Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor dr. mag. Jo`e Korber Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`. Uredni{ki svet Predsednik mag. Miroslav [trajhar, univ. dipl. in`. ^lani Alojz Burja, univ. dipl. ekon., Jo`e Bobi~, Slavko Cimerman, univ. dipl. in`., Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Bruno Gri~ar, Rado Hrastnik, mag. Andrej Mate, univ. dipl. ekon., Zvone Novina, univ. dipl. in`., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Peter Tom{i~, univ. dipl.. ekon., Roman Strgar, univ. dipl. ekon., Mitja Strohsack, univ. dipl. iur., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Gregor Verbi~, univ. dipl. in`., Franc Zupanc, univ. dipl. in`., dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., dr. Marko Petri~, dr. Miha Humar, dr. Milan [ernek, Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`. Uredni{ki odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), dr. Milan Ne{i} (Beograd), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franc Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar, mag. Miran Zager Naro~nina Dijaki in {tudenti (polletna) 2.000 SIT Posamezniki (polletna) 4.000 SIT Podjetja in ustanove (letna) 38.000 SIT Obrtniki in {ole (letna) 19.000 SIT Tujina (letna) 100 EUR +po{tnina Pisne odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja. Transakcijski ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 03100-1000031882 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8,5 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Les Revija za lesno gospodarstvo Letnik 5 7, {t. 10 UDK 630 / ISSN 0024-1067 oktober 2005 uvodnik Ko piv ve~ ne naro~ajo mizarji ^eprav nam dogajanje v na{em mikro in makro okolju sleherni nov dan postre`e z obilnostjo in v ~asih skoraj `e s filmsko-fikcijskim pridihom informacij, bo moje tokratno uvodni{ko pisanje pravzaprav nadaljevanje tistega izpred kak dober mesec dni, ko so medijsko odmevna in mno`i~na odpu{~anja ljudi iz Dolenjske in Bele krajine marsikateremu Slovencu prevrednotila odnos do dela oz. zaposlitve kot take. Vsaj meni se je zdelo, da nekaj takega trepeta in ostane v zraku tudi potem, ko ugasnem radio ali zaprem ~asopis. Kot najbr` prenekateri `e dobro veste, imamo v okviru lesarske panoge Lesarski kadrovski klub, skraj{ano LKK. V slabih {tirih letih, kolikor deluje, se je na teh obi~ajno dvournih sre~anjih izmenjalo veliko razli~nih izku{enj in dobrih praks, ob tem kdaj pa kdaj (bolj po nesre~i kot nala{~) dreznilo v kako osje gnezdo zakonskih lukenj ter se tako razdrlo marsikako modro misel. Na{e zadnje sre~anje je bilo namenjeno re{evanju problema kroni~nega pomanjkanja predvsem mizarjev in drugih proizvodnih delavcev. Val, na katerega `e nekaj ~asa pani~no opozarjajo srednje lesarske {ole, je nazadnje dosegel tudi podjetja. A kljub ve~ kot 80.000 registriranih brezposelnih, od katerih jih po zadnjih analizah Zavoda RS za zaposlovanje ve~ina sodi v rizi~no skupino (nizka izobrazbena stopnja, starost nad 40 let ali iskalci prve zaposlitve, `enske, invalidi ipd.), je lesarskim podjetjem iz razli~nih koncev Slovenije prakti~no nemogo~e dobiti potrebno delovno silo. Ker v podjetjih pa~ ni mo~ sedeti kri`em rok in ugibati o mo`nostih re{evanja tovrstne nacionalne problematike, ko~ljivo situacijo re{ujejo z uvozom delovne sile s Slova{ke, iz Makedonije, Albanije, de`el Daljnega vzhoda … S tujci nimajo slabih izku{enj, saj gre praviloma za ljudi, ki so pripravljeni delati mnogo ve~ od predpisanega delovnika, pa tudi u~ijo se hitro. S takim na~inom so v nekaterih delovnih sredinah povzro~ili preplah celo do te mere, da jih delavci niso hoteli sprejetji medse, drugod pa so zasejali zrno zdrave tekmovalnosti. In naj vam za konec namesto sklepa postre`em s {e zelo sve`o, a `al resni~no anekdoto s predstavitve poklicev osnovno{olcem, ki jih po vsej Sloveniji organizira ZZZRS za promocijo poklicnega {olstva. Po ~asovno strogo odmerjeni in premi{-ljeno izvedeni predstavitvi lesarskega poklica ene od ravnateljic srednje lesarske {ole je predstavnica GZS izkoristila za motivacijo v svoje predavanje vklju~en star vic in vpra{ala mno`ico osnovno{olcev, ali vedo, kako mizar v gostilni naro~i pivo ... Sanja PIRC kratke novice kazalo stran stran 274 295 Razvojno varstvopastirskih Vrednotenje inovativnih, bivali{~ (celovito varstvo tehnoloških in stavbne dedi{~ine pastirjev raziskovalnih procesov v v alpskih kulturnih krajinah) lesni industriji Development protection of shepherds The benchmarking of innovation, dwellings (Full protection of built technological and research process in heritage in the cultural landscape of the wood industry Alpine world) avtor Borut LIKAR avtorica @iva DEU Ko piv ve~ ne naro~ajo mizarji 269 Sanja Pirc Grecon iz Alfelda - vod ilni na področju dol`inskega spajanja lesa 287 Les in letala 304 Stane Gr~ar iz vsebine Informacije GZS - Zdru`enja za lesarstvo {t. 8/2005 289 Pattex Parket & Laminat: Čistilo in loščilo 2 v 1 294 Nem{ka pohi{tvena industrija v rahlem vzponu 309 Izvorno in izvirno - Riko hi{a za oh ranjanje raznolikosti slovenskega prostora 311 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstv a - Podro~je: lepila in lepljenje lesa - 5 . del 312 kratke novice Slovenci spet uspe{ni na Ambienti 2005 Leto{nji sejem pohi{tva, notranje opreme in spremljajo~e industrije AMBI-ENTA 2005, ki je bil od 12. do 16. oktobra v Zagrebu, je bil `e 32. po vrsti. Na njem je razstavljalo ve~ kot 600 podjetij iz 28 dr`av sveta, kar je ve~ od lani. Slovenska podjetja, ki se tega sejma redno udele`ujejo, so bila uspe{na tudi letos. Z najvi{jim, presti`nim priznanjem se `e spet vra~a SVEA Lesna industrija d.d., Zagorje ob Savi, ki je za kuhinjo LANA, svojega oblikovalca Staneta Ocepka prejela ZLATO MEDALJO in plaketo MOBIL OPTIMUM 2005. Srebrni priznanji sta prejela podjetje LIPA iz Ajdov{~ine za razstavljen kuhinjski program ter PARON iz La{-kega, bronastega pa GORENJE Notranja oprema iz Velenja in STILLES iz Sevnice. ijaLes 57(2005) 10 zDor poništua! Obitäite Ljvbljaiulri pohfflvoni *#j#m in forvm oblikovanja od & de 13. rwnmbni 3005 na Gotpodankam raxttovDfiu v L|ubf fanl. « '^rtrtPfl'fc**|Wi* dogodki, odmevi 15. LJUBLJANSKI POHI[TVENI SEJEM 2005 - obsejemsko dogajanje Koordinator: Zveza lesarjev Slovenije Torek, 8 11. 10 00 – 1400 - Dvorana Forum POMEN LESA ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ Organizatorji: Tehnolo{ki in{titut za lesarstvo Ljubljana, Dru{tvo in•enirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana, BF-Oddelek za lesarstvo 1000 Franc POHLEVEN: Otvoritev delavnice 1010 Janez MO@INA: Uvodni govor dr•avnega sekretarja Ministrstva za visoko {olstvo, znanost in tehnologijo 1015 Nikolaj TORELLI: »Obnovljivi les in njegov gospodarski pomen« 1030 Du{an PLUT: »Pomen gozda in lesa v strategiji razvoja Slovenije« 10 .45 Lu~ka KAJFE@ BOGATAJ: »Raba lesa in njen vpliv na bla•itev klimatskih sprememb« 11...00 Janez KO@ELJ: »Trajnostna arhitektura je iz lesa« 11...15 Vito HAZLER: »Podobe lesa«. 11...30 Heinz GACH in Joachim REITBAUER »A successful story of wood« predstavitev ProHolza iz Avstrijske [tajerske 11...45 Diskusija 12.00 Odmor Predstavitev Slovenske lesno tehnolo{ke platforme (SLTP) po naslednjih vsebinskih podro~jih: 12.30 Splo{no o SLTP: Franc POHLEVEN, Igor MILAVEC in Miran ZAGER 12.45 Gozdarstvo: Nikolaj TORELLI 13 .00 Papirni{tvo: Boris TAV~AR 13 .15 Lesni proizvodi: Marko PETRI^ 13 .30 Biomasa: Janez OMAN, Andrej SENEGA^NIK 13 .45 Oblikovanje: Nada MATI^I^ 14 .00 Zaklju~ek posveta Sreda, 9. 11. 10 00 – 2000 - Dvorana Forum Razstava MINI + talk showi z razli~nih podro~ij oblikovanja, Organizator: LINA Studio Ljubljana Četrtek, 10. 11. 10 00 – 1300 - Dvorana Forum IZZIVI IN OVIRE ZA VE^JO RABO LEPLJENEGA LESA V STAVBARSTVU Organizatorji: BF-Oddelek za lesarstvo – Katedra za •agarstvo in lesna tvoriva, Dru{tvo in•enirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana 1030- 1040 Otvoritev posveta 1040-1200 Predavanja: - dr. Milan [ERNEK (UL-BF, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana) Predstavitev GATE projekta - Janez JUHART (UL-BF, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana) Raba lesa v stavbarstvu z vidika lesne industrije - dr. Sre~ko VRATU[A in dr. Vojko KILAR (UL-FA, Ljubljana) Uporaba lepljenega lesa pri konstrukcijah v arhitekturi - mag. Jelena SRP^I^ (ZAG, Ljubljana) Novi standardi za lepljen les, vgrajen v stavbe 1200-1230 Odmor za kavo (DIT lesarstva Ljubljana) 1230- 1400 Predavanja: - Jernej BOHINC (L EGOLES d.d., [kofja Loka) Lepljen les - material za moderno gradnjo - Janez PUCELJ (Riko hi{e d.o.o., Ljubljana) RIKO HI[A - danes za jutri - Darja DOVNIK (Marles hi{e Maribor d.o.o., Maribor) Uporaba in proizvodnja lepljenega lesa v Marles hi{ah - mag. Ana KRA[OVEC VRHOVEC (SIST, Ljubljana) Standardi in njihov vpliv na okolje Zaklju~ek posveta 1400- Pogostitev (GATE projekt) 10 00 – 1300 - Sejna soba GR, Stojnica BF na GR PREDSTAVITEV L-PORTALA 13 00 – 1400 - Sejna soba GR SRE^ANJE DOBAVITELJEV VSEBIN S ^LANI UREDNI[KEGA ODBORA L-PORTALA, Organizator: GZS-Zdru•enje lesarstva Petek, 11. 11. 1 0 00 – 1300 - Dvorana FORUM SRE^ANJE SODELAVCEV REVIJE LES IN LESARSKE ZALO@BE, Organizator: Zveza lesarjev Slovenije ijaLes 57(2005) 10 KNJIGE LESARSKE ZALO@BE Avtor/Naslov .. .......................................................................................................................... MPC v SIT Ger{ak, M.; Pro{ek, M.: Lesarstvo - zbirka nalog ................................. 3.220,00 KONSTRUKCIJE Rozman, V.; Gaber, T.: Tehni~no risanje in konstrukcijska dokumentacija .. ........................................................................................................................... 3.633,00 Rozman, V.: Konstrukcijski elementi - Konstrukcije 2 .. ............. 