se »dokončnemu« popolnemu uničenju varoe, ker s tem nehote dajemo prednost odpornejšim osebkom.
V	posameznih primerih je morda smotrno uporabiti dve različni sredstvi hkrati. Pojavljata pa se problema zastrupljanja čebel in ostankov sredstev v čebeljih pridelkih. Zato zatiranje varoe s kemičnimi sredstvi nikakor ni končna rešitev. Pospešeno je treba preučevati večjo odpornost čebel proti varozi, zlasti na podlagi usmerjene selekcije čebel.
M. F. Feldlaufer je s sodelavci analiziral učinkovitost 27 antibiotikov na rast P. larvae. Od vseh seje še najbolj izkazal lynkomicin, ki ga sicer uporabljajo v prašič-jereji in v perutninarstvu.
J. Wilde je v zadnjih letih veliko raziskoval v Nepalu. Osredotočil se je predvsem na zajedavca Tropilelaps clareae. Ta ima neko zanimivo lastnost, namreč, da ne more preživeti dalj časa na odraslih čebelah in se temu primerno ne more razširiti na tisto čebeljo populacijo, pri kateri pozimi v panjih ni čebelje zalege. Zajedavec lahko pri 34,5 °C največ tri dni živi na odraslih čebelah tudi če ni zalege, pri sobni temperaturi 20 °C pa ne več kot pet dni. Zajedavec do nadaljnjega verjetno ne bo ogrožal čebel v Evropi.
7. Analiza genov v čebeljem genomu
M. Solignac se s sodelavci že nekaj časa ukvarja z analizo genoma domače čebele. Izvedli so številne analize mikrosatelitov med različnimi križanci italijanske in severne temne čebele. Te tehnike so zelo uporabne za analize biološke raznolikosti in določanje posameznih ekotipov tudi v preostali čebelji populaciji, to pa bo v prihodnje še posebej zanimivo za Slovenijo, domovino avtohtone kranjske čebele. V prihodnjih treh letih nameravajo namreč preučiti celotno evropsko populacijo domače čebele; pri projektu smo dobrodošli tudi Slovenci.
Hasselmann in Beye menita, daje domača čebela odličen objekt za mapiranje genov. Velikost vzorcev ni omejena, rekombinacije pa so tudi zelo pogoste. Predstavili so svojo metodo PCR teka na daljših odsekih genskih zapisov, ki so jih dobili ob pomoči restrikcij-skih encimov. Zdaj iščejo neko mesto na petem kromosomu, kjer je najverjetneje gen za določanje spola čebel.
Doba trajanja pokrite zalege pri čebelah je v tesni povezavi z njihovo občutljivostjo na varozo. Haertel s sodelavci skuša s tehniko AFLP™ poiskati mesto genskega zapisa za to lastnost čebel.
8. Molekularna izraženost imunskih proteinov pri žuželkah
S.	Stoven se je v začetku svojega predavanja vprašala, kaj se zgodi v telesu žuželke ob stiku s patoge-
nimi organizmi in zajedavci. Vemo, da nastane obrambna reakcija s celičnimi in humoralnimi imunskimi sistemi. Veliko bolj kot celični so znani humoralni imunski sistemi. Doslej so raziskovali predvsem obrambni odziv pri vinski mušici. Vemo, da v telesu žuželk obstajajo različni sistemi prenosa signala ob napadu pa-togenov in da se kot posledica tega začnejo sintetizirati antimikrobni peptidi. V nadaljevanju je zelo podrobno opisala rezultate najnovejših raziskav na tem področju, vendar jih za zdaj še ni mogoče povezati v celoto.
V.	T. Kakpakovje opozoril, daje pri žuželkah navadno mogoče opaziti bližnje ali daljne selitve DNA znotraj kromosomov pri približno 20 odstotkih jedrnega DNA. Ta je bolj izpostavljena mutacijam in zelo vpliva na aktivnost sosednjih genov. Možno je, da ima omenjeni DNA s svojo rastjo oz. s svojim povečanim obsegom določeno blažilno vlogo ob morebitnem napadu patogena na celico. Opazili so namreč, da se pri vinski mušici v določenih okoliščinah do petkrat poveča skupna količina jedrnega DNA.
J. D. Evans je opozoril na problem različne izraženo-sti posameznih genov v procesu razvoja čebel delavk in čebeljih matic. Še posebej ga zanima, kakšne razlike so opazne pri ličinkah, iz katerih se izležejo matice, in pri ličinkah, iz katerih se izležejo čebele delavke. Gre za temeljne raziskave prihodnjih raziskav na področju reakcij čebel ob vdoru patogenov in zajedavcev.
R. E. Ross je s sodelavci raziskoval vpliv količine dodanega oktopamina na vonjalno reakcijo čebel delavk. V poskusu so primerjali možnost zaznavanja vonja pri čebelah, odbranih na dober čistilni nagon, s čebelami s slabšim čistilnim nagonom. Ugotovili so, da dodajanje oktopamina v hrano čebel z dobrim čistilnim vedenjem ni bilo učinkovito, čebele s slabšim čistilnim vedenjem pa so znatno bolje zaznavale nove vonje. Zaznavanje tako »drogiranih« čebel se ni prav nič razlikovalo od zaznavanja čebel z dobrim čiščenjem. Rezultati dokazujejo, da imajo »higienske« čebele v možganih znatno večjo količino optamina, to pa jim omogoča precej učinkovitejše zaznavanje tujih vonjev iz obolele zalege.
SKLEPNA DISKUSIJA
V	sklepni diskusiji smo se vsi udeleženci vprašali, ali je sploh smiselno predlagati izdelavo celotne genske slike pri čebelah. Podoben projekt namreč prav zdaj že poteka pri vinski mušici. Po tehtnejši razpravi smo navzoči ugotovili, daje za tak projekt še prezgodaj. V prihodnjih nekaj letih bo verjetno precej lažje in ceneje priti do podrobnega genskega zapisa domače čebele. Veliko pomembnejše je spoznanje večine navzočih raziskovalcev, da se proti patogenom in zajedavcem bojujejo predvsem čebele. Ljudje čebelam samo pomagamo pri njihovem boju za preživetje. Glede na to, velja torej podpreti raziskovalne projekte v tej smeri.
VECMATICNO ČEBELARJENJE IN STATISTIKA
Marjan Debelak
Kdor čebelari (tudi) z večmatičnimi družinami, se gotovo večkrat sprašuje, kako naj statistično in gospodarsko opredeli svoje čebelarstvo, da bo prav tako za čebelarja kot za vse druge zainteresirane, to je predvsem za različne državne organe, raziskovalce in druge radovedneže.
Dokler čebelar čebelari samo z običajnimi, eno-matičnimi družinami, je stvar statistično in gospodarsko preprosta. Ima pač toliko in toliko čebeljih družin, namenjenih pridobivanju medu ali še česa drugega, in poleg teh še nekaj manjših, pomožnih družin. Na tej podlagi si pridobi svojevrsten ugled in status čebelarja glede na število čebeljih družin, nekoliko manj prepričljivo pa glede na uspešnost čebelarjenja. Po navadi je tako, da je čebelar z večjim številom čebeljih družin v nekaterih čebelarskih krogih že samo zaradi tega uglednejši kot čebelarji »petpanjičarji« ali »vrtičkarji«. Tudi pri podatku, koliko medu pridelajo v takih čebelarstvih, je stvar preprosta. Skupno količino iztočenega medu delimo s
Slika prikazuje sestavljen AŽ MAKSI panj z zaklado, v katerem lahko čebelar uresniči v tem članku opisano različico večmatičnega čebelarjenja. Fotografija je nastala na dvorišču mizarstva KRŽE na Vrhniki.
Foto: M. Debelak
številom družin, opredeljenih za nabiranje medu (pridobitnih družin), in tu je rezultat oziroma ga objavi statistika! Tudi za različne regrese, na primer za krmni sladkor in zdravila, je odločilno, koliko čebeljih družin oziroma naseljenih panjev je čebelar prijavil.
Precej bolj zamotano pa je pri večmatičnem čebelarjenju! Pri tem namreč določen čas med letom posamezen panj naseljuje več čebeljih družin, ki jih je čebelar združil v eno, sestavljeno. Kako naj čebelar statistično opredeli tako združeno večmatično družino? Ali kot en naseljen (pridobitni) panj, kar v resnici je, ali kot skupek dveh, treh ... družin in družinic, kar je prav tako res?
Podobno težko tak čebelar pove, koliko medu je pridelal v enem večmatičnem panju. Ali bo povedal celotno količino, ki jo je iztočil iz takega panja, ali pa bo to količino skušal razdeliti na udeležene (združene!) družine in družinice?
Če se bo odločil za prvo možnost, bo morda pri tem spomnil sogovornika na dejstvo, da si tudi pri številnih enomatičnih pridobitnih družinah čebelar pomaga z dodajanjem čebel in zalege, pa zato ne znižuje statistične količine nabranega medu na panj. Verjetno zaradi podobnega premisleka nisem nikjer v literaturi zasledil, da bi opisovalci večmatičnega čebelarjenja (večinoma »le« dvomatičnega) ekonom-sko-statistično ne pripisali celotnega pridelka ene združene družine samo eni in ne dvema družinama!
Vendar tudi ob takem stališču obstaja problem. Čebelar mora pri večmatičnem čebelarjenju velikokrat podvojiti število zazimljenih čebeljih družin ali družinic glede na stanje v rojilno-pašnem obdobju, da jih v tem času združi s temeljno družino. Kako bo varčen čebelar uveljavil željo po regresu za krmni sladkor in zdravila, če je prijavil le naseljene več-matične »panje« oziroma stanje čebelarstva na vrhuncu sezone?
Nekoliko za šalo povejmo, da bo imel marsikateri čebelar težave tudi doma, ko bo moral precej neuspešno pojasnjevati, zakaj ni držal besede in zmanjšal čebelarstva, kot je morda obljubljal spomladi in je bilo tako na zunaj celo videti, saj so čebele tedaj izletavale iz veliko manjšega števila panjskih žrel ...
Največji problem pa ima v takem primeru javna statistika, saj pravzaprav ne ve, s kolikšnim številom čebel razpolaga na območju države in kolikšna je njihova ekonomska in ekološka moč!
Zato kar precej razlogov govori v prid stališču, da bi bilo pri ocenjevanju uspešnosti katere koli oblike čebelarjenja prav povedati, prijaviti in upo-
SLPVfIMI Cf ML»
glasilo čebelarskih organizacij Slovenije
CII. LETNIK
UREDNIK: JANEZ MIHELIČ, univ. dipl. biol.
LETNO KAZALO - LETO 2000
Aplinc Franc:
Nekaj o čebelarjih iz Črne na Koroškem 	286
Bernard Catherine:
Pesticid, imenovan gaucho, uradno priznan morilec čebel ....................................... 339
Bogdanov Stephen:
Kakovost medu in mednarodni usklajevalni standardi ............................................ 16
Božič Janko:
Blagovna znamka za kranjsko	čebelo 	87
Bračko Ivan:
Čebelarjeva opravila v januarju - za AŽ in
veliki Kirarjev panj................................... 7
Čebelarjeva opravila v februarju - za AŽ in
veliki Kirarjev panj.................................. 36
Čebelarjeva opravila v marcu - za AŽ in
veliki Kirarjev panj.................................. 67
Čebelarjeva opravila v aprilu - za AŽ in
veliki Kirarjev panj................................. 100
Čebelarjeva opravila v maju - za AŽ in
veliki Kirarjev panj................................. 132
Čebelarjeva opravila v AŽ in velikem
Kirarjevem panju v juniju............................ 167
Čebelarjeva opravila v AŽ in velikem
Kirarjevem »B« panju v juliju	in	avgustu 	207
Čebelarjeva opravila v AŽ in velikem
Kirarjevem »B«	panju	v	septembru ............. 240
Čebelarjeva opravila v AŽ in velikem
Kirarjevem »B«	panju	v	oktobru................ 271
Čebelarjeva opravila v AŽ in velikem
Kirarjevem »B«	panju	v	novembru............... 303
Čebelarjeva opravila v AŽ in velikem Kirarjevem »B«	panju	v	decembru............... 334
Cobey Susan:
Odbira in vzreja kranjske čebele v Združenih državah Amerike...................................... 9
Čebelarska zveza Slovenije:
Sedemdeset let zgodovine in razvoja
čebelarstva v Velenju............................... 23
Povabilo na razstavo v Celju......................... 2
Volitve 2000 ....................................... 22
Povabilo na razstavo v Celju........................ 36
Rezultati 23 srečanja in tekmovanja mladih
čebelarjev v OŠ Grm pri Novem	mestu 	150
Izvoljeno novo vodstvo Čebelarske zveze Slovenije.......................................... 178
Debelak Marjan:
Albertijev in Žnideršičev panj ..................... 13
Spomladanski razvoj čebeljih družin 	42
O naših maticah iz lastnih izkušenj................. 78
Čebelje družine na vrhuncu razvoja................. 112
Način čebelarjenja v čebelarstvu Tegart
v Kanadi (prevod).................................. 137
Distančni vložek................................... 174
Priprava na zimovanje v luči veliko-prostorninskega čebelarjenja s standardnimi
AŽ panji........................................... 215
Čebele ne pozabijo, kje so doma.................... 277
Mravlje so uničile matici v matičnici 	246
Na sledi posebnemu protirojnemu ukrepu -
Uvod in potek poskusa.............................. 313
Na sledi posebnemu protirojnemu	ukrepu ...	346
Dolničar Andrej:
Izboljšava AŽ satnika skrajšuje čas žičenja..
