SLOVENSKA KUHINJSKA ŠOLA V
TRSTU. LEDA. TRST.
Pred nekoliko meseci sem citala v
„Edinosti" poziv, naj se oglasijo gospodje,
ki bi hoteli jemati hrano v „Zavodu sv.
Nikolaja" ter s tem omogočiti šolo, v ka-
teri bi se gojenke imenovanega zavoda
učile kuhati.
Ne vem, koliko gospodov se je ogla-
silo, vsekako pa premalo, kajti o slovenski
kuhinjski šoli v Trstu ni še danes ne duha
ne sluha. In vendar bi bila taka šola po-
trebna za gojenke „zavoda sv. Nikolaja",
a koristna tudi za naše, izvečine neože-
njene, mlade uradnike.
Kar se tiče potrebe glede služkinj, o
tem pač ne treba izgubljati besed, kajti
prepričana sem, da med cenjenimi čitate-
Ijicami in čitatelji ni nikogar, ki bi mi pri-
šel z naravnost neverjetnim ugovorom, da
bi potem naše služkinje zahtevale
večjo plačo ter bi bile tržaške slovenske
gospodinje le na škodi, ako se uresniči
misel o kuhinjski šoli. Kdor bi se tega
bal, imel bo še vedno na razpolago tudi
takih deklet, ki ne znajo druga, nego pri-
našati vodo, pomivati lonce, snažiti sobe
in kar je drugih takih potrebnih „ved".
Zaradi samega sebe pa vendar ne more
nihče hoteti, da bi zastal ves napredek
naših deklet, ki imajo vendar tudi ta na-
men, da postanejo kdaj žene, čeprav ne
uradnikov, marveč le delavcev, torej male
gospodinje in — matere.
S tem ugovorom, ki sem ga slišala z
neke strani, bavila sem se za to obširnejše, ;
da pokažem, kako „čudne" nazore lahko
najdemo v krogih naše „inteligencije", —
če se gre za žensko vprašanje.
Domišljam si, da tehtnega razloga
proti kuhinjski šoli ne more podati nihče,
razlogi pa, kakor je gornji, se obsojajo
sami po sebi. Pač pa imamo razlogov do-
volj za kuhinjsko šolo.
Koristi, ki bi iz iste izvirale za naša
dekleta, sem že v kratkem omenila. Vpra-
šanje glede plače, katerega se omenjeni
nasprotnik kuhinjske šole tako boji, igra
seveda tudi važno ulogo. A kakor sem že
rekla, ne bo nihče nobene slovenske go-
spodinje silil, da vzame v službo izučeno
kuharico, ako je ne potrebuje. Razven tega
pa sem čula, da so dekleta iz „Zavoda"
bolj iskana v italijanskih in nemških rod-
binah, nego pa v slovenskih (zakaj — to
vedi sam Bog !) ter smemo biti z narodno-
gospodarskega stališča le veseli, ako naše
služkinje pri tujcih več služijo, nego dose-
daj, in pomnožijo narodno premoženje in
blagostanje ! Milijonarka pa menda tudi po
kuhinjski šoli ne postane nobena gojenka
„zavoda sv. Nikolaja!"
Kar se tiče gospodov, samcev, ki
morajo sedaj obedovati in večerjati v dra-
gih hotelih in restavracijah, pa tudi ni
težko dokazati, da bi bilo i za njih ugod-
nejše, da imajo hrano v zasebni hiši, ali
v našem slučaju v „zavodu". Če druga ne,
vsaj cenejšo hrano bi imeli ob isti, ako ne
boljši kakovosti. Kajti prepričana sem, da
bi „zavod sv. Nikolaja" ne iskal druge
koristi nego to, podati svojim gojenkam
priHko, da se kaj nauče. Kuhinjska šola
bi ne bila nikakšno spekulativno podjetje,
ki bi gledalo na to, da izmozga iz svojih
odjemalcev kolikor več dobička.