2.625,00 Rozman, V.: Konstrukcije izdelkov - Konstrukcije 3 .......................... 2.118,00 Rozman, V.: Snovanje pohi{tva .. ...................................................................................... 4.374,00 TEHNOLOGIJA Polanc, J.; Leban, I.: Les - zgradba in lastnosti ........................................... 2.600,00 Pipa, R.: Anatomija in tehnologija lesa ...................................................................... 993,00 ^ermak, M.: Furnirji in plo{~e ........................................................................................... 3.773,00 Ger{ak, M.; Velu{~ek, V.: Su{enje lesa ............................................................... 2.082,00 Gro{elj, A., et al.: Tehnologija lesa 2 .. ..................................................................... 2.978,00 Kova~i~, B.; ^ermak, M.: Tehnologija lesa 3. . .............................................. 2.473,00 Gro{elj, A.: Tehnologija .. ............................................................................................................... 4.112,00 Arni~, A.: Vaje iz tehnologije .. ................................................................................................ 1.607,00 Sedej, F.; Velu{~ek, V.: Tehnologija ‘agarstva .. ........................................... 3.823,00 Gori{ek, @., et al.: Su{enje lesa .. ..................................................................................... 2.550,00 Dimitrov T.: Klima i prirodno su{enje drva .. ................................................ 4.500,00 Mihevc, S.; [olar, A.: Obnovimo pohi{tvo ...................................................... 1.000,00 Verk, E.: Proizvajalec pohi{tva in zadovoljen kupec ......................... 7.900,00 Oglas WEINIG STROJI IN NAPRAVE Ger{ak, M.: Lesnoobdelovalni stroji .. ............................................................................ 898,00 Ger{ak, M.: Transportne naprave .. ....................................................................................... 867,00 Ger{ak, M.: Stroji za primarno obdelavo ................................................................. 773,00 Ger{ak, M.: Pnevmati~ne in hidravli~ne naprave .................................... 679,00 Ger{ak, M., et al.: Stroji in naprave v lesarstvu .. ....................................... 1.977,00 ORGANIZACIJA Steblovnik, Z.: Organizacija proizvodnje 3 .. .................................................. 1.886,00 Medjugorac, N.: Organizacija proizvodnje 4 .............................................. 1.790,00 Steblovnik, Z.; et al.: Podjetni{tvo .. .............................................................................. 3.360,00 Bizjak, J.: Gospodarjenje in strokovno ra~unstvo (PAMI) ......... 1.665,00 Jelov~an, I.; Leban, I.: Gospodarjenje ...................................................................... 3.183,00 Knjige Lesarske zalo‘be lahko naro~ite (kupite) na naslovu: LESARSKA ZALO@BA ZVEZA LESARJEV SLOVENIJE Karlov{ka c. 3, 1000 LJUBLJANA Tel.: 01/421-46-60 Fax: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net www.zls-zveza.si raziskave in razvoj UDK: 691.11: 728.7 pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Razvojno varstvo pastirskih bivali{~ (celovito varstvo stavbne dedi{~ine pastirjev v alpskih kulturnih krajinah) Developmental protection of shepherd’s dwellings (Full protection of built heritage in the cultural landscape of the Alpine world) avtorica @iva DEU, Fakulteta za arhitekturo, Zoisova 12, 1000 Ljubljana fotografije in risbe: Mateja URH izvleček/Abstract Kulturne krajine alpskega sveta sooblikujejo {tevilna planinska naselja, za~as-na bivali{~a, ki so razpostavljena po prostoru samostojno ali pa so zdru`ena v razli~no velika naselja. Bivali{~a, razvita povezano s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, so prostorsko domi{ljena in racionalna. Tako naselja kot posamezne stavbe so mojstrsko prilagojene naravnim danostim ter potrebam za~asnega dela in bivanja, povezanega predvsem z zaklonom pred no~jo in slabim vremenom. Razvoj gospodarstva in dejavnosti, povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom, je izvorno uporabo za~asnih bivali{~ pastirjev, oglarjev ter drvarjev mo~no okrnil, dodal pa jim je novo, turisti~no namembnost. Spremenjene delovne in bivalne potrebe izvornih in hotenja novih uporabnikov zahtevajo spremembe obstoje~ih, podedovanih za~asnih biva-li{~. To je odgovorno delo, ki zahteva dobro poznavanje prostora, naselij in zgradb ter v ~asu oblikovanja bivali{~ razvite kulture bivanja in kulture stavbarstva. Posebej ob~utljivi so posegi v grajene strukture najvrednej{ih za~asnih bivali{~ (nepremi~na kulturna dedi{~ina) in posegi v grajene strukture tistih za~as-nih bivali{~, ki soustvarjajo identiteto kakovostnih kulturnih krajin, ki se razvojno urejajo s