SfetoPdBátó ••••!*»•©•>»••>£>•>£»»©••»»0'•>•••••• »•©©4>••>••• Tone Ferenc CELJSKI VOHUN WERNER STI GER Vodja vohunskega centra v Celju V začetku leta 1942 se je komandant varnost- ne policije in varnostne službe za Spodnjo Šta- jersko, SS štandartenfirer Otto Lurker pritože- val, da so mu odvzeli pristojnost nad okoli tride- set nemškimi zaupniki v Ljubljani oziroma v Ljubljanski pokrajini in jih podredili sorodne- mu komandantu na Bledu. Trideset zaupnikov ali vohunov na tujem, tj. italijanskem zasedbe- nem območju, nikakor ni malo.1 Vendar je bil v začetku druge svetovne vojne pomembnejši od ljubljanskega nacistični vohunski center v Ce- lju. Takšnega, kakršen je bil in deloval v letih 1939 in 1940, je vzpostavil in vodil celjski trgo- vec Werner Stiger z vzdevkom Fritz Werner. Njega je že avstrijsko sodišče obsodilo na štiri leta ječe, ker je tihotapil orožje in nacistično propagandno gradivo. Z načrtnim vohunskim delom je začel 3. oktobra 1938, ko je v uradu od- seka varnostne službe v Gradcu (SD-Abschnitt Graz) prisegel neomajno zvestobo in se zavezal za vohunsko delo, medtem ko je že od pomladi istega leta sodeloval z nacističnimi vohuni. O tem je sam povedal: "Po priključitvi Avstrije sem se zavezal sodelo- vati z varnostno službo v Gradcu. In ker sem že prej delal na področju politične obveščevalne službe, sem to delo opravljal z najboljšim zna- njem in zmožnostjo. Moje delo je bilo razprede- no po vsej deželi in obveščevalna mreža je ne- nehoma rasla. O vrednosti mojega sodelovanja lahko da informacijo odsek varnostne službe v Gradcu. Število mojih sodelavcev je bilo zelo ve- liko, ker pa smo morali stroške pokrivati sami, smo lahko Slovenci in Srbi delali le v omejenem obsegu."1 Stiger pa ni delal samo za varnostno službo (SD-Sicherheitsdienst), temveč tudi za vojaško obveščevalno službo Abwehr. "Konec leta 1938 so prišli gospodje iz vojske v Celje in me zasnu- bili za sodelovanje. Ker sem pri obveščevalnem delu imel že prej opraviti z vojaškimi zadevami, sem privolil v sodelovanje in odtlej delal tudi na tem področju. Rad bi pripomnil, da mi je bil pred očmi v glavnem samo cilj: Nemčija mora biti o vseh dogodkih poučena in k temu mora vsak folksdojčer pripomoči po svoji najboljši moči. Ker so bile pri meni nenehno preiskave in ker so me že nekaj let kot največjega aktivista 1 Arhiv ministrstva za notranje zadeve Republike Slove- nije (dalje: AMNZ), 10&34/ZA, inv. 142, fond SD Mari- bor, Lurkcrjcva pritožba glede vohunov v Ljubljani 17. 4 1942 Pokrajinski arhiv Maribor (dalje: PAM), fond Südost- deutsches Institut Graz (dalje: SODI), fascikel (dalje: f) 1, Stigerjeva avtobiografija 26 10. 1940 78 ZGODOVINA ZA VSE Spodnje Štajerske nenehno opazovali, sem bil vedno vesel, če sem zbrano gradivo lahko odpo- slal. Ker sem z gotovostjo domneval, da v rajhu gradivo sami razdelijo, sem ga izročal vedno le eni osebi, in to tisti, ki sem jo najhitreje dosegel. /.../Ker mije vojska konec leta 1939 dala na vo- ljo tudi denar, sem lahko delo še posebej poglobil in sem po vsej deželi vzpostavil zaupnike. Ker sem moral računati z izdajo ali razkritjem, sem delo organiziral tako, da bi lahko tudi po moji aretaciji delovali dalje. Že v letu 1939 sem si pri- zadeval, da bi za sodelovanje pridobil sina in- dustrialca Westna, kije imel v Beogradu odlične zveze."* Stiger je z denarjem, ki sta mu ga dajala nemš- ka vojska in Max Adolf Westen (ta se je v začet- ku leta 1940 tudi sam trdno vključil v delo Sti- gerjevega vohunskega centra), za vohunsko de- lo pridobil Wilfrieda Hoffmanna s Teharij ("Herbert"), Seppa Jelenza iz Celja ("Ivan"), Pau- la Skoberneta, •••• Godlerja, ki je imel skrivno radijsko postajo ("Alexander"), Eduarda Pai- dascha iz Celja ("Stefan"), dr. Gustava Uhlicha iz Rimskih Toplic ("Nikolaus"), Josefa Baumanna iz Slovenske Bistrice ("Drann") in Tonija Lauric- ha iz Slovenskih Konjic, Fritza Steinböcka iz Žal- ca, Fritza Müllerja iz Šmartnega pri Celju, Franza Pinterja, Herberta Taucherja, Hildo Bothe, Eduarda Unger-Ullmanna, Karla Skoberneta ("Dubič"), Karla Sagerja, Ferdinanda Wusserja, Hansa Ledla in morda še koga. Pridobil pa je tu- di nekaj oseb, ki niso bile nemške narodnosti, npr. orožniškega narednika v Celju Boška Lazi- ča in policijskega agenta Alojza Emeršiča.4 3 Prav tam Uradnik v odseku obveščevalne službe (SD) v Gradcu dr. Bernhard Bauer je 5 10. 1940Stigerjevo de- lo ocenil takole: Stiger se je zavzemal za delo VI. oddel- ka kot le malokdo. Sodelovati je začel že leta 1938 in je pošiljal dragocena poročila o najrazličnejših zadevah. Vedno je našel pot in poročal z dobrimi rezultati. Iz Ce- lja navzven je gradil široko obveščevalno mrežo, ki je delovala brezhibno in je zlasti po izbruhu druge svetov- ne vojne dobavljal najrazličnejše gradivo. /.../ Zaradi iz- daje je moral pobegniti in je maja 1940 prišel v rajh. Tu- di tu je vse svoje moči posvetil naši stvari. Svojo mrežo je organiziral tako odlično, da je brez motenj delovala naprej tudi po njegovem odhodu kljub nekaterim are- tacijam. VI. oddelek odseka varnostne službe je še sedaj odlično poučen o južnem delu Sp. Štajerske; to je v prvi vrsti Stigerjeva zasluga. Ko je prišel v rajh, je prevzel de- lo tudi pri Wehrmachtsarchivu v Celovcu. Za to ustano- vo je v soglasju s VI. oddelkom delal že prej. " (Prepis Bauerjeve ocene v Muzeju za novejšo zgodovino Celje (dalje: MNZC). 4 Tone Perene: Nacistična raznarodovalnapolitika v Slo- veniji v letih 1941 -1945. Maribor 1968, str. 116-118 in 164-170. Kaže, da med odsekom varnostne službe v Gradcu in t. i. vojaškim arhivom (Wehrmacht- sarchiv) v Celovcu, kar je bilo zakrinkano ime za vojaško obveščevalno službo, ni bilo pravega soglasja, ker so Stigerju naročili, naj pretrga svo- je delo pri varnostni službi v Gradcu. Stiger pa tega ni storil in je odtlej za Celovec pošiljal sa- mo podatke o vojaških, za Gradec pa le o poli- tičnih zadevah. Beg v Avstrijo Jugoslovanska policija pa je kmalu prišla na sled Stigerjevemu vohunskemu delu. Potem ko so marca 1940 v Beogradu prijeli njegovega so- delavca Hansa Stoinschegga, trgovca iz Maribo- ra, so Stigerja začeli opazovati. Ko so ga namera- vali prijeti, ga je o tem 4. maja 1940 zgodaj zju- traj obvestil eden od policijskih agentov. Zato mu je uspelo pravočasno pobegniti prek Ma- džarske v Gradec. Sam je o tem pisal: "Marca so v Beogradu prijeli enega mojih zaupnikov, Hansa Stoinschegga. Sicer sem ra- čunal s tem, da bo molčal, agaje obremenjevalo dokazno gradivo. Mirno sem delal dalje in sem šele aprila opazil, da me ljubljanski detektivi ne- nehno zasledujejo. Potrudil sem se, da sem svoj aparat prenesel na druge in sem v delo vpeljal majhno skupino ljudi. 4. maja 1940 me je pono- či zbudil neki slovenski zaupnik iz celjske polici- je in mi povedal, daje iz Beograda prispela br- zojavka, naj me takoj primejo in odpeljejo v Beograd. Vendar nisem verjel v nujnost in sem mislil, da me bodo, tako kot že večkrat, ponovno zaslišali. Odpeljal sem se v celjsko okolico in bi me moja žena morala po telefonu obvestiti, če ne bi prišla policija. Ob določenem času je prišel klic iz Celja, kipa je bil pretrgan (kar se pri sla- bem telefonu čestokrat zgodi) in sem se z avtom vrnil v Celje. Ko sem nameraval pri zadnjem vhodu vstopiti v svojo trgovino, meje moj skla- diščnik opozoril in sem v poslednjem trenutku šeprihitel do svojega avtomobila in se rešil are- tacije. Vendar se nisem odpeljal takoj k nekemu meni znanemu mejnemu prehodu, temveč sem še 2 dni ostal na deželi, da bi ostal v zvezi s Ce- ljem. Hotel sem se namreč trdno prepričati, če je zadeva res tako resna, kot so mi jo prikazali. Nato sem ugotovil, da me že nekaj tednov zasle- duje cel aparat ljubljanskih detektivov (33 mož) in da so me takoj po begu začele iskati vse orož- niške postaje. Da ne bi ogrozil mejnih poti, ki se nenehno uporabljajo, če bi me morebiti odkrili, sem se 7. maja odpeljal čez jugoslovansko-ma- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 7«> Werner Stiger džarsko mejo in se 8. maja neopazno pripeljal na nemško ozemlje."'' Delo v Avstriji Stiger je po prihodu v Avstrijo, ki je bila takrat že skoraj dve leti in dva meseca priključena k Nemčiji, nadaljeval z vohunskim delom, in to ta- ko, da je vzdrževal zvezo s svojimi ljudmi v Ce- lju in drugod v Sloveniji. Tudi o tem je pisal: "Ko sem prispel na tla rajha, sem obvestil it rad varnostne službe SD v Gradcu in obenem Celo- PAM.Sodi.f. I, Stigerjeva avtobiografija 26.10.1940. O Stigerjevem begu je odsek varnostne službe Gradec ta- kole poročal glavnemu državnemu varnostnemu ura- du (RSIIA) v Berlinu: "Zgoraj imenovani je bil doslej eden najpomembnejših zaupnikov naše ustanove. Pred približno enim tednom je jugoslovanska policija izdala zanj povelje za aretacijo. Stiger je zanj pravoča- sno zvedel in je zbežal s sposojenim avtom iz Celja. Od takrat manjka za njim vsaka sled. Domnevamo, da se je napotil na Madžarsko. Prosimo, da bi takoj obvestili vse ustrezne nemške urade na Madžarskem, naj poizvedu- jejo za Stigerjevim bivališčem in mu nudijo vso potreb- no pomoč, predvsem pa naj onemogočijo njegovo izročitev Jugoslaviji. Ker ni od njega nobene novice, so ga na Madžarskem verjetno že aretirali." (Fotokopija I.urkerjeve brzojavke. vMNZC). vec. da moram nujno poročati in izročiti še tudi razne novice. V Celovcu so zahtevali, naj v last- ni pisarni vodim delo naprej in sem to ponudbo tudi sprejel, vsekakor s pripombo, da ne maram opustiti svojega precej starejšega dela pri SD. V kratkem času sem obnovil zveze za SD in Arhiv. Pozvali so me, naj prijavim vse svoje zaupnike, kar sem tudi storil, nakar je Celovec sam vzpo- stavil zvezo z njimi in nie je počasi izklopil. Mnoge zveze so šle čez Gradec in sem moral če- stokrat tja. Ob teh priložnostih sem srečal mnoge Spodnještajerce. ki so imeli sestanke v majhnih skupinah in se pritoževali, da nihče ne skrbi za njih. Najprej sem s prošnjo odšel k dr. Carstanje- nu v Inštitut za jugovzhodno nemštvo in tam do- bil nalogo, naj priložnostno napišem poročilo.'