»m£55£DG£R« "Registered by Australian Post -Publicationa No. VAW 1215" LETNIK XXXI, štev. 6 G LPS I LO 5LOV£nC£V \J RU5TRRLIJI "MESSENGER" — Voice of Slovenians in Australia ■JUNE 1986 Income Tax v» Return Form For most salary and wage earners, pensioners and people on unemployment benefits. Get the 1986 Form S Tax Guide to see it you can use this torm. You will need this Guide to help you till in many ot the questions on the form. 1. Your name? Please print clearly Mr Mrs Miss Ms Surname Christian or given names 2. Your postal address? 3. Have you changed your postal address since filling in your last return? Yes Please print the address exactly as shown on your last return. Postcode 4. Your home address? If the same as Question 2, print as above Postcode 5. Your spouse's or de facto spouse's name? Surname Christian or given names 6. Date you were married or started living together as de factos? Only if this happened since filling in your last return. 7. Have you changed any part of your name since filling in your last return? Yes Please print the full name you used before Surname Christian or given names 8. Your date of birth? 9. Ydur file number? Th|s is on the right hand side of your last assessment notice. 10. Yriur occupation(s)? 11. Your daytime phone number? Only if convenient. If we need to ask you more about your return, it's quicker to do this by phone 12. Is this your first Australian tax return? No • Year shown on your 19 last tax return? • Taxation Office you sent it to? The rest of this page is for first returners only. Print FIRST' here, then give details Your place of birth? Town Country (if not Australia) Address and telephone number of your latest employer's place of business? Please tell us why this is your first return in Australia. It you moved here from overseas, please state: Place of arrival in Australia Date of arrival. How long do you intend to stay in Australia? • If a student at any time after 31 December 1984, please print the name of your school, college or university here. Do not write in this space 5 B is C 30 D E TA PPS Cr K P/Y Ls J Inds X P/T Co Y LLP S Prva stran novega davčnega formularja "S" Spet je prišel tisti čas v letu, ko se bo treba vsesti in pričeti premišljevati kolikšen del zaslužka smo ali pa še bomo morali dati v nenasitne državne blagajne. Sicer pa pravijo v davčnem uradu, da ,<"■> nam letos olajšali delo, vsaj tistim, ka-, ih dohodki so samo plače, takozvanim fAYE davkoplačevalcem, ki uporabljajo formular 's'. Pripravili so zanje novo tiskovino, za katero pravijo, dajo bo lahko izpolnil že mlad šolarček. Za ostale davkoplačevalce, to je tiste, ki imajo svoja podjetja ali dohodke iz raznih virov, pa bodo poenostavili formulaije drugo leto, ko bo uveden nov sistem imenovan "selfassesing". Po tem novem sistemu uradniki na davkariji ne bodo pregledovali vsake vloge, pač pa bodo svoje sile usmerili samo na nekatere izbrance, katerih predložene podatke pa bodo potem strogo in natančno preverili. Ta nova 'S' tiskovina, na prvi pogled res izgleda kot nekaka zanimiva vprašal-: na pola, kakor jih včasih najdemo v raznih revijah. Izpolniš vprašanja, sesteješ številke ali pluse in minuse in potem veš kakšen je na primer tvoj karakter, ali si na primer, čustven ali ne, ali se prehitro razjeziš ali si preveč preračunljiv itd. Eno je gotovo, ko boste izpolnili to novo polo najbrž ne boste preveč hladno- krvni. Prej se boste irazjezili, kot ne:. Saj rezultat poštenih odgovorov na vsa vprašanja bo tak, da za sumo katero boste morali plačati za nenasitno brezdno v Canberri ne bo možno nič utajiti. Če pa boste preveč čustveni in vam je segla do srca pridiga o zategnitvi pasov, ki smo jo nedavno slišali s TV oddajnikov, potem boste pa še kaj dodali. Nič zato, da že itak delamo več kot tri četrt leta samo za birokracijo na vseh nivojih, da že sedaj daje povprečno vsaka družina po 5 tisoč dolarjev na leto za razne vrste socijalne pomoči. Kje pa so še drugi, potrebni in nepotrebni izdatki, ki jih ima država, to je mi kot skupnost, saj država plačuje z našim denarjem. Če pa niste preveč čustveni, pa boste še vedno pregledali vse možnosti kako zmanjšati dajatve davkariji. Take možnosti, popolnoma legalne, še vedno obstoje. Na primer take investicije, ki prinesejo davčne olajšave ali primerno časovno načrtovanje prejemkov in izdatkov. Seveda je v takih primerih najbolje iskati pomoč pri strokovnjakih, ki se bavijo z davkom. Splošne podatke pa boste vedno lahko dobili na davčnem uradu ali pa če telefonirate na Australian Society of Accountants, na štev. 602 5844. DEKLE SLOVENSKE SKUPNOSTI 1986 Pet slovenskih deklet se je ojunačilo in sodelovalo pri natečaju za naslov Dekle Slovenske skupnosti 1986. Število sodelujočih bi lahko bilo večje, toda tudi mladina je dandanes tako zavzeta, da je prav česti vzrok za sodelovati bil po-mankanje časa. Zato lahko še toliko bolj pohvalimo pet mladenk, ki so našle čas in imele pogum ter se odzvale povabilu S.D.M., da se priključijo imenom že tako lepemu številu deklet, ki so se potegovala za ta naslov, ki je podeljen že dolga leta sem v tej tradicionalni prireditvi. Poleg Suzie MLINAR, ki je dobila naslov Dekle Slovenske skupnosti 1986 in Tanie MARKIČ, ki je postala Kraljica dobrodelnosti v letu 1986, so v natečaju sodelovale še Irene LAVRIČ, Mojca TEŽAK in Maria VUČKO. ( več na strani 3) TRUBARJEV SPOMINSKI GAJ Zgradbe in prostori Trubarjevega spominskega gaja na Rašici dobivajo vsak dan bolj popolno obliko. V osrednjem objektu , ki ga vidimo na fotografiji so pričeli urejati spominsko zbirko. V njenem kletnem prostoru obnavljajo mlin s pravimi kamnitimi mlinskimi kolesi. Tudi v nekdanji žagi bo pristna naprava za rezanje hlodov, v nekdanjem hlevu pa krčma, oziroma zavetišče. Ta pomembni slovenski spomenik bodo odprli letos 6. julija, čeprav jim še vedno manjka denaija. Toda Velikolaščani upajo, da bo akcija za zbirko Trubaijevega dinaija uspela in, da bodo imeli več sreče z umetniki, ki bodo dali dokončno podobo Trubaijevi spominski zbirki v nekdanjem Tenkovem mlinu. Denar za obnovo Trubarjeve domačije so zbirali Slovenci po celem svetu, tudi v Avtraliji. Na Tržaškem pa, kjer imajo Trubarja še posebno tudi za svojega, saj je njegovo bivanje v Trstu odločujoče vplivalo na njegove kasnejše storitve, so poleg posebne razstave organizirali tudi zbirko denarja, katera je prinesla 4,5 milijona lir. "SLOVENIANS FROM THE EARLIST TIMES" is the title of the book published by the Co-ordinating Commitee of the Slovenian Organizations in Victoria. In 210 pages and 380 illustrations this book describes the Slovenian style of living, their history and their culture. You may send your order with the remittance to: VESTNIK, P.O.Box 56, Rosanna, 3086, Victoria. Price of the book is 22 dollars, including postage. VSEM ČLANOM S.D.M.! LETOŠNJA REDNA LETNA SKUPŠČINA se bo vršila v nedeljo 3. avgusta I986 v dvorani S.D.M., Research. vestnfk NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI P.O.Box 56,Rosanna,Vic.,3084, Tel.;459 8860 Lastnik - Published by SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE P.O.Box 185.Eltham, Vic.,309S. Tel. 437 1226 Predsednik - President: PETER MANDELJ Tajnica - Secretary: ANICA MARKIČ Odgovorni urednik - Editor MARIJAN PERŠ1Č Stalni sodelavci—Permanent contributors: Irena BIRSA-ŠKOFIČ, Vasja ČUK, Jana LAVRIČ, Peter MANDELJ, Danica PETRIČ, Stanko PIBERNIK, Darko POSTRUŽIN, Ljubica POSTRUŽIN, Marta STRLE. Tiska - Printed by CHAMPION PRESS Cena - Price 85c Letno - Annual Subscription 10 dollars Rokopisov ne vračamo It podpisane članke odgovarja pisec. BOLJE JE BITI NAIVEN KOT KRIVIČEN Vestnik se je vedno izogibal polemik, ki bi seveda nastale če bi se obregoval v to kar drugi pišejo. Vedno je bil mnenja, da je konstruktivno poročanje bolj produktivno in posebno Slovencem bolj nujno ako hočemo ohraniti svojo skupnost močno, da ne bi podlegla drugim vplivom, se utopila med drugimi in se končno razblinila v nič. Mislimo, da smo bili pri tem vsaj do neke mere uspešni, saj drugače bi Vestnik verjetno že davno šel rakom žvižgat. Vestnik je vedno vse slovenske akcije tukaj v Avstraliji smatral prvenstveno kot dobronamerne in njihove idejne organizatorje vedno vzel kot poštenjake. Vsako pobudo za organiziranje karkoli v prid naše slovenske skupnosti je Vestnik načelno pozdravil in nikoli pričel iskati neka podtalna ozadja in namene. Četudi je včasih dvomil v dokončno uspešnost na prvi izgled preveč ambicioznih podvigov, jih je raje podprl kot pa odbil in jih že v naprej očrtal kot negativne ter jim prisojal politično ali osebno motivacijo. Vestnikov name je vedno bil, prvenstveno verjeti v dobronamernost ljudi, zaupati predno obsojati.. Saj je mnogo lažje prenesti, da si se v nekom razočaral kot pa, da siga po krivem oblatil. Toda izgleda, da smo v tem, morda prenaivnem zaupanju v dobrohotnost človeške narave, precej osamljeni. Tako smo naleteli nedavno na dva primera, kjer se je morda Vestnik zaletel in jih v svoji "naivnosti" podprl. Morda pa tudi ne. Saj druga možnost, in to velika, je , da je Vestnik postopal pravilno so le drugi zopet pokazali vodilo, ki usmerja njih pisanje: Kdor niz nami je proti nam! Pa dragi čitatelji presodite sami po sledečih dveh primerih. V preteklih mesecih je Vestnik podprl akcijo H.E.L.P. za nakup modernega diagnostičnega aparata za otroško kliniko v Ljubljani. Nekako v istem obdobju je Vestnik tudi odstopil nekaj prostora poročanju "Zvezi Slovenske Akcije", katero je skupina naših rojakov v Sydneyu ustanovila v obrambo slovenskega jezika. Čeprav sta obe akciji ambicioznega značaja in dokončen uspeh njihovega dela verjetno ne bo dosegel pričakovanj ustanoviteljev, jim je Vestnik pripisal dobronamerno st ter jim po svojih močeh šel na roko. Tako Vestnik. Drugi pa drugače, v smislu svojih neupogljivih gledišč. Ljubljanski Dnevnik je nedavno objavil tri članke svojega nepodpisanega dopisnika, v katerih ta razlaga, da je "Zveza Slovenske Akcije" zarota slovenskih političnih emigrantov proti sistemu v stari domovini. V podporo za to svojo trditev navaja par imen članov "Zveze Slovenske Akcije, kateri da so se med zadnjo vojno borili in menda tudi pregrešili na strani sil, ki so bile nasprotne partizanom in komunistični ideologiji. Na drugi strani pa smo v drugem slovenskem mesečniku v Avstraliji brali nekakšen namig, da je akcija za nakup diagnostičnega aparata za otroški klinični center v Ljubljani bila pričeta na pobudo S.I.M., z namenom ustvariti razdor med Slovenci in istočasno pridobiti devize. Prav tako je nakazano, da se Slovenski koordinacijski odbori vzpostavljajo na pobude S.I.M., ki je le "podaljšana roka režima ". Da je ga White-Cigoj, ustanoviteljica H.E.L.P. bila do sedaj med Slovenci v Avstraliji neznana je resnica in to ji prav gotovo ne bo