Glede kakovosti hrane pač ne treba
omenjati, da bi stala kuhinja pod vodstvom
vešče in vestne voditeljice ter da se ne
treba prestrašiti besede „sola". Vsako ekspe-
rimentiranje s p. n. želodci je pač izključeno!.
152
Druga velika korist, ne le gmotna,
marveč tudi fizična in moralna, pa bi bila
za posetnike in odjemalce te kuhinjske
šole v tem, da bi isti ne bili primorani,
da pri kosilu in večerji pijejo alkoholične
pijače ter si morajo marsikdaj na račun
pijače pritrgati na hrani, ki je vsekako
važnejša od prve.
Naglašati moram, da nisem temperenc-
lerica niti abstinentinja, da-si sem pre-
pričana, da je alkohol strup ter opravi-
čena le raba istega kot zdravilo. Razmere
so nanesle tako, da ne morem izvajati
konsekvencij iz svojega prepričanja, kate-
rega pa nočem nikomur usiljevati. Le radi
popolnosti naj v kratkem naštejem mene-
nja strokovnjakov o uživanju alkohola.
Zdravniki pravijo, da je veselost ob
čaši vina posledica — akutnega zastrup-
Ijenja. Kdor trajno uživa alkohol, zboli za
raznimi kroničnimi katari v grlu, v želodcu
ali čevih, ali pa na srčnih boleznih. Hujši
še je upliv alkohola na možgane. Poskusi
na živalih so dokazali, da že malo alko-
hola srednje jakosti zadostuje, da vidno
spremeni celice živčevja v možganih. Isto
se godi pač tudi s človeškimi možgani.
Alkohol ustavlja delovanje nekih najfinej-
ših delov v možganih, in sicer onih delov,
kateri so baje sedež razuma.
To je menda res ; saj pravi že stari
pregovor : „in vino veritas — v vinu je
resnica". Gotovo je, da bi marsikdo mno-
gočesa trezen nikomur ne zaupal, kar
prerad pripoveduje v pijanosti. Pijan člo-
vek se ne briga za posledice svojih de-
janj ; vse skrbi zbežijo pred alkoholom,
vse bolečine, duševne in telesne, zginejo,
a žal, le za nekaj časa, dokler traja omam-
ljenost živčevja. „Veselosti" spremljavalka
je živahna domišljija, a žnjo se vzbudi tudi
spolni nagon. Za to vidimo, da proslavljajo
pesniki vseh narodov vino, ki jih navdu-
šuje, da pevajo nesmrtne pesmi — vidimo
pa tudi, da vzdihuje mnogo nesrečnežev.
po ječah, ki so se v pijanosti pregrešili«.
proti človeški časti in lastni vesti. Zločini!
proti nravnosti so iz večine posledica —
pijanosti 1
Toda prepričana sem, da je vse to
tistim,  katerih se tiče, že znano; manj j
znano je  morda dejstvo, da s e m o t i, j
kdor misli, da je alkohol sredstvo protil
telesni utrujenosti. Poskusi vangležki vojski,
v vojski Zjedinjenih držav  in  v raznih'
mornaricah so pokazali, da so vojaki pre-
stajali velike  napore najlažje takrat, k e-
d a r niso uživali niti k a ]31 j i c e i
alkohola, razume se; o dobri hrani,    j
Še nekaj! Statistika pravi, da "živijo j
ljudje, ki se popolnoma vzdržujejo opojnilr;
pijač, povprečeno prilično dalje od onih,
ki ljubijo sladko vince itd. Neke angležke:
zavarovalnice so zato znižale abstinentom-
zavarovalne premije za .10—is^/o- No, za-
varovalnice tega menda ne delajo iz go-:
lega navdušenja do abstimentov, marveč
znajo računiti I '1
Nesporno je tudi dejstvo, da upliva;
uživanje alkohola iz navade, ne da bi'|
moral dotičnik biti za to že popolnoma'
udan pijančevanju, na značaj, ki se vsled'
alkohola spremeni, in ne baš ugodno. Clo- •
vek postane top, zgubi vsaki smisel za'j
kake višje interese, vsako sočutje do bli- ;
žnjikov, postane brutalen in sebičen ter'j
često nravno popolnoma propade. Eno')
vrsto zločinov sem že omenila ; a statistiki]
trde, da je 70—80% vseh zločinov pripi-1
sati alkoholizmu !