176
Brus France:
Praznovanje Čebelarskega društva Dolomiti.
Držaj Stane:
Srečanje ČD Apis iz Velenja in ČD Karavanke iz Begunj........................................ 351
Gosar Franc:
Moje izkušnje pri zimskem zdravljenju z oksialno
kislino............................................ 111
Grad Janez in Jasna Kralj:
Pododbor za informiranje za Apimondio 2003 objavlja naslov spletne strani..................... 224
Gregori Janez:
Ohranimo pasemsko čistost naše	čebele ....	105
Dodajanje in zamenjavanje matic.................... 129
Hočevar Janez:
Premeščanje čebel na kratke razdalje po
Koplanovi metodi.................................... 10
Rotacijsko čebelarjenje - nov evropski	izziv.	118
Rotacijsko čebelarjenje - nov evropski izziv
(Nadaljevanje)..................................... 140
Rotacijsko čebelarjenje - nov evropski izziv
(Nadaljevanje)..................................... 183
Delitev opravil med panjskimi čebelami 	222
Horvat Ivan:
Tudi kristaliziran med v satju (malicitoza) je dobrodošel dar narave.............................. 148
Hovnlk Stanko:
Prva polnilnica medu na Koroškem................... 320
Jenko - Rogelj Mira:
Veterinarski nasveti za januar....................... 5
Veterinarski nasveti v	oktobru.................. 272
Veterinarski nasveti v	decembru................. 336
Veterinarski nasveti v	novembru................. 305
Veterinarski nasveti v	septembru ............... 243
Stanje kužnih bolezni v Sloveniji - maj 2000	171
Jenko Matija:
Kamniški čebelarji na obisku v Ilirski Bistrici	25
Jeraj Franc:
Moje izkušnje z maksi AŽ panjem..................... 50
Jeras France:
Moč in nemoč čebelarske organizacije 	119
Jurkovič Ivan:
Čebelarjenje v Kanadi............................... 45
Z mladimi družinami proti varozi .................. 106
Koplan Zvonko:
Ahilova peta varoe - drugič ........................ 81
Kosmlna Zoran:
Pismo iz Izole...................................... 49
Občni zbor Obalnega čebelarskega društva .	178
Košnik Mitja:
Zdravljenje alergije na pike in samopomoč pri alergijski reakciji ............................... 330
Kozic Koloman:
Kje so tista srečanja in tekmovanja mladih
čebelarjev Slovenije, ki	so	včasih bila? 	182
Bilo nam je lepo................................... 279
Kralj Jasna:
Priprave na Apimondio	2003.................... 151
Krečič Mojca:
Gozdna paša - med upanjem in računanjem 142 Lešnik Vida:
Veterinarski nasveti za marec..................... 69
Luzar Peter:
Ali ajda res ne medi več?......................... 219
Marolt Franci:
Poletna oskrba čebeljih družin - priprava na zimo ........................................... 213
Marošek Franjo:
Moje čebelarjenje na obrobju Vitanja 	152
Matavž Jože:
Veterinarski nasveti v juliju in avgustu 	211
Mcllvrlde Keith:
Program genetskih izboljšav v zadnjih dvajsetih letih v Avstraliji........................ 52
Meglič Milan:
Dražilno krmljenje................................. 116
Pripravimo se na zatiranje varoe................... 145
Evropske izkušnje pri prodaji medu na domu in nova blagovna znamka slovenskega medu 353
Mihelič Janez:
Končano je šolanje prve skupine
preglednikov medu.................................. 223
Na sejmu v Gornji Radgoni so ocenili
kakovost letošnje letine medu ...................... 11
Ob zaključku šole za čebelarske mojstre 	33
Čebelarsko pismo iz Avstralije...................... 76
Spet rekordna udeležba čebelarjev na XXIII.
čebelarskem seminarju v Celju ...................... 97
Veterinarski zavod Slovenije je v Kranju organiziral V posvet o zdravstvenem varstvu
čebel.............................................. 165
Čebelarska zveza Slovenije bo nadaljevala graditev Čebelarskega centra Slovenije na
Brdu pri Lukovici ................................. 201
49. občni zbor Čebelarske zveze Slovenije ..	202
S skupnimi močmi bo slovenskim čebelarjem uspelo zgraditi Čebelarski center Slovenije
do kongresa Apimondie leta 2003 ................... 238
Štajerski čebelarji se izobražujejo ............... 253
Čebelarsko društvo Cerklje na Gorenjskem
je praznovalo 80-letnico delovanja................. 256
Srečanje mariborskih čebelarjev in njihovih
prijateljev je bilo letos v Malečniku.............. 283
Pomembnejši sklepi tretje seje gradbenega
odbora Čebelarskega centra Slovenije 	285
Dnevi medu 2000 v Polhovem Gradcu ................. 288
Razstave in kongresa rejcev kranjske čebele v Avstriji so se v velikem številu udeležili tudi
slovenski čebelarji................................ 308
Turistično društvo in čebelarji v Ihanu
uspešno sodelujejo................................. 324
Dela na Čebelarskem centru se nadaljujejo
kljub prihajajoči zimi............................. 333
Slovenski čebelarji smo se udeležili kongresa
francoskih čebelarjev v kraju Mende 	343
Ali bo medovita rastlina boreč (Borago officinalis) lahko vplivala na uspešnost slovenskega čebelarstva?........................... 348
Miaker Marija:
Čas beži, a spomini ostanejo ...................... 315
Moeller F. E. In C. R. Harp:
Poenostavljen način dvomatičnega čebelarjenja ...................................... 143
Munlbarl Bernarda:
Avstrijska zveza kranjske čebele	(ACE) 	227
Novice z interneta ................................ 228
Ogrinc Ivan:
Čebelarjenje z naravo.............................. 172
Pehant Ivan:
Za mlade po srcu.................................... 29
Petrič Slavko:
Zamenjava plodiščnih naklad v LR nakladnih panjih ............................................ 245
Planinc Ivo:
Veterinarski nasveti za junij - Zatiranje varoe poleti............................................. 170
Plut Stane:
Ocenjevanje medu v Semiču.......................... 287
Priporočene cene medu na tržnicah in pri
čebelarjih na domu................................. 310
Prva seja komisije za ekonomiko čebelarjenja 321 Uspešno ocenjevanje medu v	Semiču 	350
Pogačnik Tone:
Dragi čebelarji iz	Moravcev - Hvala.............. 225
Poklukar Janez:
Čebelarjeva opravila v nakladnem panju
v januarju.......................................... 8
Čebelarska opravila v nakladnih panjih
v februarju ....................................... 38
Čebelarska opravila v nakladnem panju
v marcu............................................ 68
Čebelarjeva opravila v nakladnem panju
v aprilu .......................................... 102
Čebelarjeva opravila v nakladnem panju
v maju............................................. 133
Čebelarjeva opravila v nakladnem panju
v juniju........................................... 169
Čebelarjeva opravila v nakladnem panju
v juliju in avgustu................................ 208
Čebelarjeva opravila v nakladnem panju
v septembru........................................ 241
Čebelarjeva opravila v nakladnem panju
v oktobru.......................................... 271
Čebelarjeva opravila v nakladnem panju
v novembru......................................... 304
Čebelarjeva opravila v nakladnem panju
v decembru......................................... 335
Četrti mednarodni konferenci rejcev temne
čebele (SICAMM) ob rob ............................ 281
Evropska konferenca z naslovom »Molekularni mehanizmi odpornosti čebel pri
čebeljih boleznih« - I. del ...................... 358
Čebelarstvo in trg z medom v svetu in Evropi 247
Prelnfalk Borut:
Veterinarski nasveti za februar.................... 39
Nekaj razlogov za vodenje evidence o odpadu
varoe.............................................. 40
Troti............................................. 139
Nekaj praktičnih napotkov in spoznanj pri zatiranju hude gnilobe čebelje zalege 	318
Prešeren Miro:
Praznovanje članov čebelarskega društva Karavanke Begunje.................................. 21
Prezelj Franc:
Srečanje mentorjev................................. 28
Moji vtisi o čebelarski praksi v okviru šole za
čebelarske mojstre................................. 74
V	Prosenjakovcih so tekmovali................... 149
Mladi čebelarji so tekmovali...................... 180
Ptaček Vladimir:
Osnove vzreje čmrljev............................. 186
Pušnik Vlado:
Gradbeni odbor ČZS je pri Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici
organiziral prvo delovno akcijo.................... 237
Dejavnosti na Čebelarskem centru Slovenije 269 Kako napreduje graditev Čebelarskega
centra v Lukovici............................... 301
Status čebelarja in davčni sistem............... 315
Ribnikar Janez:
Cvetni prah koristi našemu organizmu 	51
Kako že nekaj let uspešno dodajam matice 148
Rihar Jože:
Z varoo se ni šaliti!............................... 54
Rižnar Stanka:
Smeli načrti ČD Apis za	naprej.................. 87
70 let Čebelarskega društva Šmartno
ob Paki............................................ 319
Rot Slavko:
Prednosti in slabosti čebelarjenja v AŽ in LR
panjih.......................................... 77
Prednosti in slabosti čebelarjenja v AŽ in LR panjih (Nadaljevanje).............................. 111
Runtas Milan:
80 let Čebelarskega društva	Dolsko 	22
Ali bomo slovenski čebelarji sploh še
čebelarili?......................................... 66
Pomembnejši sklepi prve seje novega
upravnega odbora ČZS............................... 258
Zapisnik gradbenega odbora ČCS..................... 261
Rupnik Srečko:
Čebelarski mojster Martin Čuš je predaval ptujskim in okoliškim čebelarjem................... 152
Saje Agneza Sestra:
Pozdrav iz Mirne Peči.............................. 226
Schecter Steve (nadaljevanje):
Cvetni prah koristi našemu organizmu 	82
Senegačnik Jurij:
Nekaj dodatnih informacij o najnovejših možnostih za zatiranje varoe s pripravki
oksalne kisline.................................... 273
Amitraz proti varozi - pri nas in v Franciji ....	2
Objava laboratorijev koncerna Swarm iz
Francije........................................... 190
Tokrat pa o antibiotikih v čebelarstvu 	341
Seražin Silvo:
Moje izkušnje z zdravljenjem varoze 	30
Sinic Gusti:
Tečaj o gozdnem medenju........................... 154
Skerbiš Suzana:
Veterinarski nasveti v maju....................... 136
Stanišljevič Maja:
Nekaj zanimivih informacij o hrvaškem čebelarstvu in njihovem največjem podjetju za predelavo medu PIP iz Zagreba.................. 290
Struna Lojze:
Čebelarji iz Borovnice smo bili uspešni 	85
Šafranko Jože:
ČD Turnišče in društveni čebelnjak................. 24
Šlvlc Franc:
Ambasadorja slovenskega čebelarstva ............... 41
Čebelarska uniforma............................ 100
Medeči škržat že v Ljubljani................... 244
Čebelarska znanost v Italiji................... 337
S poti po Južni Ameriki........................... 276
Šuštar Ivan:
Uspešen strokovni obisk primorskih čebelarjev v Borovljah na Avstrijskem Koroškem .	353
Toplak Ernest:
Predstavitev slovenskega čebelarstva na Madžarskem......................................... 86
Urednik:
Uspešen zagovor diplomskega dela s področja čebelarstva ........................... 179
Volk Tina, Miroslav Rednak, Janez Poklukar:
Primerjava dveh modelov izračuna lastne cene medu v letu 2000 ................................. 311
Vraničar Anita:
Veterinarski nasveti za april..................... 104
Zdešar Pavle:
Poročilo o delu opazovalno-napovedovalne službe medenja pri MKGP, KIS in ČZS v
letu 1999 ......................................... 70
Poročilo o delu opazovalno-napovedovalne
službe medenja pri MKGP, KIS in ČZS v
letu 1999 (nadaljevanje).......................... 117
Zupančič Mitja:
Čebelarstvo v sistemu ekološkega
kmetovanja........................................ 155
Žerdin Jože:
Čebelarstvo in čebelarji v pokrajini ob Muri .	153
števati število in moč za zimovanje predvidenih samostojnih družin. Pomembno za ta gospodarski izračun je torej, koliko polno razvitih pridobitnih družin in koliko manjših, pomožnih, smo zazimili ali morebiti spomladi dokupili.