koristilo pri nabiranju denarja. Da so v "Zvezi Slovenske akcije" tudi bivši protikomunistični borci tudi ni dvomiti... Da se je Ko-ordinacijski odbor Slovenskih Organizacij v Viktoriji v praksi osnoval na pobudo tedanjega predsednika S.D.M. Stanka Prosenaka v glavnem radi organiziranja obiska plesnega ansambla Ottavia in ne na iniciath\ » S.I.M pa je tudi res....Dejstvom odgovarja tudi to, da Otroški klinični center . t Ljubljani ne bi mogel sam nabaviti zaželjenega aparata, čigar namen je v prvi vrsti zmanjšati bolečine otrok. Urednik Vestnika sam je ob svojem lanskoletnem obisku v Ljubljani, (na svojo lastno iniciativo) obiskal ta Center, da se sam prepriča o okoliščinah pričetka nabirke H.E.L.P.Direktor Centra prof. dr. Jeras mu je ob tej priliki povedal, da bi jim sama denarna pošiljka bolj malo koristila radi deviznih predpisov, katerih pa ne pripravljajo v Ljubljani. Zategadelj bi moral tak aparat biti kupljen v tujini in biti poslan v domovino kot darilo. To so nekatera dejstva, ki jih lahko ugotovimo kot točna. Vse drugo pa so predpostavke. Točnost takih predpostavk pa Vestnik ne more ugotoviti. Zato bo Vestnik še naprej ostal naiven in zaupljiv, saj po našem razumevanju pravičnosti je vsakdo nedolžen dokler se mu krivica ne dokaže._ BOLJŠE CESTE -BLIŽJE PRIJATELJEM Ko bo spet prišlo poletje k nam se bo tudi promet na cestah povečal. Ne samo, da se mnogi od nas radi popeljejo v naravo in nam to dobre ceste mnogo olajšajo. Dobre ceste nas tudi zbližajo s prijatelji, sorodniki in rojaki, katere v naši deželi velikih razdalj lahko obiščemo včasih le po dolgi naporni vožnji. Mnogo nas, ki smo v Viktoriji že dolga leta, se še spominja v kakšnem stanju je nekdaj bila naša najvažnejša prometna žila med Melbournom in Sydneyem. Saj je bilo potrebno kar 16 ur vožnje in ponavadi še prenočevanje, da smo jo z avtom prevozili. Seveda tokrat tudi motorna vozila niso bila, tako udobna in hitra. Danes se je ta čas skrajšal na povprečnih 10 ur. Skrajšal pa se bo še bolj, ko bo Hume Highway v celoti podvojen.K temu cilju v Viktoriji počasi prihajamo. Že sedaj je podvojeno skoraj dve tretjini razdalje. So pa v teku še naslednja dela in mislili smo, da vas bo zanimalo, kdaj predvidevajo njih dovršitev. Obvoznica Benalle bo verjetno končana letošnjega decembra, kar je dobra novica za one, ki se tako radi popeljejo v okolico Brighta. Za obvoznico pri Wintonu pa pričakujejo, da bo gotova za uporabo okoli marca naslednjega leta._ SBS IN UHF Predsednik Instituta za multikulturne zadeve Avstralije, dr. David Penman, je poslal federalnemu ministru za komunikacije pismo, v katerem v imenu Sveta tega Instituta obsoja uvedbo ultrakratkih valov na T. V. kanalu SBS. Pravi, daje inštitut napravil poizvedbe, katerih rezultat je pokazal, da mnogo gledalcev v Adelaidi, Melbournu in Sydneyu na svojih ekranih, odkar so uvedeni UHF valovi, ne more več dobiti oddaj etnične TV. Nabava novih sprejemnikov ali adaptacija starih, pa predstavlja stroške, katerih mnogi niso zmožni. Tudi predstavnik zvezne opozicije za etnične zadeve g. Alan Cadman je izjavil, da je sprememba valov za naseljence pomenila dizaster in je število onih, ki gledajo SBS kanal padlo skoraj za polovico. Dejal je, da bi opozicija, če bi bila na'vla-di, pričakala, dokler ne bi tudi vse ostale postaje pričele oddajati na UHF. Tudi pri Glenrowanu so v teku pripravljalna dela za obvoz, katera naj bi bila gotova do decembra 1988. Zgodaj naslednje leto naj bi bilo v uporabi že tudi 12.5 km dvojne ceste od Wodonge do Barnawarthe. Že pričetkom naslednjega leta, t je 1989 pa naj bi bila končana 21 km dvojna cesta od Barna-. ; warthe od Chilterna. Tako bodo do konca 1989 odstranjeni vsi, dosedaj najnevarnejši odseki te najbolj prometne avtoceste v Avstraliji. Onim pa, ki gredo radi proti Sorrentu pa naj povemo, da naj bi bila do decembra letos druga linija na cesti Mt. Marta do Dromana. Na Princess Highway-u delajo obvoznico pri Morwellu, katere dovršitev pričakujejo leta 1988. Dela so v teku za zboljšanje tudi pri Tynongu, pri Longwarry. Darnum, Thurra River/Drummer Creek in Genoa River. Večina teh del bo dokončana v naslednjih dveh letih. Prav tako so v teku dela na podvojitvi 35 km South Gippsland Highway od Cranbourne do Lang Lang, katera naj bi bila dokončana do konca leta 1988. Na Western Highway pa je najvažnejše delo na 8.8 km obvoznice pri Meltonu, katera bo končana do sredine leta 1987. Vsi gornji podatki so vzeti iz poročila Road Construction Authority v Viktoriji. UKREP PROTI ILEGALNIM NASELJENCEM Federalna vlada v Canberri je pripravila zakon, ki bo spremenil pravico otrok rojenih v Avstraliji, da postanejo takoj avstralski državljani. Po novem zakonu bodo otroci, rojeni v Avstraliji, katerih starši so ilegalni naseljenci, to pravico izgubili. Liberalna opozicija je sicer hotela temu osnutku zakona priključiti dodatek, po katerem bi takim otrokom, ko bi dosegli 18 let starosti in bi zaprosili za državljanstvo, spregledali nekatere važne pogoje, ki so v moči za vse ostale prosilce. Vladna stranka pa je ta predlog za olajšavo odbila. KDO SE UČI TUJIH JEZIKOV V avstralskih šolah se otroci vedno v večjem število učijo tujih jezikov. Največ se jih uči francoščine in sicer 7.45%, tej sledijo nemški, italijanski, indonezijski, grški in japonski jezik ter na zadnjem mestu je latinščina. Več kot 5 odstotkov vseh učencev v' avstralskih šolali je bilo rojenih v deželah, kjer angleščina ni občevalni jezik. Skoraj 18 odstotkov pa ima enega roditelja, ki ni angleškega pokolenja. Statistike kažejo ,da se zanimajo za tu< je jezike učenci rojeni v neangleško govorečih zemljah v veliko večjem številu. PREPOČASNO URADOVANJE Predstavnik za emigracijske in etnične zadeve v federalni opoziciji g. Alan Cadman, je kritiziral počasno uradovanje v pogledu sprejemanja novih naseljencev. Povprečno so v zaostanku za 8 do 12 mesecev pri rešitvah prošenj, katere (,-1y gajo podetja za dovoljenje vstopa sve i prospektivnim uslužbencem. To je vzrok, da se veliko število strokovnjakov, ki bi bili Avstraliji potrebni, premisli in se odločijo za druge dežele. V letu 1984/85 so imeli v načrtu dovoliti naselitev do 4000 specialistov v raznih strokah, prišlo pa jih je le 1417. Letos naj bi jih sprejeli 4500, a prišlo jih bo le kakih 1500. TOLMAČI NA GOLD COAST Na Gold Coast v Queenslandu je neangleško govorečim sedaj na razpolago državna prevajalna služba po telefonu. Na razpolago je 24 ur na dan. Pokliče se jo na številko 91 - 1499. Ta služba je brezplačna in veijetno že zelo potrebna, saj cenijo, da je že vsak peti prebivalec "Zlate obale" bil rojen preko moija. Med 19 različnimi jeziki, ki jih bo ta prevajalna služba imela na razpolago, pa slovenski zopet ni vključen. PODPIRA UMETNIŠKE ColulMciL DEJAVNOSTI Australia Council je glavni organ avstralske vlade za nasvete in gmotno pomoč umetnosti. Podpira delovanje velikih in majhnih združenj, kakor tudi posameznikov na polju umetne obrti, plesa, literature, glasbe, likovne umetnosti in gledališča. Kot del svojega programa Council podpira in spodbuja umetniške dejavnosti etničnih skupnosti. Pomaga tudi umetnikom etničnega porekla, da lahko delujejo, se izpopolnjujejo in postanejo del umetnostnega prizorišča Avstralije. Dejavnosti in umetniki, ki so že prejeli podporo v okviru multikulturnega programa Councila so med drugimi: - Gledališke skupine, nastopajoče na italijanskem, grškem, španskem, turškem in drugih jezikih; folklorne plesne skupine raznih narodnosti, festivali, koncerti, razstave (slikarjev, kipaijev in ročnih del). - Rokodelci, skladatelji, plesalci, koreografi, glasbeniki, gledališki igralci, režiseiji, lutkaiji, slikarji, kiparji, pisatelji - da se jim omogoči delo, študij in projekti, pomembni za njihov razvoj. Australija Council deluje preko odborov (Boards), ki so odgovorni za določene oblike umetnosti. Za podatke o možnosti podpore v posameznih vejah umetnosti, se obrnite na tozadevna tajništva za: Aboriginal Art, Design Arts, Craft, Literature, Music, Theatre, Visual Arts navedeni naslov. Za splošne podatke pišite ali telefonirajte: Antigone Kefala Alexandra Karakostas — Seda Multicultural Arts Officer, Asst. Multicultural Arts Officer, ((02) 923 3355 (02) 923 3382 Brezplačna zveza (008) 226 912 AUSTRALIA COUNCIL 168 WALKER Str., NORTH SYDNEY, NSW, 2060 (P.O. Box 302, North Sydney) DRUŠTVENO ŽIVLJENJE SUZIE MLINAR - DEKLE SLOVENSKE SKUPNOSTI (Nadaljevanje s prve strani) DOBRODELNOST DEKLET SLOVENSKE SKUPNOSTI Letošnja zaskrbljujoča situacija glede izvedbe 20. letnega plesa S. D. M. se je končno izkristalizirala s prijavo petih prikupnih in dobrodelnih (kakor že tradicionalno imenujemo finančno udeležbo deklet) kandidatk. Besedo "izkristalizirala" sem namreč uporabila zato, ker so končne odločitve nekaterih deklet prišle zelo pozno, nekatere pa so celo odpovedale sodelovanje že v dneh, ko bi priprave že morale potekati pa je bila zato izvedba te prireditve še vprašljiva in ker smo si pridobili naklonjenost za sodelovanje takih deklet, ki so bile vse po vrsti pripravljene pomagati društvu ne samo morino, pač pa tudi finančno. Vseh pet deklet je v sorazmerno kratkem času, ki je bil na razpolago, dalo vse od sebe, kakor temu rečemu in prodale so kar 2921 komadov srečk. Prispevek Tanje Markič, ki si je zasluženo pridobila naslov "Kraljica dobro- delnosti 86" je dosegel prodajo 1405 srečk, sledila ji je Suzan Mlinar s 640 kom, Mojca Težak, Irene Lavrič in Marija Vučko. Letošnji letni ples je S.D.M.