posebnimi normativnimi akti (Triglavski narodni park, Kozjanski park in tako dalje). Ker je v teh okoljih urbano in arhitekturno preoblikovanje naselij in posameznih za~asnih bivali{~ omejeno, je arhitektovo ustvarjalno delo prikrito in kot tako v na{em strokovnem okolju manj priljubljeno in spo{tovano. Cultural landscape of the Alpine world is shaped by numerous shepherd’s hamlets, scattered temporary dwellings and different settlements. The dwellings are characterised by rational planning of space and were usually built along with the development of forestry and agriculture. The hamlets and individual dwellings are highly adapted to natural conditions with especially light and weather having a fundamental effect on the shaping of spaces. With the development of different economic activities including forestry and agriculture, the use of temporary dwellings of shepherds, charcoal burners and woodcutters changed considerably. Recently they have also become a tourist attraction. New working and living conditions demand changes of existent temporary dwellings. Any changes have to be implemented in the context of the characteristics of the landscape, settlements and buildings, and traditional living and building culture. Special attention has to be paid to the most precious temporary dwellings (listed buildings) and those temporary dwellings which characterise conservation areas such as the Triglav National Park and Kozjansko Regional Park. Since architect’s work in these areas is not as explicit as it can be elsewhere, it consequently does not seem to be as appreciated. Klju~ne besede: kulturna krajina, planina, planinsko naselje, pastirsko biva-li{~e, za~asno bivali{~e, sekundarno bivali{~e, nepremi~na kulturna dedi-{~ina, celovito varstvo stavbne dedi{~i-ne, prenova, obnova Keywords: cultural landscape, highlands, highland settlement, shepherd’s dwelling, temporary dwelling, secondary dwelling, built heritage, full protection of built heritage, renovation, restoration ijaLes 57(2005) 10 Uvod »Preglej stare hi{e, ohranjene in tiste v muzejih in prou~i, iz kak{nega materiala so izdelani posamezni stavbni ~leni. V njihovi izdelavi se namre~ zrcalijo v stoletjih oblikovane izku{nje posameznikov in {ir{ih skupnosti. Sam jim popolnoma zaupam. In ~e te ta pridobljena znanja {e ne bodo prepri~ala, uporabi oblikovana na-~ela trajnosti. V skladu z njimi mora{ pri gradnji hi{ uporabiti kar najve~ avtohtonih gradiv. Sprehodi se po okolju objekta, ki ga prenavlja{ ali gradi{. Izberi material, ki ga tu najde{. In pre-sene~en bo{, ker bo ta gotovo kompa-tibilen s tistim, ki so ga uporabljali `e na{i predniki«. (Leeke J., Livery. J. Questions & answers about building.The Taunton Press. Newtown, 1994: 177) Med {tevilne naravne in od ~loveka ustvarjene zaklade na{e de`ele se vpleta tudi arhitekturno izro~ilo planinskih naselij1, namenjenih planinski pa{i, ki je bila v alpskem svetu sestavni del `ivinoreje kot trdne gospodarske osnove za `ivljenje. Kljub temu da je ~as novih razmer in hitrih sprememb pov-zro~il brisanje tovrstnih grajenih struktur, mnoga naselja {e bogatijo krajinsko dedi{~ino in dopolnjujejo raznolikosti slovenskega ozemlja. V raznoliki sestavi pastirskih bivali{~ in zato~i{~ za `ivino so razpostavljena po slemenih 1 – planinsko naselje Naselje, ki ni stalno naseljeno, poselitev je ob~asna in je v sestavi planine. Planinsko naselje in pa{niki v njegovi okolici oblikujejo planino. Planinsko naselje oblikujejo pastirske ko~e, pastirske bajte. Pastirstvo – dejavnost pastirjev: pastirstvo v planinah (Ve~ avtorjev. Slovar slovenskega knji`nega jezika. Ljubljana: Dr`avna zalo`ba Slovenije, 1993. Str. III/543) Planina – s travo porasel svet, navadno v gorah, namenjen za pa{o: gnati `ivino v planino; tak svet z bivali{~i za pastirje in stajami za `ivino (Ve~ avtorjev. Slovar slovenskega knji`nega jezika. Ljubljana: Dr`avna zalo`ba Slovenije, 1993. Str. III/616) ijaLes 57(2005) 10 in kopah Julijskih, Kamni{kih in Savinjskih Alp. V nekaterih pastirji {e u`i-vajo svojo samoto in samosvojost, v drugih pa so se jim pridru`ili oddiha in vi{inskega u`ivanja sveta `eljni popotniki in planinci. Med planinskimi naselji, v katerih se je pa{ni{tvu pridru`ila turisti~na dejavnost, so tudi pastirska bivali{~a v delu Julijskih Alp, v Bohinjskih planinah. Razpostavljena so po planotah in razpoznana po posebnih arhitekturno prepoznavnih stavbnih oblikah. Arhitekturna prepoznavnost pa ni naklju~-na, ampak v obliki, konstrukciji in funkciji odstira preteklost, ki se nadaljuje v sedanjost, v ustvarjanje naravnim danostim in zahtevam sodobnega pastirja in turista prilagojeno bivanje. Ustvarjanje kakovostne sedanjosti v na videz preprosto in okorno izdelanih stavbah iz preteklosti, ki skrivajo v svojem nedrju bogato arhitekturno izro-~ilo, pa ni enostavno. V celotnem procesu prenove, od na~rtovanja vizije razvoja