Pri večmatičnem čebelarjenju moramo po končanem rojno-pašnem obdobju v enem panju združene družine bodisi povsem združiti, tj. odstraniti matične rešetke, ali pa jih osamosvojiti, tj. razdružiti, torej jih preseliti ali popolnoma ločiti, tako da ima vsaka družina spet svoje posebno panjsko žrelo, čebelar pa ima nenadoma večje število naseljenih »panjev«, kot jih je imel pred tem! Načinov, kako to dosežemo, je veliko in se razlikujejo od panjskega sistema do panjskega sistema. Veliko piscev upravičeno opozarja, da sodi večmatično čebelarjenje med (naj)zahtevnejše oblike čebelarjenja. Odvisno seveda od izbrane tehnologije.
Vsekakor pa se bomo tega načina čebelarjenja še bolj z veseljem priučili, ko in če bo v celoti potrjena že precej preizkušena domneva, o kateri zadnja leta veliko pišem in za katero menim, da je preveč
dobra, da bi bila resnična. Namreč, da je mogoče s to obliko čebelarjenja popolnoma in najpreprosteje rešiti rojne težave, s katerimi se spoprijemamo čebelarji.
* * *
Za ilustracijo zgoraj povedanega si oglejmo še eno izmed številnih možnosti za večmatično čebelarjenje, z razvojem panjskih dopolnil in novih tehnologij pa je nastala tudi pri čebelarjenju z AŽ panjskim sistemom (glej risbo!).
V	prikazani različici večmatičnega čebelarjenja potrebujemo veliko »temeljno" družino, ki ima svoje gnezdo stalno v spodnjih etažah AZ MAKSI panja, in manjšo »pomožno« družino, ki domuje v posebnem pomožnem panju, sedemsatarju ali polovi-čarju (polovičnem AŽ panju).
Statistično popolnoma pravilno je reči, daje gospodarski rezultat čebelarjenja na ta način seštevek dohodkov in odhodkov obeh družin, ki seveda vključuje tudi čebelarjevo delo z njima. Pomagamo si s približnim podatkom, da je prispevek obeh družin v razmerju s številom polno zaleženih satov, ki jih pris-
Imamo štiri mediščne etaže! Najbolj medene sate v začetku paše prestavimo v vrhnjo etažo. V prvo mediščno etažo prestavimo nekaj satov pokrite zalege.
Gnezdo »temeljne« družine je v spodnjih dveh etažah.
Okoli 1. maja prestavimo zaležene sate z matico in čebelami na njih iz »pomožnega panja v zaklado.
V »pomožnem« panju pustimo zalezen sat z najmlajšo zalego. Osirotele čebele vzredijo novo matico.
Samo na vrhuncu sezone -maja, junija in julija - imamo dodatno družino v zakladi za matično rešetko. Skrbi za okrepitev »temeljne« družine in za preprečitev rojenja.
Dvomatični AŽ MAKSI ima eno, na široko odprto žrelo skozi verando lesice.
DVOMATIČNA (NEROJNA?) UREDITEV s »temeljno•< in »pomožno« družino - Zasnova in risba: M. Debelak
pevata družini v skupno dobro ob začetku pašnega obdobja. To razmerje se, recimo, vrti okoli števil 14 za »temeljno« družino in 7 za »pomožno« družino ali v razmerju 2 : 1. Glede na to moramo polnemu pris-peveku »temeljne» družine prišteti še polovični prispevek »pomožne« družine!
Na kratko poglejmo, kako poteka čebelarjenje med letom po tej različici.
Do konca obdobja razvojnega vzpona družin, ko se še ni pojavila rojilna kriza in seveda rojni matič-niki še niso zaleženi, se obe družini razvijata samostojno in sta blizu razvojnega vrhunca.
Tedaj (proti koncu aprila) poseže čebelar in preseli v dodano zaklado, na katero pripne matično rešetko in polo prebodenega časopisnega papirja, k »temeljni« družini vse zaležene sate z matico in čebelami iz »pomožne« družine, razen enega. Če čebelar ne uporablja zaklad, lahko za ta namen uporabi tisti oddelek ali etažo AŽ MAKSI panja, ki je neposredno nad gnezdom »temeljne« družine.
Preostale čebele v »pomožnem« panju vzredijo na satu z mlado zalego, ki smo jim ga pustili, novo matico. Če čez pet dni po posegu odstranimo vse do tedaj že pokrite matičnike, zagotovimo, da bo nova matica brezhibna in da bo »pomožna družinica« na-
red za pridružitev k »temeljni družini« v AŽ MAKSI panju prihodnjo sezono.
Pred začekom glavnih paš in pred začetkom rajne krize ter celo pašno in rojno obdobje je stanje obravnavanega sistema tako, kot ga prikazuje priložena risba.
Ko se to obdobje konča (po večini v drugi polovici julija), zadnjikrat točimo, potem pa preselimo gnezdo družine iz zaklade ob gnezdo »temeljne« družine (ob strani, pod gnezdo ali nad njim), izpraznimo gornje tri mediščne etaže in zaklado ter družino pripravimo za prezimovanje.
Pustimo, da čebele same odločijo, ali bodo dalj časa ohranile obe matici ali pa obdržale boljšo (bodisi starejšo ali mlajšo!). Izpraznjeno zaklado lahko pustimo na panju do večjih ohladitev (oktobra). Vanjo se lahko umaknejo pašne čebele, ki jih je v več-matični družini na koncu sezone na pretek, uporabimo pa jo lahko tudi za krmljenje z vedrico ali pi-talnim koritom na vratcih zaklade.
Več podrobnosti o takem načinu čebelarjenja preberite v že objavljenih prispevkih o tej temi. Pripomočke za ta sistem čebelarjenja pa lahko kupite v nekaterih čebelarskih trgovinah in seveda v mizarstvu Krže na Vrhniki.
^>7
Pr£q1 mlade čebel(^jf1xS^Vx^
TUDI ČEBELARSTVO JE LAHKO DEL TEHNIKE
Koloman Kozic
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so bili od 9. do 12. novembra tako imenovani Dnevi tehnične kulture. Na prireditvi so svojo dejavnost pred-
Delavnica je bila dobro obiskana.
stavili klubi iz osnovnih in srednjih šol ter vzorčno-izobraževalni centri (VIC). Med številnimi delavnicami je v obliki razstave in delavnice svojo dejavnost predstavil tudi VIC za čebelarstvo, ki deluje na dvojezični osnovni šoli Prosenjakovci.
Dneve tehnične kulture je organizirala Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS), v kateri so združeni klubi in društva s področja tehnike na osnovnih in srednjih šolah v državi. VIC delujejo pod pokroviteljstvom republiške zveze za tehnično kulturo ZOTKS, to dejavnost pa vodi ga. Mija Kordež, ki nas je čebelarje tudi povabila k sodelovanju.
Vzorčno-izobraževalni center sem zastopal sam. Na razstavnem prostoru sem predstavil prvi izobraževalni čebelarski tabor za osnovnošolce, ki smo ga pripravili od 25. do 30. junija 2000 na DOŠ Prosenjakovci in je bil zelo uspešen. Razstavil sem čebelje pridelke in izdelke iz voska, sveče, okraske, obeske itd. ter priznanja za dosedanje delo. Mar-
sikdo, tudi med odraslimi obiskovalci, je prvič videl osmukan cvetni prah in na degustaciji pokusil sortne slovenske medove, predvsem odlično prekmursko akacijo.
Čebelarska delavnica je bila v petek in soboto. Obiskovalce, predvsem mlade iz vse Slovenije, so pritegnili zlasti prikaz taljenja voska in izdelave sveč v posebnih kalupih iz kavčuka, zvijanje sveč iz satnic, opremljanje satnikov in prikaz pletenja slamnatih košev. Dober obisk in spodbudne besede ter pohvale obiskovalcev in organizatorjev kažejo, da smo pripravili zanimiv prikaz dejavnosti vzorč-no-izobraževalnega centra za čebelarstvo. Celotna dejavnost VIC je bila prikazana tudi v kroniki, v katero so obiskovalci lahko vpisali svoje vtise in pohvale. Da je čebelarstvo v resnici del tehnike, je pokazala predvsem čebelarska delavnica.
Čebelarsko dejavnost sta dopolnjevali tudi Čebelarska zveza Slovenije s panoji, knjigami, letaki in starejšimi izvodi glasila Slovenski čebelar, ki so tudi pošli, ter podjetje Logar iz Šenčurja, ki je prikazalo izdelavo sveč in razstavilo različno čebelarsko opremo.
Sodelovanje na Dnevih tehnične kulture je bilo po mojem prepričanju dobra promocija čebelarstva in
Mladi ustvarjalci so se kar prerivali.
dejavnosti VIC med mladimi, saj so se številni, bodisi mladi ali njihovi profesorji in učitelji, navdušili in dobili nove ideje za nadaljnje delo v šolah, mladi pa za sodelovanje na drugem čebelarskem taboru, ki bo po koncu šolskega leta 2000/01 na DOŠ Prosenjakovci.
čebelarji @ groups.com
Boštjan Grom - Vrhnika
POZDRAVLJENI LJUBITELJI
INTERNETA!
Ta stran je namenjena vsem Celarjem, ki imajo možnost dostopa do interneta in v svojem prostem času bodisi občasno bodisi redno brskajo po spletnih straneh. Ker bom v prihodnje v vsaki številki Čebelarja predstavil eno izmed spletnih strani, bom najprej predstavil domačo stran, ki sem jo ustvaril sam, namenjena pa je pogovorom in izmenjavi izkušenj in obvestil med čebelarji. K sodelovanju vabim tako mlade kot starejše in izkušene čebelarje. Udeležba je popolnoma prostovoljna in bo brez dvoma pomagala pri razvoju slovenskega čebelarstva. Tako bi izkušeni čebelarji lahko pomagali mlajšim pri težavah, na katere ti naletijo pri svojem delu. Kakor že pregovor pravi, več ljudi več ve. Več informacij, ki jih bomo na ta način dobili, nikakor
ne more škodovati, ampak lahko vsem nam le koristijo. Naslov, na katerem si lahko ogledate mojo in tudi našo stran, je: http://www.egroups.com/ group/cebelarji.
Včlanitev v skupino je brezplačna, tako kot tudi vsa posredovanja sporočil. Ta domača stran deluje tako, da računalnik vsako sporočilo, ki pride na ta naslov, razmnoži in ga pošlje vsem članom skupine, tako da vsi najprej dobijo vprašanje, nato pa tudi vse prispele odgovore in komentarje. V skupino se včlanite tako, da na naslov cebelarji-subscribe@egroups.com pošljete sporočilo brez naslova in besedila. Naslov, na katerega pošiljamo sporočila, je: cebelarji@egroups.com.
Na ta naslov lahko pišejo tudi vsi, ki niso včlanjeni v skupino. Ne odlašajte, ampak se včlanite takoj, kajti več ko nas bo, več informacij bomo imeli.
ČEBELARSKO DRUŠTVO ŽELEZNIKI JE DOBILO SVOJ DRUŠTVENI PRAPOR
Čebelarji v Selški dolini smo včlanjeni v čebelarski društvi Selca in Železniki. V dolini je bila že leta 1911 ustanovljena podružnica Slovenskega čebelarskega društva, število njenih članov pa se je hitro povečevalo. Dokumenti omenjajo kar 70 članov. Prejemali so Slovenskega čebelarja in se na ta način izobraževali in sprejemali številne novosti. Med temi je bila brez dvoma največja zamenjava kranjiča za AŽ panj. V takšni obliki organiziranja so čebelarji vztrajali vse do konca druge svetovne vojne. Ob koncu vojne so bile tradicionalne oblike ukinjene in iz prejšnje podružnice sta nastali dve družini, pozneje pa dve društvi.