-u kljub minimalnemu številu kandidatk prinesel lep obojestranski uspeh. In čeprav se včasih zdi, da bo nezainteresiranost naših mladih Slovenk nevarno vplivana na ogroženost nadaljevanja z nekaterimi lepimi in pristnimi prireditvami, smo prav letos bili presenečeni, da število deklet pravzaprav bistveno ne vpliva na številčnost obiska in ne na prodajo srečk, če se izkaže, da so kandidatke res dobrodelne; tako dobrodelne, kot so bile letos Tanja, Suzan, Mojca, Irene in Marija. Zares smo bili ponosni na vas in ostajamo vam hvaležni za vaš nesebičen in nepričakovan trud in prizadevanje. Hvala vam - naše mlade Slovenke! Za tajništvo S. D. M. - Marta Sterle Fotografije z letošnjega letnega plesa S.D.M. in izbire Dekleta Slovenske skupnosti ter Kraljice dobrodelnosti bomo priobčili v naslednji številki Vestnika. Na žalost je moral Vestnik biti pri tiskarju predno so bila gotova fotografska dela. Sicer pa se ne smemo prav nič pritoževati. Saša Erič Studio, ki že dolga leta opravlja ta fotografska dela za nas brezplačno je še vedno bil gotov pravočasno in ne na dopustu kot letos in katerega, kot vsak od nas, tudi on od časa do časa potrebuje. DEAR READERS OF THE SLOVENIAN COMMUNITY, As Miss Slovenian Community 1986, I am proud to say that I have achieved a titleand a resposibility that can only be attained once in ones life. It is an honour to be given the priviledge of representing the Slovenian Community, and I know that it will leave me with many ppy memories in years to come. Winning the title however, is not the only important element. What is more important than all the joy and happiness of the moment, is bringing oneself to enter the quest. I truly believe that the real winner is not just myself, but rather all the girls who took part in the pageant — all of them are winners because they entered the quest and stood prou for the Slovenian people. The evening of Miss Slovenian Community was very special to me in more ways than just winning. It was a night where all Slovenians, both young and old united. The Sloveian spirit was alive with singing, dancing and fun. But what seemed more touching than all of this, was the number of Slovenian youth that attended and helped. It proved to me that S.D.M. should encourage such events to occur more often, so that the young "'" just as much a part of the festivities is everybody else. It is time to realise that the youth are the future of S.D.M. and the Slovenian Community. The survival of Slovenian culture depends upon its younger generation. This is why I feel that Miss Slovenian Community is not just about winning — it is about promoting our Slovenian heritage and making it live on. Thus as Miss Slovenian Community 1986 I hope one of my major contributions will be directed towards the Slovenian youth. This leads me finally to encourage all the girls of the Slovenian Community to seriously consider participating in the quest. It has over the years developed into annual traditional custom for S.D.M. and should be continued. Thanks to all those people involved in making the evening a success and special thanks to Mr. Peter Mandelj, Mrs. Anica Markič and the panel of judges for their wonderful support. Thank You! Suzie Mlinar Dear Mr. Persic, 1 would like to take this opportunity to thank my family, friends and everybody else whose efforts and contributions helped me raise the amount of money that won me the title of'Charity Queen'. My thanks also goes to the other girls for taking part in the quest, and to all the partners, especially to Bruno Ivančič, for the support they gave us on the night. Perhaps in the years to come more girls will enter the quest as it would be sad to see it end for lack of participants. I am sure all the girls involved enjoyed the experience. I would like to congratulate Suzie Mlinar, as I feel she will do a great job representing S.D.M. as 'Miss Slovenian Community Queen'. I appreciate all the work done by the organisers, especially Marta Sterle's behind the scene work, for an evening enjoyed by all, that I will always remember. Hvala vsem za vso pomoč. Tania Markič V nedeljo 15. junija se je Ko-ordina-cijski odbor Slovenskih društev v Viktoriji sestal na zadnjo sejo v tem poslovnem letu. Seja se je tokrat vršila v prostorih S.D.M.. Udeležba je bila polnoštevilna, udeležila sta se tudi predsednik "Snežnika" iz Albury Wodonga, g. Rudi Kale ter tajnica ga. Marija Kromar. Podosedanjih pravilih se mora vsako leto junija izvoliti za vodilno osebo tega odbora iz drugega društva, razen ako se vsi delegati enoglasno sporazumejo za drug način. Kakor lansko leto so tudi letos vsi delegati, in to na predlog predsednika "Planice" g. Ladota Sluge, smatrali, da bo tudi v naslednjem letu za to mesto najpogodnejša oseba g. Peter Mandelj. Delegatom so bile predložene tudi menjše spremembe v pravilih. Med drugimi tudi to, da se ime Ko-ordinacijski odbor Slovenskih društev v Viktoriji spremeni v: Svet Slovenskih Organizacij v Viktoriji ali po angleško Council of Slovensian Organizations in Victoria. Kot pri vseh društvih so delegati tudi tokrat uživali gostoljubnost ter kuhinjske dobrote. Skoraj polna dvorana gostov je pozdravila dekleta, ko so ena po ena, v abecednem redu s svojim spremljevalci bila predstavljena publiki. To delo sta odlično izvršila — kdo drugi kot Jana Lavrič in Andrew Fistrič. Vsi smo ugibali in ugotavljali katero dekle bo to leto nosilo krono, saj je bilo vseh pet deklet kar veselje gledati, ko so se vrstile pred odrom, oblečene v elegantne večerne obleke V izbirni komisiji so to leto bili ga. Jean Iskra,soproga predsednika 'Jadrana", g. Rudi Kale, predsednik društva "Snežnik" in g. Tone Zagore, poznani podpornik S.D.M. Po nagovoru predsednika S.D.M. g. Petra Mandelja je najprej bila proglašena za Kraljico dobrodelnosti gospodična Tania Markič, ki je nabrala nepričakovani veliko vsoto. Zatem pa je g. Rudi Kale naznanil izbranko za naslov Dekle Slovenske skupnosti 1986. Ta čast je pripadla simpatični Suzie Mlinar. Novokronano Dekle Slovenske skupnosti in pa Kraljica dobrodelnosti sta nato spregovorili nekaj zahvalnih besed. Ganljivo je bilo slišati zahvalo Kraljice dobrodelnosti, saj govorila v čisti slovenščini. Po razgovoru z dekleti ugotavljam, da so nasplošno bile vse zadovoljne, na žalost pa krono nosi lahko samo ena. Da ne pozabimo mladine, katers je tako pridno stregla na mize. Lepo jih je bilo videti, vse oblečene v črno/belo obleko in njih nasmejani obrazi so nam bili v dokaz, da z veseljem sodelujejo. Ponosni smo na vas in hvala za vso vašo pomoč. Prav tako gre pohvala kuharicam za odlično večerjo. Nekatere so časa saj so pričele v petek, potem de- žrtvovale ogromno pripravljati hrano že lale celo soboto preko dneva in še zvečer. Priznanje zaslužijo tudi vse gospe, ki so tako lepo pripravile mize in okrasile dvorano za ta večer. Vsem, ki ste na katerikoli način pripomogli k uspehu večera — hvala vam lepa in še tako naprej, da ostanemo močni. Malo pred polnočjo so bile izžrebane srečke loterije, katere glavni dobitek je bil povratna avijonska karta za v Evropo. S pomočjo letošnjih kandidatk sta sta to vodila blagajnik, g. Stanko Penca in Andrew Fistrič. Srečni dobitniki so sledeči: 1.dobitek: št. 1171 - D. Rob, 2. dobitek: št.1236 - M. MacLennan 3. dobitek: št.4339 - M.Cleary 4. dobitek: št. 1723 - D.Robb, 5. dobitek: št.3248 - E. Grant, 6. dobitek: št.2135 — M. Cimerman Upravni odbor S.D.M. se tudi želi javno zahvaliti vsem, ki so društvu darovali denarna sredstva in s tem pripomogli k finančnemu uspehu.Ti so:Tone Zagore, Aviation Motors, Stane Mlinar, Wholesale Meats, Tonka Gabrovšek, Concept Travel Tours, Aldo Furlan, Kompas Travel Agency, D.Kozole, J. Hojnik Smallgoods, Rudi Iskra, Rudi's Garden Supply, Eurofurniture, Helena Van de Laak, Helen Vann Hairdressing Salon, Sasha Erič Photo Studio in Lydia Živkovič, Jewellery. Brez vas, brez vaše pomoči letni plesi S.D.M. ne bi bili uspešni kot so. Anica Markič PRIDITE na DOMAČE KOLINE in ples v dvorano S.D.M., Ingrams Rd„ Research v soboto, 12. julija 1986. vabi vas SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE Igral bo ansambel "Slovenia Sound" SVOJI K SVOJIM I Za strokovno izdelavo STOPNIC I se priporočata znana rojaka FRANK JELOVČAN, 359 3043, i TONI OBERSTAR, 870 0218 (dom) Cene zelo zmerne, delo garantirano iFactory 4, 103 Home Street, |Campbellfield, 3o61. ZAVAROVANJE ! stanovanj, nepremičnin, motornih vozil, življensko, starostno, bolniško itd. preskrbi ČESNIK PAVLE - C M L I Tel.: 607 6111, 20 783, A H. 598 0049 Melboumškim rojakom je na uslugo ZOBNI TEHNIK - DENTAL TECHNICIAN LUBI PIRNAT 18 Wridgway Ave., Burwood, Vic. Telefon 288 4159 Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila Full denture service and repairs. 3 Fotografska dela ob porokah in raznih dfugih prilikah umetnico izvrši SAŠA ERIČ PHOTO STUDIO 267 High Street, Preston, Vic. 3072 Tel. 480 5360 ZA VSA TISKARSKA DELA se z zaupanjem obrnite na I DISTINCTION PRINTING 164 Victoria St., Brunswick, Victoria Tel.: 380 6110 Lastnik: Simon Špacapan F. LIKAR NOMINEES Pty. Ltd. T.A. Ascot Moonee RADIATOR SERVICES 408 Mt.Alexander Road, Ascot Vale. POPRAVLJAMO vsakovrstne motorne hladilnike-radiatorje | Tel. 370 8279 - A H. 337 2665 VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA DONVALE TRAVEL 1042/1044 DONCASTER ROAD, EAST DONCASTER, VIC. 3109 TEL: 842 5666 (ALL HOURS) Obiščite našo pisarno ki ima lasini prostor za Private car park available. We also come to parkiranje. Po želji pridemo tudi na \aš dom. your home if you desire. Regarding any aspect Z nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju of your travel requirements: Overseas, Inter- Vašega potovanja po Australiji ali preko morja state. Cruises, Hotels (Passports, Passport (pri nabavi potnih listov, viz... ) Vam-je na photos, Visas, all iravel documents etc... ) uslugo: Contact: Eric Ivan GREGORICH DONVALE TRAVEL SERVICE 1042/1044 DONCASTER ROAD, EAST DONCASTER, VIC. 3109 TEL. : 842 5666 (ALL HOURS) Ime GREGORICH je med viktorijskimi rojaki že od leta 1952 dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje ROJAKI.KI ŽELITE PRISTNIH KRANJSKIH ALI SLOVENSKIH PLANINSKEH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA . . OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE JOHN HOJNIK SMALLGOODS PTY. LTD. 209-215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 281 1777 Postreženi boste v domačem jeziku 34170 GORIZIA —GORICA, Corso Italia 63, (ITALY) DOBRODOŠLI! Na pragu domovine, v središču stare Gorice na lepem drevoredu Corso Italia, vas pričakujemo v PALACE HOTELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob š kopalnico, telefonom, radijskim sprejemnikom, barvno televizijo, mini-barom, klimatizacijo. Najmodernejši komfort po zelo ugodnih cenah: enoposteljna soba 43.00 AUS dolarjev, dvoposteljna soba 56.00 AUS dolarjev. Cenjenim gostom so na razpolago hale, konferenčna dvorana, parkirni prostor in hotelska restavracija v začasno ločenem poslovanju. V PALACE HOTELU bo poskrbljeno za vaše čimprijetnejše počutje, dobrodošlico pa vam bo osebno izrekel rojak VINKO LEVSTIK KAJ PA SYDNEY ? Na pobudo marljivega društvenega delavca g. Lojzeta Kmetiča, je v prostorih Slovenskega društva Sydney, bila 25. maja ustanovljena ženska sekcija društva ali "ženski krožek". Za predsednico je bila izbrana gospa Mira Smrdel, podpredsednica je gospa Eleonora White, tajnica gospa Marija Gominšek in za blagajno bo skrbela gospa Ana Erzetič. Ženski krožek je bil ustanovljen z namenom, da bi gospe pomagale popestriti dejavnost Slovenskega društva Sydney, da-bi se med seboj pobliže spoznale, pomaga- ŽENSKI KROŽEK S.D.S. le pri kulturnem udejstvovanju, pri organizaciji raznih loterij: ter da bi po svojih močeh tudi pripomogle pri gradnji novih društvenih prostorov. Zelja članic je tudi bila, da bi se občasno vršila razna predavanja in kot prvi je bil za predavatelja naprošen slovenski zdravnik dr. C olj a, ki jim bo odgo vaijal na razna vprašanja v zvezi z medicino. Naslednji sestanek ženskega krožka bo 29. junija in bom še poročala o njihovem razvoju in delu. Za zdaj pa vam kličem le, drage