planinskega naselja, do izdelave na~rta novega pastirskega ali tu-risti~nega bivali{~a v njegovi sestavi, morajo arhitekti in stavbeniki delovati ve~plastno. Pri svojem v danes in jutri usmerjenem delu morajo najprej razpoznati in upo-{tevati strokovna znanja in izku{nje prednikov, ki so v tem zahtevnem planinskem okolju postavili bivali{~a, ki so pre`ivela. Nadalje morajo razpoznati in kot posebno vrednost varovati v kulturi planinskih naselij razvite likovne elemente, ki sooblikujejo zunanji videz in se ka`ejo v {tevilnih oblikovnih razli~icah nosilnih konstrukcij, izpeljavi lesenih zvez in z lesom povezanih stavbnih podrobnosti, tesarskim in rezbarskimi mojstrovinami, ki so pogosto dosegla raven umetnostnega izdelka. Poleg metode arhitektovega dela razprava v nadaljevanju osvetljuje tudi nov raziskave in razvoj mednarodno priporo~eni na~in celovitega varstva stavbne dedi{~ine pri prenovi planinskega naselja in dokazuje, da je arhitektovo delo v tem procesu navkljub {tevilnim omejitvam inova-tivno in kreativno. 1. Izhodi{~a Pri izdelavi modela razvojne prenove planinskega naselja Krstenica v Bohinjskih planinah so upo{tevani vrednostni in normativni dokumenti, s katerimi tako mednarodna kot lokalna skupnost neposredno in posredno usmerja in zavezuje prostorski razvoj kulturne krajine, ki ima v slovenskem prostoru zaradi izjemne naravne in kulturne dedi{~ine {e posebno vrednost. 1.1. Vrednostni dokumenti Deklaracija o okolju in razvoju in Agenda 21 - trajnostni razvoj Leta 1992 so v Riu de Janeiru dr`ave ~lanice Zdru`enih narodov na osnovi poro~il o po{kodbah okolja in pri~ako-vanih posledicah nadaljnjega uni~evanja naravnih virov oblikovale nove usmeritve okolje- var~nega (trajnostnega) razvoja in sprejele temeljni deklaraciji imenovani Deklaracija o okolju in razvoju in Agenda 21. V drugem, v primerjavi s prvim bolj usmerjenem in na zaklju~ene enote razdeljenem dokumentu, v Agendi 21, so poleg razlage pojma trajnostni razvoj2 podane tudi usmeritve za dosego tak{nega razvoja. V sklopu smernic za trajnostni razvoj naselij je izpostavljen pomen: 2 – trajnostni razvoj Trajnostni razvoj – angl. sustainable development, lahko prevedemo tudi v sonaraven, trajno uravnote`en, okoljsko odgovoren, obstojen ali okoljsko pravi~en razvoj. »Trajnostni razvoj je tak{en razvoj, ki zado{~a dana{njim potrebam, ne da bi ogro`al mo`nosti prihodnjih generacij, da zadostijo svojim lastnim potrebam (Agenda 21 za Slovenijo. Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj. Ljubljana, 1995. Str. 6). raziskave in razvoj • prenove (ta ima prednost pred gradnjo novega), • upoštevanja regionalne krajinsko-arhitekturne tradicije pri oblikovanju novega, • uporabe lokalnih in gradiv ter pomen racionalne, to je energetsko varčne in tudi zdrave gradnje. D Agenda Habitat in Carigrajska deklaracija - trajnostni razvoj Podrobno je varstvo okolja (trajnostni razvoj) razčlenjeno v listinah, namenjenih razvoju poselitve, v Agendi Habitat in Carigrajski deklaraciji. Obe listini sta bili v skladu z Agendo 21 in v njej oblikovano novo filozofijo traj-nostnega razvoja sprejeti na II. konferenci Združenih narodov o človekovih naseljih, v Carigradu, leta 1996. S podpisom obeh listin so se države članice, med njimi tudi Slovenija, zavezale, da bodo v soglasju s trajnostnim razvojem poselitve, graditve in upravljanja naselij ohranjale kulturno raznolikost prostora in da bodo v sozvočju z ohranjanjem raznolikosti še posebej varovale zgodovinsko, kulturno in naravno dediščino, vključno s tradicionalnim poselitveni vzorci prvotnih in drugih prebivalcev. 1.2. Normativni dokumenti D Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in popravek 8/ 03) - trajnostni razvoj in D Dolgoročni in srednjeročni plan Republike Slovenije Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana RS (Uradni list RS, št. 11/ 99) sta v našem okolju izhodiščna zakona, ki mednarodne usmeritve varstva okolja (trajnostni razvoj) vpenjata v naše urejanje prostora. D Evropska kulturna konvencija (Uradni list RS, št. 14-728/92) Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dedi{~ine (Uradni list SFRJ {t. 56/74) Konvencija o varstvu evropskega arhitektonskega bogastva (Uradni list RS, {t. 14-728/92). Konvencija o varstvu stavbe dedi{~ ine (Uradni list SFRJ – Mednarodne pogodbe, {t. 4/91) Zakon o varstvu kulturne dedi-{~ine (Uradni list RS {t. 7-5/99) Pravilnik o registru nepremi~ne kulturne dedi{~ine (Uradni list RS {t. 25/02) Mednarodna listina o ljudski stavbni dedi{~ini (Doktrina 1. Mednarodne listine ICOMOS. Zdru`enje za ohranjanje spomenikov in spome-ni{kih obmo~ij ICOMIS. Ljubljana, 2003) Mednarodna listina o ohranjanju zgodovinskih mest in urbanih obmo~ij (Doktrina 1. Mednarodne listine ICO-MOS. Zdru`enje za ohranjanje spomenikov in spomeni{kih obmo~ij ICO-MOS. Ljubljana, 2003) Alpska konvencija V Sloveniji (Ministrstvo za okolje in prostor, 1998) in Zakon o triglavskem narodnem parku Z na{tetimi mednarodnimi in dr`av-nimi normativnimi dokumenti dr`ava varuje in usmerja varstvo nepremi~ne kulturne (stavbne) dedi{~ine v trajnos-nem urejanju prostora, v urbanem in arhitekturnem na~rtovanju. 