Tudi duševne bolezni so žalostna po-j
.sledica pijančevanja; 4o**/() umnobolnih mo-J
ških so žrtve alkohola. i
Alkoholizem pa upliva neugodno tudi j
na potomstvo. Ako kje, velja tukaj rek,']
da se grehi starišev maščujejo na otrokih.1
Neki francozki zdravnik je opazoval 12 let!
20 rodbin, od katerih je bilo 10 udano <
pijančevanju, 10 pa treznih. Prva skupina
je imela v tej dobi 57 otrok, od katerih'
je bilo le 10, torej i7V2''/o docela zdravih;'
druga, trezna skupina daje imela 61 otrok, j
''53
od katerih je bilo in ostalo 50 t. j. 82"/,,
zdravih. Omeniti še treba, da je 25 otrok
prve skupine umrlo že nekaj mesecev po
rojstvu, ostali so bili božjastni, nepravilno
zraščeni, tudi pridikavci in popolni bebci.
Iz druge skupine je umrlo le 5 otrok kmalu
po rojstvu, 2 sta imela neznatne pogreške
v rasti, 4 pa so dobili v poznejši dobi
živčne bolezni. — Razlika je torej veli-
kanska I
Iz teh kratkih podatkov pač izhaja,
da je novodobna „lete" — vir pozabljenja
— jako nevarno sredstvo, zlasti za to,
ker si, kakor sem gori rekla, marsikdo
pritrguje na hrani, da more zadostiti
tej nesrečni mestni modi, ki zahteva, da
se mora z jedjo uživati tudi alkohol.
Arabska beseda „alkohol" pomenja
baje ,,najčistejše, najfinejše bistvo" stvari.
To dandanes, žalibog, ni več resnica. Od-
kadar smo tako srečni, da smemo uživati
dobrote „vinske klavzule", se nam je vedno
bati, da sprejme naše telo razven „aeth}^-
oxydhydrata" (alkohola) še mnogo drugih
več ali manj nedolžnih — strupov. Kdor
pa se je udal i žganju, njemu pa že itak
zadostuje „fuzel" — drugega strupa mu
ne treba.
Sicer pa sem čitala nedavno, o pri-
liki mednar. kongresa proti alkoholizmu,
ki se je vršil na Dunaju, v nekem humo-
rističnem listu dokaz, da človek postane
lahko „trotel" tudi pri vodi ; — zato pu-
stimo to ,,učeno" predavanje, pa se povr-
nimo h — kuhinjski šoli. Ako je kdo dobil
iz navedenga prepričanje, da pomeni vsaj
materijalno škodo, če se ga siH k uži-
vanju alkohola, to mi zadostuje. Dotičnik
je z menoj vred prepričan, da bi bila ku-
hinjska šola ,,zavoda sv. Nikolaja" koristna
tudi za naše gospode uradnike, ki ne po-
znajo idilične sreče ob domačem ognjišču.
To prepričanje sem hotela razširiti, da se
otme pozabnosti misel o slovenski kuhinjski
šoli v Trstu, ki bi vsekako dobro došla i
našim dekletom, i moškim — abstinentom.
pa tudi takim, ki bi hoteli včasih kupico
pristnega vinčka . . .
Bila bi hvaležna, če še kdo izprego-
vori kaj o tem vprašanju v naši dragi
,,Slovenki". Saj bi se dalo povedati še
marsikaj „za", morda tudi kaj „proti" ? Raz-
pravljati bi se moralo vsekako tudi o
ustrojstvu te šole. Jaz sem prepričana, da
bi bilo najbolje, če bi bil ,,zavod" v to
svrho združen s kakšno boljšo gostilno .. .
Kaj mislite ve, cenjene čitateljice?
154