gospe, korajžno na delo! V nedeljo 15. junija pa se je po maši vršila v dvorani posebna slovesnost za naše ostarele in bolne rojake-. Mnogim osamljenim je bil preskrbljen prevoz do našega verskega središča, kjer so bili prijazno postreženi. Igrali so tudi "bingo" ali tombolo, kot smo rekli doma. Prireditev je lepo uspela in naši starejši bodo ohranili nanjo lep spomin. In naš pater Valerijan? Ja, mnogi ga pogrešajo in nekateri trdijo, da se bo iz Canberre vrnil kot doktor ... Ah, ne, pravijo drugi, samo sit nas je bil, pa se je šel malo oddahnit. No, bomo videli kaj nam bo sam povedal, ko se v tem mesecu vrne. KRESNI V soboto 7. junija se je v Horsley Parku vršil že tradicionalni kresni večer. V topli dvorani so poskočne viže igrali "Fantje treh dežel", zunaj pa je na hribčku zagorel velik kres v veselje naših otrok in mladine. A kaj bi le ogenj, brez raket ali priljubljenih "fajer krackers". To je pokalo, piskalo in se kadilo. Mislim, da so se naše rakete videle daleč naokoli. K sreči tudi letos na našem kresovanju ni bilo nobene nesreče. V Sydneyu je bilo lani ponesrečenih 23 otrok, letos pa so bili gasilci poklicani kar 400 krat, a je bilo resnih nesreč le 6. Vseeno pa je glede na te nesreče bilo letošnje kresovanje in metanje raket letos zadnje v NSW. Izgleda, da bodo prihodnje leto prirejali ognjemete le profesionalci in da rakete ne bodo več v prosti prodaji da bi bile dosegljive PASTORALNI KROŽEK In kaj je novega v našem verskem središču v Merrylandsu? Pater Valerijan je odšel na trimesečni teološki tečaj v Canberro in tako je p. Ciril ostal kar sam s sestro Hilarijo. Ne vem, če p. Valerijan ve ali ga želi p. Ciril presenetiti z novo ustanovljenim pastoralnim krožkom, katerega predsednik je akolit g. Andrej Sušnik. V pastoralnem krožku so zastopniki obeh pevskih zborov, obe učiteljici slovenske dopolnilne šole ter predstavniki vseh treh delovnih skupin, ki skrbe za prireditve, ki se vrše v dvorani. Novoustanovljenemu pastoralnemu krožku želimo veliko delovnih uspehov! VEČER otrokom. In tako je tudi prav, kolikor veselja imajo z njimi otroci, toliko skrbi i-majo z njimi tudi starši. Prihodnja prireditev S. D. S. bo 21. junija in sicer lovska veselic^, ko bodo lovci postregli s svojimi specialitetami, za ples pa bodo igrali "Alpski odmevi". V soboto 5. julija bo letni bali društva, ali gala ples. Spominjam se teh plesov iz preteklosti, ko smo zanje še najeli dvorano, ko smo se res primerno oblekli v večerne obleke in smo predvsem ženke med seboj tekmovale katera bo lepša. Res ne vem zakaj je bali izgubil svoj čar in mikavnost? No pa bomo videli kako bo 5. julija letos. Lepe pozdrave iz Sydneya od Danice Petr^ ^ ) EL/\N **************************** ---RAZPRODAJA--- **************************** PO ANGRO CENAH -DIREKTNO IZ SKLADIŠČA vam nudimo 1986 modele ELAN smuči, ALPINA smučarsko obutev ter smučarske palice in drugo smučarsko opremo. ® r Kontaktirajte: EURO FURNITURE - Tel. 560 9102 JOŽE URBANČIČ Telefon: 465 1786 (Bus.) 850 7226 (a.h.) 1 KAL — CABINETS | STROKOVNJAKI ZA: kuhinjsko pohištvo - mizarsko opremo kopalnic, umivalnikov itd.— vsakovrstne stenske omare in knjižne police. SPECIALISTS FOR: Kitchens - Vanity Units - Wardrobes - Book shelves Če gradite novo ali pa obnavljate staro, obrnite se z zaupanjem na nas! If you are building or renovating call on us with confidence! 15 COMMERCIAL DRIVE, THOMASTOWN, 3074 kaj, kje, kdo? NAS BALINAR V DRŽAVNI REPREZENTANCI Silvo Kristan, član balinarske sekcije Slovenskega društva Melbourne in član balinarske zveze Viktorije ("The Bocce Federation of Victoria"), je v četvorki zastopal Viktorijo na državnem balinarskem tekmovanju v Adelaide od 6. — 9. junija potem, ko si je z devetimi tekmo- vanji tekom leta pridobil 21 točk in se uvrstil na 4. mesto na lestvici. Zmaga te iste četvorke pred Queenslandom pa je našemu rojaku prinesla tekmovalno udeležbo v četvorki na svetovnem prvenstvu v Monaco, ki bo v oktobru letos. Družina Jožeta Judniča, ki smo jo prav često videli na hribu pri S.D.M. se je za stalno preselila v toplejše kraje in sicer v Sorrento Surfers Paradise. V slovo prijateljem, ki jih je Jože zapustil v Melbournu, vam je v objavo poslal sledeče stihe: PRIJATELJEM V SLOVO Pred leti neznanci v tujini smo bili, kot ptice povsod smo se razkropili. V srcu samotnem želja je tlila, kje pesem slovenska moja je mila. Ko prvi korak smo v življenju storili, že pesem od matere smo se učili. Ponesli smo v svet jo, jo stokrat zapeli, kdo smo? smo svetu s pesmijo razode-li. Prijatelji! Naj pesem slovenska vedno vas druži, sreča v življenju, vedno vam služi. Kar mati v srca vam je vsadila, to pesem slovenska naj vedno bo mila! Ko zvon v tujini vam zadnjič zazvoni, takrat naj pesem slovenska zadoni. Zapojejo naj vam mladi rodovi, povsod, kjer bodo vaši grobovi. Jože Judnič SLOVENSKO DRUŠTVO PLANICA-SPRINGVALE SLOVENSKO DRUŠTVO PLANICA-SPRINGVALE vabi vse člane in prijatelje na MEXICAN DANCE v soboto, 2.avgusta 1986, s pričetkom ob 7.30 zvečer za odličen večer bo igral eden najboljših ansamblov latinske glasbe VSTOPNINA: člani 5 dolarjev, nečlani 7 dolaijev Za prvovrstno hrano in pijačo bo preskrbljeno PRIDITE LEPO BO ! Rezervirajte na telefon: 547 2448,870 4810,700 5014 Silvo, ki je Slovencem v Melbournu poznan kot vneti balinar, vztraja v sebi izbranem športu že osem let in je v svoji balinarski karieri tokrat že drugič igral za državo Viktorijo — njegova kolekcija pokalov pa priča še o številnih uspehih iz društvenih in meddruštvenih tekmovanj. Sam ne opredeljuje boljšega ali slabšega obvladanja posamezne balinarske dis cipline, torej je uspešen v bližanju prav tako kot v izbijanju in balinarske steze Slovenskega društva Eltham, kjer Silvo največ trenira, mu poleg športnih užitkov očitno pomagajo tudi do tako visokih u-vrstitev. Te dni sta skupaj s hčerko Natašo odpotovala na dopust v Sevce in Trnje pri Pivki, kjer bo Silvo spričo razmer prvotno planirani dopust podaljšal tako, da se pred svetovnim prvenstvom ne bo vra- čal v Avstralijo. Del dopusta bo posvetil treningu in po vsej verjetnosti se bo na svoj veliki dogodek pripravljal na balinarskih stezah, kjer trenirajo veliki jugoslovanski balinaiji, kot je Jože Požar (Silvo-tov osebni znanec), katerega se še dobro spominjamo iz balinarskega tekmovanja v Avstraliji v novembru lani, ko je osvojil srebrno kolajno v izbijanju in ko je igraje pokazal svojo kvaliteto ob priliki obiska v S.D.M. Silvotu Kristan Slovenci Melbourna in širom Avstralije s ponosom čestitamo na vse do sedaj dosežene rezultate; tako na zvezni, meddruštveni in društveni ravni in mu želimo, da bi odšel na svetovno prvenstvo v kar najboljši formi. Želimo mu tudi prijeten dopust v domovini in srečno vrnitev v Melbourne. Marta Sterle mm J&s- /A «Mat MM«™»!»« pr Mmk -mrnm Balinarska reprezentanca Viktorije. Četrti z leve na desno je Silvo Kristan. 'PRE J Elfi P OSI A V nedeljo 8. junija je za vedno zatis-nil oči Franc KRNEL, dobro poznan članom S.D.M. ter tudi številnim drugim rojakom,ki so doma iz Pivke na Krasu. Zapustil je za seboj užaloščeno soprogo Ivano ter sinove Antona in Petra ter hčerki Rozo, poročeno Ogrizek ter Marijo poročeno Česnik ter številno ostalo sorodstvo. Molitve za pokojnika v sredo, 11.junija zvečer in pogrebne maše na 12. junija v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Kew se je udeležilo poleg sorodstva tudi veliko število znancev in prijateljev, ki so potem spremili pokojnika na njegovo zadnje bivališče v Keilor. Dear Maria, Mici, Max, Dragica, Anm, Maria and all the girls in the kitchen! Just a little note to say "Thank you" for allowing us the opportunity to hold our 25th Wedding Anniversary at your beautiful club. We were more than satisfeid with the meal, service and presentation - the waitresses personal attention to our guests was "first class". We will never forget our wonderfulI evening. Best wishes to you all! A. M. Sarkady, 82 DuffPd. 3084 (Take in podobne so reakcije na postrežbo in usluge, ki jih nudi S.D.M. vsem, ki najamejo dvorano ali pa tudi samo jedilnico za posebna družinska praznovanja, kot so zaroke, poroke, obletnice, rojstni dnevi ali slično. Ni treba poudarjati, da je vtis, ki ga napravi okolica na "slovenskem griču" izredno lep in seveda prostori izvrstni. Če pa dodamo k temu še domačo kuhinjo in postrežbo, ki jo pripravi ženski odsek S.D.M. je prav gotovo, da bo proslavljanje odlično uspelo in, da se ga bodo povabljeni še dolgo z zadovoljstvom spominjali. Najem dvorane je v primeri z drugimi poceni, vse informacije pa se dobi pri ge. Anici Markič na telefonu 876 3023.' V soboto, 14. junija je nenadoma umrla 39-letna ga. Anica Drofenik iz St.Albansa. Zapustila je za seboj moža in dve hčerki. Pokojni je bil rojen 5. junija 1903 v Št. Petru na Krasu, ki se sedaj imenuje Pivka. V Avstralijo je prišel leta 1962, skupaj z ženo in sinom Petrom. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so v tako lepem številu ins cvetjem spremili na zadnji poti našega nepozabnega očeta Franc-a KRNEL Soproga Ivana, sinova Anton in Peter ter hčerki Roza in Marija z družinami 1 OD SLOVENSKEGA KLUBA "PLANICA "- WOLLONGONG Koordinacijskemu odboru slovenskih organizacij v Viktoriji v zadevi knjige "The Slovenians From The Earliest Times". "Spoštovani rojaki in prijatelji! Naročam še tri knjige in za iste vam že v naprej pošiljamo denar. Mislim, da mi lahko pošljete pet komadov in upam, da še preostali dve tudi prodamo in Vam naknadno pošljemo denar. Pri prodaji knjige vam želimo veliko uspehov in moram reči, da je knjiga zelo zanimiva in tudi poučna, pa kod sami pravite, bi morala biti v vsaki v tujini živeči slovenski družini Bodite nam prisrčno pozdravljeni! Za Odbor - predsednik Ivan Rudolf IZ ZAPADNE A VSTRALIJE ki ga je poslal Jaka Čuk Koordinacijskemu odboru slovenskih organizacij v Viktoriji, prav tako o knjigi: "Spoštovani! Knjiga mi je všeč. Naj vam povem, posebno pa še avtorici — obsežno izbrano gradivo je izredno dobro kronološko razporejeno. Snov kot tudi oblika lepo predstavljena. Tehnično delo tiska knjige in reprodukcija neštetih fotografij, litografij, risb, prav tako na visokem nivoju. Naj vam prisrčno čestitam. Knjigo sem naročil bolj iz radovednosti kot pa iz neobhodne potrebe. Ni mi žal! Vse najboljše Vam želi rojak Jaka Čuk IZ SLOVENIJE 1 received my copy of the book "The Slovenians from the earliest Times" a couple of weeks ago. It apparently treve-led by surface mail and that is the reason it took so long getting here. I wish to thank the Coordinating Committee of Slovenian Organizations of Victoria" for getting together and publishing this long needed book in the English language. Frankly, I don't understand why this wasn't done long ago here in Ljubljana. Anyway the job is now done, thanks! I especially wish to thank and congratulate Draga