* Iz tega Stigerjevega poročila zvemo, da ga je vojaška obveščevalna služba v Celju dala na hladno, saj je imela v Celju ustreznejšega obveš- čevalca, tj. Maxa Adolfa Westna. Kot bomo vide- li, Stigerju niti v Gradcu ni šlo vse tako gladko. V razmerah, ki jih tu ne moremo prikazovati, ker smo to storili že pred leti v neki drugi razpravi,7 je Stiger dobil novo nalogo. Tudi o njej zvemo iz njegovega poročila: "Do sedaj sem bil navajen, da manj pišem in več delam, zato sem sprejel poziv g. inšp. Zizels- bergerja iz celovškega urada, da pridobivam prostovoljce za vojsko, za folksdojčersko poseb- no formacijo, in to še posebej zato, ker je vrsta ljudi izrazila največjo željo, da vstopi v nemško vojsko. Prej omenjeni je prvini poslanim ljudem pojasnil namen njihovega vpoklica. Zaradi ne- srečnega slučaja je o tem na še nepojasnjen na- čin novica prišla v Jugoslavijo. Ljudska govori- ca je razglašala, da Stiger organizira formacijo prostovoljcev. Zato ni čudno, da so o meni raz- širjali pravljice kot o največjem znanem bojev- niku med ubežnimi folksdojčerji. Tako so npr. govorili, da sem že dalj časa mrtev, da so me us- trelili pri Radgoni, ali da so me obstrelili, vendar sem še uspel preplavati Muro itd. Slovenske ob- lasti pa teh govoric niso vzele resno in sem lahko opazil, da ni izšlo nobeno uradno policijsko po- ročilo, temveč daje le orožništvo vzelo to zade- vo v vednost kot govorico. Na podlagi tega poro- čila, ki mi ga je poslal eden mojih zaupnikov, ki sem jih zaposlil za nadomestilo, sem doživel '' PAM, SODI. j I, Stigerjeva avtobiografija 26. 10. 1940. Tone Ferenc Spomenice o nemških ozemeljskih zahte- vali v Sloveniji leta 1940. Zgodovinski časopis, XXIX/ 1975/3-4, str. 219-246. VSi; ZA ZGODOVINO 80 ZGODOVINA ZA VSE opomin. Očitali so mi lahkomiselnost, čeprav ni- kakor nisem storil več, kot so mi naročili. Obe- nem so me postavili pred izbiro, ali hočem delati za SD ali za vojsko, ker oboje ni mogoče. Ker v sopotništvu ne vidim nobenega zadovoljstva, sem sklenil, da sipoiščem kakšno zasebno zapo- slitev, posebno ker sem moral opustiti upanje na skorajšnjo vrnitev domov. V poslednjih dneh pa sem se vendarle dogovoril s Celovcem za način, ki mi omogoča, da istočasno delam za SD in za druga spodnještajerska vprašanja. Tukaj sem pri VDA /Volksbund'für das Deutschtum im Au- sland - op. T.F./ prevzel nalogo, da aktiviram Landsmannschaft der Untersteirer in zajamem v posebno kartoteko begunce na območje rajha in opravljam tudi vse druge zadeven Seveda Stigerju ne gre vsega kar tako verjeti; najbrž je svoje delo precej precenjeval. 17. in 18. februarja 1941 so jugoslovanske oblasti v Mariboru prijele dva Stigerjeva zaupnika, in to višjega železniškega inšpektorja Rudolfa Scho- rija in delavca Antona Ertla. Nasedla sta namreč vabi jugoslovanske policije, ki je prek svojega zaupnika - lažnega nemškega agenta - ponudila "vojaške načrte o utrjeni črti ob nemško-jugo- slovanski državni meji" za 10.000 dinarjev. Schori je osebno govoril s Stigerjem in ta je de- nar zagotovil pri uradu vojaške obveščevalne službe v Celovcu. Ko je Erti prišel po načrte, so ga prijeli, drugi dan pa še Schorija, ki je prišel posredovat zanj.9 Stiger je zaradi dobrega vohunskega dela svo- jega naslednika Westna in zaradi teh aretacij iz- gubljal na pomenu. Zlasti ko ga je sodišče za zaščito države v Beogradu 20. septembra 1940 obsodilo na 20 let težke ječe in ko je zaradi sno- vanja nekakšne spodnještajerske legije prišel v nemilost pri nemških vojaških vohunskih ura- dih, je dal Westen vse od sebe, da bi ga še bolj 8 PAM, SODI, f. 1, Stigerjeva avlobiografija 26. 10. 1940. 9 Brzojavka obmejnega policijskega komisariata Upnica 18 2. 1941, zapisnik Stigerjevega zaslišanja na odseku varnostne službe v Gradcu 24. 2. 1941, poročilo odseka varnostne službe Gradec glavnemu varnostnemu ura- du (RSHA) Berlin 25. 2.1941. Schorija in Ertla je nemš- ka civilna uprava za Sp. Štajersko 18. 8. 1942predlaga- la za odlikovanje z naslednjo utemeljitvijo: "Oba pred- lagana sta bila sodelavca, ki so ju 17. 2.1941 ujeli na sve- žem delu vohunstva v korist nemškega rajha. Posledica je bila takojšnja aretacija, odgon najprej v zapore v Ljubljano, nato pa v preiskovalni zapor jugoslovanske- ga sodišča za zaščito države v Beogradu. Po izbruhu vojne med rajhom in Jugoslavijo so ju od tam odgnali v Čačak, kjer so ju tik pred ustrelitvijo rešile hitro prodira- joče nemške enote. " (Vse gradivo je v MNZC). očrnil pri vohunskih središčih v Gradcu in Ce- lovcu. Očital mu je zlasti lahkomiselnost in veli- ke politične ambicije. Uspelo mu je, da ga je ta- ko očrnil, da je Stiger sredi septembra 1940 pro- sil urad vojaške obveščevalne službe v Celovcu, naj ga odveze sodelovanja, češ da bo delal le še za graški odsek SD. Vendar ga urad ni maral od- vezati delovanja in je Stiger prek nekega svoje- ga zaupnika zanj delal še naprej. "Vsekakor je Westen moje največje razočaranje, ki sem ga kdaj moral doživeti pri prijateljih. Drugače pa še naprej uporablja moje zaupnike in se s tem dela čudovitega moža," je pisal Stiger 7. oktobra 1940.10 Teden dni po aretaciji Schorija in Ertla in ko so v Celju prijeli tudi Willfrieda Hoffmanna, je tudi Westen 24. februarja 1941 zbežal v Celo- vec. Prav ta dan je Stigerja najprej odslovil od- sek varnostne službe v Gradcu, tri dni kasneje pa še urad vojaške obveščevalne službe v Celov- cu. Odtlej je s podvojenimi močmi delal za Inšti- tut za jugovzhodno nemštvo v Gradcu in za po- krajinski obmejni urad (Gaugrenzlandamt) NSDAP v Gradcu. V arhivu omenjenega inštituta v Gradcu se je ohranilo precej gradiva, ki ga je zbral Stiger, ko je delal zanj. Navodila, kaj je treba zbirati, mu je dal sam dr. Helmut Carstanjen, glavni ideolog raznarodovanja Slovencev v Spodnji Štajerski pod nemško nacistično okupacijo.11 Precej gra- diva je Stigerju, ki se je podpisoval z lažnim ime- nom Karl Stefan, poslal že omenjeni Josef Bau- mann ("Drann") iz Slovenske Bistrice.12 Ne vemo še, kdo je dal pobudo, da bi nemške in druge begunce in ubežnike iz Spodnje Štajer- ske, ki so se na Zgornjem Štajerskem včlanili v t. i. Landsmannschaft der Untersteirer (vodil jo je Max Machalka in nato Franz Russ), zbrali v ne- kakšno spodnještajersko legijo. Uresničevati so začeli predloge, da bi moške člane Land- smannschaft vojaško urili in jih kot prostovoljce sprejeli v nemško vojsko. Stiger v svojem življe- njepisu pravi, da je o tem najprej govoril z dr. Carstanjenom, konkretno pa se je dogovoril z že omenjenim Zizelsbergerjem v Celovcu. Naj- prej je šlo za uvrstitev na Zgornjem Štajerskem 10 PAM, SODI, f. 1, Stigerjeva avlobiografija 26. 10. 1940 11 PAM, SODI,/. 1, Carstanjenova navodila za Stigerjeva zbiranje obveščevalnih podatkov na Sp. Štajerskem, ro- kopis, nedatiran. 12 PAM, SODI, f. 1, dopisovanje med Stigerjem in Bau- mannom 1940-1941. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 81 živečih folksdojčerjev iz Slovenije v terenske oddelke Sturmabteilung (SA), v katerih bi jih vo- jaško izurili. "Werner Stiger je v okviru Land- smannschaft organiziral vojaško izobraževa- nje, da bi jo zaposlili kot legijo na Spodnji Šta- jerski. /.../ Iz Landsmannschaft izbirajo najspo- sobnejše in najboljše in jih porazdeljujejo med razne SA-šturme ter vključijo v njihov verman- šaft. Posamezniki niti ne vedo, zakaj vse to. V primernem trenutku jih bodo zbrali iz posamez- nih šturmov in legija bo pripravljena" so se 24. septembra 1940 pogovarjali zastopniki celovš- kega urada vojaške obveščevalne službe in od- seka varnostne službe v Gradcu.15 Pri izvajanju te naloge je imel Stiger še kar velik uspeh, saj je že do srede julija 1940 poslal v 2. bataljon 800. vojaškega šolskega polka za posebno uporabo divizije "Brandenburg" že nekaj sto folksdojčer- jev iz Slovenije.14 25. julija 1940 je Stiger na se- stanku z okoli 200 folksdojčerji v Gradcu ugo- tavljal, da se jih bo v SA prijavilo več kot petsto.15 Stiger pa ni novačil ljudi samo za omenjeni polk divizije "Brandenburg", ki je bila enota nemške vojaške obveščevalne službe Abwehr in so jo uporabljali za posebne naloge (tudi pri napadu na Jugoslavijo, njen šolski polk pa je bil v letih 1944-1945 celo na Bledu), temveč tudi za druge vojaške enote. Moral pa je razočaran ugo- toviti, da jih nato vtaknejo tudi v enote za t.i. Afriški korpus. "To so najboljši, kar jih imamo na voljo. V začetku sem mislil, da bi poskrbeli, da bi jih izobrazili tukaj v SS-Verfügungstrup- pen in jih pozneje zaposlili doma v esesovski službi. Ker pa tega prek tukajšnje SS ni mogoče urediti, so ljudje sprejeli ponudbo vojske, vseka- kor v pričakovanju, da bodo takoj po koncu voj- ne (mišljeno v Evropi)poslani domov," je poro- čal Stiger majorju Nierhoffu 23. julija 1940.16 Kljub temu si je Stiger še vedno prizadeval, da bi spodnještajerske begunce in ubežnike izo- braževali v SS. To namreč zvemo iz njegovega novega pisma majorju Nierhoffu: "Ravno pred nekaj dnevi sem dobil iz Italije novico, daje vse pripravljeno na udarec proti Jugoslaviji. V sami ?