Družino v Železnikih sta ustanovila in vodila Janko Kemperle in Rudolf Eržen. Še dandanes je območje njenega delovanja celoten zgornji del Selške doline od Studena do Petrovega Brda. V preteklosti je imela družina nekaj zelo naprednih čebelarjev, med njimi so bili to zlasti Filip Gortnar, Rudolf Eržen, Janko Kemprle, Jaka Lotrič, Lojze Veber, Lovro Rant, Anton Zupanc, Valentin Pintar in Marko Lotrič.
Za zdajšnje razmere so imeli kar velika čebelarstva in tudi veliko voljo. Čebele so prevažali na oddaljena pasišča z najetimi tovornjaki, torej so morali panje najprej natovoriti in potem na stojiščih, ki so jim bila dodeljena, tudi raztovoriti. To je bilo tedaj garaško delo. Z njimi so na pot hodili tudi mlajši in od njih je še dandanes mogoče slišati marsikatero zabavno dogodivščino. Možnosti za čebelarjenje so se od tedaj zelo spremenile. Zgornji del doline hitro zarašča gozd, obdelovalnih površin z izjemo travnikov pa skoraj ni. Vasi so se izpraznile in tako so izginili tudi številni čebelnjaki, ki so bili včasih skoraj pri vseh kmečkih gospodarstvih. Čebelarstva, ki še vztrajajo, so zvečine manjša. Še ta pa pomagajo redčiti bolezni in zajedavci čebel, ki tudi naših krajev niso obšli. Našim čebelam je dano nekaj spomladanske cvetlične paše, potem pa so odvisne predvsem od gozda. Tako občasno medita javor in jesen, mogoče še podrast, predvsem pa smreka in jelka. Vse te paše so zelo negotove in čebelarji to dobro vedo. Nekdanjih ajdovih pasišč ni več, zato je treba jeseni družine kar izdatno nakrmiti s sladkorno raztopino, da v miru preživijo dolgotrajno zimo.
V	izkaznici Čebelarskega društva Železniki je zapisano: v društvu je 34 članov, ki čebelarijo s približno 600 družinami. Nekateri čebelarji so včlanjeni v sosednja društva, nekateri pa tudi nikjer. Najstarejše je čebelarstvo Jožeta Eržena na Rudnem, pa tudi čebelarstvo Janeza Marklja iz Martinj Vrha je staro že več kot sto let.
Katere so poglavitne naloge društva? Ena najpomembnejših nalog je izobraževanje članstva v sodelovanju z veterinarsko službo za zdravje čebel, omeniti pa velja tudi oskrbo s sladkorjem za zimsko krmljenje ter pripravo običajnih družabnih srečanj po predavanjih ali občnih zborih. Delo društva po večini financiramo sami, saj iz občinskega sklada za kmetijstvo dobimo samo minimalno dotacijo.
Sklep o razvitju društvenega prapora je bil sprejet na občnem zboru leta 1998. Takrat smo izbrali tudi odbor, katerega naloga je bila skupaj z društvenim upravnim odborom izvesti to razmeroma zahtevno nalogo. Najprej smo začeli zbirati sredstva, morali pa smo izdelati tudi osnutek, na podlagi katerega smo potem iskali izvajalca. Novembra 1999 smo pri podjetju Vezenine Ercigoj naročili izdelavo prapora. Načrt zanj je izdelal oblikovalec Lojze Tar-
fila, tudi sam čebelar in član našega društva. Rečemo lahko, da je prapor zelo lep in pravi unikat.
Slovesnost ob razvitju prapora je bila 6. maja 2000, nanjo pa smo povabili predsednika Čebelarske zveze Slovenije g. Lozeta Peterleta, ministra za okolje in prostor g. Pavla Gantarja, ministra za kmetijstvo g. Cirila Smrkolja, župana občine Železniki g. Mihaela Prevca, predstavnike sosednjih društev in medobčinske zveze ter vse, ki so nas finančno podprli, in seveda tudi vse naše člane.
Kulturni program sta izvedla moški pevski zbor NIKO in harmonikaški orkester NIKO, slovesnost pa je vodila in povezovala ga. Janka Šuštar. Med posameznimi pevskimi in glasbenimi točkami so se zvrstili pozdravi in nagovori predsednika našega društva in omenjenih gostov. Še posebej slovesno je bila izvedena najpomembnejša točka, tj. razvitje
prapora. Razvil ga je g. Rajko Eržen v spremstvu bodočih praporščakov Jožeta Eržena in Janeza Mohoriča. Po razvitju je prapor blagoslovil župnik, čebelar in član našega društva France Dular. Ob tej priložnosti smo se spomnili tudi čebelarke Ančke Rozman, ki je bila v prvih povojnih letih vključena v našo čebelarsko družino. Gostom smo podelili skromna spominska darila, članom pripravljalnega odbora pa posebna priznanja. Ob tej priložnosti je medobčinska zveza odlikovala tri naše člane z odličjem Antona Janše II. stopnje. Odličja so prejeli Janez Tolar, Matevž Rihtaršič in Pavel Gortnar. Po končani slovesnosti je sledila še pogostitev ob poskočnih vižah harmonikaškega orkestra NIKO.
Za ČD Železniki Lojze Tolar
ČEBELARSKO DRUŠTVO MENGEŠ JE PRAZNOVALO 95-LETNICO ORGANIZIRANEGA ČEBELARJENJA V MENGŠU IN OKOLICI
Jože Boštjančič
Pisalo se je leto 1905, ko so mengeški in okoliški čebelarji prvič sedli za skupno mizo, da bi se povezali in organizirali ter na ta način izmenjali izkušnje in poglobili svoje znanje. V teh prizadevanjih so se opirali na znamenita učitelja čebelarstva - Antona Janšo in Petra Pavla Glavarja. V začetku stoletja je bilo to območje že bogato posejano s čebelnjaki, vendar so čebelarji do tedaj delali vsak zase.
Čebelarsko društvo Mengeš je spomin na čase izpred 95 let počastilo 29. septembra 2000. Na prireditev smo povabili predstavnike Čebelarske zveze Slovenije, podpredsednika Avgusta Grila, župana občine Mengeš mag. Tomaža Štebeta, sekretarja na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Svetlina, urednika Slovenskega čebelarja Janeza Miheliča, predstavnike čebelarskih društev Lukovica, Moravče, Domžale, Komenda, Kamnik, Cerklje na Gorenjskem, Preddvor, Čebelarstvo Božnar,
Turističnega društva Mengeš, Lovske družine Mengeš, predstavnike osnovne šole Mengeš in predstavnike drugih društev iz Mengša in okolice ter zaslužne posameznike, ki so kakor koli pomagali čebelarskemu društvu pri njegovem razvoju. V uvodnem delu večera je bil kratek kulturni program, ki so ga izvedli komorni pevski zbor Mengeški zvon, folklorna skupina Svoboda Mengeš in člani čebelarskega krožka na osnovni šoli Mengeš.
Navzoče je nagovoril predsednik društva Matej Blejec. Na kratko je predstavil zgodovino organiziranega
čebelarstva v Mengšu in okolici. V spomin na jubilejno srečanje je napisal Kroniko čebelarstva v Mengšu in okolici, kroniko pa je ob pomoči občine Mengeš založilo društvo samo. V njej je opisan razvoj čebelarstva od prvih začetkov organiziranosti do današnjih dni, ko imamo samostojno društvo. Čebelarje in druge udeležence slovesnosti je opozoril tudi na svetovni čebelarski kongres Apimondie leta 2003 v Sloveniji. Čebelarji našega društva se mu zahvaljujemo za temeljit pregled čebelarjenja v Mengšu in okolici v zadnjih 95 letih. Za prizadevno delo v društvu na področju zdravljenja čebeljih bolezni, vodenja društva in inovacij v čebelarstvu je prejel tudi društveno priznanje. Na prireditvi je podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije g. Avgust Gril
našemu društvu podelil odličje Antona Janše I. stopnje. Ob svoji čestitki je med drugim tudi poudaril, da Zveza na Brdu pri Lukovici gradi Čebelarski center Slovenije, ki naj bi bil končan do sredine leta 2002, ter pozval čebelarje k sodelovanju in pomoči pri dograditvi.
Spregovoril je tudi župan Mengša mag. Tomaž Štabe ter čestital članom društva za uspešno delo in visok jubilej. Nato je predsednik ČD Mengeš najzaslužnejšim podelil priznanja in odličja.
Odličja Antona Janše III. stopnje so prejeli: Franc Pavrič, Minka Pavrič, Brane Tomažič, Agneza Saje, Franc Kovačič, Franc Tič, Marija Dolinšek in Jože Boštjančič.
Odličji Antona Janše II. stopnje sta prejela Vinko Vahtar, univ. dipl. inž. grad., in Božidar Limpel.
Društvena priznanja so prejeli: Čebelarska zveza Slovenije, občina Mengeš, Lovska družina Mengeš, Turistično društvo Mengeš, Ivanka Polanec, mag. Mira Jenko - Rogelj, dr. vet. med., Marija Vrhovnik, Janez Per, Slovenski čebelar, osnovna šola Mengeš, Župnijski urad Mengeš, ČD Lukovica, ČD Komenda, ČD Moravče, ČD Kamnik, Čebelarstvo Božnar d.o.o., Franc Peterka, Društvo Mihaelov sejem in Matej Blejec.
Po prireditvi je sledilo družabno srečanje čebelarjev in domačinov, ki so se udeležili Mihaelovega sejma v Mengšu.
ČEBELARSKE DELAVNICE 2000 V KRANJSKI GORI
Milan Meglič
Tudi v minulem letu smo čebelarji iz ČD Kranjska Gora organizirali nekaj uspešnih čebelarskih delavnic. Uspešnih pravim zato, ker se jih je skupaj udeležilo več kot 200 čebelarjev. Najštevilnejšo čebelarsko druščino - 70 čebelarjev - je pripeljal g. Rozman s Celjskega.
Po pričakovanju sta bili osrednji temi delavnic va-roa in njen vpliv na način čebelarjenja. Poleg diagnostike in različnih alternativnih zatiranj varoe (vse to so kranjskogorski čebelarji nesebično praktično prikazovali pri svojih čebeljih družinah) se v ospredje prebija tudi vprašanje, kako tehnologijo čebelarjenja uskladiti z diagnosticiranjem in zatiranjem, tako da za to ne bi porabili več časa in da bi poleg alternativnega zatiranja varoe zagotovili tudi uspešno čebelarjenje.
Sočasen začetek zmanjševanja števila varoj v čebeljih družinah takoj po končani paši - v Kranjski Gori je bilo lani to že konec julija - in zgodnje, pospešeno dopolnjevanje zalog za zimo zagotavljata
močne in zdrave zimske čebele. Sicer pa smo kranjskogorski čebelarji poudarjali pomembnost časovnega načrta zatiranja varoe. Tega naj bi imelo in v sodelovanju s pooblaščeno veterinarsko službo izvajalo vsako čebelarsko društvo, kajti le tako bo zagotovljena tudi uspešnost zatiranja.
Oktobra 2000 so kranjskogorske čebelarje obiskali predstavniki avstrijskega čebelarskega društva iz Beljaka. Ob tej priliki so si gostje ogledali nekaj čebelnjakov, način čebelarjenja, način boja proti va-roi, pridobivanja medu v Gornjesavski dolini, zanima-
lo	jih je tudi naše prilaganje Evropski uniji. Razšli smo se z ugotovitvijo, da sta čezmejno sodelovanje in izmenjava informacij brez dvoma koristni za obe strani.
Za konec velja ugotovitev, da je organiziranje čebelarskih delavnic po vzoru našega društva za čebelarje zelo zanimivo in poučno. Z izmenjavo praktičnih izkušenj na strokovni čebelarski ravni bomo tudi uspešneje reševali skupne probleme.
Tržiški čebelarji so prisluhnili izkušnjam Janeza Gregorija, pridobljenim v boju z varoo v nakladnih panjih.
Foto: Milan Meglič
Avstrijski čebelarji na obisku v Kranjski Gori 21. oktobra 2000. Tretji z leve predsednik Imkerverein Villach, Warmuth Peter.	Foto:	Milan	Meglič
OSNOVNA ŠOLA KOVOR JE POVEZANA S KRAJEM IN ČEBELARJI
Irma Lipovec
V	podružnični šoli Kovor smo oktobra na široko odprli z vrata vsem ljubiteljem čebel in čebelarjem. Predstavili smo svoj projekt ČEBELE.