1.3. Sklep z izpostavljenimi usmeritvami V mednarodnem varstvu okolja in mednarodnem pravnem varstvu kulturne dedi{~ine je poznanih {e veliko listin, aktov, protokolov, sporazumov, konvencij in deklaracij, ki na{tete in po presoji za prenovo pastirskih naselij temeljne dokumente, v podrobnostih nadgrajujejo in dopolnjujejo ali pa se jih dotikajo le neposredno. Iz njih povzemamo usmeritve, ki so bile upoštevane kot strokovno vodilo izbrani metodi dela in vodilo izdelanemu predlogu arhitekturne prenove pastirskega naselja. 1. V zavarovanih kulturnih krajinah (Zakon o triglavskem narodnem parku) je varstvo, oživljanje in izboljševanje (ljudske) stavbne dediščine3 cilj razvojnega urejanja prostora. Ukrepi, ki so potrebni za varstvo posameznih objektov, skupin objektov in območij dediščine ter njihovo vključevanje v življenje, morajo podpirati: • uporabo zavarovanih nepremičnin ter • prilagoditev starih objektov novim potrebam, če se to izkaže kot primerno. 2. Načrtovanje posegov v območje stavbne dediščine mora temeljiti na: • analizi naravnih in kulturnih značilnostih prostora (tipologija) ter • analizi stanja (ohranjenost, identiteta) in • oblikovani viziji razvoja. 3. Vsi posegi v stavbno (ljudsko) dediščino morajo biti izpeljani tako, da se v največji možni meri ohrani razpoznana topologija naselja in razpoznavna tipologija stavb. Natančneje: 3 - ljudska stavbna dediščina, ljudsko stavbarstvo Ljudska stavbarstvo je tradicionalen in z naravo skladen način, na katerega v določen skupnosti gradijo hiše. To je stalen proces, ki vključuje potrebne spremembe in nenehna prilagajanja družbenim in prostorskim omejitvam (Doktrina 1. Mednarodne listine ICOMOS. Združenje za ohranjanje spomenikov in spomeniških območij ICOMIS. Ljubljana, 2003. Str. 71) ijaLes 57(2005) 10 raziskave in razvoj • prenova objektov stavbne (ljudske) dediščine se mora izvesti tako, da se s spremembami, povezanimi z novim načinom življenja in dela ohrani značaj in oblika stavbe ter bistvo njene konstrukcije; • vse predelave, ki jih upravičeno narekujejo potrebe sedanjega časa, morajo biti izvršene z materiali, ki dosledno ohranjajo izraz, videz, teksturo in obliko stavbne celote, zato je priporočena uporaba avtohtonih gradiv, pripravljenih in v stavbne konstrukcije sestavljenih na tradicionalen način. 4. Nove dejavnosti in namembnosti morajo dopolnjevati značaj naselbinskega območja, zato morajo biti nove stavbe v okolici posameznih objektov ali skupin objektov zasnovane tako, da so ob upoštevanju današnjih estetskih načel usklajene s starimi objekti. Tudi pri gradnji novega je priporočen tradicionalni način gradnje z vsemi rokodelskimi spretnostmi. »Te spretnosti bi morali ohranjati, zabele`iti in preko formalnega in neformalnega izobra`evanja posredovati prihajajo~im generacijam rokodelcev in gradbenikom« (Mednarodna listina o ljudski stavbni dediščini, Ljubljana, 2003. str. 73). 5. Kot zadnje izhodišče moramo dodati še v mednarodni skupnosti oblikovano sorazmerno novo usmeritev, povezano z urejanjem prostora in varstvom stavbne (ljudske) dediščine. Nov pristop, poznamo ga pod imenom, celostno (integralno) varstvo stavbne dediščine, je bil v mednarodni skupnosti oblikovan na podlagi ugotovitev, da je mogoče v zgodovinskem razvoju oblikovane ijaLes 57(2005) 10 zelo kakovostne urbane in arhitekturne stvaritve z vpetimi kiparskimi in slikarskimi mojstrovinami varovati le skladno z razvojno prenovo o`jega in {ir{ega okolja. Povedano druga~e, politika individualnega varstva objektov in obmo~ij posebno vredne, zavarovane nepremi~ne stavbne dedi{~i-ne je raz{irjena in dopolnjena z jasno politiko celostnega varstva stavbnih celot v mestih in naseljih, ki sooblikujejo razpoznavne in identitetno oblikovane kulturne krajine. 2. Prenova4 pastirske planine Krstenica V bohinjskem kotu je plodne zemlje malo, zato je bila dejavnost Bohinjcev od naselitve dalje usmerjena v `ivino-rejo, kmetijsko dejavnost, ki je omo-go~ala izkori{~anje te`ko dostopnih visokogorskih travnatih ali travnato- 4 - prenova (v~asih ang. rehabilitation; renovation) 5 pojmoma prenoviti, obnoviti je v Slovarju slovenskega knji`nega jezika opisana dejavnost, s katero »kaj dotrajanega, po{kodo-vanega postane tako kot novo: prenoviti hi{o; precej slik so `e prenovili; vse ho~e izbolj{ati in prenoviti« (SSKJ, Ljubljana 1993). Pojem se obi~ajno uporablja v povezavi s prenovo ve~jih stavbnih kompleksov, vasi, mest in obmo~ij. Prenova je celosten zbir posegov, ukrepov, aktivnosti, dejavnosti, s katerimi izbolj{ujemo poleg tehni~nih in prostorsko-oblikovalskih lastnosti objekta, kompleksa, naselja, obmo~ja, tudi bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekolo{ke razmere. Prenova tako ni niti samo zbir razli~nih tehni~nih posegov s podro~ja konzervatorstva (~emur obi~ajno ustreza termin obnova) niti ni samo zbir projektantskih (umetni{kih/avtorskih) kreacij oziroma dose`kov, temve~ vsebinsko {ir{e zasnovanih prizadevanj. Metode dela pri prenovi izhajajo iz upo{tevanja na~el varstva (ohranjanja) kulturne dedi{~ine, splo{nih na~el racionalne rabe materialov, prostora, ~asa in energije in sodobnih na~el pojmovanja trajnostnega razvoja. Prenova ali obnova je torej dejavnost, ki je tesno povezana z oblikovanjem grajenega okolja in kulturnih krajin, in sicer je to prastara dejavnost, saj ~lovek te`i k izbolj{anju svojega bivali{~a `e vse od oblikovanja prvih stalnih naselij s trdnimi zgradbami. zeliščnih površin. V okolju izbranih visokogorskih travnikov, namenjenih poletni paši, so pastirji postavili začasna bivališča, planinska naselja. Večja in manjša, odvisno od prostora in uporabnika so, v danes ohranjeni obliki, nastala v 18. in 19. stoletju in kot taka značilno sooblikujejo kulturno krajino. Med njimi je tudi kot vzor celostne prenove oziroma celostnega varstva stavbne (ljudske) dediščine izbrana planina Krstenica. 2.1. Analize obstoje~ega stanja 2.1.1. Tipologija naselja in stavb /urbane in arhitekturne vrednote/ Krstenica, srednje veliko planinsko naselje, leži na višini 1655 m. Razpostavljeno naselje, gručaste oblike, sestavljajo leseni pastirski stanovi, leseni hlevi in zidana sirarna (slika 1). • Slog, oblika in videz grajene strukture Strme strehe z drobno teksturo, ki jo oblikuje lesena krtina, vodoravna struktura lesenih sten, ki jo določajo v kladne stene vodoravno zložena bruna, drobno členjena struktura brez veziva sestavljenih kamnitih zidov ter siva barva (siva patina lesa, siva barva kamna) so vidne ter izhodiščne likovne značilnosti pastirskih stavb v sestavi naselja (slika 2). Stavbne podrobnosti so oblikovane funkcionalno, brez posebne likovne nadgradnje. Njihov sestav v kompozicijo stavbe pa temelji na harmoniji, ki izhaja iz preprostih delilnih razmerij, povezanih s človekom in njegovimi razmerji. Zaradi skladnosti, ki je dosežena s harmoničnim sestavom stavbnih elementov v celoto, so bivališča ali zatočišča vidno lepa (slika 3). Pred 2000 leti je starorimski arhitekt Pollio Marcus Vitruvius oblikoval še danes veljavno razlago lepega v arhitekturi. Le- raziskave in razvoj D Slika 1. Planinska naselja s pašniki so sestavni del kulturne krajine Julijskih Alp, z lokalno prepoznavnimi značilnostmi pa so del naše kulture in kulture dediščine stavbarstva. po pri graditvi dose`emo tedaj, ko so vsi ~leni v ustreznem razmerju med vi{ino in {irino, {irino in dol`ino ter nasploh ustrezajo zahtevam symmetrie (gr.) - pravega (skladnega) razmerja. Lepa so razmerja, ki izhajajo iz narave in ~love{kega telesa - zlati rez (Tatar-kiewicz, Wladyslaw. Ljubljana, 2000. Str.159). • Stanovi na »kobilah« - identiteten stavbni tip Posebna zna~ilnost naselja so razgibanemu zemlji{~u prilagojeni pastirski stanovi na »kobilah«5 (slika 4). Na {tiri temeljne kamne (v primeru, da stan stoji na ravnem terenu), velike pribli`-no 20 x 20 x 30 cm in razme{~ene v pravokotno tlorisno obliko stanu, so pokon~no postavljena mo~nej{a bruna - stebri, visoki pribli`no 160 cm, ki jih tesarji v bohinjskem kotu imenujejo »kobila« (slika 5). Stebri - »kobile« so zgoraj povezani s tramovi. Na tramovih le`ijo debelej{i tesani plohi -podnice. Kobile s tramovi in podni-cami sestavljajo terenu prilagojen konstrukcijski okvir (»podsek«), na katerega je postavljen stavbni ovoj, masivne Slika 2. V identitetno obliko pastirskega stanu, ki {tevilno prevladuje v bohinjskih planinah, so vpeta tradicionalna strokovna znanja in vedenja, ki so se prena{ala iz roda v rod. 5 - kobila Kobila je tesarski izraz za konstrukcijski ~len, ki nudi konstrukciji oporo. To nalogo »kobila«, pokon~ni steber ali soha, ki stoji na kamnitem podstavku, v konstrukciji pastirskega stanu tudi opravlja. »Kobile pri plan{arskih ko~ah so predvsem oporniki; graditelji jih posku{ajo skr~iti na kar najmanj{e {tevilo, v~asih celo na enega samega, ker je vse druge nadomestila `iva skala na suho zidana stena« (Cevc, Tone. Ljubljana, 1984. Str. 57). Slika 3. Tudi gr{ki filozof Platon je zagovarjal stali{~e, da obstaja objektivno lepo, ki temelji na razmerjih. Zapisal je: » Ohranitev razmerij je zmeraj lepo. Ni~ ni lepo brez mere« (Tatarkiewicz, Wladyslaw. Ljubljana, 2000. Str.159). ijaLes 57(2005) 10 raziskave in razvoj Slika 4. Identiteten stan na kobilah Slika 5. Terminologija konstrukcije stanu na kobilah kladne stene ter ostre{je s streho. Masivne kladne stene so sestavljene iz vodoravno polo`enih brun, ki so v vogalih zvezana na »brade”. Z imenom zveza »na brade« je ozna~ena vogalno kri`anje brun s prostimi konci. Pogosto so masivne kladne stene