î Zapisnik razgovora stotnika Kustosa in dr B. Bauerja v Gradcu 24. 9. 1940, fotokopija v MNZC. 74 PAM, SODI, f. 1, Poročilo stotnika v. Pfeffra v. Hippelu 18. 7. 1940. 15 PAM, SODI, f. 1. Stiger je 25. 7. 1940 sklical v Gradcu sestanek, ki se ga je udeležilo okoli 200 Spodnještajer- cev in povedal, da se jih bo prijavilo okoli 500 in še več za SA. 16 PAM, SODI,/. 1. Stigerjevopismo Nierhoffu 23- 7- 1940. Jugoslaviji hitro naraščajo pojavi razkroja, medtem ko obenem še naprej mobilizirajo, tako da lahko domnevamo, da bo kmalu prišlo do spremembe. /.../Kljub temu /da so folksdojčerji že vključeni v vojaške enote - op. T.F./ se mipo- rojeva zamisel, da za primer prevzema oblasti na Spodnjem Štajerskem in na drugih območjih nimamo za SS na voljo nobenih izurjenih sode- lavcev - poznavalcev krajevnih razmer in jezi- ka. V štajerskih in koroških mestih že dolgo časa živi vrsta Spodnještajercev, ki bi bili zelo pri- pravljeni in navdušeni za vsako urjenje. Žal je to nekoliko oteženo zaradi nekoliko pretrdih po- gojev. Mlade ljudi hitro sprejmejo v razne orga- nizacije, medtem ko v SS le v redkih primerih. Rad bi predlagal, da bi v Celovca in Gradcu v manjših skupinah pospešeno izšolali vrsto prvo- razrednih ljudi, kijih lahko vedno dam na vo- ljo. To bi se moralo vsekakor zgoditi kmalu, ker zares predvidevam, da imamo za to na voljo le malo časa!41 To vključevanje folksdojčerjev - jugoslovan- skih državljanov je prišlo do ušes jugoslovan- skim oblastem. Ko je Westen v Celju prek svojih zaupnikov zvedel, da vprašanje t. i. spodnješta- jerske legije obravnava neka zaupna okrožnica banske uprave v Ljubljani, sta s Zizelsbergerjem v Celovcu napravila celo akcijo proti Stigerju. Baje so ga v drugi polovici septembra 1940 že mislili prijeti, češ da "je ta organizacija /namreč spodnještajerska legija - op. T.F./ v Berlinu ne- poznana in krši trenutno nevtralnost rajha in bi zato lahko imela kakšne zunanjepolitične po- sledice." Baje ga je pred aretacijo rešilo le posre- dovanje graškega odseka varnostne službe, ka- terega sodelavec je takrat še bil.18 Kljub Göringovi prepovedi, da bi še naprej novačili folksdojčerje iz Jugoslavije, in odklonil- nemu stališču nemškega zunanjega ministrstva do novačenja, ki se je zanjo zavzemal tudi dr- žavni vodja SS Heinrich Himmler, so nacisti na Štajerskem to delali še dalje. Pa niso novačili sa- mo tistih, ki so že bili na Zgornjem Štajerskem, temveč tudi tiste, ki so še živeli na Spodnjem Štajerskem. "Kakor sem Vam že povedal v Berli- nu, smo ilegalno prepeljali iz Jugoslavije folks- dojčerje, da bi jih tukaj izšolali v SS in čez nekaj tednov vrnili v domovino. V popolnem zaupa- nju, da bo ta akcija potekala v redu, so se takoj 17 PAM, SODIJ.l, Stigerjevo pismo Nierhoffu 15. 8 1940 78 Zapisnik razgovora stotnika Kustossa in dr. B. Bauerja v Gradcu 24. 9- 1940, fotokopija v MNZC VSE ZA ZGODOVINO 82 ZGODOVINA ZA VSE prijavili najboljši v naši deželi in so prišli čez mejo v večjih množinah. V Gradcu smo pregle- dali, ali so sposobni in jih poslali v Breslau /.../ Ljudje so že štiri tedne v rajhu in čeprav žive v vojašnicah, so še vedno v civilnih oblekah. Ko smo jih snubili, smo jim še posebej povedali, da bo njihovo šolanje trajalo šest tednov. Tako so se odločili, da pošljejo sem /iz slovenske Štajerske - op. T.F./ voditelje posameznih mladinskih sku- pin, seveda v pričakovanju, da se bodo (v raj- hu) natančno držali rokov," je poročal Stiger majorju Nierhoffu 27. decembra 1940.19 Da res ni šlo za majhne skupine, priča poda- tek, da so v Breslau poslali skupino 80 ljudi. Ši- rokopoteznega novačenja pa nikakor ni mogel opraviti Stiger sam, saj ni smel "na teren" na Spodnjo Štajersko. To delo so opravljali njegovi zaupniki in tudi organizacije Švabsko-nemške kulturne zveze /Schwäbisch-deutscher Kultur- bund/, ki se je precej nacificirala. O Stigerju, ki je v Gradcu bival v hotelu "Wie- ser", nato nimamo več natančnejših podatkov. Dne 4. marca 1941 so ga vpoklicali v nemško vojsko. Preiskava o Stigerjevem pobegu iz Celja Jugoslovanskim oblastem ni moglo biti vsee- no, da jim je ušla tako velika "riba" kot je bil vod- ja vohunskega centra v Celju, Werner Stiger. Krivo za to je bilo predvsem predstojništvo mestne policije Celje. Predstojništvo mestne policije Celje je bilo us- tanovljeno po uredbi o ustanovitvi predstojni- štev mestne policije z dne 4. novembra 1929. Njegovo področje in sestavo je uredila uredba ministra za notranje zadeve o ustroju in področ- ju predstojništev mestne policije z dne 8. okto- bra 1929. Krajevna pristojnost predstojništva policije v Celju je bila še pred združitvijo mest- ne in okoliške občine razširjena na neposredno okolico mesta Celje, t. j. na Breg, Gaberje, Leveč, Lisce in Zavodno, in to z odlokom ministrstva za notranje zadeve z dne 11. januarja 1932. Na- daljnje povečanje ozemeljske pristojnosti je na- stopilo z združitvijo bivše okoliške občine z mestno občino, in to na podlagi ukaza kraljeve- ga namestništva z dne 7. avgusta 1935, tako da je bilo 1940. leta predstojništvo mestne policije Celje pristojno za 37 kvadratnih kilometrov z okoli 20.000 prebivalci. Ker je za tako veliko ob- močje primanjkovalo policistov, je kraljevska banska uprava dovolila, da v priključenih krajih varnostno službo opravlja orožniška postaja v Celju. Potrebo po povečanju števila policistov je predstojništvo utemeljevalo tudi s pomem- bnim geografskim, gospodarskim, političnim, kulturnim in narodnostnim značajem mesta, npr. z delovanjem 130 raznih društev, zelo de- lavnimi delavskimi društvi in delavno nemško manjšino, kar vse je treba nadzirati. Država naj bi na svoj proračun prevzela vse uslužbence predstojništva, in to 43 oseb, med njimi povelj- nika policijske straže, 6 policijskih agentov in 24 policijskih stražnikov. V času Stigerjevega pobega je predstojništvo mestne policije vodil Anton Uršič.20 Ko je predstojništvo mestne policije Celje 4. maja 1940 ugotovilo, da Stigerja ni doma, je ob šestih zvečer z brzojavko opozorilo policijske komisariate na Jesenicah, v Mariboru in Kotori- bi, policijski kapetanat Ptuj in sreski načelstvi Slovenske Konjice in Dravograd, naj pazijo na Stigerjev prehod in naročilo: "Imenovanega aretovati in pod jakom stražom odmah sprove- sti ovoj upravi. Broj avtomobila jeste 483-"21 Kot vemo, je bil Stiger še dva dni blizu Celja. Stiger je bil že v Gradcu ali Celovcu, ko je isto predstojništvo 10. maja 1940 pisno, in to oseb- no in zaupno, obvestilo vsa sreska načelstva in vse policijske urade v dravski banovini o Stiger- jevem pobegu iz Celja, ni pa še vedelo, da je že na avstrijskih tleh. Takole je napisalo: "Uprava grada Beograda je s pov. br. 3891 od3- 5. 1940 sporočila, naj se takoj aretira Stiger Werner, tr- govec iz Celja, in z močno stražo predvede upravi grada Beograda, ker odgovarja za zlo- činstvo po zakonu o zaščiti javne varnosti in re- da v državi." Nato je navedlo, da Stigerja 4. maja zjutraj ni našlo v Celju in da je ugotovilo, da se je 3. maja popoldne s svojim avtomobilom odpe- ljal proti Mariboru. Navedlo je tudi osebe, h ka- terim bi se lahko zatekel, in to k tastu Scherbau- 19 PAM, SODI, f 1, Stigerjevo pismo Nierhoffu 27. 12. 1940 20 Arhiv Republike Slovenijo (dalje: ARS), fond I. (občega) oddelka kraljevske banske uprave dravske banovine (dalje: BAN I), leto 1941 (dalje: 1941), spisi 1461 • 1590, spis 1463, pismo bana dr. M. Natlačna min. za notranje zadeve v Beogradu 18. 11. 1940. Naslovljeno je na ministrovega pomočnika Živojina Simonoviča. 2Ì ARS, BAN 1, 1941, spis 1494, brzojavka predstojništva mestne policije Celje, Pov. 1075/2 dne 4. 5- 1940. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 83 mu v Radvanju in v njegovo vilo v Bistrici pri Rušah, v svoje lovišče na območju Ljubno - Luče v Savinjski dolini, h Kampuču v Novem Gradu pri Dobrni, v svojo lovsko kočo na Rogli na Po- horju, k tovarnarju Lavrichu v Slovenskih Konji- cah, na lovišče v Kočevju, k odvetniku dr. Schneditzu ali zobotehniku Rudolfu Reichu na Ptuju. Končno je predstojništvo navedlo tudi Stigerjeve podatke: "Stiger je rojen 2. 1. 1907 v Celju, pristojen v Celje, poročen, trgovec s špece- rijo v Celju, visoke močne postave, okroglega obraza, svetlokostanjevih las, plavih oči, gladko obrit, oblečen navadno lovsko. Je poznat kot izrazit hitlerjanec, ki ima zveze z vsemi Nemci in nemčurji iz dravske banovine."22 Ne vemo, ali je predstojništvo mestne policije Celje že zvedelo, da je Stigerju uspel beg na av- strijska tla ali ne, ko je banski inšpektor Gašper Lipovšek 17. maja 1940 zaslišal predstojnika An- tona Uršiča. Ta je izpovedal tole: "Dne 4. 