Gelt for the excellent job she did on this book. I really am pleased! Best wishes to you all! Yours truly Anthony F. Strmole — Borovnica Knjigo "Slovenians from the earliest times" lahko naročite tudi pri "Vestniku" na naslov P.O.Box 56, Rosanna, 3084, Victoria, Australia. Cena knjige je 20 dolarjev in poštnina 2 dolarja. TONE ZAGORC AVIATION MOTORS (Next Door to Westgate Motor Inn) 9 Aviation Road, LAVERTON, 3028 Telefon: 369 1363 • Splošna avtomehanika FOR COMPLETE CAR CARE SERVICES • Dynamometer Tuning • Distributor Analysis and Modification • Computer Wheel Alignment and Front End Repairs • Electronic Wheel Balance • Discount Tyres • All Types of Repairs FREE QUOTES Športna puškama Prodaja Lovskega orožja in municije KNJIGE - KNJIGE - KNJIGE : Read "GUIDE TO AUSTRALIAN CULTURE" (In English) The first serious book on Australian culture. Necessaiy reading for nonbritish migrants, tourists and initiative Australians. Send 14.00 dollars to: BLACKBOOK P. O. BOX 204 Weston Creek A. C.T.2611 SPECIAL PROJECT FOR THE SPANISH SPEAKING COMMUNITY On May 21, 1986 the Spanish Latin American Welfare Centre which caters for a diverse range of nationalities, launched a project aimed at assisting the Spanish-speaking youth living in Melbourne. A majority of the Spanish—speaking youth residing in Melbourne constitute newly arrived Latin American refugees. Many of these people are prevented from successfully and adequately integrating with the existing Australian community because of difficulties in the English language, wide unemployment and lack of work experience. The project, which involves a 25 000 dillar grant will hopefully enable the Welfare Centre to develop a number of projects to help these youth to integrate with the wider community and avoid unnecessary alineation. The primary objective of the project is to provide the Spanish—speaking youth with opportunities for training and employment under the Youth Guarantee Programme. The launching of the project was opened by teh Hon. Mr. Peter Spyker, Minister for Ethnic Affairs with introductory remarks by Rafaela Lopez — President of the S.L.A.W.C. In his news release, Mr. Spyker stated that "in order to achieve full integration and participation in the wider community it is imperative that migrant youth have equal access to all services made available by Government and other bodies. In this project, the emphasis is on unemployment, its causes and what can be done to ensure that Spanish—speaking groups do not carry a disproportionate share of the burden." Irena Birsa-Škofic THE FLY THAT DIED I watched a fly die once with stumbling buzz it dived and crash landed on the self a sudden hush then dizzy wings flapped and furious feet tried to flip the world right side up slow death licked on those weakening wings and with uncanny strength a thrust of drunken flight a few inchis upward gaining height then BANG again on its back again and then it could not buzz to buzz Michelle Leber Slovenci smo bili vedno poznani kot veliki ljubitelji knjig. Veijetno smo z ozirom na naše majhno število na enem prvih mest med narodi po številu objavljenih. Knjigarne po Sloveniji so vedno polne kupcev, navzlic temu, da so cene knjigam tudi zelo poskočile. Na žalost ne moremo isto trditi za nas v Avstraliji. Naša društva v Melbournu in tudi naš verski center v Kew so si že pred leti ustanovili lepo urejene in tudi kar bogato založene knjižnice, vendar njih uporaba ni tako velika , da bi se z njo lahko hvalili. Poleg možnosti izposoditi si slovensko knjigo pri naših društvih, pa imamo tako možnost tudi v javnih knjižnicah. Te imajo na razpolago tudi precejšnje število slovenskih knjig, tudi če jih ne vidite na policah. Treba je tam samo vprašati za seznam slovenskih knjig, iz katerega si potem izberete kar želite in v par dneh boste naročeno knjigo lahko dobili. G.Valentin Brecelj, tajnik "Jadrana", ki je sicer uslužben v javni knjižnici nam često toži: "Škoda, da se naši ljudje ne izposojujejo večje število slovenskih knjig. Kajti čim več bo povpraševanja zanje tem večji krediti nam bodo odobreni za nabavo novih. Seveda, če pa se zanje nihče ne zmeni nam tudi denaija za nove ne bodo dali." Torej, čimpreje se pozanimajte v vasi lokalni javni knjižnici za slovendco čtivo, pričnite čitati in videli boste kako vam bo prijala lepa slovenska beseda. Bo kot božajoča materina roka, ki vas bo vsaj začasno vrnila v svoje domače slovensko okolje. Pismo, do sedaj nepoznane Avstralki matere knjižnicarkinega sina sošolca, k se je obrnila na knjižnico S.D.M. za infoi ^ macije o Jugoslaviji, posebno Slovenij: nh Dear Milena, A note to say thank you for your h with information and the loan of bool la from Library for my recent discussioi d« group. ne You will be pleased to know that ; pr was very well received and my fello\ nc Club members expressed considerai SI delight at the information available abon nj Slovenia. gy As I explained to you when seekin assistance, my knowledge of Slovenia m limited in the extreme. The various book m and pictorials that you made availabl ce from you Library were invaluable am so provided all the information needed ti na introduce the subject to my Beta Sigm Phi Chapter and stir their interest, certainly had no trouble holding thè attention for the course of my discussion In particular the beautifully illustrata National Costumes and the Historien, background to these costumes producei a wonderful opportunity to learn a great deal about the history, customs am present day situation in that part oj Yugoslavia that we would not otherwist have encountered. Again a very sincere thankyou for you interest and help in making books available from your Library. Yours Sincerely, Briony Main waring Glen Waverley Pisatelj grof Tolstoj, potomec ruskega pisatelja grofa Tolstoja, ki se je s svojim romanom "Vojna in mir" populariziral po vsem svetu, živi v Angliji. Tudi on se je napravil poznan s tem, da je raziskoval ter nato v knjigah opisal predajo kozaških in drugih trup, ki so bile v času druge svetovne vojne angažirane v odprtem boju proti komunizmu. Na to temo je bil pred leti v Angliji napravljen tudi dokumentarni film, katerega so prikazovali tudi pri nas v Avstraliji. Sedaj pa je na 28. aprila 1986 pi Century Hutchison v Londonu izšla no njegova knjiga pod naslovom "Thi Minister and the Massacres". V tej knji gi objavlja nove dokumente, ki kažejo za kulisno delo pri katerem naj bi ime usodepolno odgovornost za življenji teh stotisočev vrnjenih bivšii britansk minister Harold MacMillan, sedaj znar kod Lord Stockton. POVSOD PRIJAZNO SPREJETA V razgovoru, ki ga je imel prev. škof Kvas z uredništvom "Družine", povzemamo nekoliko zanimivih njegovih vtisov z obiska pri nas v Avstraliji: "... Kaj je za rojake v Avstraliji storila Cerkev na Slovenskem? — Pastoralno delo so prevzeli frančiškani, zato ima. redne stike z njimi slovenska frančiškanska provinca. Tudi sedaj rešuje potrebe po novih sodelavcih slovenski provincial. — Slovenski škofje pa podpirajo rojake in njihove pastoralne delavce predvsem s -svojimi pastoralnimi obiski. ... Ce bi hoteli stalno oskrbovati tudi manjše in bolj oddaljene skupine Slovencev v Avstraliji, bi nujno morali imeti več sodelavcev. Gotovo pa bo tudi za sedanji način pastoracije potreben vsaj še eden. Jubilej na tujem Pianistka MARINA HORAK ki je pred par leti koncertira-la tudi v Avstraliji in bila gostoljubno sprejeta tudi v naši "kupnosti v plbournu, je ..edavno s samostojnim koncertom v londonski dvorani St. Martin in the Fields proslavila 25 let od tedaj let od tedaj ko je s solističnim koncertom firvič javno nastopila v Ljubljani. To svojo ob-etnico je sicer želela proslaviti doma, toda pristojni niso pokazali zanimanja. Zato je koncertirala v Londonu. Ljubljančanka Marina Horak je mednarodno priznana pianistka, ki živi in dela v Londonu. Pred tem je živela tudi v ZR Nemčiji, Franciji (kjer je študirala) in na Nizozemskem. Za svoje umetniško delo je dobila številne diplome in nagrade in to v Jugoslaviji, Italiji, Franciji in ZR Nemčiji. Upam, da bo slovenska frančiškanska province mogla to urediti. Seveda škoije ne bi branili, če bi želel tja iti kdo od škofijskih duhovnikov. Vendar pa se zdi, da je laže, če so sodelavci duhovno čimbolj sorodni. Kdor koli bi šel tja, mora biti nujno uveden v ta poseben način pastoralnega dela. — Ob tem nastaja vprašanje, kakšno naj bo delo slovenskega duhovnika v Avstraliji v prihodnosti. ... Slovenski duhovnik bi gotovo mnogo dobrega storil, če bi mogel obiskovati raztresene slovenske družine. Seveda naj bi bili to predvsem pastoralni, ki pa se ne bi smeli omejevati na manjši krog družin. Tako bi duhovnik dosegel tudi tiste rojake, ki ne morejo ali pa iz kakšnih posebnih razlogov ne želijo prihajati v slovensko središče. Gotovo bo slovenski duhovnik zelo potreben vsaj še nekaj desetletij za starejše rojake. Starejši človek potrebuje domačo besedo. V načrtu je tudi socialno delo Cerkve za starejše rojake. Vsi ti načini dela so zahtevni. V domovini tega nismo vajeni, ker Cerkvi "vzporedne strukture "niso dovoljene. ... Zbiranje v slovenskih cerkvah pa seveda zavisi od tega, če bodo angleško govoreči Slovenci to želeli, oziroma če se bodo imeli za Slovence. ... Poleg slovenskih verskih središč so nastajala tudi društva in klubi. V začetku so bili duhovniki njihovi soustanovitelji. Pozneje pa je prihajalo do raznih cepitev, zlasti po različnem odnosu do domovine. Gotovo je, da ima vsakdo pravico ljubiti svojo domovino. Težave pa so nastajale pri tem, kaj kdo razume pod pojmom domovina. Nekateri pri tem mislijo na svoj dom, ljudi, materin jezik, slovensko pokrajino ipd. Drugi pa v isti pojem vključujejo tudi družbeni sistem. — Lahko pa rečem, da pri Slovencih v Avstraliji nisem zaradi teh razlik opazil nobene nagnjenosti k nasilju, pač pa grenkobo v srcu, če kdo drugemu očita, da ne ljubi domovine. S p. provincialom sva šla povsod, kamor sva bila povabljena. V društvih sva bila prijazno sprejeta. Povsod sva se rada pridružila domačemu pogovoru in pesmi. ... Vsem rojakov v Avstraliji od Pertha do Sydneya in od Brisbane do Tasmanije, ki boste brali ta zapis ali vsaj slišali o njem pa s tem izrekam toplo zahvalo za ljubezniv sprejem in vam želim, da bi v novem letu bili zdravi in srečni, posebej pa, da bi ostali dobri ljudje, dobri kristjani in dobri Slovenci." NEVARNOST MAMIL Posebna telefonska linija, ki jo je policija v Viktoriji uvedla za poklice v zvezi z drogami, se je dosedaj pokazala kot uspešna. Od lanskega decembra, ko sojo u-vedli, pa do sedaj so že zabeležili preko 1000 klicov. Na podlagi teh so sedaj prijeli že preko 70 oseb, od katerih se je preko 95 odstotkov bavilo z razpečavan-jem drog. Heroin in marijuana sta bila največkrat vzrok teh poklicov, toda policija je tudi zelo zaskrbljena ker vsi znaki kažejo, da se uporaba drog, kot so amphetamini, vedno bolj širi med šolskimi otroci. Otroci stari 15 in 16 let plačujejo po 10 do 15 dolaijev naenkrat prekupčevalcem mamil. Amphetamine, ali "speed", kakor jih tudi imenujejo ilegalno nekateri športniki in pa tudi ljudje, ki so v poklicih, pri katerih je potrebna posebna energija, kot ns primer nekateri vozači tovornjakov. . Te droge so škodljive zdravju in še posebno pri otrocih. Zato naj starši pazijo na otroke in če se ti pričnejo obnašati nenavadno in često in nenadoma menjajo razpoloženje, je to lahko znak, da uporabljajo "speed". Telefonski klic na policijo, bo v takem primeru lahko samo pomagal. Vsaka najmanjša informacija je dobrodošla, saj morda pripelje do večjih in nevarnih virov razpečavanja mamil. "The Drug-line" telefonska linija je na razpolago 24 ur na dan. Sprejemajo tudi anonimne informacije. Številka pa je: (03) 6671212. URBAN ELECTRICS za vsa električna dela privatne ali industrijske vrste popravila in instalacije Lastnik: JACK URBANČIČ 'A' Grade Electrical Conctractor 2 Adair Crt. WANTIRNA, Vic., 3152 Tel.