V Jelovškovi galeriji je razstavljal mojster fotografije Tihomir Pinter
Pred poldnigim mesecem je bila v Jdovšfcovi galeriji razstava umetniških fotografij Tihomiija Pinteija. Razstavljene fotogra-
fije so bile posnete v delovnih or-ganizacijah naše občine, prika-zovale pa so človeka in delo. O tem in še o nekaterita drugih stva-
reh smo se pogovarjali z moj-strom fotografije Tihomirjein Pinterjem.
Kakšna je vsebina vašega fo-
tografskega izražanja?
Veijetno ste opazili, da obravna-vam pravzaprav le dve temi: detajle na kovinah in delavce v železarni. Vsebina lorej ni v ospredju. Po-membno pa je, iz kakšnega zornega kota posnamem obravnavani pred-met oziroma subjekt, kaj izberem iz posnetega gradiva in seveda izrez iz negativa. Na jugostovanskih razsta-vah fotografije redkokdaj vidimo sliko, ki bi bila povezana z delom. To me zeto čudi, saj je delo vendar naj-pomembnejša stvar v življenju. Od-ločil sem se, da bom to temo, to ]e človek in delo, obdelal podrobneje. Tako je ludi prišlo do razstave v ]e-lovškovi galeriji.
Zakaj mislite, da se jugoslovanski umetniški fotografi izogibajo prika-zovanju človeka pri delu?
Vse prepogosto mislimo, da mo-rajo novosti priti k nam od zunaj. Zdaj posnemamo »fotografijo beto-na«, kot jo imenujem. Z njo izražamo nezadovoljstvo, da živimo med Uoki in stolpnicami, to je v betonskem svetu, kar je pravzaprav bolj proUem zahodnega sveta. Pri tem ne vidimo tudi dobrih strani takega življenja. Zanemaijamo pa to, kar imamo doma. Mislim na socialistično sa-monpravljanje, nagrajevanje po re-zultatih dela in podobno. Tu bi lahko našli svoj izraz. Pri tem se ne smemo bati izražanja v soriatističnem reaU-zmu. Če naredimo na primer portret lepe iemke, to ni ait nenavadnega, če pa fotografiramo delavca pri dehi
v tovarni, fotografija že dobi oznako sorialističnega reaUzma. Avtoiji se te teme izogibajo, ker menijo, da jim ži-rija ne bo nakJonjena. Prav zato tudi niso dovolj svobodni v svojcm ustvarjanju.
Gotovo zelo dobro poznate tudi svetovno fotografijo. Kaj menite, kakšno je mesto slovenske in jugo-slovanske fotografije v svetu?
Jugoslovanska fotografija pomeni v svetu vcč, kot bi lahko sklepali po razstavnih katalogih. Sodelovanje na mednarodnib fotografskih razstavah je narerel povezono s precejSnjimi fi-nančoimi izdatki, kar pa si klubi ne morejo privoščiti. Zato se je težko
prebiti prek Jugoslovanskih meja. Mislim, da se niti po vsebini niti po kakovosti ne razfikujemo od dnigib avtoijev.
Ste umetniški vodja fotosekcije KUD Vide Pregarc. Kakoočenjujete delo sekcije?
Sekci)a se je izobtikovala iz potsa-meznikov, ki so se že ukvarjak' s foto-grafijo, niso pa bili vključeai v kak klub. LJspebi seveda so, člani so imeli že nekaj skupinskih razstav, nadaJjnji napredek pa je odvisen tiidi od pri-mernUi prostorov. Teh pa v lcm tre-nutku nimamo.
Mislite, da je znamka jfotograf-skega aparata pomembna za uspeh fotoamaterja?
Marsikateri Ifubfteif fotografije ima zeio drag fotoaparat, ki pa ga ve-likoknt ne zna pnv oporaMjati. A tudi s preprostimi apanti s* da, vsaj v začetku, napraviti dobre slike. Sam sem bil že mofstnki kaodidat, ko sem še vedno slikal s fleareton. Zdaj imam praktico in pentakon six.
Ste tudi član Društva oblikovalcev Slovenije, kar verjetno pomeni, da ste se dobro vživeli v slovenski pro-stor — čeprav po rodu niste Slove-nec.
Že desei let živim v Sloveniji in se poskušam obnašati — pa tudi poču-tim se tako — kot domačin. Oolgo časa nisem bil vkljulen v deio na po-dročju obiine, ker za nekatere stvftri sploh nisem vedeL Sem pa bil preri-scdnik odbora za fotografijo pri Foto-kino zvezi Slovenije.
Tovarišu Pinterju lepa hvala za pogovor.
D. J.