5. 1940 sem zjutraj malo pred pol os- mo uro vstal terse odpravljal v urad. Ko sem se odpravljal, me je prišel obvestit podnadzornik polic, agentov Čuk Matija, da me čaka v uradu neka šifra. Ob 8. uri sem prišel precej obsežno šifro dešifrirati ter sem bil s tem delom okoli četrt na 10. gotov. Šifra je bila precej obširna in delo- ma nejasna, zato me je precej zamudila. Ko sem položaj preštudiral, ter napravil načrt, kako naj se postopa v izvršenju aretacije, sem poklical k sebi podnadzornika polic, agentov Čuka ter mu izročil šifro s pismenim nalogom in ustna navodila, kako ima izvršiti aretacijo. Odredil sem, da gresta dva agenta na stanova- nje, dva pa v popolnoma drugo smer v trgovi- no, da bi obe patrulji istočasno uradovali, da se izključi vsaka možnost telefonskega ali drugač- nega obveščanja prizadetega Stigerja. Agenti so moj nalog sproti izvršili. Čuk je takoj napisal nalog za hišno preiskavo in aretacijo, katerega sem vsekakor še pred 10. uro podpisal. Obe patrulji sta istočasno odšli takoj na delo, tako da sta obe patrulji v najkasneje 10.15 minut gotovo morali biti vsaka na svojem mestu. Kmalu potem mi je prišel podnadzornik Čuk javit, da nobena od obeh patrulj ni mogla zajeti Stigerja. Agent Čuk ali kateri drugi od agentov mi ni vedel povedati, da bi bila Stigerjeva žena agentu Acmanu, ki se je na stanovanju javil, povedala, da je Stiger pred pol ure nekam odšel. Podnadzornik Čuk mi je le povedal, da je Sti- gerjev poslovodja dejal, da se bo Stiger okoli poldneva vrnil. Zato sem takoj odredil nadaljnje previdno in neopazno zastraženje tako stanova- nja, kakor tudi trgovine, pred katero je agent Čuk sploh pustil na straži agenta Ruprechta od vsega začetka naprej, ko se je pričelo iskanje. Hišna preiskava dne 26.4. je bila izvršena ob priliki preiskav za orožjem. Najdeni kompromi- tujoči materijal sem potem dne 10. 5. 1940 pod pov. št. 1075/3 poslal upravi grada Beograda, ker se je izkazalo, da Stigerja ni bilo mogoče pri- jeti. Pri izvršenju v šifri vsebovanega naročila se je postopalo z vso diskretnostjo in vestnostjo ter v upravičenem pričakovanju, da se bo Stigerkot običajno vsaj po par dneh vrnil v Celje. Niti naj- manj nisem imel povoda slutiti, da bi dobil Sti- ger od kakršne koli strani, najmanj pa od stratti tuk. organov kakšen migljaj, daga čaka aretaci- ja."^ Pri omenjeni preiskavi za orožjem so pri Sti- gerju našli in zaplenili tri knjige, in to Karla Bömerja Das dritte Reich im Spiegel der Wekt- presse, Horsta Wessela Leben und Sterben, Al- berta Londresa Terror auf dem Balkan ter bro- šuro Ihr seid die neuen Soldaten.24 "Šifra", s ka- tero se je Uršič toliko časa "mučil", pa se je glasi- la: "69 Beograd 30542 143 3 22/30 Hitno izvršite najdetaljnije pretres stana kod Stiger Wernera starog oko tridesetčetiri godina iz Celja koji ima špecerijsku radnju na Glav- nom trgu • Celju a stanuje u svojoj vili izvan grada, pa imenovanog sa nadjenim stvarima 23 21 22 ARS, BAN I. 1941. spis 1494. okrožnica prcdstojništva mestno policije Celje, Pov. št. 1075/3 dne 10. 5. 1940 ARS, BANI, 1941, spis 1494, zapisnik zaslišanja A. Urši- ča 17. 5. 1940. ARS, BAN I, 1941, spis 1494, seznam predmetov, zaple- njenih Stigerju Wemcrju pri hišni preiskavi 26 4.1940. Celje 10. 5. 1940. Poleg omenjenih publikacij je policija zaplenila tudi tri zavitke dopisov. VSE ZA ZGODOVINO 84 ZGODOVINA ZA VSE pod jakom stražom odmah sprovesti ovoj upra- vi /špijunaž/. Uprava grada Beograda, odele- nje opštepolicije. Pov. br. 3891/40. Šef opšte po- licije: Jovanović s. r."25 Naloga, ki jo je predstojnik Uršič dal omenje- nemu podnadzorniku Čuku, pa se je glasila ta- kole: "G. Čuku, takoj izvršiti natančno hišno preiskavo /2 priči/ in imenovanega dovesti na predst. policije in s prvim vlakom (brzim) pod močno stražo /1 stražnik in 1 agent/ sprovesti upravi grada, opšte odelenje Beograd. Celje, dne 4. 5. 1940."26 Isti dan je inšpektor Lipovšek zaslišal še dva policista. Ivan Ručigaj je izjavil, da je šifrirano brzojavko prejel 4. maja ob 0.15 uri. Takoj je na- ročil stražniku Francu Glušiču, naj gre nemudo- ma o tem obvestit predstojnika Uršiča v hotel Evropa. Obvesti pa naj ga le v primeru, če je ta še buden. "Bila je tako pozna nočna ura, da sem mislil, da ne bi bilo prav, če bi predstojnika budili iz spanja." Ko je Ručigaj šel zjutraj v nad- zorno službo, je nameraval obvestiti kakšnega agenta o dospetju šifrirane brzojavke in je to storil, ko je pred sedmo uro zjutraj prišel na predstoj ništvo podnadzornik Matija Čuk. Če ne bi bil v uniformi, bi šel sam obvestit predstojni- ka, tako pa mu je bilo nerodno iti v hotel. Če bi vedel, kako pomembna je brzojavka, bi to storil. Ručigaj je še trdil, da je o dospetju brzojavke ob- vestil tudi policista Ruprechta, ko se je ta vračal s perona celjskega kolodvora, vendar mu je re- kel, da ni treba iti obveščat predstojnika, ker je k njemu že odšel podnadzornik Čuk. Ko se je Ru- čigaj vrnil z nadzora, je ob 6.15 uri vprašal straž- nika Glušiča, če je brzojavka še na stražnici, pa mu je ta odgovoril, da jo je vzel že Čuk.27 Policijski stražnik Franc Glušič je v zaslišanju povedal, da ga je tedanji postajevodja Ivan Ruči- gaj ob pol enih ponoči poslal v hotel Evropa ob- vestit predstojnika Uršiča o prispeli šifrirani br- zojavki. Dejal pa mu je, naj ga obvesti le v pri- meru, če je še buden. "Napotil sem se takoj v ho- tel Evropa in vprašal vratarja, če je še g. pred- stojnik v kavarni. Vratar mije odgovoril, daje že šel spat. Jaz sem šel nazaj na stražnico ter javil postajevodji Ručigaju, da g. predstojnika nisem obvestil, ker je že šel spat" je izpovedal Glušič.28 Banski inšpektor Lipovšek je drugi dan, t. j. 18. maja 1940, zaslišal policijskega agenta Josi- pa Ruprechta. Ta je povedal tole: "Dne 4. 5. 1940. sem se nahajal radi kontrole vlakov zjutraj na službi na kolodvoru. Kakor običajno prihajam ob 6. uri 30, sem tudi tega dne ob istem času prišel na službo. Prišedši na kolodvor, me je ustavil stražnik Ručigaj ter mi omenil, da je prišla neka šifrirana brzojavka ponoči okrog polnoči ter bo treba obvestiti g. predstojnika. Opozoril sem ga, da je to nujna zadeva in da bi bil moral takoj g. predstojnika obvestiti. Pristavil sem mu še: če ste toliko časa čakali, bo zadeva lahko počakala še teh par mi- nut, da pregledam potnike, ker so baš prihajali ljudje od savinjskega in mariborskega vlaka. Z vprašanjem na postaji se je ugotovilo, da je pri- šel mariborski vlak ob 6.48 uri. Ko sem s perona zopet se vrnil na trg, me je stražnik Ručigaj zagledal ter mi dejal, daje že g. Čuk obveščen in da bo šel on k predstojniku ter meni ni treba iti k predstojniku. Pripominjam še, da je prvemu razgovoru prisostvoval straž- nik Emeršič, ki je imel službo na kolodvoru. /Poudaril T.F./ Popolnoma sem prepričan, daje Ručigaj Čuka obvestil v času od pol 7 do tričetrt na 7 in ne šele pred pol osmo uro. Kje seje*zadr- ževal Čuk v času od tričetrt na 7 do pol 8, mi ni "29 znano. Policijski stražnik Alojzij Emeršič je pritrdil, da je bil navzoč, ko je stražnik Ručigaj omenil agentu Ruprechtu, da je prispela šifrirana brzo- javka in da bo o njej treba obvestiti predstojni- ka.» Na vrsti za zaslišanje je bil tudi podnadzornik Matija Čuk. Ta je izpovedal: "Ker nisem imel dne 4. maja nikakšnega po- sebnega opravka v uradu, da bi moral bolj zgo- daj iti v službo, sem šel tega dne v urad ob nor- malnem času, tako da bi moral priti napredstoj- ništvo ob pol 8. uri. Malo pred pol 8. uro sem šel 25 ARS, BAN I, 1941, spis 1494, brzojavka min. za notra- nje zadeve 3- 5. 1940, prepis z dne 18. 5- 1940. 26 ARS. BAN I, 1941, spis 1494, Uršičev nalog Čuku 4.5.1940. prepis z dne 18. 5. 1940. 27 ARS, BANI, 1941, spis 1494, zapisnik zaslišanja I. Ruči- gaja 17.5. 1940. 28 ARS, BANI; 1941, spis 1494, zapisnik zaslišanja F. du- šica 17. 5. 1940. 29 ARS, BANI, 1941, spis 1494, zapisnik zaslišanja J. Ru- prechta 18. 5. 1940. 30 ARS, BAN I, 1941, spis 1494, zapisnik zaslišanja A. Emeršiča 18. 5 1940. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 85 mimo kolodvora, kjer mije tedanji polic, straž- nik in sedanji agent Rutigaj povedal, da je na predstojništvu šifrirana brzojavka ter me je pro- sil, naj o tem obvestim g. predstojnika, kistanuje v hotelu Evropa. Ker mije bilo spotoma, sem se takoj oglasil pri g. predstojniku, ki se je ravno odpravljal v urad in ga obvestil, da ga po izjavi Kučigaja čaka v uradu neka šifrirana brzojav- ka. Nato sem odšel v urad. Predstojnik policije je prišel v urad okoli 8. ure, morda 2 ali tri minute po osmi uri. Izročil sem mu takoj ob prihodu dotično šifro." Nato je Čuk opisal, kako je s policisti Ruprech- tom, Karlom Acmanom in Viktorjem Stojkovi- čem iskal Stigerja. Povedal je tudi, da je vprašal policista Glušiča, ki je stal na križišču, če je videl Stigerja in mu je ta odgovoril, da je Stigerjev pol- tovorni avto stal pred Rakuschevo trgovino, se nato odpeljal pred kreditno banko ter se konč- no odpeljal proti Gaberjam. "Glušičje vse to do- bro opazoval, navedel je celo, daje Stigerjev pes nekaj časa tekel za avtom odnosno svojim gos- podarjem," je še dodal.31 Kaže, da je bilo osnovno vprašanje, kdaj je po- licist Ručigaj izročil brzojavko Čuku. Ta je na- mreč zatrjeval, da mu jo je izročil šele ob pol os- mih in ne že ob pol sedmih. Zaslišan je bil tudi policijski agent Karel Ac- man, ki je skupaj z agentom pripravnikom Vik- torjem Stojkovičem imel nalogo prijeti Stigerja na njegovem domu, v vili na Krekovi cesti, faz sem pozvonil na stanovanju; odprla je vrata gospa Stigerjeva, katero sem vprašal, alije njen soprog doma. Dejala je, da se je pred dobre pol ure odpeljal. Prepričala sva se, da res ni bilo no- benega avtomobila doma. Kajti Stiger nikoli ne gre peš ter se vedno vozi z avtom. /../Na vpraša- nje, kam seje Stiger odpeljal, je dejala gospa, da seje odpeljal v mesto in da se nahaja v trgovini." Acman je še povedal, da se dobro spominja, da je to bilo ob 10.15 uri. "Do tistega hipa, ko mije podnadzornik Čuk naročil pred navedeno are- tacijo, ni bilo ne meni ne nikomur drugemu znano, da obstaja taka namera" se končuje za- pisnik o zaslišanju. Vojkoviča pa Lipovšek ni mogel zaslišati, ker je bil pri vojakih.-12 31 ARS. BAN 1, 1941. spis 1494, zapisnik zaslišanja M Ču- ka 18. 5. 1940. 32 ARS, BANI, 1941, spis 1494. zapisnik zaslišanja K. ••- mana 18. 5. 1940. Banski inšpektor Lipovšek je takoj po zasliša- nju celjskih policistov napisal poročilo za II. (obči) oddelek kraljevske banske uprave v Ljubljani. Poročal je tole: "Brzojavka (šifra) uprave grada Beograda pov. br. 3891/40 je bila v Beogradu oddana na pošto dne 3- maja 1940 ob 22h 30'. V Celju jo je sprejel policijski stražnik Ručigaj ob 0.1 •• dne 4. ?. 7940. Koje videl, da gre za šifro, je takoj poslal stražnika Glušiča v hotel Evropo, da o ši- fri obvesti tam stanujočegapredstojnika mestne policije Uršiča, če je še pokonci, t. j. če se še naha- ja v kavarni. Ker je predstojnik že počival, ga v smislu na- vodila ni budil. Zjutraj je Ručigaj ob 5h30' šel v kontrolno službo proti kolodvoru in hotelu Evropa. Kakor ponori ni dal zbuditi predstojnika, tudi sedaj ni šel v hotel in obvestil predstojnika o ši- fri, dasiravno je vedel, da mora biti predstojnik v smislu izdanih navodil takoj obveščen, zlasti ker je moral misliti, da ima šifrirana brzojavka važno vsebino. Njegov izgovor, da kot unifor- miran policist v smislu občih predpisov ne bi smel iti v hotel, ne drži, ker bi ga v tem jutra- njem času skoraj nikdo ne opazil. Tako je čakal na prihod agenta Ruprechta, ka- teremu je vpričo stražnika Emeršiča pravil o br- zojavki in potrebi obvestitve predstojnika. Ker je Ruprecht tedaj (ob 6h30') pristopil h kontroli potnikov od mariborskega in savinj- skega vlaka, je pričakal kmalu nato prišedšega podnadzornika agentov Čuka (ob 6h45'), kate- rega je obvestil o brzojavki in ki je šele ob ca 7h30' o tem obvestil predstojnika. Zakaj ni Cilk predstojnika prej obvestil, ni mogoče dognati; njegova trditev, da ga je Ručigaj le malo pred 7h30' obvestil, ni verjetna; izjave Ručigaja, Emeršiča in Ruprechta so bolj verjetne in pod- prte z vpisom v službeni kontrolni knjigi, gla- som katere se je Ručigaj že ob 6h45' vrnil iz kon- trolnega obhoda v stražnico. Predstojnik Uršič se je dne 4. 5. 1940 sestal z menoj v kavarni Evropa, kjer sem zajtrkoval. Šla sva skupaj v urad, kjer sem zasliševal nekatere policijske organe, sam pa je pričel dešifrirati br- zojavko (ob 8h). Ko je bil z dešifriranjem gotov, je dal nalog za aretacijo (okoli 10h). VSE ZA ZGODOVINO 86 ZGODOVINA ZA VSE Tedaj je bilo pa že prepozno, kajti Stiger se je ob 9h30' že odpeljal v smeri proti Gaberjam-Ma- riboru (glej prilogo e). Podnadzornik Čuk trdi, da je to javil predstoj- niku še istega dne 4. 5. 1940 sicer ne pismeno temveč ustmeno. Te Ćukove prijave predstojnik v svojih poro- čilih nikjer ne omenja; mogoče je na njo poza- bil, mogoče pa tega Čuk sploh ni javil. Vpadljivo mi je, zakaj tega Čuk ni dne 17. 5. omenil, ko sem ga vpričo predstojnika zasliševal ter mi je to za preiskavo velevažno novico zaupal šele danes dne 18. 5., ko ni bil več v Celju predstoj- nik Uršič, ki se je na brzojavni poziv moral po- noči odpeljati k vojakom v Pančevo. Glavna krivda za neuspeh pade na stražnika in sedanjega agenta Ručigaja, ki ni po predpisu predstojnika takoj obvestil, pač pa je s svojim ne- rodnim postopanjem povzročil, daje o šifri, dos- pevši na predstojništvo policije, na vse rano ju- tro imelo vednost že pet oseb (Ručigaj, Glušič, Rupreht, Emeršič in Čuk). Vse mogoče je, daje kdo od teh nehote ali nevede in brez slabega namena naprej govoril o šifri ter je glas o njej udaril na uho onega, ki seje čutil prizadetega. (Poudaril T.F.) Žand. major Vindakijevič, s katerim sem se v zadevi tudi posvetoval, mi je omenil, da je že zjutraj slišal od zasebne osebe o tej šifri, ne da bi vedel za njeno vsebino. Na zamudnosti zadene krivda tudi Čuka, ki je o izvidu preiskave gotovo bil obveščen o šifri ob ca 6h 45', dasiravno sam trdi, da šele v času malo pred 7h30'. Predstojnik je šifro v moji navzočnosti dešifri- ral. Nekako ob 9h30' sem ga vprašal, zakaj gre ter mi je ves vesel povedal vsebino, češ sedaj ima vendar možnost za aretacijo zelo neprijet- no se udejstvujoče osebe. Priloženi so s prizadetimi organi sestavljeni zapisniki, prepisi dotične brzojavke ter v stvari od predstojništva izdanih odpravkov. Zamudnost o poročanju opravičuje predstoj- nik s pričakovanjem in upanjem, da se bo Stiger zdaj, zdaj vrnil ter ga bo mogoče aretovati. Ručigaj je mestni policijski stražnik, Čuk je dr- žavni podnadzornik policijskih agentov. Tudi predmetno uradovanje v Celju me je utr- dilo v prepričanju, da je v Celju nujno in neod- ložno potrebno aktiviranje državne policije. Se- danji organi so vse preveč navezani in povezani s celjskimi veljaki iz narodne manjšine; dolgo- letnih dobrih odnošajev ne morejo presekati in morda jih nekateri vočigled izvestnim odvisno- stim materijalne narave niti ne upajo prekiniti. Tako osebje pa nikoli ne more biti v oni meri zanesljivo, kakor mora javnost od javnih orga- nov pričakovati. Celjska narodna manjšina je močna in organi- zovana ter bi utegnila v izrednem slučaju pri ne- zadostni čuječnosti varnostnih organov povzro- čiti zelo nevarna presenečenja. Končno še pripomnim, da mi je major Vindi- kijevič omenil, da je bil dr. Kraigher v noči pred nameravano aretacijo v veseli družbi skupaj s poveljnikom celjske policijske straže Potoka r- jem, ki je tudi po svoji ženi (Kirbischevi) vsi- dran v Celju. Nujno potrebno je omajano autoriteto celjske policijske straže utrditi ter poskrbeti, da bo vaje- ti politične policije držalo v rokah izključno le predstojništvo in da se ne bodejo v njene prero- gative vmešavali nepoklicani elementi ali celo ulica. Slišal sem, da je včeraj dne 17. t.m. breslavski radio navodno apostrofiral jugoslovansko poli- cijo, naj pazi, kako postopa z nemško narodno manjšino. Z vsemi močmi je treba preprečiti, da bi neod- govorni faktorji v mladostni impulzivnosti, ne- poučenosti, vsled nasedanja gotovim hujska- čem itd. povzročili kakšne neljube in nezaželje- ne dogodke. "33 Banski inšpektor Lipovšek je bil precej blizu pravemu vzroku za Stigerjevo obveščenost. Vendar je naivno sodil, da je novica o šifrirani brzojavki le "nehote ali nevede" prišla do priza- detega, t. j. Stigerja. Ker je bila brzojavka šifrira- na in jo je prvi dešifriral sam predstojnik Uršič, kaže, da je moral policist obvestiti Stigerja šele, ko je Uršič brzojavko dešifriral tako daleč, da je bila znana njena vsebina, vendar se je kasneje izkazalo drugače. Pravilen pa je seveda Lipovš- 33 AUS, BANI, 1941, spis 1494,poročilo G. Lipovška 18. 5. 1940. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 87 kov sum o povezanosti nekaterih ljudi z veljaki iz nemške manjšine v Celju. Iz pisma bana dravske banovine dr. Marka Natlačna 10. junija 1940 zvemo, kdo je obvestil kraljevsko bansko upravo v Ljubljani o Stigerje- vem begu: "Z dopisom štaba dravske divizijske oblasti z dne 9. maja 1940., pov. Dj.Ob.br.964, je bila kraljevska banska uprava obveščena, da je dne 14. maja /•••••• v pismu - op. T.F./ t.l. celjski trgovec Stiger Werner iz Celja pobegnil. Tega dne seje namreč imela po nalogu uprave grada Beograda izvršiti njegova aretacija in prevedba tej upravi. Istega dne je kraljevska banska uprava prejela poročilo predstojništva mestne policije v Celju z dne 10. maja 1940., Pov. štev. 1075/3, v katerem se ugotavlja, da po- licijski organi, ki so imeli dne 4. maja t.l. izvršiti hišno preiskavo in aretacijo, Stigerja niso našli ne v stanovanju in ne v trgovini. Ugotovljeno je bilo, da seje odpeljal s svojim osebnim avtomo- bilom proti Mariboru, od koder se doslej ni več vrnil. Da se stvar vsestransko razčisti, je bil g. ban- skemu inšpektorju Lipovšku izdan nalog, da iz- vede preiskavo na licu mesta in z zaslišanjem prizadetih organov predstojništva mestne poli- cije v Celju ugotovi, koga zadene krivda na za- mudnem poslovanju s šifrirano brzojavko uprave grada Beograda, kije omogočilo pobeg Stigerju Wernerju." Ban dr. Natlačen je pismu priložil Lipovškovo poročilo z dne 18. maja 1940 in ga še na kratko povzel ter sklenil: "Oba policijska organa Ruči- gaj Ivan in Čuk Matija sta tedaj malomarno opravljala svojo službo in s tem zagrešila disci- plinsko kaznivo dejanje iz čl. 129- toč. 1 z.u.u. Obči oddelek naj povzroči, da se uvede proti obema disciplinski postopek." Priložil pa je pi- smu tudi zapisnike zaslišanj posameznih celj- skih policistov. Banov pomočnik dr. Stanko Majcen je 15. junija 1940 izdal odločbo o začet- ku disciplinskega postopka proti Matiju Čuku, roj. 23. 