Učenci so raziskovali zgodovino čebelarstva, spozna-
li	so vrste čebel, še posebej kranjsko sivko, ter pomen čebele za človeka. Zbirali so pregovore, pesmice in zgodbe o čebelah, pisali pa so tudi spise o tej temi. Zbirali smo recepte za medeno pecivo in izdali knjižico KUHAJMO S ČEBELICO.
Poleg tega smo izdelovali še zanimive sveče iz sat-nic in čebeljega voska. Barvali smo tudi panjske konč-
Čebelarska razstava v šoli.
nice. Zelo smo bili veseli čebelarjev iz Čebelarskega društva Tržič, saj so nam zelo veliko pomagali pri našem projektu. Učencem so predstavili čebelarjevo delo in razstavili vse, kar za svoje delo potrebuje čebelar. Učilnica se je spremenila v pravi muzej, saj smo pripravili razstavo čebelarstva od prvih začetkov do današnjih dni. Učenci so tako spoznali različne vrste panjev, videli so satnice, satnike, orodje in čebelarske pripomočke, različne točilnice in ustrezno literaturo.
Podjetje Medex je razstavilo svoje izdelke in tako smo lahko videli, kako nam med in drugi čebelji pridelki pomagajo ohraniti zdravje. Ob slovesnem odprtju so še prav posebej izkazale mamice naših učencev, saj so se mize kar šibile pod težo peciva, ki je dišalo po medu. Razstava je bila odprta še v nedeljo za krajane ter v ponedeljek za šolske skupine in vrtce, kljub slabemu vremenu pa si jo je ogledalo veliko število ljudi.
TUDI ČLANI ČEBELARSKEGA DRUŠTVA TRŽIČ SMO SODELOVALI NA ČEBELARSKEM DNEVU V ŠOLI V KOVORJU
Za naše čebelarsko društvo je bilo povabilo OŠ Kovor k sodelovanju pri projektu pravi izziv in brez omahovanja smo bili pripravljeni sodelovati. Ker so vsi naši člani radi sprejeli povabilo, pri izbiri in zbiranju razstavnih eksponatov ni bilo nikakršnih težav. Pri tem se je zlasti izkazal Zdenko Tišler, saj je razstavil tudi več maket slovenskih čebelnjakov, ki jih je izdelal sam, poleg tega pa je poskrbel, da so obiskovalci dobili tudi ustrezno razlago.
Množičen obisk razstave je bil pravzaprav priznanje vsem, ki so v sodelovali v projektu. Za uspešno izveden projekt je treba pohvaliti učitelje šole, posebno zahvalo pa zasluži vodja projekta in vodja podružnične šole ga. Irma Lipovec.
V	našem društvu smo prepričani, daje bilo to sodelovanje spodbuda za ustanovitev čebelarskega krožka na tej šoli, saj so učenci izrazili veliko zanimanje zanj.
Janez Ribnikar iz CD Tržič.	Za	ČD	Tržič	Janez	Ribnikar
PODJETJE IVIETALIC, d.o.o.
Šmartinska 252, 1260 Ljubljana-Polje
Podjetje METALIC, d.o.o., vam ponuja izjemno uspešno napravo EKO FOG 2003 z bencinskim agregatom ter do-zatorje s stojalom, za katere lahko kot pogonsko sredstvo uporabijo vse vrste elektroagregatov. Napravi sta namenjeni zatiranju varoe pri čebelah. Za obe napravi so na voljo tudi zaščitne šobe za dozator. Društva imajo možnost nakupa omenjenih naprav z občinskimi subvencijami, za pridobitev katerih izdamo strokovno mnenje veterinarske službe. Napravi sije mogoče tudi izposoditi.
Za vse potrebne informacije smo vam na voljo od ponedeljka do petka od 7. do 20. ure, med sezono pa tudi ob sobotah in nedeljah na tel. številkah: 01/52 92 246, 01/52 93 436, GSM: 041/718 743.
USTANOVILI SMO PRVO DRUŠTVO ZA ZAŠČITO GEOGRAFSKEGA IZVORA KOČEVSKEGA MEDU
Kot vsi drugi čebelarji tudi kočevski na žepu občutimo upadanje kupne moči podeželja in slepomišenje Medexa, ki odkupne cene ne glede na kakovost medu določa, kakor hoče. Ker se zavedamo, da je med, pridelan v prostranem okolju Kočevskega roga, na območju od Turjaka do Kolpe, od Loškega Potoka do podnožja Roga v Beli krajini, vrhunske kakovosti zaradi naravnih danosti, smo se odločili, da ta biser ekološko najčistejšega območja v državi, na katerem je kar devetdeset odstotkov gozdnatih površin s skupno površino 100.000 hektarjev, geografsko zaščitimo.
Medu s tega območja, ki ga bomo prodajali pod geografsko oznako oz. blagovno znamko »Kočevski med«, se bo, upamo, sčasoma zvišala tudi cena. Na trgovskih policah bo prepoznaven po logotipu medvedka, ki je v tem prostoru tudi doma.
Kako se je začelo?
Spomladi leta 1999 sem v pogovoru z županom in podžupanom občine nakazal našo namero. Podžupan občine g. Janez Černač se je nad zamislijo o zaščiti kočevskega medu zelo navdušil in obljubil pomoč. K sodelovanju je povabil direktorico Podjet-niško-informacijskega centra go. Mileno Glavač in svojega znanca g. Stanka Renčlja, sodelavca Biotehniške fakultete in velikega poznavalca zaščite geografskega izvora kmetijskih pridelkov. Dr. Renčelj je postal gonilna sila projekta. Ker smo se zavedali, da kočevski čebelarji pridelamo premajhno količino medu za resen nastop na tržišču, smo k sodelo-
vanju povabili tudi čebelarje iz čebelarskih društev Velike Lašče, Ribnica, Dolenjske Toplice, Semič in Črnomelj. Društvo smo ustanovili jeseni 1999 in za izvedbo programa pridobili tudi nekaj državne pomoči, ki smo jo povečini namenili za analize medu na Kmetijskem inštitutu Slovenije. V začetku leta 2000 smo zarisali območje katastra in izdelali ustrezen elaborat s predpisi, vse to pa je bilo potrebno za pridobitev ustreznega dovoljenja pri Uradu za intelektualno lastnino RS za uvedbo zaščite geografskega izvora in promocijo »Kočevskega medu«. To je hkrati tudi uradni naziv društva. Dovoljenje smo prejeli avgusta letos. Ponosni in veseli smo tega uspeha, hkrati pa se zavedamo, da smo šele na začetku. Zdaj si prizadevamo za izdatnejšo pomoč Ministrstva za kmetijstvo. S temi sredstvi bi sofinancirali izdelavo ustrezne embalaže, tiskanje promocijske zgibanke, nakup ustrezne aparature za kontro-
lo	kakovosti in morda celo polnilno linijo. Pozimi bomo v sodelovanju z BTF pripravili in izvedli nekaj delavnic o kočevskem medu. Vsi tisti, ki bodo svoje čebele prepeljali na območje novega društva in bodo njegovi člani, bodo svoj med lahko ponudili našemu društvu. O podrobnostih o poteku meje in pašnih poverjenikih v posameznih čebelarskih društvih pa kaj več v aprilski številki Slovenskega čebelarja.
Predsednik društva za geografsko zaščito in promocijo ••Kočevskega medu« Lojze Pešelj
MLADI ČEBELARJI IZ SLOVENSKE BISTRICE IN OPLOTNICE SO POSADILI VEČ KOT DVANAJST TISOČ MEDOVITIH RASTLIN
Čebelarsko društvo Slovenska Bistrica je med svoje naloge uvrstilo tudi zasajevanje medovitih rastlin, saj se pašne razmere iz znanih razlogov nenehno slabšajo. Navezali smo stike z gozdarji in šolami ter za vsako šolo pooblastili posamezne člane, da so poskrbeli za strokovno pravilno izvedbo naloge.
Našo dejavnost smo posvetili novemu tisočletju in kongresu Apimondie 2003. Vsako posajeno drevesce je dobilo ploščico z napisom v spomin na ta dogodek.
Na višinskih območjih je bilo posajenega največ gorskega javorja, na nižjih območjih pa poljskega javorja, lipe, divje češnje, pravega kostanja, divjih hrušk, lesnik, jerebik in smreke.
Ker je spomladi sadik zmanjkalo, bodo zadnjih tisoč sadik posadili jeseni. Med učenci na šolah je bilo zanimanje za sadike tako veliko, da vsem ni-
smo mogli izpolniti vseh želja. Izkazali so se tudi mladi čebelarji. Sredstva za sadike so prispevali: občina Slovenska Bistrica, občina Oplotnica, Zavod za gozdove Slovenska Bistrica, Nova Kreditna banka Maribor, drevesnica Muta in drevesnica Seme sadike Markovci, Impol servis, Mercator Planika Slovenska Bistrica. Šest šol, ki so se v akciji najbolje odre-
zale, pa je za svoje delo prejelo nagrade, ki so jih prispevali založbe Mladinska knjiga, Kmečki glas, Ataja in Epta, vse iz Ljubljane, in Didakta iz Radovljice ter Tovarna olja Slovenska Bistrica. Vsi sodelujoči so prejeli lična priznanja v spomin na koristno opravljeno delo v prid naravi in čebelicam.
Mentor Norbert Jedlovčnik
REJCI MATIC POZOR!
Za francoski trg bomo letos odkupovali Kranjske avtohtone matice, in to:
20. maja - 27. maja - 10. junija - 15. julija - 26. avgusta, in sicer vsakokrat okrog 1200 matic. Čebelje družine: 1000 družin sredi maja 2001. Vse informacije na Čebelarski zadrugi CELJE v Celju ali e-mail: carnica@apiphyt.com.
SKEPI DRUGE SEJE KOMISIJE ZA TEHNOLOGIJO ČEBELARJENJA
Seja komisije je bila na sedežu Čebelarske zveze Slovenije 8. novembra 2000. Udeležili so se je g. Rozman, g. Mihelič, g. Zidarič, dr. Grad, g. Babnik in g. Debelak. Odsotnost je opravičil g. Kozinc.
Dnevni red:
1. Strategija čebelarjenja.
2. Poročilo in razprava o novih obetih in možnostih večmatičnega čebelarjenja.
3. Nadaljevanje podeljevanja priznanj AŽ za inovacije.
4. Predlogi tem za obravnavo v komisiji.
5. Razno.
Komisija je obravnavala vse točke dnevnega reda in sprejela naslednje sklepe in priporočila:
K tč. 1: Soglasno podpiramo stališča in predloge, ki jih je oblikoval predsednik komisije M. Debelak v dopisu, ki ga je 23. oktobra 2000 poslal Kmetijskemu inštitutu Slovenije oz. dr. Janezu Poklukarju.
Še zlasti se zavzemamo, da bi med stališča in naloge t. i. Strategije čebelarstva uvrstili vse, kar je zapisano v omenjenem dopisu, predvsem pa naslednje:
1. Na celotnem območju R Slovenije je dovoljena le reja avtohtone kranjske čebele.
2. Vsi rejci čebel so združeni v enotni čebelarski organizaciji
3. V okviru enotne čebelarske organizacije delujejo različne interesne skupine, med njimi je še posebej pomembna skupina tržno usmerjenih čebelarjev.
4. Vsestransko podpiramo inovacijsko dejavnost naših čebelarjev.
5. Ustrezno je treba dokumentirati tehnološke dosežke pri vseh panjskih sistemih, ki se uporabljajo v Sloveniji.
6. Ukreniti je treba vse potrebno za to, da bodo prisotne čebele (opraševalke) navzoče na celotnem območju Slovenije.
K tč. 2: Komisija odobrava prizadevanja za izboljšanje čebelarjenja v vseh panjskih sistemih, ki jih upo-
rabljajo slovenski čebelarji. Glede na to, da čebelarji v Sloveniji povečini uporabljajo AŽ panje, so še zlasti koristne izboljšave in dopolnitve le-teh. Komisija podpira tudi prizadevanja sekcije za razvoj sistema AŽ panja na področju preprečevanja rojivosti čebeljih družin. Vsi člani komisije so zagotovili osebno sodelovanje pri nadaljnjih poskusih in preverjanju protirojnih učinkov večma-tično sestavljenih družin v rojilnem obdobju.
V	Slovenskem čebelarju je treba objaviti posebno vabilo vsem zainteresiranim čebelarjem o sodelovanju pri protirojnem poskusu in preverjanju učinkovitosti s sestavljenima družinama z enim spodnjim žrelom.
K tč. 3: Po mnenju komisije je akcija podeljevanja priznanj in nagrade Antona Žnideršiča za inovacije pozitivna in jo je treba na podlagi dosedanjih izkušenj nadaljevati.