- 221 8139 POTOVALNI URAD CONCEPT TOURS SHOP 1/23 PINEWOOD SHOPPING CENTRE MT. WAVERLEY tel. 233-8138 ali 233-3183 PO UGODNIH POGOJIH VAM NUDIMO VSE VRSTE USLUG V ZVEZI Z VAŠIM POTOVANJEM ! - AVIONSKE KARTE ZA POTOVANJA PO SVETU IN V AVSTRALIJI - UREJUJEMO VIZE IN DRUGE POTNE DOKUMENTE - SVETUJEMO NAJUGODNEJŠE VARIANTE POTOVANJA V SKLADU Z VAŠIMI ŽELJAMI OBIŠČITE NAS V NAŠEM URADU ALI NAS POKLIČITE PO TELEFONU - - POSTRE2ENI BOSTE V SLOVENSKEM JEZIKU ! TEL. 233-8138 ali 233-3183 TONKA GABROVSEK Danica Petrič SPOMINI IZ STORŽKOVEGA DNEVNIKA - 111, del < PRVIČ NA OBISK V DOMOVINO, RADIO 2 E A IN ŠE KAJ V Sydney sva se vrnila kot mlada zakonca. Težko se mije bilo, kot vsaki mladi ženi navaditi na nov priimek: gospa Petrič, sem torej! Najino prvo stanovanje je bilo v Burwoodu pri Marinčevih. Imela sva lepo veliko kuhinjo, ki je služila tudi za jedilnico, ter posebej spalnico. Kopalnico pa smo si delili. Najin sosedje bil tudi Luci-jan, moja poročna priča. Kuhati, kot sem že enkrat omenila, nisem znala. Jože se mi še zdaj smeje-kadar obujava spomine pravi: "Si zrezke metala na ponev z deset meterske razdalje, da je mast vso kuhinjo pošpricala, samo tebe ne, ker si se bala opeči!" Tudi mojih prvih svaljkov se spomni, saj so bili trdi kot beton. Tako me je on, vešč kuhanja (veste, celo torte je pekel, ko je bil še sam), začel učiti in danes kuham bolje kot on, pa še vseeno godrnja. Oh, ti moški! 6 ) Oba sva se po poročnem potovanju seveda vrnila na delo in, ko sem prišla iz službe me je seveda čakalo kuhanje ter vsi gospodinjski opravki. In čeprav sem bila zaposlena, da za dolgčas res ni bilo trenutka, me domotožje ni minilo. Velikokrat sem se razjokala ob misli na mami, ki me je v pismih vedno klicala nazaj domov. In včasih sem se razjokala tudi zaradi Jožeta. Ni in ni se mogel navaditi, da je zdaj poročen in da mi mora povedati, če kam gre in kdaj pride. Večkrat se je zgodilo, da je kdo od odbornikov SDS telefoniral in hotel govoriti z njim, pa nisem znala povedati ne kam je šel in ne kdaj se vrne. Tako sem se jezila zaradi tega, velikokrat pa sem šla žalostna tudi spat, ko sta z Lucij anom pozno v noč debatirala, kaj vse je treba postoriti na Društvu za sledečo slovensko prireditev. Rada sem šlo zgodaj spat, ker je bilo treba zjutraj vstati in iti na delo. In želela sem iti spat skupaj z možem, se z njim pogovarjati in ga zvečer imeti samo zase ... Večkrat sem mu rekla: "Ali ti društvo res pomeni več kakor jaz?" Kakor da je poročen z njim in ne z menoj. Tako najino prvo leto zakona zaradi tega ni bilo "medeno leto", pač pa žalostno zaradi nenehnega dela pri SDS in zaradi nerazumevanja med nama. Jože je pač bil 33 let navajen živeti sam in je res dolgo vzelo, da se je navadil, da ima zdaj še nekoga poleg sebe. Ko sem praznovala svoj 24. rojstni dan kot mlada žena, sem dobila najlepše darilo , letalsko karto za potovanje v domovino. Pakirala sem zelo srečna, spet bom videla svoj dom, mami, očeta, številne sorodnike ter mlade prijateljice ter sošolke. Joj, kako sem se veselila! Na pot sem se odpravljala skupaj z Adrijanom, Vinkom in Andrejčkom Kobal. Jože, žal ni šel z nami. Bilje 10. marec 1975. leta. Ko sem na Brniku izstopila iz letala so se mi solze sreče ulile po licih in navdušeno sem mahala ljudem na terasi prepričana, da so med njimi tudi vsi moji dragi. Kako pa sem bila potem presenečena, ker me ni nihče čakal. Sporočila sem jim namreč napačen čas svojega prihoda. In ko so čez kako uro le prišli, so vsi jokali od sreče, da me spet vidijo čilo in zdravo, jaz pa sem se smejala, čemur so se vsi čudili. Po treh letih sem spet videla sneg ter lepe gorenjske gozdove ter kozolce. In še to mi je živo ostalo v — v avtu so vsi kadili na poti v Ljubljano in ker se je zelo kadilo smo hiteli metati cigaretne ogorke skozi okno. Kadilo seje pa še naprej. No, pa je le očkov fičko zakuhal, ker je bil preveč naložen z nami in mojo prtljago. Prve tri dni sploh nismo nič spali, toliko smo si imeli povedati in zvonec na vratih je kar naprej zvonil. Prihajali so sorodniki in prijatelji in črna kavica se je kar naprej kuhala. In ker sem se v treh letih navadila piti avstralsko instant kavo, mi ni šlo v račun, zakaj ne morem spati. Ali sem preveč razburjena po tolikih srečanjih, ali kaj. Ne, bila je kriva črna kava! Ko sem se drugi dan sprehajala po Ljubljani, svojem rojstnem mestu, se mi je zdela tako majhna, vsa zaplankana. Tam v središču okoli Figovca so namreč popravljali in pleskali zgradbe. Bilo je tudi vse v mlakužah, ker se je sneg topil. Da moja nekdanja Ljubljani ni bila več bela in lepa kakršno sem tri leta sanjala. Bila sem razočarana. Najbolj so me presenetile gore. Vse okoli Ljubljane hribčki in gozdovi, ter v daljavi visoke gore. Le teh se nisem mogla nagledati. (Se nadaljuje) JEŽEVI RM ^WEM^KA V ČIGAV ROG TROBI ZSA? Med člani in somišljeniki ZSA v Sydneyu so znana imena političnih emigrantov Pod gornjim naslovom v velikih črkah in podčrtanim podnaslovom so Slovenci v matični domovini izvedeli o Zvezi slovenske akcije. Ljubljanski "Dnevnik" je v treh delih tri dni zaporedoma pisal o naši Zvezi in sicer v ponedeljek, 28, torek 29 in sredo 30. aprila 1986. Kdor prvič bere o neki stvari, bi najprej želel vsaj na kratko izvedeti, za kaj gre. tega pa iz "Dnevnika" ob tej priložnosti zlahka ni mogel. Izvlečki iz Komidaijevega dopisa o ZSA, ki je bil objavljen v "Mislih" decembra 1984, so namreč predsodno izbrani in skoraj docela zasenčeni od prezanimivih podatkov o piscu samem, ki je označen kot odbornik — bivši domobranec, in o njegovem prijatelju in bojnem tovarišu Vinku Teliču, kije bil 1. 1982 obsojen na 15 let zapora ... V drugih besedah povedano: "Glejte, kakšen zločinec se skriva v Zvezi slovenske akcije!" Drugi del članka, v torek 29. aprila pod istim naslovom "V čigav rog trobi ZSA?" nam še manj pove o Zvezi. Pač pa nadaljuje o Jožetu Komidaiju, kako je "razpečeval sovražne letake" na seji ZSA v dvorani verskega središča v Merrylandsu. Zanimiva je omemba, da za razpečevanje sovražnih letakov Komidar ni imel privoljenja patrov tega verskega središča. MED SOMIŠLJENIKI IN ČLANI - ZNANI SOVRAŽNI EMIGRANTI O celi vrsti javnih slovenskih domoljubov, ki so že mnogo dobrega naredili in še delajo v prid slovenstva v izseljenstvu in zamejstvu izvemo in se nam vsiljuje obtožba, da so sovražni. Kako naj to verjamemo, ko poznamo njihova dela? KAJ TIPKA PATER BAZILIJ? Pod tem podnaslovom je napaden pater Bazilij, "znan po svojem sovražnem odnosu do naše družbenopolitične ureditve. Pod njegovim urednikovanjem so "Misli" v sozvočju z najbolj nazadnjaškimi strujami v politiki zahodnega bloka. Njen urednik pa bi bil po mnenju poznavalcev (katerih poznavalcev? op. pisca) lahko dostojen naslednik znanega ameriškega senatorja J. McCarthy-ja." Pa še to je povedano: "Pater Bazilij je eden redkih duhovnikov v Avstraliji, ki sovražno deluje in piše proti Sloveniji in Jugoslaviji." Ali ne bi vsaj omenili, ko ga že opisujemo, daje pater Bazilij odlikovan od avstralske države za zasluge ki jih je storil v prid slovenske skupnosti? Po pravici naj bi bilo povedano: daroval je svoje življenje za Slovence in komunizem je od kraja obsojal, ne pa deloval in pisal proti Sloveniji! Če bi ga res hoteli pokazati, kaj tipka pater Bazilij, naj bi "Misli" prodajali zraven "Dnevnika ' v Ljubljani, tam, kjer je po postavi zajamčena sv-boda tiska. Tretji in zaključni del članka - v sredo 30. aprila - med podcenjevanjem slovenskih publikacij v inozemstvu in obsojanjem emigrantskega tiska, izolira patra Bazilija od drugih slovenskih duhovnikov, "ki delujejo med Slovenci v Avstraliji in niso na njegovi strani". Ravnotako izolira Zvezo slovenske akcije od drugih organizacij: "V Avstraliji deluje okrog petnajst društev in organizacij. Vsi imajo tesne in plodne stike z matično deželo. To žal (vsaj za zdaj) ni moč zapisati za ZSA. Tudi če upoštevamo, da so v ZSA tudi pošteni ljudje, so organizacijo brez dvoma razvrednotili nam sovražni emigrantje, ki so se vrnili v Zvezo slovenske akcije." Da bodo Slovenci v Ljubljani in drugod bolje informirani o Zvezi slovenske akcije, kot jim je dal misliti ljubljanski "Dnevnik", je potrebno takemu članku vsaj nekaj dodati: ZVEZA SLOVENSKE AKCIJE JE ZA VSE SLOVENCE ! Vsak Slovenec se mora potegniti za: obrambo slovenskega jezika, ' obstoj slovenskega naroda, ioživitev slovenske zavesti in pravice ki pripadajo slovenskemu narodu. V gornjem odstavku je na kratko izražen cilj in pomen Zveze slovenske akcije. Ta, ki se s tem ciljem strinja lahko postane član Zveze in nihče naj mu ne očita, daje zaradi tega komu sovražen. Ce bi v "Dnevniku" brali, zraven oštevanja "sovražnih" članov, tudi "odprto ki je izšlo ob ustanovitvi ZSA, ali katerokoli izmed naslednjih okrožnic, bi bralci dobili povsem drugačen vtis. Tako smo pisali ob začetku leta 1985: "Zveza slovenske akcije sloni na dobri volji in vzajemnosti posameznikov, ki pomagajo drug drugemu vsak po svoji moči z enim skupnim ciljem: povezati, prešteti in navdušiti vse Slovence za to, kar so, spoštovanja vredni ljudje, ki se jim ni treba poniževati pred drugimi narodi, ker so pač vsem enakovredni. Zveza slovenske akcije želi razglasiti in močno poudariti, da ne gleda in ne vprašuje, kakšno je politično prepričanje ali verska pripadnost posameznikov ali kakšna je njihova preteklost. Vse kar zahteva od njih je to, da se izjavijo za Slovence in da hočejo biti šteti in vpisani kot taki. Zdramimo se, pokličimo drug drugega v sedanjost velike domoljubne akcije, povežimo se, preštejmo se, da nas ne bodo drugi več šteli, da nam ne bodo drugi odločali kaj naj se naši otroci učijo v slovenskih šolah.To je jedro naše Zveze, to je pomen naše