2. 1886 na Slapu pri Vipavi.*4 O poteku disciplinskega postopka proti Ruči- gaju in Čuku nimamo podatkov vse do 1. fe- bruarja 1941. Takrat je disciplinsko sodišče pi- salo občemu oddelku kraljevske banske upra- ve, naj bi ponovno zaslišali Matija Čuka glede nekaterih podatkov, ki jih je Čuk navedel v svoji vlogi 24. januarja 1941. Kaže, da je navedel, da je 4. maja 1940 dvakrat iskal predstojnika Uršiča v hotelu Evropa. Nov podatek je tudi ta, da naj bi Čuk prosil komisarja Velkavrha, da naj bi mu pomagal pri dešifriranju brzojavke.35 Za nove okoliščine dogajanja v Celju v zvezi s Stigerjem zvemo iz obsežnega poročila kraljev- ske banske uprave oddelku za državno zaščito pri ministrstvu za notranje zadeve v Beogradu. To se glasi: "V zvezi z razpisom z dne 22. januarja 1941., Str. Pov. I. br. 103, čast mi je predvsem poročati, daje bil policijski pristav Uršič Anton z odlokom ministrstva notranjih poslov III. br. 79141 z dne 25. januarja 1941 za dobo 30 dni začasno do- deljen v službovanje pri kraljevski banski upra- vi v Ljubljani. Z istim odlokom je bilo začasno vodstvo predstojništva mestne policije v Celju poverjeno Kukoviču Kazimir ju, dosedajpolicij- skemu pristavu pri upravi policije v Ljubljani. Z ozirom na izid naknadne preiskave, kakor ga ugotavljam zdolaj, bom predložil ministrstvu poseben predlog, da se pristav Uršič razreši dolžnosti predstojnika mestne policije v Celju ter dodeli v službovanje banski upravi dravske banovine v Ljubljani. Potem ko je bil pristav Uršič začasno že razre- šen dolžnosti predstojnika mestne policije v Ce- lju, je banski inspektor Lipovšek po mojem na- logu v dneh 1. in 3. februarja 1941 izvršil ponov- no preiskavo, s katero sta se ugotovila dva bis- tvena nova momenta, in sicer: 1.) Šifrirana depeša uprave grada Beograda pov. br. 3891 z dne 3. maja 1940. je imela delno otvorjeno besedilo, in sicer so bile po rezultatu dosedanje preiskave otvorjene naslednje bese- de: "u svojoj vili izvan grada". Ugotovilo se je nedvomno, da je to šifrirano depešo prvi dobil v roke stražnik Emeršič, ki jo je dne 4. maja 1940 ob 0.16 uri prinesel stražni- ku Ručigaju. Ta je depešo odprl, jo ob navzoč- nosti Emeršiča pregledal ter prečital njeno od- prto besedilo "u svojoj vili izvan grada". Emeršič je imel dne 4. maja 1940 od 12. do 4. ure dežur- }• ARS, BAN I, 7941, spis 1494, poročilo bana dr. M. Nat- lačna obč. oddelku ban. uprave. Pov. 11/2, št. 4753/4 z dne 10. 6. 1940. 35 AUS, BANI, 1941, spis 1494, pismo disc, sodišča, D.S. št. 9/3 • dne 1.2. 1941. VSE ZA ZGODOVINO 88 ZGODOVINA ZA VSE no pisarniško službo, od 4. do 8. ure je imel ra- jonsko službo, od 8. do 12. ure pa je imel zopet pisarniško službo. Ob 6.30 uri ali nekaj kasneje so se pred želez- niško postajo v Celju sestali in govorili o šifri ter njenem odprtem besedilu, policijski agent Ru- preht ter stražnika Emeršič in Ručigaj. Razmotri- vali so, na kaj in na koga se depeša in njen odpr- ti tekst nanaša, ne da bi kdo imenoval kako ose- bo. Agent Rupreht priznava, da si je sam pri sebi takoj ustvaril mnenje, da se depeša nanaša na Stigerja, katerega so morali tedaj strogo nadzo- rovati. Prav lahko si je isto mnenje mogel ustva- riti tudi po naravi razumni ter vsled dolgoletne- ga službovanja v Celju z osebnimi in krajevnimi prilikami prav dobro upoznani stražnik Emer- šič, in sicer morda že takoj ob 0.16 uri, ko mu je Ručigaj v stražnici prečital otvorjene besede, ali pa je do tega zaključka mogel priti vsaj pri raz- govoru pred železniško postajo. Po vsem tem je velika verjetnost, ali skoraj go- tovost, da je Emeršič našel nek način, da je opo- zoril Stigerja. Ta odločen sum potrjuje dejstvo, da se je Emeršič s Stigerjem osebno poznal, da je od njega izposojeval denar in da je imel lju- bavne zveze z njegovo svakinjo. Prilike, da ob- vesti Stigerja, je imel v času rajonske službe od 4. do 8. ure dovolj, pa tudi iz stražnice se je pač mogel po 8. uri neopazno odstraniti. Ta zaklju- ček potrjuje dalje dejstvo, da je Emeršič v zad- njem času pred pobegom postal nemiren in nervozen in da je začel zapravljati denar, dasi je bil sicer zelo lakomen po denarju. Končno pa je svojo krivdo najbolj dokazal s tem, da je takoj, ko je začutil, da mu oblastva več ne zaupajo, po- begnil v inozemstvo. Morda bi se stvar še bolje razjasnila, ako mi ministrstvo pošlje točnejše podatke, na osnovi katerih je bilo v razpisu z dne 13. januarja 1941, Str. Pov. I. br. 6, decidirano povedano, da je Emeršič omogočil Stigerju beg v Gradec, da je to storil na način, da je Stigerju izdal vsebino ši- frirane depeše in da je za to dobil od Stigerja 4.800 — din kot nagrado. Pri upravi grada Beo- grada naj se po možnosti tudi ugotovi, katere besede depeše broj 3891 z dne 3- maja 1940 so bile otvorjene in katere šifrirane. Tukaj se to ni moglo ugotoviti, ker je bila dospela šifra po de- šifriranju uničena. 2.) Podnadzornik policijskih agentov pri predstojništvu mestne policije v Celju, Čuk Ma- tija, je v svojem zagovoru na disciplinsko obtož- bo navedel sledeče: Ko ga je dne 4. maja 1940 okrog 6.45 ure pred železniško postajo obvestil stražnik Ručigaj, da je na policijski stražnici šifrirana depeša in ko je izvedel, da predstojnik Uršič še ni bil obveščen, je bil nad postopanjem stražnika Ručigaja nevo- ljen ter je takoj šel na stanovanje predstojnika Uršiča, da ga obvesti. Našel je Uršiča že budne- ga ter mu javil, da ga je pravkar obvestil stražnik Ručigaj, da je na stražnici šifrirana brzojavka, ki je dospela ponoči ob 0.16 uri. Predstojnik Uršič je Čuku nato izročil ključe od železne blagajne v predstojnikovi sobi z naročilom, da naj Čuk vzame iz blagajne rečnik za šifre ter rečnik z de- pešo vred prinese predstojniku Uršiču v njego- vo stanovanje. Podnadzornik Čuk je nato pri- pomnil, da je pred leti večkrat sam dešifriral, na- kar ga je predstojnik Uršič poveril, da naj po- skuša tudi sedaj depešo dešifrirati, če pa tega ne bi mogel, naj prinese depešo in ključ za šifre Ur- šiču na stanovanje. Podnadzornik Čuk je takoj odšel na policijsko stražnico in prevzel od straž- nika Glušiča depešo. Nato je šel v sobo predstoj- nika, odprl železno blagajno, vzel ključ za šifre, zaprl blagajno ter odšel nato v svojo službeno sobo in poskusil z dešifriranjem. Posel pa se mu kljub raznim poskusom ni posrečil, ker je način dešifriranja že pozabil, ker vsaj kakih 4 ali 5 let ni več imel opravka z dešifriranjem. Ko je uvi- del, da mu dešifriranje ne uspe, je šel zopet na stanovanje predstojnika v hotel "Evropa", da ga obvesti o uspehu svojega dela. Ko je dospel v hotel "Evropa", je mogel tam samo ugotoviti, da je predstojnik medtem že odšel v urad. Podnadzornik Čuk izjavlja, da je v času 3/4 ure, kolikor je imel opravka z brzojavko, storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da izvrši službe- no dolžnost. Pot od železniške postaje v hotel "Evropo", iz hotela na stražarnico, odpiranje in zapiranje blagajne, poskus dešifriranja, nato pot iz urada v hotel in zopet nazaj v urad so tudi po mnenju banske uprave mogli izpolniti ves ta čas. Predstojnik mestne policije Uršič priznava, da je izjava podnadzornika v bistvu pravilna in po- sebno, da je Čuku res izročil ključ od blagajne in ga poveril z dešifriranjem. Zagovarja se, da je to mogel storiti, ker da je Čuk poleg njega edini državni uslužbenec pri predstojništvu policije, kateremu je vsled moral in tudi mogel poveriti zaupne posle. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 89 Na vprašanje, zakaj tega bistvenega momenta ni javil že pri prvi preiskavi, je podnadzornik Čuk izjavil, da je to zamolčal, ker ni hotel delati neprilik predstojniku Uršiču. Banski inspektor Lipovšek je tudi preiskoval, ali se je Čuku vendarle posrečilo, da je dešifriral kako besedo iz depeše, toda ni mogel zato pri- baviti nobenega bodisi direktnega bodisi indi- rektnega dokaza ali momenta, ki bi potrdil to domnevo, temveč obstoji velika verjetnost, da Čuk ni mogel dešifrirati niti ene besede. Zato Čuk tudi ni mogel izdati vsebine šifrirane depe- še. Predstojnik Uršič službene tajnosti ni izdal. Ves čas, ko je dešifriral, je bil v isti sobi banski inspektor Lipovšek, ki je tedaj slučajno v Celju vršil neko drugo preiskavo ter ni zapazil, da bi bil Uršič v času od 8. do nekako 10. ure zapustil sobo. Smatram, da je po uspehu prejšnje in sedanje preiskave ugotovljeno sledeče: 1. Stigerja Wernerja je mogel obvestiti edino Emeršič, in sicer na osnovi svojega doznanja, ki si ga je ustvaril iz otvorjenega besedila šifre. 