Nove kandidate za priznanja AŽ je treba iskati med tistimi čebelarji inovatorji, ki doslej iz različnih razlogov niso kandidirali, čeprav so njihove inovacije znane in uspešne.
Posebna priložnost za ugotavljanje inovacij je vsako leto na razstavnem prostoru na državnem čebelarskem srečanju v Celju.
K tč. 4: Na redne seje komisije bomo še naprej uvrščali predvsem ključne naloge komisije, ki se nanašajo na problematiko uporabe tehnologij za uspešno čebelarjenje.
Ker je delo komisije razdeljeno na sekcije, je treba na dnevni red sej komisije uvrščati tudi poročila o delu posameznih sekcij.
Komisija predlaga gradbenemu odboru za zgraditev čebelarskega centra v Lukovici, da komisijo vključi v zgraditev centra na vseh področjih, ki sodijo v delovno področje komisije. V zvezi s kongresom Apimondie v Ljubljani komisija pričakuje čimprejšnje vključevanje v konkretne naloge, ki jih bo treba opraviti.
Za komisijo za tehnologijo predsednik Marjan Debelak
apisiraP
apisirup
apfriruP
" - a devetimi planeti se obsijana s soncem in mesecem vrti Zemlja.
Na enem najlepših predelov , ob morju in med visokimi gorami, leži deželica , kjer od pamtiveka za zdravje skrbijo čebele. Marljivosti in pridnosti so se prebivalci naučili od teh dobrih živalic.
Iz panjev , iz satovja priteka skrbno zbrano zdravje, ki mu rečejo med. Vse skrivnosti dobrega počutja so skrite v njem. Varuje pred boleznimi, krepi telo in bistri duha. V celem stvarstvu nismo našli tako čudodelnega zdravila , kot v tem zlatorumenem darilu narave.
Vsi cvetovi se leskečejo v naši dobri volji.
To povest bomo ponesli daleč....
P RO A P IN - PROPOLIS
v tabletkah , kapljicah in razpršilu je naravni čebelji pridelek iz rastlinskih smol in čebeljih žlez . Deluje antibakterijsko , preprečuje in zdravi vnetja v ustni votlini, celi manjše odrgnine .
APIKOMPLEKS
je matični mleček in naravni multivitaminski izdelek , ki harmonično deluje po vsem telesu in bistri duha .
APISIRUP
lajša težave z dihali in je učinkovit pri kašlju .
medex
international, d.d. Ijubljana, Slovenija
7-jrss/ /'/'ff/rrs/t. erd/'/r/sy/s/t /s/	////-rz/t -tr/zs/ir fr-ir/r
■ž/rsts' /*/•//-xstS/'r /st i/vrs/f' . ir/’/> ////■
Medex International d.d., Ljubljana
SEZNAM TRGOVIN, V KATERIH SO ČEBELARJI - IMETNIKI ČLANSKE IZKAZNICE - JANUARJA UPRAVIČENI DO POSEBNIH POPUSTOV PRI NAKUPIH
Ker se je Čebelarska zveza Slovenije odpovedala dohodku od reklam, ki jih objavljamo v reviji Slovenski čebelar, v korist čebelarjev članov, lahko vsi člani društev, ki prejemajo revijo Slovenski čebelar, pri nakupih s posebno člansko kartico v čebelarskih in drugih trgovinah uveljavljajo do 10-odstotne popuste. ČZS je doslej sklenila pogodbe z osmimi podjetji, prizadevali pa si bomo, da jih bo vsako leto več. Tako bodo čebelarji, imetniki članske izkaznice, dobili ob nakupih s popusti delno ali v celoti povrnjeno članarino ČZS.
Vse čebelarje in predvsem vodstva društev prosimo, da s to ugodnostjo, ki jo ČZS ponuja svojim članom, seznanijo vse nečlane in »družinske člane«.
TRGOVINE S POPUSTI V MESECU JANUARJU:
1. APIS M & D, d.o.o., Čuža 7, VRHNIKA, daje imetnikom veljavne članske izkaznice 4-odstotni popust pri nakupu in gotovinskem plačilu čebelarske opreme v vrednosti več kot 5.000 SIT le na sedežu podjetja.
2. ČEBELARSKA ZVEZA MARIBOR, Tyrševa ul. 26, Maribor, daje imetnikom veljavne članske izkaznice 5-odstotni popust pri nakupu čebelarske opreme in drobnega pribora v vrednosti od 5.000 do 10.000 SIT in 10-odstotni popust pri nakupih v vrednosti več kot 10.001 SIT.
3. LOGAR TRADE, čebelarstvo, proizvodnja in trgovina d.o.o., Zupanova 1, 4208 Šenčur, daje imetnikom veljavne članske izkaznice 4-odstotni popust pri gotovinskem plačilu čebelarske opreme v vrednosti več kot 5.001 SIT le na sedežu podjetja.
4. MEDEX INTERNATIONAL, d.d., Linhartova 49a, LJUBLJANA, daje imetnikom veljavne članske izkaznice 5-odstotni popust pri nakupu čebelarske opreme v vrednosti do 9.999 SIT in 10-odstotni popust pri nakupih v vrednosti več kot 10.000 SIT.
5. RIHAR JOŽE, s. p., čebelarstvo in izdelava čebelarske opreme, Gabrje 42, DOBROVA, daje imetnikom veljavne članske izkaznice 4-odstotni popust pri nakupu v vrednosti več kot 5.000 SIT.
6. VELETRGOVINA VEMA eksport - import d.d., Tržaška cesta 65, MARIBOR, daje imetnikom veljavne članske izkaznice 5-odstotni popust za nakup v vrednosti od 5.000 do 10.000 SIT in 10-odstotni popust za nakupe v vrednosti več kot 10.001 SIT v prodajnih enotah Cash & Cary v trgovskem centru BDC, Tržaška 65, Maribor, na oddelkih čebelarske embalaže, gostinske in trgovske opreme, trgovine s tekstilom in galanterijo in na oddelku Deteljica - darilni bazar.
7. ŠTAJERSKA ČEBELARSKA ZADRUGA CELJE - Prodajalna Čebelama, Gosposka 3, 3000 Celje, daje imetnikom veljavne čebelarske izkaznice 3-odstotni popust pri nakupu repromateriala v vrednosti več kot 5.001 SIT in 5-odstotni popust pri nakupu v vrednosti več kot 20.000 SIT.
Čebelarska zveza Slovenije
(/f^odno — kozarci za med
STŽNKO d a a
Špruha 3 - TRZIN - ffi 01 562 17 23
Čebelarjem ponujamo steklene kozarce po ugodnih cenah, 720 ml (grlo 0 82 mm) po 25 SIT/kos, 370 ml (grlo 0 66 mm) po 21 SIT/kos, pokrove, zlato lakirane, 0,82 mm po 11 SIT/kos in 0,66 mm po 9 SIT/kos.
Cene so brez DDV, po dogovoru naročeno blago tudi dostavimo.
Firma
ALOJZ ŠKULJ
Ko so letos spomladi njegove čebele z največjo vnemo začele skrbeti za novi rod, se je moral od njih posloviti naš dober čebelar, prijatelj in mentor številnim mladim čebelarjem.
Njegova življenjska pot se je začela leta 1920 v Zgornjih Kališčih pri Velikih Laščah. Že kot bosonog fantič, ki je po dve uri pešačil v eno smer do osnovne šole, je domov grede našel prvi roj čebel, jih shranil v kartonsko škatlo in tako začel ob nasvetih soseda čebelarja tudi sam čebelari-ti. Po osnovni šoli se je izučil za mizarja, se poročil v bližnjih Doljnih Podpoljanah, čebele pa je seveda vzel s seboj. Kot dober mizarje spoznanja iz življenja čebel prenesel v izdelavo panjev in opremo čebelnjakov. Lojze pa je bil vseskozi tudi dejaven član čebelarskega društva. Vse od leta 1950 je bil kot dolgoletni tajnik in večkratni predsednik društva duša in srce velikolaških čebelarjev. Med domačimi, ribniškimi in dobrepoljskimi čebelarji je veljal za naprednega čebelarja, ki jim je nesebično posredoval tudi svoje znanje in izkušnje. Za delo je prejel vsa tri odličja Antona Janše, ponosen pa je bil tudi na plaketo Napredni čebelar Jugoslavije, ki mu jo je leta 1974 podelila Zveza čebelarjev Jugoslavije. Na zadnjo pot so ga poleg številnih čebelarjev iz bližnje in daljne okolice marca letos pospremili tudi člani lovskih in turističnih društev ter številni krajani. Kot prijeten in duhovit sogovornik, ljubitelj narave, kronist z zavidanja vredno sposobnostjo pisanja, kot človek dobrih rok in poštenjak, ki mu težko najdeš para, bo Močilski Lojze, kot smo ga po domače klicali, še dolgo ostal v našem spominu.
Čebelarsko društvo Velike Lašče
ANTON KREFL
Konec julija 2000 smo se člani ČD Kokarje in čebelarji zgornjesa-vinjske Čebelarske zveze Mozirje na pokopališču na Rečici ob Savinji poslovili od našega dolgoletnega člana Antona Krefla.
Rodil se je pred 86 leti in čebe-laril polnih 54 let. Bil je eden od ustanoviteljev ČD Kokarje leta 1955, kar 34 let pa je bil tudi njen tajnik. Od ustanovitve leta 1976 je dejavno deloval tudi v organih ZČZ Mozirje. Veliko si je prizadeval za
napredek organiziranega čebelarjenja, zato je tudi njegova zasluga, da sta ČD Kokarje in zgornjesavinj-ska čebelarska zveza danes trdni, vsesplošno dejavni in uspešni organizaciji.
Za svoje požrtvovalno delo je prejel odličji Antona Janše III. in II. stopnje, člani ČD Kokarje pa smo razglasili tudi za častnega člana.
Na zadnji poti smo ga čebelarji Zgornjesavinjske doline pospremili s štirimi društvenimi prapori. Kot delovnega in dobrega čebelarja ga bomo ohranili v lepem spominu.
Zgornjesavinjska čebelarska zveza
MIRKO ŽAVCER
Neizprosna smrt je ob koncu
I” _jl pomladi iz naših vrst iztrgala komaj 46 let stare6a dolgoletnega člana jČD Selnica ob Dravi Mirka Žavcer ja- V svojem čebelnjaku je ljubitelj 'iž; ■'/vj sko cebelanl / 8 do 1.0 družinami v AŽ panjih.
Na zadnjo pot smo ga selniški čebelarji pospremili v prvem tednu poletja in se mu poklonili z društvenim praporom.
Iskrenega prijatelja bomo ohranili v lepem spominu.
ČD Selnica ob Dravi
FRANC GODEC
Nenadoma nas je zapustil dolgoletni član, mentor in prijatelj Franc Godec. Rodil se je leta 1920 na Kresniških Poljanah pri Litiji. Izučil seje za zidarja, končal delovodsko šolo in postal nadzornik železniške proge na odseku Dravograd-Mari-bor. Čebelariti je začel leta 1954 v Podvelki z 10 družinami.
Leta 1962 se je preselil na Pragersko in tam je svoje čebelarstvo povečal na 46 družin. Sodeloval je z znanim mariborskim čebelarjem Petrom Močnikom in na Pragerskem ustanovil čebelarsko družino, ki jo je kot predsednik vodil do priključitve k slovenjebistriški družini. Vsa leta potem je bil član UO našega društva ter član UO in NO Zveze čebelarskih društev Maribor. Dolga leta je vzgajal mladi rod čebelarjev kot mentor krožka na šoli v Pragerskem. Prek časopisov je obveščal javnost o delu našega društva. Njegove čebelice pa ne samevajo. Z ženo
1
   ...r..,.r...,,.r.
Heleno, ki je moža pri čebelarski dejavnosti vedno podpirala in mu pomagala, sta tudi doma vzgojila novi rod čebelarjev. Njegova sinova Brane in Andre nadaljujeta čebelarsko tradicijo družine Godec, vsak v svojem čebelnjaku. Tudi ta podatek pove, koliko ljubezni, razumevanja in samoodpovedovanja sta zmogla in darovala starša, da sta svojo ljubezen do čebelic prenesla na mladi rod.
Za svoje delo je prejel državna odlikovanja, čebelarji smo mu za njegovo nesebično delo podelili odličja Antona Janše III., II. in I. stopnje.
Bistriški čebelarji smo mu hvaležni za njegovo de-
lo.	Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Čebelarsko društvo Slovenska Bistrica
JAKOB KOŠNJEK
Oktobra 2000 smo se na pokopališču v Predosljah poslovili od dolgoletnega člana Čebelarskega društva Britof-Predoslje Jakoba Košnjeka.