akcije, da sami sebe spoznamo, se ojačimo z medsebojno povezavo in pokažemo, da smo združen narod. Člani, ki se čutite dolžni aktivno sodelovati, zbirajte okoli sebe novih članov. Nikogar ne odbijajte, ampak vse sprejemajte, ako le pokažejo, da se strinjajo z našim ciljem. Nas cilj pa naj se razglasi, saj je dober in ga ni treba skrivati." S takim ciljem se lahko pridružijo Zvezi vsi dobronamerni Slovenci. Zbiramo dobro voljo za naprej, ne pa očitke o preteklosti. "Kolikor nas je, vsi imamo nekaj dobre volje in veliko željo, da bi se našemu narodu dobro godilo. Potrebno pa je, da drug drugega predramimo, da drug drugemu zagotovimo, da nismo vsak zase, ampak združeni v volji za prenovitev slovenske zavesti. fnar je pomen in namen Zveze slovenske akcije." Tako je pisano v zadnji okrožnici članom in prijateljem širom sveta. Če so se Zvezi pridružili "znani sovražni emigranti", kakor pravi "Dnevnik", to se ne pomeni, da se Zvezi niso ali ne smejo pridružiti tudi nasprotniki "sovražnih emigrantov", (da vključimo prav vse!), če se le strinjajo s ciljem in trudijo zanj kjerkoli se nahajajo. Zveza slovenske akcije ni ustanovljena proti nikomur, ampak za vse Slovence, ne-glede na njihove napake, pomote, pomanjkljivosti, preteklost, politično ali versko prepričanje. Edino na tako široki podlagi je mogoče odpreti vrata vsem, ki jim je mar, da ŽIVI SLOVENSKA BESEDA! ČLANI ZSA PIŠEJO Iz Slovenije smo prejeli pismo, ki bo marsikoga med nami zanimalo. Zato ga objavljamo v skrajšani obliki. Spoštovani, "Prav prijetno presenečen sem prebral vaše pismo. Ko bi vedel, da bo tista brošu-rica vzbudila pri Vas toliko zanimanja, bi poslal še kak izvod le-te. sedaj to ni več mogoče, ker je tistih 500 izvodov, kolikor je bilo naklade povsem razprodanih. Situacija je takšna, da slovenski pisatelji zopet, tako kot pod monarhijo, prevzemajo politično pobudo, oziroma postajajo glasniki nacionalnih interesov. Sedaj se na primer zelo zavzemajo, da bi v Mariboru postavili spomenik generalu in pesniku Majstru. Medtem ste verjetno prejeli še dve knjižici. Pomembna je kritična analiza, saj se dotika bodočega položaja Slovenije v SFRJ. Pozorni bodite na razne, v tej znalizi predvidene, integracije, na enotni jugoslovanski gospodarski prostor. Veliko stvari skratka, ob katerih se je treba zamisliti. In ukrepati v danih možnostih, oziroma glede na možnosti. A kaj so pokazale javne obravnave Kritične analize v Sloveniji? Vse se vrtijo le okoli nebistvenih stvari, položaja fabrike, krajevne skupnosti, itd., nič pa se skoraj ne govori o precej bolj vsebinskih spremembah, kot so predlagane v tej analizi. Za nas zaskrbljujoče je npr. to, kar piše recimo pod naslovom "Zaposlovanje": Na Kosovu je danes okoli 150 000 brezposelnih, ob tolikšni nataliteti jih bo čez dobrih deset let - tako se "planira" -približno 300 000. V stotisoče gredo tudi številke o brezposelnih v Srbiji, Makedoniji in drugod. Do česa lahko pride ob tem? Znano je, da v Sloveniji praktično ni nezaposlenih. Da bi lahko ogromno število nezaposlene inteligence z 7 prišlo do služb, se utegnejo zreducirati visokošolski oddelki pri nas, da bodo lahko tudi v Sloveniji zaposlovali maso teh brezpo-I selnih. Zato se mi poskusi slovenskega jezika na šolah v Srbiji ne zdijo le kot "seznanjanje z bratskim jezikom ", temveč je lahko ta jezikovni pouk slovenščine nekakšen trojanski konj za še številčnejši prodor do služb v Sloveniji. Nekdo bo npr. nekaj lomil po slovensko, tako da bo kadrovska služba lahko "ugotovila", da "kandidat obvlada slovenščino" — in bo kandidat z J sprejet na delo pri nas. Saj bi človek ne rekel ničesar, če gre za delavce, kijih "če" potrebujemo za določena dela in opravila. A pravniki, ekonomisti, humanistična inteligenca - teh imamo svojih'dovolj. Dogaja pa se nam že tudi, da prihajajo neslovenci na vodstvena mesta v politiki, gospodarstvu. Npr. predsed- nik ljubljanskega izvršnega sveta (vodja 'mestne uprave) bo odslej Hrvoje Draško-vič.Načelnik ljubljanske armadne oblasti je prvič po vojni srbski general. Tega imenuje Beograd in s tem je povsem očitno nekaj hotel povedati. Še bi lahko našteval. In pri veliki večini priseljencev, od preprostih ljudi do izobražencev, je globoko zasidrano prepričanje, tudi če sami govorijo slovensko, da bo v perspektivi slovenščina tod izginila. Kaj lahko sami storimo ob tem? Vsak Slovenec bi se moral sam pri sebi zavedati, da je najprej Slovenec, šele potem Jugoslovan. Da je številka 1500 "let" precej višja kot "60" let. Brati dobro slovensko leposlovje, čim manj gledati srbohrvaške nadaljevanke. Intenzivno se posvečati jezikovni in zgodovinski vzgoji otrok. Šola daje v tem pogledu premalo, dve uri slovenščine na teden ni nič! V kri bi moralo priti vsakemu Slovencu, da je slovenščina povsem enakopraven jezik srbščini. Da ni princip v povojni Jugoslaviji, da vsi razumejo enega, temveč da vsak razume vsakogar. Če te nekdo ogovori v srbščini, mu ti odgovori v slovenščini. Saj Slovan razume Slovana! Res je, vsi živimo v Jugoslaviji, "naši skupni domovini". A Slovenija je vendarle živ-. Ijenjski prostor, žal hudo okleščen, Slovencev. Kadrovska politika! Če nas iz drugih okolij obtožujejo, da Advertisement - Oglas smo nacionalisti in separatisti, sami nikar ne odgovarjajmo na te obtožje s še dodatnim "antinacionalizmom", jugoslove-narstvom, strpnostjo in popustljivostjo ozimoma hlapčevstvom, ko je evidentno, da nam je to že v dosedanjem obsegu dovolj škodovalo. Raje jim odkrito prizr | mo, da smo zavedni Slovenci, kot so o..f zavedni Srbi, Hrvati itd. Razlika je pač ta, da mi nikogar ne silimo, da sprejme naš jezik in naše navade, česar obratno ni mogoče trditi za ostala področja v držaji. In še enkrat: naš problem ni izseljevanje Srbov s Kosova, temveč priseljevanje južnjakov k nam!" Skratka: tako poudarjeno povezovanje in poenotenje na gospodarskem in političnem področju bo brez dvoma vplivalo tudi na kulturno in jezikovno področje. Saj nam marksistična teorija predstavlja gospodarstvo kot temelj družbeni nad-stavbi in osnovno obstojno bit naroda. Svojega gospodarstva pa po tej analizi ne bi imeli. Resda ge ne bodo imeli tudi ostali jugoslovanski narodi, a pri 8% prebivalstva v tej državi boto zelo olajšalo razna-rodovalne procese v smeri srbohrvaškega jugoslovenstva. " Pisec se nato obrača k Z S A, "kije", tako piše, "prepotreben odgovor na nepotrebne težave". OD MESECA DO MESECA Mariborsko letališče je v soboto 24. maja proslavilo 10 obletnico svojega obstoja. Ob tej priliki so imeli prireditev, ki je privabila kakih 25.000 gledalcev in so z navdušenjem spremljali program, ki so ga pripravili jadralni in motorni piloti, modelarji in padalci. Na letališču je bilo razstavljeno letalo boeing 737-300, od letališča do mesta pa so opravljali panoramske polete. Letališče sedaj uporabljajo za treniranje pilotov tujih letalskih družb ter tudi za mnoge čarterske polete v Grčijo, Tunis, Malto, Španijo in Italijo. Uprava letališča pa si še naprej prizadeva, da bi vzpostavila čimveč letalskih povezav tudi v domovini. Radi bi zopet vzpostavili zvezo Frankfurt—Maribor z možnim podaljškom do kakega letališča ob jadranskem morju. Upajo pa tudi na uvedbo linije Maribor-Dunaj. Slovenci iz Videmske pokrajine so imeli v Cankarjevem domu v Ljubljani svoj kulturni festival pod naslovom " Tam za goro". Ob tej priliki so organizirali tudi razgovor za "okroglo mizo" s vidnimi osebnostmi. Iz teh razgovorov je razbrati, da_ se raznarodovanje Slovencev v VidenMi'-pokrajini še vedno nadaljuje. Medtem, ko imajo Slovenci na Goriškem in Tržaškem vsaj neke možnosti svojega delovanja Sloencem od Vidma in Čedada pa gori do Trbiža vsaka taka pravica ni dovoljena. Slovenski jezik je tam že zdavnaj izrinjen iz šol in tako se tudi vse bolj kvari. Zanimiva je ugotovitev, da je potres pred desetimi leti v precejšnji meri oja-čil slovensko narodno zavest v tem delu Furlanije.Zakaj to je težko reči.Morda rirav zaradi priliva pomoči iz matične Slovenije. V uvodnem delu tega simpozijuma je sodeloval tudi predsednik SIM g. Matjaž Jančar, ki je med drugim ugotovil, da bi bilo treba, kadar govori,o o "slovenskem kulturnem prostoru" razmišljati o "skupnem slovenskem kulturnem civilizacijskem snovanju", kajti slovenstvo ima v tujini različne ideološke in druge sestavine. V Sloveniji so vključili v javni promet prenašanje tekstov in risb preko telefonskih žic. Ta japonska naprava se imenuje Faksimile bo odsedaj dostopna vsakomur. V Sloveniji preko 115.000 oseb na leto daje kri v banke Rdečega križa. S tako visokim številom krvodajalcev se Slovenija uvršča med ostale države zahodne Evrope, ki imajo v krvodajalstvu daljšo tradicijo. Na zborovanju Zveze jugoslovanskih pisateljev, ki je bila pričetkom meseca junija v Mariboru se niso mogli zediniti kdo naj bo predsednik, ker slovenska, hrvaška, macedonaska in kosovska delegacije niso hotele voliti za Srba Bula-toviča. Sprejeli so nato predlog naj se volitve odlože za nekaj mesecev. Proti temu predlogu sta glasovali slovenska in hrvaška delegacija, češ, da se v teh par mesecih stanje ne bo nič spremenilo. Predsedstvo Združenja književnikov Srbije je po koncu skupščine ugotovilo, da je na njej prevladoval birokratsko-politični duh, ki ja razrahljal medsebojne odnose v organizaciji. Zadovoljni niso tudi bili z načinom kako je Ciril Zlobec vodil seje. Na Univerzitetni kliniki v Ljubljani so izvedli prvo autotransplantacijo srca. Pri posegu so zdravniki pod vodstvom prof. dr. Mirka Košaka odstranili obsežen tumor, plastično rekonstruirali pokvarjene del in srce zopet všili nazaj v prsno votlino. Bolnikovo stanje je pa po operaciji bilo obeleženo kot zadovoljivo. Lani je v Sloveniji 113 otrok pobegnilo od doma, 12 jih je naredilo samomor, 15 pa jih je poskusilo to storiti. Kot vzrok vzroke za pobeg psihologi navajajo: slab učni uspeh, strah pred kaznovanjem, "povračilo" staršem za njihovo strogo ukrepanje ali pa občutek krivde pred starši ker niso izpolnili njih pričakovanj. Kako preživeti je skrb mnogih upokojencev na Jesenicah. Železarske pokojnine so namreč med najmanjšimi. Statistični podatki pa povedo, da si socialno varstvene storitve v domovih privošči lahko le 56 odstotkov upokojencev. Največje število pomoči zagotavlja skup-nostotroškega varstva. V oči pa zbode podatek, da kar 41 odstotkov otrok, ki dobivajo pomoč prebiva izven republike Slovenije. PRIZNANJA NISO VEDNO LASKAVA V torek 10. junija seje sestala skupina občanov, ki se ukvatja s publicističnim, znanstvenim in umetniškim delom in na svojo pobudo podelila laskajoča in karajoča priznanja za publicistična dela preteklega leta. V tej komisiji se nahajajo poznana imena kot so, Draga Ahačič, Vladimir Dedijer, Drago Jančar, Manca Košir, Darko Strajn, Veno Täufer in Vinko Vasle. Laskava priznanja so podelili Tomažu Mastnaku, ki je po njihovem mnenju