2. Predstojnik mestne policije Uršič hoté ali zavestno gotovo ni zakrivil, da je Stiger Werner pobegnil. Njegova krivda pa je v tem, da vsaj te- daj, ko ga je podnadzornik Čuk nekaj pred 7. uro obvestil o šifri, ni najhitreje odšel v urad in dešifriral brzojavke. Vsekakor nedopustno je bilo, da je podrejenemu izvršnemu policijske- mu organu izročil ključ od blagajne in s tem do- stop do knjige za šifre in da ga je celo poveril z dešifriranjem. Kar se mu pa mora najbolj zame- riti, je pa to, da potem ko je bil nekako ob 11. uri obveščen, da se je Stiger odpeljal iz Celja, ni imel toliko prisotnosti in prevdarnosti, da bi bil takoj spoznal, da je Stiger pobegnil in da bi bil takoj odredil zasledovanje. Če bi bil takoj obve- stil obmejne organe, je verjetno, da bi bili Sti- gerja še prijeli nekje na poti proti državni meji. Iz teh razlogov smatram, da Uršič ne more ostati več predstojnik mestne policije v Celju. 3.) Neposredna krivda, da odredba uprave grada Beograda za aretacijo Stigerja Wernerja ni uspela, zadene policijskega stražnika Ručiga- ja, ki je že dne 4. maja 1940 ob 0.16 uri razodel policijskemu stražniku Emeršiču nešifrirani tekst brzojavke, dalje, da je stražniku Glušiču naročil, naj predstojnika Uršiča ne zbudi, če je že šel k počitku, in da sam ob 5.30 uri, ko je šel mimo hotela "Evropa", ni poklical predstojnika, da bi ga o šifri obvestil. Tako je zakrivil, da je predstojnik doznal za šifro šele po več kakor še- stih urah potem, ko je dospela. Predsednik mestne občine v Celju me je sicer obvestil, da je proti Ručigaju, ki je mestni kon- traktualni uslužbenec, uvedel disciplinsko po- stopanje. Ker pa ne smatra za umestno, da se ta delikatna stvar obravnava pred mestnim disci- plinskim sodiščem, in da bi vanjo morda dobil vpogled celo Ručigajev branilec, sem odredil, da se Ručigaj brez nadaljnjega postopanja takoj da na razpolago predsedniku mestne občine, tega sem pa obvestil, naj disciplinsko postopa- nje proti Ručigaju ustavi ter ga eventualno kot kontraktualnega uslužbenca odpusti iz službe.. 4.) Podnadzornika Čuka po rezultatu sedanje preiskave ne zadene nikaka krivda. Iz tega raz- loga in ker bi bilo neumestno, da se o stvari raz- pravlja pred disciplinskim sodiščem, kjer ima dostop tudi obtožencev branilec, sem odredil, da se disciplinski postopek proti Čuku ustavi. 5.) Ni nikakega dokaza ali indicij, da bi bil kaj zakrivil kak drug uslužbenec predstojništva bodi- si od onih, ki so sicer znali za šifro, bodisi od onih, ki so imeli izvršiti aretacijo Stigerja Wernerja. Prosim ministrstvo, da izvoli vzeti to poročilo na znanje. "36 Ban dr. Natlačen je isti dan, t. j. 8. februarja 1941, poslal prepise svojega, pravkar navedene- ga poročila ministrstvu za notranje zadeve, toč- neje občemu oddelku kraljevske banske upra- ve, s pozivom, naj ministrstvu za notranje zade- ve predlaga Uršičevo premestitev in imenova- nje novega predstojnika mestne policije v Celju. Pisal je tudi predsedniku mestne občine Celje, da je naročil v.d. predstojnika mestne policije v Celju, naj Ivana Ručigaja da na voljo predsedni- ku mestne občine Celje in naj proti njemu usta- vi disciplinski postopek ter razmotri, ali ga ne bi kazalo odpustiti iz službe. O tem je pisal tudi v.d. predstojniku mestne policije v Celju Kazimirju Kukoviču. Disciplinskemu sodišču pri kraljevski 36 AUS, BANI; 1941, spis 1494, poročilo bana dr. M. Nat- lačna oddelku za drž. zašč. min. za notranje zadeve Beograd, Pov. 11/2, št. 616/11 z dne 8. 2. 1941. Naslov- ljeno je bilo na ministrovega pomočnika Živojina Sitno- novica. VSE ZA ZGODOVINO 90 ZGODOVINA ZA VSE banski upravi pa je dr. Natlačen naročil, naj usta- vi disciplinski postopek proti Čuku.37 Disciplinsko sodišče je 15. februarja 1941 z odločbo res ustavilo disciplinski postopek zo- per Čuka in o tem obvestilo tudi banskega svet- nika Vladimira Sušo kot disciplinskega tožilca.38 Z odločbo predsednika ministrskega sveta in zastopnika ministra za notranje zadeve z dne 19- februarja 1941 so Uršiča premestili iz Celja v upravo policije v Ljubljani.39 S tem pa Uršičeva zadeva še ni bila končana. Obči oddelek banske uprave je namreč 24. marca pisal notranjemu ministrstvu v Beogradu, naj ugodno reši "notra- njo prošnjo Antona Uršiča, pristava VII. položaj- ne skupine pri upravi policije v Ljubljani, da se mu dovoli prestop iz resora ministrstva za no- tranje posle v resor ministrstva za prosveto." Ali se je to zgodilo ali ne, nisem mogel ugotoviti. Nekdo je na izvirno kopijo tega predloga pripi- sal pripombo: "Videl! Dodelitev ni mogoča. 17. 3. 1941."i0 Banska uprava v Ljubljani si je prizadevala tu- di za ureditev razmer v celjski policiji. Že jeseni 1940 je predlagala ministrstvu za notranje zade- ve, "da prevzame država vse osebne izdatke predstojništva mestne policije v Celju". To je utemeljevala s potrebo po večji disciplini in večjem nadzoru nad policisti in z obrambnimi razlogi. "Podržavljenje mestne policije v Celju zahtevajo tudi vojaška oblastva iz razlogov dr- žavne obrambe z ozirom na bližino državne meje in z ozirom na močno nemško narodno manjšino v Celju in okolici."^ Za podržavljenje celjske mestne policije se je zavzelo tudi po- veljstvo dravske divizijske oblasti v Ljubljani (general Stefanovič).42 Kaže, da se v tem pogledu ni zgodilo nič, saj je banska uprava 24. februarja 1941 ponovno po- sredovala v Beogradu in za utemeljitev navedla 37 ARS, BANI, 1941. spis 1494, pisma bana dr. M. Natlač- na. Pov. II/2, št. 616/11 z dne 8 2. 1941 disc, sodišču, v.d predst. mestne pol Celje, preds. mest občine Celje. 38 ARS, BANI, 1941, spis 1494, odločba disc, sodišča D.S., št. 9/5 z dne 15. 2. 1941. 39 ARS, BAN I, 1941, spisi 1591 - 1800, spis 1751, dekret min. za notranje zadeve Beograd, adi, št. 176l/3zdne 19. 2 1941 40 ARS. BAN I, 1941, spisi 2451 - 2750, spis 2697, predlog obč oddelka ban. uprave Ljubljana notr min. 24 3 1941 41 Glej op 20. 42 ARS, BAN I, 1941. spis 1494. pismo štaba dravske div oblasti, Pov. Dj. Ob. Br. 775 z dne 28. 4. 1940. nov, Stigerjev primer: "Da se sedanji občinski policijski uslužbenci v Celju ne zavedajo svojih dolžnosti in da ne vršijo pravilno svoje službe, se vidi zlasti iz primera policijskih stražnikov Emeršiča in Ručigaja. Stražnik Kučigajje malo- marno vršil svojo službo glede neke šifre v zade- vi Stiger Wernerja, ko je predstojniku policije dotično šifro prepozno izročil. Posledica tega je bila, daje Stiger pridobil časa za pobeg iz Celja. Stražnik Emeršič pa je sumljiv, da je Stigerja opozoril na postopanje proti njemu, daje ta po- tem takoj zapustil Celje. Emeršič je potem tudi sam pobegnil v inozemstvo inje bil te dni ob vr- nitvi prijet." Tudi zdaj je potrebo po podržavlje- nju celjske policije poleg discipline utemeljevala z bližino državne meje in močno nemško manjši- no v Celju in okolici.43 Najbrž je bilo že prepozno za kakršno koli ukrepanje, saj je že čez poldrugi mesec vojni vihar zajel tudi Jugoslavijo. Werner Stiger, Boško Lazio in Alojzij Emeršič med vojno Vsi trije nemški obveščevalci v Celju, o katerih smo govorili v prejšnjih poglavjih, so po begu na avstrijska tla in nato po zasedbi Jugoslavije nadaljevali obveščevalno delo. Vendar imamo o njihovem delu popolnejše podatke le za Boška Laziča, za druga dva pa le nekaj podatkov. Wernerja Stigerja so 5. marca 1941 vpoklicali v nemško vojsko v Stettin. Dan pred tem je pisal vodji graškega odseka varnostne službe, SS štandartenfirerju Ottu Lurkerju, "v zvezi z zad- njimi dogodki" precej užaljeno pismo. Ko je po- tožil, kako nesrečna sta bila njegov ded in oče, je tudi glede sebe dejal, "da si nisem zaslužil, da postopate z menoj kot s konfidentom, " kajti "leta 1937 sem bil pri firer ju in sem se prepričal, daje on osebno pripravljen ustreči prošnjam folks- dojčerjev, ki se borijo in mije bilo tedaj rečeno, da če bom kaj rabil, naj se obrnem na njegovo pisarno." Zagrozil je, da se bo obrnil na Hitlerja, če se njegove stvari ne bodo uredile. Iz pisma zvemo, da je bil užaljen zaradi prekinitve sode- lovanja, po "zadnjem žalostnem primeru v Mari- boru," pri čemer je najbrž mislil na Schorijevo in Ertlovo prijetje. Za vpoklic v vojsko, s čimer je tudi pretrgano njegovo delo na narodnost- nem področju, je krivil Celovec in Westna. To, 43 ARS, BANI, 1941, spis 1494, pismo bana dr. M. Natlač- na min. za notranje zadeve Beograd 24. 2. 1941. Na- slovljeno je na min. pomočnika Živojina Simonoviča. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 91 da se je po prihodu čez madžarsko-avstrijsko mejo, ko ga je gestapo v Rechnitzu prijel, obrnil na Celovec, je opravičeval s tem, "da si ni znal pomagati drugače".'" Spomladi 1941 je major Andreas Zizelsberger svoj obveščevalni center preselil iz Celovca v Celje in ga krstil za "Meldekopf Caesar". Deloval je v smeri Hrvaške, Ljubljanske pokrajine in Ma- džarske. Jeseni 1944 ga je umaknil na Koroško v kraj Otok (Maria Worth) ob Vrbskem jezeru.45 Po nemški zasedbi Jugoslavije je Stiger delo- val v nemški vojaški obveščevalni službi Abwe- hr. Skopi podatki navajajo, da je deloval v Za- grebu, Banja Luki in v Splitu.46 Tudi Boško Lazić je po pobegu delal za nemš- ko vojaško obveščevalno službo Abwehr. Ven- dar ga je aprila 1941 prevzel gestapo in je z njim prispel v Celje ter do druge polovice leta 1942 delal kot šofer in tolmač na tamkajšnji izpostavi gestapa. Pri zasliševanjih se je "proslavil" z mu- čenjem zapornikov. Ko se je vrnil v vojaško ob- veščevalno službo in opravil radiotelegrafski te- čaj na Dunaju, je delal v Zagrebu, Osijeku, Sara- jevu in Mostarju. Po osvoboditvi Mostarja se je 12. februarja 1945 vtihotapil v topniško brigado 8. korpusa JA, v kateri so ga odkrili in izročili slovenskim oblastem. Vojaško sodišče ga je 26. junija 1946 obsodilo na smrt na vislicah; smrtno kazen so tudi izvršili.17Alojzij Emeršič je po be- gu iz Celja januarja 1941 živel pod varuštvom nemške vojaške obveščevalne službe in skupaj z Lazičem prebival v nekem gradiču na obrobju Celovca. Februarja 1941 se je podal v Slovenijo, da bi si prek lise Stiger, vdove po Augustu Sti- gerju, zagotovil eksistenco na avstrijskih tleh. Pri Dravogradu pa so ga ujeli jugoslovanski or- gani in zaprli. Ko ga je iz ječe aprila 1941 rešil 44 Pismo \V Stigerja Otta Lurkcrju 4 3. 