Rodil se je leta 1926. Čebelariti je začel že leta 1952, najprej s tremi panji, pozneje pa je čebelaril s 30 panji in ostal zvest čebelam vse do smrti. Bil je aktiven član v takratni Čebelarski družini Predoslje, saj je bil kar 17 let njen predsednik. Pozneje pa je bil član upravnega odbora.
Svoje izkušnje in ljubezen do čebel je prenašal tudi na najmlajše. V osnovni šoli Predoslje je organiziral čebelarski krožek in bil deset let njegov mentor. Bil je tudi pobudnik za posaditev medovitih rastlin v okolici šole. Kot čebelarski preglednik je dejavno sodeloval tudi na tem področju.
Za svoje dejavno delovanje na področju čebelarjenja je prejel odličji Antona Janše III. in II. stopnje. Kot vestnega in dejavnega člana ga bomo ohranili v lepem spominu.
Čebelarsko društvo Britof-Predoslje
JOŽE RAZGOR
V	najlepšem pomladnem mesecu - maja 2000 - smo se poslovi-
li	od skrbnega čebelarja Jožeta Razgorja.
Rodil se je leta 1925 v Novi Cerkvi in pozneje preživel svojo mladost v Dobrni, kjer je obiskoval osnovno šolo. Tedaj je šolo v Dobrni vodil ravnatelj, ki je s svojim znanjem in zavzetostjo tako učencem kot njihovim staršem posredoval nova dognanja na vseh področjih kmetijstva, še posebej pri vzreji čebel.
Pokojni Jože Razgor je kot vzoren in odličen uče-
nec 4. razreda za nagrado prejel panj čebel. In tako se je začela njegova ljubezen do teh dobnih žuželk, ki jo je gojil vse do svoje smrti. Odpovedati se jim je moral le med vojno, ko je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko (Anglija, Francija). Kot 19-letni vojak je bil hudo ranjen, izgubil je levo roko in postal invalid. Po vrnitvi iz vojnega ujetništva se je s svojo močno voljo znova uvajal v delo in uspelo mu je premagati nemoč invalida. Leta 1961 seje poročil, si ustvaril družino in ob pomoči svoje žene zgradil lasten dom. Ob njem je ob pomoči domačih uspešno čeberlaril. S svojo zavzetostjo je do podrobnosti sledil življenju čebeljih družin, te pa so mu v zahvalo za njegovo skrb nabirale sladek med. Kot zavzet čebelar je na terenu sodeloval pri izobraževanju čebelarjev na področju zdravstvenega varstva čebel in se udeležil mednarodnega čebelarskega kongresa na Dunaju.
Ob božiču leta 1989 je pokojnega prizadela izguba čebel, saj je zlobna roka podtaknila požar v njegovem čebelnjaku, tako da je ta v celoti zgorel. Njegov trden značaj in velika volja sta mu pomagala, da je postavil nov čebelnjak in nadaljeval gojenje njemu tako dragih čebel.
Njegovo zavzeto delo v čebelarskih vrstah ni ostalo neopazno.
Za uspešno delo na tem področju mu je Čebelarska družina Celje podelila odličje Antona Janše III. stopnje, nekaj let potem pa mu je Zveza čebelarskih društev Celje podelila še odličje Antona Janše
II.	stopnje. Od prijatelja in čebelarja smo se s čebelarskim praporom poslovili na celjskem pokopališču. Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Čebelarsko društvo Henrik Peternel Celje
ALOJZ MAROLT
Zadnje oktobrsko sonce je prijetno grelo, čebelice pa so silile iz panjev, ko smo se v Črnem Potoku pri Kočevju lani zadnjič poslovili od našega dolgoletnega člana in prijatelja Alojza Marolta.
Pokojnik se je rodil leta 1941 na kmetiji na Školovici pri Velikih Laščah. Že kot majhen fantič je lovil čmrlje, pri 11 letih pa je dobil svoj prvi panj čebel, ki mu ga je podaril sosed čebelar. Od takrat in vse do preranega groba so ga več kot 48 let spremljale čebele. Alojz je bil dobrega srca, rad je razdajal roje ali kako drugače pomagal čebelarjem. Koje bil še zdrav, je čebelaril s 40 do 50 čebeljimi družinami. Zdaj jih je sinu zapustil sedem. Pokojnika smo z društvenim praporom v velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Predsednik ČD Kočevje Viktor Pešelj
■
ČLANI! ČEBELARSKA ZVEZA VAM PONUJA
LITERATURA	ds			cena
	%	cena	DDV	z DDV
Od čebele do medu	8	7.407	593	8.000
Med in zdravje - Kapš	8	6.944	556	7.500
Varoza čebel - Rihar	8	2.778	222	3.000
Mana iglavcev, napoved med. - Rihar	8	2.639	211	2.850
Čebelarjeva opravila - Debelak	8	1.389	111	1.500
Mladi čebelar - Gregori	8	556	44	600
Čebela se predstavi - krožkarji	8	926	74	1.000
Čebela se predstavi - nekrožkarji	8	1.852	148	2.000
Od čebelnjaka do medenjaka - Angerer	8	806	64	870
Priročnik za začetnike	8	279	21	300
Zbornik referatov - Celje 2000	8			
Življenjski ciklus čebelje družine	8	463	37	500
Igra - Odkrivanje čebelarstva	8	185	15	200
VIDEOKASETE				
Čebelarstvo	8	3.215	185	2.500
Zreja matic	8	1.852	148	2.000
Jaz čebela	8	3.426	274	3.700
NALEPKE, LETAKI				
Samolepilna nalepka za kozarec	19	4	0.50	4,50
Letak za prodajo medu (100 kosov)	19	50	10	60
Ekološki letak - varujte čebele (100 kos.)	19	420	80	500
Kranjska čebela - njena dežela	19	168	32	200
Razglednica s čebelarskim motivom	19	101	19	120
ODLIČJA, DIPLOME				
Odličje A. Janše - komplet	19	2.773	527	3.300
Različne diplome	19	42	8	50
SLOVENSKI ČEBELAR	8	602	48	650 J
IZDELOVANJE ČEBELJIH PANJEV
jQs [mizarstvo! jQs r ž
IDRIJSKA 10, 1360 VRHNIKA, TEL.: 01/755 13 17
GSM 041 420 200
V	ZALOGI:
• panji AŽ (9s, 10s, 12s)
• prašilčki (5s, 7s)
• satniki lipovi
• zaklade Debelak (9s, 10s)
• pitalniki Frančič
• distančni vložki
• vehe za povezavo AŽ panjev
Po želji izdelamo tudi druge vrste panjev.
NOVO: Pri nakupu 10 panjev vam podarimo prašilček.
rfr£/rst<' /*/Y/-LstS/v\ /st rr/f/'r J/rm <,r6v//yf/ esi /s ur A/
v letu 2001!
Zahtevajte
brc/plačen
katalog!
Delovni čas trgovine: od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00 ob sobotah od 9.00 do 12.00
LOGAR TRADE, čebelarstvo, proizvodnja in trgovina, d.o.o. Zupanova 1, SI - 4208 Šenčur, Slovenija tel.: (+386) 04 25 19 410, faks: (+386) 04 25 19 415, e-pošta: logar-trade@siol.net
IPSar
ČEBEI ARSKA OPREMA
Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme v vrednosti več kot 5.000 SIT priznamo čebelarjem z veljavno člansko izkaznico 4% popust.
PRAVILA ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE
(NADALJEVANJE)
13. člen
Članstvo v Zvezi preneha:
- po zakonu,
- s pisno izjavo o izstopu,
- s smrtjo člana,
- z izključitvijo na podlagi dokončnega sklepa upravnega odbora ali občnega zbora kot pritožbenega organa Zveze.
ORGANI ZVEZE
14. člen
Organi Zveze so:
- občni zbor,
- upravni odbor, predsednik Zveze,
- nadzorni odbor,
- častno razsodišče.
OBČNI ZBOR
15. člen
Občni zbor je najvišji organ, ki ga sestavljajo delegati članov Zveze. En delegat zastopa enega člana Zveze.
16. člen
Občni zbor je sklepčen, če je ob napovedanem začetku navzočih več kot polovica delegatov. Lahko pa občni zbor veljavno sklepa tudi pol ure po napovedanem sklicu, če je navzočih več kot tretjina delegatov z veljavnimi pisnimi poobla stili članov Zveze.
17. člen
Občni zbor odpre predsednik Zveze in ga vodi, dokler navzoči ne izvolijo tričlanskega delovnega predsedstva. Poleg tega občni zbor izvoli še verifikacijsko komisijo (3 člani), zapisnikarja in dva overitelja zapisnika, po potrebi pa tudi volilno komisijo (5 članov), kandidacijsko komisijo (5 članov) in druge delovne organe.
18. člen
Občni zbor je reden ali izreden.
Redni občni zbor sklicuje predsednik Zveze po sklepu upravnega odbora enkrat na leto.
Izredni občni zbor skliče predsednik Zveze po sklepu upravnega odbora, ali na zahtevo nadzornega odbora, ali na zahtevo tretjine članov. Če predsednik Zveze občnega zbora ne skliče v 30-ih dneh po prejemu zahteve, stori to predlagatelj sam. Za izredni občni zbor veljajo enake določbe Pravil kot za rednega, s tem da mora sklepati le o vprašanjih, zaradi katerih je bil sklican.
Vabilo na občni zbor s predlogom dnevnega reda in gradivom za obravnavo je treba članom poslati najmanj 15 dni pred sklicem in objaviti v Slovenskem čebelarju.
Občni zbor je javen, zato se ga lahko udeležijo tudi drugi, vendar brez pravice odločanja.
20.	člen
Občni zbor:
- sklepa o dnevnem redu,
- sprejema in spreminja Pravila Zveze in poslovnik o svojem delu,
- sklepa o poročilih organov Zveze,
- sprejema program dela in finančni načrt,
- potrjuje letni zaključni račun,
- voli in razreši predsednika,
izmed Izvoljenih članov upravnega odbora voli in razreši tri podpredsednike Zveze,
na delnih občnih zborih v volilnih okoliših voli in predčasno razreši člane upravnega odbora iz teh volilnih okolišev,
- razreši upravni odbor,
- voli in razreši nadzorni odbor,
- voli in razreši častno razsodišče,
- voli in razreši delovne organe občnega zbora,
- na predlog vseh delegatov iz pokrajine glasuje o nezaupnici voljenim funkcionarjem Zveze iz te pokrajine,
- na predlog tretjine navzočih delegatov glasuje o nezaupnici predsedniku, ali podpredsedniku, ali upravnemu odboru, ali nadzornemu odboru, ali častnemu razsodišču Zveze,
- sklepa o včlanjevanju v druge organizacije ali za to pooblasti upravni odbor,
- na pritožbeni stopnji dokončno sklepa o izključitvi člana Zveze,
- sklepa o prenehanju Zveze,
- sklepa o pridobivanju in odsvajanju nepremičnin,
- sklepa o ustanavljanju skladov,
- dokončno sklepa o pritožbah članov zoper sklepe upravnega odbora in častnega razsodišča,
- odloča o drugih vprašanjih, za katera je pooblaščen s pravili Zveze.
21. člen
Občni zbor sprejema sklepe z večino glasov na seji navzočih delegatov. 0 sprejemu in spremembi Pravil Zveze ter prenehanju Zveze občni zbor odloča z dvetretjinsko večino glasov navzočih delegatov.
22. člen
Volitve predsednika, podpredsednikov, članov upravnega in nadzornega odbora ter častnega razsodišča so tajne.
23. člen
Mandatna doba izvoljenih članov organov Zveze je 4 leta, po preteku pa je vsakdo lahko vnovič izvoljen v isti organ.
Volitve razpiše upravni odbor ter razpis objavi v Slovenskem čebelarju in pismu, naslovljenem na vodstvo vsakega člana Zveze, in to najmanj šest mesecev pred volilnim občnim zborom.
Za pripravljalna volilna opravila, kot so evidentiranje in razvrščanje kandidatov na kandidatne liste, ter za stike in dogovarjanje s člani upravni odbor lahko imenuje komisijo za evidentiranje.
Razen za člane upravnega odbora, ki jih volijo v volilnih okoliših, se volilni postopek deli na evidentiranje možnih kandidatov, ki mora biti končano 30 dni pred volilnim občnim zborom, ter na sprejem, razglasitev in objavo kandidatnih list za predsednika, člane nadzornega odbora in člane častnega razsodišča ter volitev.