mnogo prispeval k uveljavitvi pojma civilne družbe, Matevžu Krivicu v prid uveljavitvi svoboščin in pravic, za povrh pa še kar za zgodovinsko resnico o Golem otoku, dachauskih procesih in roškem poboju ter Jaši Zlobcu za vzpostavitev novega žanra v slovenski publicistiki. Karajoča priznanja pa so prisodili Jožefu Volfandu za svojsko umevanje kulture javnega dialoga in Stanetu Dolancu, "kot predstavniku tistega javnega političnega nastopanja, ki podpira represivno logiko tudi s pritiski na sodišča.". V soboto 31. maja so odprli najnovejšo železniško progo v Sloveniji. Dolga je sicer samo 800 metrov, pomenila pa bo mnogo za lažji transport iz Kopra na Novo Gorico in dalje na Jesenice in Avstrijo. Je to nov tir, ki povezuje koprsko progo s progo proti Sežani. Modernizirali so tudi signalne naprave na postaji v Divači, čije propustnost se bo z novim "divaškim lokom" povečala za 20 odsto. SPOMENIKI -TAKI IN TAKI V Gorici so kljub protestom iz Jugoslavije v soboto 10. maja odkrili spomenik članom fašističnih formacij, katere so po koncu vojne leta 1945 departirali v Jugoslavijo. Spomenik so odkrili s cerkvenimi in državnimi častmi ob prisotnosti kakih 500 pripadnikov bivših z italijanske vojske iz druge svetovne vojne. Predsedstvo SZDL Slovenije je s posebno izjavo obsodilo postavitev tega spomenika kot nedopustno obujanje in netenje sovraštva med obema narodoma na občutljivem delu Evrope. Na Melineih pri Murski Soboti so z denarnim prispevkom vseh občanov na že leta 1981 sprejetem soglasnem sklepu, postavili na pokopališču križ s spominsko ploščo "V spomin žrtvam I. in II. svetovne vojne". Škof Smej je v nedeljo 20. oktobra 1984 križ blagoslovil, v četrtek 30. oktobra pa je bila spominska plošča odstranjena, zdrobljena in razbita. Na pritožbe občanov je OK SZDL Murske Sobote celo zadevo raziskal in prišel do zaključkov, da se KS Melince z nikomer ni posvetovala o postavitvi spomenika in če bi se, bi že od samega začetka ne prišlo do spojitve verskega znamenja (križa) s spomenikom žrtvam obeh vojn. Ugotovili so, da tudi glasovanje ni bilo izpeljano, kot bi bilo treba. Sporazum pa, da je sedaj odstranjen ker Meličani sedaj razumejo vodstvo svoje krajevne skupnosti, da je odločilo ploščo z napisom zamenjati z gladko ploščo. Po tem dogodku se je razvila polemika v časopisju in "Družina" končuje svoj članek s citatom pisca: "Dogodek na Melineih odstira neko drugo zaveso! Presiti smo raznih ideoloških vzorcev, siti raznih politizacij, togih okvirov ustaljene politične prakse, ki ji je usahnil dobršen del korenin, ki jo vežejo na navadno življenje in na ljudi, zato so premnoge "dokumentacije" izraz popapirjene družbe, ki zapisuje le z vseh strani preveijene in neoporečne resnice, kjer osnovna mera ni človek, temveč neki nemogoči ustaljeni ideološki principi ali sistem struktur, ta pa rojeva odtujene in frustrirane posameznike in ustvarja copatarski mir. Presiti smo vsega tega, ne pa siti tudi resnice. Vse preveč je skrbništva nad ljudstvom, njegovo mislijo in prepričanjem, vse preveč naskladja med tistim, kar je napisano in onim, kar se v življenju v resnici dogaja. Horizonti svobode se v takih togih okvirih ne bodo mogli nikdar razmakniti, vselej se bo kaj krhalo, najbolj pa vera v bratstvo, kopičila se bosta le srd in obup. In ko bo mera polna, bomo lahko le še tulili v luno." IZREDNO LEPO DARILO LJUBLJANI Razstava del slovenskega arhitetske-ga mojstra Plečnika bo iz Pompidoujetega centra v Parizu v jeseni prišla v Ljubno. V Parizif si jo je do 26.maja letos, ko je bila zaključena, ogledalo preko pol milijona ljudi. Pompidoujev center je Ljubljani podaril celo razstavo vključno s talnimi oblogami in vitrinami. Na razstavi v Parizu so vsa Plečnikova valna skupnost Triglav, zbudila izredno dela, vključno z vzajemno zavarovalnico v zanimanje in visoko povzdignila Plečni-Ljubljani, v kateri zdaj domuje zavaro- kovo slavo na tujem. Pričetkom junija so v Sloveniji proslavili 140 let "Južne železnice", ki je bila prva železnica na slovenskih tlek inje, ko je bila dokončana povezovala Dunaj s Trstom. Posebni spominski vlak, parna lokomotiva s sedmimi vagoni v starem stilu je na 2. junija pripeljal iz Gradca v Maribor. S tem so proslavili 140 let od dne ko je "hlapon" prvikkrat pripeljal do Celja. 140 LET "JU2NE SLOVENSKI NOGOMETNI KLUB "JADRAN" DIGGERS REST AMATERSKA LIGA - 2. divizija Belo — modro — rdeči - trenutno na tretjem mestu Dragi bralci Vestnika — po dolgem premoru se vam ponovno oglaša vaš edinstven nogometni klub Diggers Rest. Po razburljivem začetku sezone so se stvari malo umirile. Seveda tudi odstop g. Štol-fe ni pripomogel veliko. Toda z vsemi pre-prekami se je društvo poprijelo zahtevnega dela in ustanovil se je odbor, ki je deljen na nekaj delov. Seveda je bilo treba izbrati prave ljudi za prave zadeve. Tako se je izvolil disciplinski odbor, delovni odbor (pri pripravljanju in urejevanju igrišča), pripravljalni odbor, reklamni predstavnik, itd. Predvsem pa je bil važen denar, kije ponovno prišel v blagajno nogometašev iz sklada nogometnega koledarja, katerega je vzorno pripravil gospod Krickič Peter. Socialni klub Jadranje tudi nabavil novo sla-čilnico ter tuše z vročo vodo. Moram omeniti tudi skrb žena, katerih možje so v odboru. Tako, da po vsaki končani tekmi, ne glede na zmago ali poraz, fantje in večina prisotnih dobe nekaj za pod zob. Tudi pijače še nikoli ni zmanjkalo (seveda samo do določene mere). Pranje dresov je bilo določeno že tudi takoj v začetku leta, tako seveda ne vršijo vseh dolžnosti isti ljudje, kot je to bilo poprej. Le skozi napake se človek lahko nauči bolje. Kaj je pa najvažnejše pri nogometnem klubu? Seveda sprejem tega športa med ostale člane "Jadrana". Občutek imam, da so se stvari obrnile že na boljše, kajti od tekme do tekme vidim več novih navijačev, kar pa seveda pripomore tudi rezultatom. In ker že govorim o rezultatih, pa se ustavimo pri samih nogometaših. Do sedaj so fantje prvega moštva odigrali že osem tekem. Od teh so zmagali 5 tekem, igrali eno neodločeno ter izgubili le dve tekmi. Skupno so zbrali že 11 točk, kar jih trenutno postavlja na tretje mesto. Poglejmo nekaj rezultatov in strelcev golov, (ime prvega moštva tudi pomeni domače igrišče): 1. Diggers Rest:Hawthorn united 2:3 (strelci za Jadran: Jason Mrdock, Michael Lešnak) 2. Latrobe Univ.:Diggers Rest 0:3 (strelci za Jad.: Jason Mrdock (2), Doug Krickič 3. Diggers Rest:01d Scotch 2:1 (strelci za Jatl.:Doug Krickič, Jason Mrdock) 4. Concorde.'Diggers Rest 1:2 (strelci za Jadran: Robert Pizzo, Sam Counson) 5. Diggers Rest:East Richmond 2:3 (strelci za Jadr.: Ivan Glavač, Gordon Ognev) 6. East Altona:Diggers Rest 0:1 (strelci za Jadr. Colin Deoki) 7. Diggers Rest:Waverley Wanderers 1:1 (strelci za Jadr. Joško Radoševič) 8. Yarra Unt.:Diggers Rest 1:3 (strelci za Jadr.: Joško Radeševič (2), Sam Cunson). Torej do sem je šlo vse po sreči. Sledila bosta še dva kola prvega dela, v katerem bo "Jadran" srečal North Melbourne na domačem igrišču 15/6; 22/6 pa bomo gostovali pri Oakleigh Unitod. Za drugi ali zimski del, pa so tekme razvrščene takole: 29.6.86 Hawthorn Utd .'Diggers Rest 6.7.86 Diggers Rest:Latrobe Uni. 13.7.86 Old Scotch .'Diggers Rest 20.7.86 Diggers rest:Concorde 27.7.86 East Richmond :Diggers Rest 3.8.86 Diggers Rest:East Altona 10.8.86 Waverley Wanderers:Diggers Rest 17.8.86 (prosta nedelja) 24.8.86 Diggers Rest:Yarra Unt. 31.8.86 North MeIbourne:Diggers Rest 7.9.86 Diggers Rest:Oakleigh Utd. To pa go obenem tudi zaključno kolo te sezone in nadejamo se dobrih rezultatov. V tem oziru moram pohvaliti tudi rezerve, ki se je povzpela na solidno peto mesto s tremi zmagami: tri tekme neodločene in dvema zgubljenima. Menim pa, (la lahko dosežejo še drugo ali tretje mesto na lestvici do konca sezone. Naj tu omenim nekaj imen, kijih bomo slišali še kar naprej. Po petnajstih letih sta se v moštvo vrnila Darko Hribernik ter Valter J elenič. Tudi Livio Mingot je pričel z nogometom Edi Vitez, Mark Sušelj (kateri je že nekaj- krat zatresel nasprotnikovo mrežo) ter Alex Rosič. To so vsi fantje, ki se z vso dušo borijo za svoja mesta v moštvu, katero jim je že ponovilo toliko prijateljstva. Fantje v obeh moštvih se predstavijo nasprotniku kot disciplinirani moštvi z ljubeznijo do tega športa. Ni čuda, da se vsak teden pojavljajo novi igralci, kateri želijo zastopati belo-plavo-rdeče barve, ki toliko pomenijo na zelenem polju. Istočasno upamo, da se nam bodo vrnili ljudje, ki so nas ob kakršnemkoli času zavrgli in z njimi pripeljali nove krvi v slovenski nogomet v Viktoriji. S pozdravom nogometnega kluba Diggers Rest SE NOVICA IZ ŠPORTNIH POLJAN V SLOVENIJI Kot nam je že mnogim ljubiteljem nogometa znano, se bo edini predstavnik Slovenije v drugi zvezni ligi zahodne skupine poslovil iz te konkurence. Z pretiranimi akcijami, katere so oškodovale Koperčane mnogih točk, je temu klubu zmanjkalo moči. Trenutno so se pritožili zvezi sodnikov Jugoslavije, kajti oči-vidno so "južni" sodniki proti slovenskim zastopnikom. To se je zgodilo že pri Mariboru. Toda navzlic temu, da bo Koper izpadel pa federacija pripravlja predstaviti samo eno drugo ligo; do sedaj sta bile dve, vzhodna in zahodna skupina, bomo ponovno zaživeli v predstavništvu Slovencev. Namreč, nogometni klub Maribor je na vrhu slovenske conske lige in izgleda, da vrhu slovenske conske lige in izgleda, da se bo uspešno prebil v drugo superligo. Slabše se godi našemu dolgoletnemu predstavniku v prvi ligi. Seveda je Olimpija — Ljubljana izpadla že pred tremi leti in je trenutno na tretjem mestu v conski ligi. Tabela pa je izgledala 4.6.1986 takole, z nekaj rezultati zadnjega kola: Slovenska nogometna liga, rezultati 24. kola: Željezničar - Triglav 2:3, Slovan - Domžale 2:1, Ingrati Kladivar -Rudar (TV) 2:1, Maribor - Rudar (T) 6:0, Ilirija - Kovinar 2:2, Vozila - Mura 1:1, Aluminij — Integral Olimpija 2:1, prekid. Maribor Triglav Integral Olimpija Slovan Mura Rudar (T) Rudar (TV) Kovinar Domžale Yozila Železničar Ingrad Kladivar 24 Ilirija 24 Aluminij 23 24 16 5 24 15 3 23 13 4 24 9 11 24 11 4 24 10 6 24 8 8 24 6 11 24 8 7 24 6 10 24 7 5 5 8 7 9 8 12 11 13 15 * 3 54;16 37 6 46 ;39 33 6 35;18 36 4 37;16 29 9 39;32 26 8 40;38 26 1 28:28 26:27 18:23 30:34 26:39 26:38 21:39 18:57 24 23 23 22 19 18 14 10 Derry Maddison MALO ZA ŠALO Prepričljivo - "Zanima me, zakaj si vegetarijanec?" Zaradi ljubezni do živali! "In zakaj jim potem poješ vso hrano?" Milo za drago - Žena: med spanjem!" Mož: "In tvojim govorjenjem!" "Ti govoriš spim med f ROJAKI ZA KUPOPRODAJO NEPREMIČNIN (zemljišč, stanovanjskih hiš, trgovskih poslopij itd.) se obrnite na poznano tvrdko DOUGLAS KAY REAL ESTATE 103 East Esplanade, St. Albans, 3021 Telefon v uradnih urah: 366 1322 366 1822 kjer vam bo na uslugo PETER KRICKIC GENERALNI RAVNATELJ Izven uradnih ur: 336 3303