1941. prevod v MNZC •*' O delovanju Zizclsbergovega obveščevalnega centra v Celovcu in Celju glej Nemačka obaveštajna služba VI. Nemačka obaveštajna služba • Jugoslaviji Beograd 1960. str. 232 - 255 (dalje: Nemačka obav. služba. VI). 46 Nemačka obav. služba, VI, str. 252 Nemačka obav. služba. V, Beograd 19.58, Ustaška NDH, str. ••-315- 47 Arhiv ministrstva za notranje zadeve Republike Sloveni- je Ljubljana (dalje: AMNZ), ZA-80-7, zapisnik zaslišanja B. Laziča v Celju 14 11. 1946. B. lazičevo vohunsko de- lovanje v Celju je jugoslovanskemu konzulatu v Celovcu odkril sodelavec Zizclsbergovega obveščevalnega centra v Celovcu Albin Wedam. Laziča so decembra 1940prije- li, zaprli v Ljubljani, vendar so ga po posredovanju kma- lu izpustili. Ker je zvedel, daga nameravajo premestiti v Nikšič.jc28 12. 1940pobegnil v Celovec. nemški okupator, je postal pomožni policist in nato celo uradnik gestapa na Spodnjem Štajer- skem.48 Najprej je bil na celjski izpostavi gesta- pa, nato do 22. oktobra 1941 pri obmejni polici- ji Trbovlje, nato dve leti do 28. oktobra 1943 pri obmejni policije Središče ob Dravi in končno na izpostavi gestapa na Ptuju in tudi na gesta- povski postojanki Ljutomer. Še največ je o njegovi dejavnosti pod nemško okupacijo Slovenije povedal v zaslišanju urad- nik ptujske izpostave gestapa Hermann Farn- Ieitner. Takole pravi: "Emeršič Alojz je bil od jeseni 1943 do razpada Nemčije kot tolmač v službi na Gestapo - izposta- vi v Ptuju. Prej je bil v službi v istem svojstvu 2 leti na obmejni policijski postaji Dravsko Središče. Doma je iz Osluševcev pri Ptuju in je bil tam ro- jen dne 6. 4. 1907. Emeršič je Slovenec in je bil v stari Jugoslaviji pred letom 1941 kriminalni urad- nik. Po zasedbijugoslavije po Nemcih je bil Emer- šič nastavljen kot tkzv. pomožni policist. Kot tak je bil najprej v službi v Celju, potem je prišel k ob- mejni policiji v Dravsko Središče in nato k izposta- vi Ptuj. Pri Gestapo Ptuj je bil Emeršič Alojz krimi- nalni nastavljenec in SS Scharführer. Emeršič je bil pri Gestapo Ptuj od 1943 do raz- pada v maju 1945 porabljan v prvi vrsti kot tol- mač in vodja tkzv. izvidniških patrol. Kot tolmač je bil na razpolago vsem referentom gestapa Ptuj in je radi tega delal kot tolmač pri različnih referentih. Pogosto je bil tudi postavljen za vod- jo izvidniških patrol in je imel pri tem večkrat spopade s partizani. 48 O njem je B. Lazić v zaslišanju povedal tudi tole: "Krat- ko nakon toga )e Stiger pobegao. Za Stigera je došla ši- frovana depeša od Uprave grada Beograda za mestnu policiju u Celju. Ovu depešu )e na policiji dešifrirao po- liciski agent Emeršič Alojz jer je imao pristupa do ključa šifre. No kako je sam pričao nije imao prava sam deši- frirati več bi morao pozvati još jednog starijeg od sebe ili šefa. Ovo se je desilo oko jedan sat noču. Emeršič je odmah kotačom otišao u Stigerov privatan stan, poka- zao mu depešu i rekao zašto se ide. Nalog je bio da se Stigera ima uhapsiti i stražarno sprovesti upravi grada Beograda, te pretres stana izvršiti. Stiger je odmah po- begao. Emeršič je tada bio dežurni na policiji. /.../ I ako je Emeršič nakon obaveštenja Stigera dostavio depešu starijem (Čuku ?) nije policija pristupila hapšenju Stigera sve do 8-9 sati u jutro, te su prvo otišli u vilu tražeći ga a nakon toga u trgovinu i na taj način mu i inače dali mo- gućnosti za begstvo, da i nije bio ranije obavešten " (La- zićeva izjava v zaporu v Mariboru 8 8. 1941). Torej ne- koliko drugačna zgodba kot iz Lipovškovepreiskave Po- trjuje pa Emeršičevo izdajo vsebine brzojavke Stigerju VSE ZA ZGODOVINO 92 ZGODOVINA ZA VSE Emeršič je bilo kot tolmač gestapa Ptuj na- pram aretirancem izredno grob in surov. Če- prav sam Slovenec je aretirance, ki so bili tudi večinoma Slovenci, v mnogih slučajih pretepal s pestmi inzbikovko ter jih zlostavljal. Bilje znan kot zelo surov in strog in mu je bilo zato pogosto poverjeno izvršiti tkzv. "poostreno zaslišanje" aretirancev. To je obstajalo po določenih pred- pisih v lOdo 15 udarcih na sedalo. Znano mije, da so te udarce v Ptuju vedno dajali s tkzv. "bi- kovko". Emeršič je večkrat tako mučil aretirance in to celo prekoračil. Poostreno zaslišanje je iz- vršil bodisi po nalogu vodje izpostave ali kake- ga referenta. Znano pa je bilo tudi, daje areti- rance na isti način pretepal in zlostavljal brez naloga predpostavljenih. "49 Emeršiča so se po vojni spominjali kot surove- ža in to tudi zapisali v šolsko kroniko Središča ob Dravi: "Bilje najbolj krvoločen izmed vseh gesta- povcev, ljudstvo gaje imenovalo "pes" (baje seje po osvobojenju sam obesil). Ljudi je pretepal, jih zapostavljal, zmerjal in javljal oblastem."• O njegovi dejavnosti kot vodje izvidniških pa- trulj na ptujskem in ljutomersko-gornjeradgon- skem območju iz leta 1944 se je ohranilo boga- to izvirno gradivo - poročila patrulj.51 Ne drži pa podatek, da bi se po vojni obesil, kajti po podat- kih jugoslovanskih oblasti naj bi še 1949. leta ži- vel na Dunaju.52 Zusammenfassung Der Cillier Spion Werner Stiger Zu Beginn des Zweiten Weltkriegs war in Cilli ein nazistischer Spionagering tätig, der vom Cillier Händler Werner Stiger geführt wurde. Er 49 AMNZ, dosje Alojz Emeršič, zaslišanje Hermanna Farn- leitnerja. 50 Arhiv Republike Slovenije, II dislocirana enota, fond komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njiho- vih pomagačev za Slovenijo,/. 867/VI, Kronika vojnih dogodkov v središkem šolskem okolišu. 51 Koje vodil skupino t. i. raztrgancev (Aufklärer) na ptuj- skem in ljutomerskem območju, je 26. oktobra 1944 je pri Zgornji Pristavi (občina Sv. Vid pri Ptuju) ubil parti- zana Antona Avguština izžetal, 6. decembra 1944 pa je bil sam ranjen v spopadu s partizani pri Brstju pri Ptuju. Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev za Slovenijo gaje 1945 razgla- sila za vojnega zločinca. (Odločbi Š 4153 in Š 6592 v ARS-II ter S 1416/49 v ARS). 52 AMNZ, dosje Alojz Emeršič, poročilo UDV Slovenije 16. 5. 1950. stand mit dem Sicherheitsdienst in Graz und der Abwehr in Klagenfurt, getarnt mit dem Na- men Wehrmachtsarchiv, in Verbindung. Nicht nur vertrauliche militärische Informationen, sondern auch Angaben über Ämter und Ein- richtungen in der slowenischen Steiermark so- wie die dort tätigen Personen wurden ge- sammelt, worauf die Nationalsozialisten nach der Okkupation der Untersteiermark in Früh- jahr 1941 zurückgreifen konnten. Stiger hatte auch außerhalb Sloweniens seine Vertrauens- leute. Als der jugoslawische Nachrichtendienst nach der Festnahme einiger Spione auch auf Stigers Spur stieß, wollten ihn die jugosla- wischen Behörden festnehmen. Doch Stiger wurde von jemandem aus dem Kreis der Cillier Stadtpolizei über das Eintreffen eines chiffrier- ten Telegramms, das den Haftbefehl enthielt, informiert. So gelang es Stiger am 4. Mai 1940 über Ungarn nach Österreich zu fliehen. Er setzte von dort aus seine Spionagetätigkeit fort, genoß aber wegen der Festnahme einiger seiner Agenten nicht mehr das volle Vertrauen der nachrichtendienstlichen Organe in Klagenfurt und Graz. Stiger versuchte auch, in Deutschland Personen aus der Untersteiermark für die SS und SA, die untersteirische Legion, die deutsche Wehrmacht usw. anzuwerben. Nach Stigers Flucht aus Cilli führte die könig- liche Banatsverwaltung in Laibach, wahrschein- lich auf Anweisung des Innenministeriums in Belgrad, eine Untersuchung über die Schuld an der Flucht Stigers durch. Inspektor Gašper Lipovšek verhörte den Vorsteher der Cillier Stadtpolizei Anton Uršič und seine Polizisten, konnte aber den Verräter nicht ausfindig ma- chen. Erst später fand man heraus, daß der Polizist Alojzij Emeršič Stiger vor der drohen- den Festnahme gewarnt hatte. Emeršič floh nach Österreich, als seine Spionagetätigkeit entdeckt worden war. Er wurde aber beim Ver- such zurückzukehren an der Grenze gefangen- genommen und ins Gefängnis gesteckt, aus dem er dann von den deutschen Besatzern be- freit wurde. Unter der deutschen Okkupation war Stiger in verschiedenen Städten Jugosla- wiens für die deutsche Abwehr tätig, Emeršič hingegen war bei der Gestapo in Celje, Trbov- lje, Središče an der Drau, Ptuj und Ljutomer aktiv, oft als sogenannter Aufklärer bei der Suche nach Partisanen und aus der deutschen Armee Geflüchteten, aber auch als Folterer von Gefangenen. VSE ZA ZGODOVINO