Na delnem volilnem občnem zboru Zveze, sklicanem za posamezen volilni okoliš, izvolijo delegati članov Zveze naslednje število članov upravnega odbora Zveze, ki zastopajo njihov volilni okoliš: ljubljanski 3, gorenjski 2, primorski 1, obalnokraški 1, notranjski 1, dolenjski 1, zasavski 1, celjski 2, posavski 1, podravski 2, pomurski 2, koroški 1 in be-lokrajnski 1.
Zapisnik delnega volilnega občnega zbora o izvolitvi članov upravnega odbora Zveze za posamezen volilni okoliš, ki ga podpišeta delovni predsednik in predsednik volilnega odbora, pošlje predsednik volilnega odbora na Zvezo najmanj 30 dni pred zasedanjem občnega zbora Zveze.
Za nadomestne ali predčasne volitve se smiselno uporabljajo določila tega člena, s tem da morajo ob nadomestnih volitvah člana nadzornega odbora ali častnega razsodišča iz posameznega volilnega okoliša člani Zveze iz tega okoliša predložiti kandidate za nadomestne volitve do priprave gradiva in pošiljanja vabil za občni zbor.
Če delegati na občnem zboru izglasujejo kolektivno nezaupnico upravnemu odboru, ali nadzornemu odboru, ali častnemu razsodišču, ali nezaupnico predsedniku Zveze, leti opravljajo nujna dela do izvolitve novih organov oziroma predsednika. Nadzorni odbor mora sklicati izredni volilni občni zbor najpozneje tri mesece po izglasovani nezaupnici.
V organ Zveze je izvoljen kandidat (kandidati), za katerega so delegati oddali največ glasov
(Nadaljevanje prihodnjič)
APIS M & D d.o.o. MARKO DEBEVEC
ČUŽA 5
1360 VRHNIKA
tel., faks: (01) 755 12 82
Odprto: ob delavnikih od 9.-12. in od 16.-18. ure, ob sobotah od 9.-12. ure PREDELAVA VOSKA V SATNICE PO UGODNIH CENAH KUHA VOŠČIN IN TAKOJŠNJA MENJAVA VOŠČIN ZA SATNICE PREVZEM VOŠČIN SAMO V PROZORNIH PLASTIČNIH VREČAH DO 31. MARCA 2001
• IZDELUJEMO POLNOVREDNE BELJAKOVINSKE POGAČE ZA KRMUENJE ČEBEL, PO ŽEUI Z DODATKOM ZDRAVILNIH SREDSTEV
• APNENOGEL • NOSEMAGEL • STIMULANS • VAROGEL
• NA DEBELO IN DROBNO PRODAJAMO VSO ČEBELARSKO OPREMO
• NAROČENO BLAGO POŠLJEMO TUDI PO HITRI PAKETNI POŠTI
Vse čebelarje in čebelarska društva obveščamo, da izdelujemo hladno valjane, nelomljive satnice vseh velikosti.
• V zvezi s tem imamo urejeno vso dokumentacijo in vse možnosti za izdelavo.
• Satnice izdelujemo z novimi sodobnimi stroji, velikost celic popolnoma ustreza naši kranjski čebeli.
• Vosek steriliziramo v oljnih sterilizatorjih pri 125°C.
• Priporočamo vam, da se za nakup satnic dogovorite v okviru čebelarskih društev (ugodnješa cena), po dogovoru pridemo po vosek tudi sami (če ga imate več kot 300 kg).
• Iz enega kilograma voska po dogovoru izdelamo od enajst do dvanajst AŽ satnic.
• Cene za predelavo voska v satnice so zelo ugodne, in sicer od 200 do 260 SIT za kilogram.
• Vosek odkupujemo po 600 do 700 SIT za kilogram.
• V zalogi imamo satnice, šestkrat vrtane, zbite in lepljene.
PRIZNANO VZREJEVALIŠČE MATIC - ČEBELARSTVO DEBEVEC, APIS IVI & D d.o.o., VRHNIKA Sprejemamo prednaročila za kakovostne, izbrane in označene matice kranjske pasme. Konec maja in junija lahko pri nas dobite čebelje družine na petih in sedmih satih.
-	NOVO! -
PRVA POTUJOČA ČEBELARSKA TRGOVINA V SLOVENIJI
r<‘
POZIMI IN SPOMLADI, KO ČEBELARSKA DRUŠTVA SKLICUJEJO OBČNE ZBORE,
ORGANIZIRAMO STROKOVNA PREDAVANJA IN NAKUP ČEBELARSKE OPREME V POTUJOČI ČEBELARSKI TRGOVINI.
*   — '
PRODAM večje število čebeljih družin v 10 AŽ S panjih ali brez, prevzem družin v drugi polovici aprila 2001, S 01 524 64 22
PRODAM cvetlični, akacijev in kostanjev med, propolis, avtoprikolico z 12 AŽ 10 S ter 4 S točilo z elektromotorjem, ® 02 522 18 57.
ODKUPUJEM čisti suhi propolis; plačilo bo prevzemu,	03	582	43	40	- zvečer.
KUPIM točilo na 4 AŽ sate, S 02 522 11 63.
PRODAM 10 AŽ 10 S panjev, 05 688 80 46.
PRODAM komplet 50 letnikov SČ od leta 1949 dalje, ffi 01	750	11	49.
PRODAM kostanjev med - cca 600 kg, 050 621 720.
KUPIM rabljene AŽ Pislakove panje, 02 792 33 31.
PRODAM več čebeljih družin in akacijev, cvetlični, kostanjev ter gozdni med, ffi 07 495 95 47 po 16.00 uri.
eme
JOŽE RIHAR s p.
(<’/><'/<( t'.\/n<> nt rca čc/cm /'.'t/c o/tre/ttc
• Izdelujemo žične matične rešetke za vse vrste panjev, čebelarske lopatke, plastične odtočne pipe, lovilce rojev (lesice).
• Meljemo sladkor in izdelujemo sladkorne pogače po konkurenčnih cenah - prepričajte se!
• Pri nas dobite žico za žičenje, satnike (rogljičene), testne mreže za lovljenje varoj, plastične razmike ...
• Izdelujemo satnice in kuhamo voščine.
• Plastična razstojišča za AŽ panje.
Prepričajte se o kakovosti in ugodnih cenah naših izdelkov.
Čebelarska društva obveščamo, da po dogovoru lahko pridemo tudi k njim in jim ponudimo naše izdelke in storitve.
JOŽE RIHAR, Gabrje 42
1356 Dobrova - tel./faks: 01/364 11 06, GSM 041 752 352
ŠTAJERSKA ČEBELARSKA ZADRUGA CELJE, z.o.o.
Prodajalna »ČEBELARNA«
3000 CELJE, Gosposka 3 Tel.: (03) 544 17 23
V	trgovini lahko dobite ves čebelarski repromaterial:
• panje, opremo, pribor, zaščitno opremo, hrano za čebele.
Odkupujemo vse čebelje pridelke po ugodnih cenah. Trgovina je odprta ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 8.-15. ure, ob sredah pa od 9.-12. in od 15.-18. ure. Odprta je tudi vsako prvo soboto v mesecu od 8.-12. ure. Se priporočamo!
RAKOVEC GUNCELJSKA 28a 1210 LJUBLJANA ŠENTVID
Telefon/faks: (01) 512 46 77
IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME
IZDELUJEMO:
• točila za med na ročni ali električni pogon
• kadilnike
• lovilce rojev AŽ, LR, smukalce cvetnega prahu 330/280, matičnice
• cedila za med - enojna in dvojna
• posode za med 30, 50, 80 I
• posode in stojala za odkrivanje satja
• čebelarski pribor (vilice, univerzalne klešče, klešče za satnike, matične klešče)
• opremo za pranje (razstojišča AŽ 5 do 15 - nosilce matičnih rešetk, matične rešetke)
• matične rešetke haneman - LR sponke - zapahe - žico za žičenje satnikov.
NOVO! SMUKALCI ZA CVETNI PRAH Cene so konkurenčne, se priporočamo!
CENE MEDU NA LJUBLJANSKI TRŽNICI IN PRI ČEBELARJIH NA DOMU
Cene medu na tržnici v Ljubljani so bile decemba: bojev med 1.300 SIT, smrekov med 1.200 SIT, akacijev med 1.000 SIT, gozdni med 1.000 SIT, kostanjev med 1.000 SIT, cvetlični med 800 SIT, lipov med 1.000 SIT.
Pri čebelarjih na domu pa se cene medu gibljejo med 800 do 1.000 SIT, odvisno od vrste medu.
Urednik
\ /
ČD SEVNICA VABI NA OBČNI ZBOR, KI BO 13. JANUARJA 2001 OB 16. URI
V	HOTELU AJDOVEC V SEVNICI.
Tajnih Vioktor Kladnik
Časopis Slovenski čebelarje ustanovilo »Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko« leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Cankarjeva 3, 1000 Ljubljana.
Tel.: tajništvo (01) 421 79 40, uredništvo: (01) 421 79 45 (Janez Mihelič, GSM: 040/209 004), faks: (01) 426 13 35, e-pošta: čebelarska.zveza.slo@ siol.net.
Izdajateljski svet: Lojze Peterle, Marjan Debelak, dipl. inž. arh., Janez Mihelič, univ. dipl. biol., dr. Jože Šnajder, dr. Janez Poklukar in dr. Aleš Gregorc.
Uredniški odbor: Janez Mihelič, univ. dipl. biol., Jože Babnik, inž. agr., dr. Jurij Senegačnik, doc. dr. Janez Poklukar, mag. Mira Jenko - Rogelj, Marjan Debelak, univ. dipl. inž. arh., čebelarski mojster Franci Marolt, in dr. Aleš Gregorc.
Glavni in odgovorni urednik: Janez Mihelič, univ. dipl. biol., lektorica: Nuša Radinja, prof.
Letna naročnina za leto 2001 za nečlane je 7.200,00 SIT. Posamezna številka stane 600 SIT za člane oz. 650 SIT za nečlane skupaj z 8% DDV. Članarina, skupaj z naročnino za Slovenski čebelar, je 6.000 SIT. Člani lahko objavijo en brezplačen oglas (20 besed) na leto, nadaljnja beseda je 50 SIT.
Reklamni oglasi: Cela barvna stran na ovitku 100.000 SIT, v sredini 60.000 SIT, pol strani 30.000 SIT, četrt strani 14.000 SIT. Popust pri ceni za 3- do 5-kratno objavo je 10%, za 6- do 10-kratno objavo 20%, za celoletno objavo 30%.
Splošni oglasi po 50 SIT za besedo, enako tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 40 besed.
Številka žiroračuna pri APP v Ljubljani je: 50100-678-48636, davčna številka: 81079435.
Priprava za tisk: Prepress d.o.o., Ljubljana, tisk: Tiskarna Tone Tomšič d.d., Ljubljana.
Oblikovanje naslovnice: Boštjan Debelak, dipl. inž. arh.
VELETRGOVINA
Tržaška 65, 2000 Maribor Delovni čas:
Telefon: 02/320-64-52	pon. - pet.: 8h - 19"
Faks:	02/332-62-71	£	1. h „
e-mail: vema@siol.net	SODOia. y - IZ
DARILNI PROQRAM
IM O V O 4
Plastični prozorni medvedki za med.
praktični, za večkratno uporabo !
350 ml
250 ml
Velika izbira daril in darilnih dodatkov v darilnem bazarju DETELJICA in v C&C Embalaži.
DARILNI BAZAR
Drobni darilni	^	DCTGÜlCS
dodatki m	___ ______________
aranžira nje
NOVO
Prodajni program keramičnih izdelkov za novoletno okraševanje
V zalogi imamo več kot: 40 vrst stekleničk In steklenic, 12 vrst kozarcev in 16 vrst pokrovov za kozarce
(043 mm, 053 mm, 063 mm, 066 mm, 082 mm)
Barvno tiskanje manjših količin etiket za med, propolis, cvetni prah, po ugodnih cenah.
l
-tj
Pri nakupu nad 5.000 Sit velja 5% popust pri nakupu nad 10.000,00 SIT pa velja 10% popust.
VELETRGOVINA
Tržaška 65, Maribor
CQ(j zuktjucku [sto. 2000 Q/am fzotzktiu (l/zmz ^Vz[ztxcjouinz JJ. ZzLi C7£l£ [B azLC
in	e c no   'Volt o	Isto.
2zLLmo Q/tim uz[ifzo uijizfiou in ixzcz, tzx oiztjnz<jd zalouoljitua u nouzm L tu.