stavbnega ovoja pred neugodnimi vremenskimi vplivi {e dodatno za{~itene z vertikalno pribitimi skodlami. Oblika tlorisa je kvadratna. Streha je strma, od 40 do 450, simet-ri~na dvokapnica, s ~opom ali brez in prekrita z lesenimi skodlami ali deskami. Ostre{ja so izdelana v zna~ilni vezavi stre{nih brun (leg) s trikotno oblikovano ~elno kladno steno. »Ostre{ja te vrste (ostre{ja na »ka{to«) so med najstarej{imi pri nas in tudi nasploh v Evropi. Nanje naletimo na pastirskih ko~ah in gospodarskih stavbah v bohinjskih visokih planinah in v Kamni{-kih ali Savinjskih Alpah« (Cevc, Tone. Ljubljana, 1984. Str. 91). Enoceli~no notranjost je opremljena le z najnujnej{o opremo. Ker so v stanovih kurili na odprtem ognji{~u, so nad njim v kritini izdelali stre{no lino, ki so jo po potrebi zapirali ali odpirali na principu naoknice. Odprtina, ki so jo v ~asu kuhanja odprli skupaj z vrati (vlek dima), je bila velika kakih 30 x 30 cm. Oken pastirski stanovi nimajo, zato zadimljeni prostor osvetljuje le {ibek pramen svetlobe, ki prodira skozi svetlobno lino v stre{ini. Vhod v stan je vedno na ~elni strani. S terenom je vhod povezan s stopnicami, lesenimi ali kamnitimi. Za planino značilni stanovi na kobilah so v obravnavani planini izdelani v raznolikih izpeljankah (prilagajanje zemljišču in uporabniku), kar ustvarja privlačno raznolikost v enovitosti arhitekturnega sloga grajene strukture planinskega naselja. Število kobil in njihova višina je namreč povezana z obliko zemljišča. V kompoziciji pastirskih stanov so razpoznana preprosta delilna razmerja (širina : dolžini; širina: višini) 1: 2 , 2: 3, 4: 5. 2.1.2 Trajnostne vrednote Med oblikovanimi vodili za gradnjo trajnostne, okolju prijazne stavbe, sta izpostavljeni: racionalnost gradnje s pasivnim izkoriščanjem naravnih virov za vzpostavitev bivanju primerne klime ter racionalnost v pridobivanju, obdelavi in vgradnji gradiv, vse s čim manjšim uničenjem naravnih virov. • Avtohtona, naravna gradiva »Trajnostna, okolju prijazna stavba, je tista, ki jo sestavljajo le naravni materiali iz bližnjih nahajališč, s toplotno izolacijo iz slame ali ovčje volne«, je v sestavku Človeku in okolju prijazna stavba zapisala Marjana Šijanec Zavrl (Ljubljana, 2000. str. 29). Vsa uporabljena gradiva, vgrajena v pastirske stanove v planini so naravna, avtohtona. Prevladuje les, obnovljiv naravni vir, ki je, če je pravilno izbran, obdelan, pripravljen in vgrajen, dokazano zdrav in ocenjen kot visoko kakovosten tudi z najsodobnejšimi merili gradbeništva. Obdelava tega gradiva je okolju prijazna (ne uničuje naravnih virov), enostavna, gospodarna, enako vzdrževanje. Uporaba lesa je za gradnjo v okolju, bogatim z lesom, zaradi kratkih transportnih poti tudi racionalna, varčna. Velika naravovarstvena kakovost stavb, ijaLes 57(2005) 10 raziskave in razvoj Slika 7. Nekakovostno preoblikovan pastirski stan na kobilah. Z okolju tujim oblikovanjem bri{e arhitekturno izro~ilo in naselju zni`uje vrednost nepremi~ne stavbne (ljudske) dedi{~ine. Slika 6. Karta identitetne ohranjenosti pastirskega naselja Krstenica oblikovanih iz lesa, je tudi ta, da se te hiše, ki so zrasle iz zemlje, v zemljo tudi vrnejo. • Pasivna solarna zasnova Trajnostno oblikovana stavba je zasnovana pasivno solarno takrat, ko izrablja naravno energijo, predvsem vremenske razmere in sončno energijo za notranjo osvetlitev in ustvarjanje človeku prijaznega, kar najbolj ugodnega ozračja. Pasivna solarna zasnova je značilna tudi za vse pastirske stanove. Dosežena je z lokacijo, to je premišljeno lego objekta v prostoru in premišljeno usmerjenostjo, velikostjo in izvedbo posameznih stavbnih členov. Stanovi so v naselju razpostavljeni tako, da se odpirajo proti jugu (sonce) in so naravno zaščiteni (teren) proti severu (mrzli vetrovi). Potrebi zaklona pred mrzlimi severnimi vetrovi v razgibanem zemljišču so tesarji prilagodili, nosilno konstrukcijo stanu na »kobilah« imenovano »posek«. S številom »kobil« - stebrov, se konstrukcija prilagaja terenu. Stan na ravnem terenu ima štiri »kobile«, stan v brežini pa le dve (zadnja stran stanu je naslonjena na teren). In ne samo pred mrzlimi in neugodnimi vetrovi, na »kobile« dvignjen prostor za bivanje pastirja je za{~iten tudi pred mrzlim zemeljskim sevanjem (zrak je najbolj{i toplotni izolator). Tudi fasadne odprtine so izbrane premi{ljeno. Vse odprtine za osvetlitev in vstop (pogosto samo vrata) so na ju`ni oson~eni fasadi, ki so pred preve~ sonca za{~ite-ne {e z napu{~i; tako je bilo prostor za bivanje {e dodatno varovan pred prevelikim pregrevanjem na ju`ni in hlajenjem na severni strani. Odprtine nam-re~ nudijo vetru in mrazu bistveno manj upora kot polne lesene stene. 2.1.3 Analiza zgodovinskih in starinskih vrednot Naselje Krstenica s svojo ohranjenostjo izpri~uje razvito kulturo bivanja in dela v ~asu njenega nastanka. Z zgodovinskega vidika je to dokument, ki pripoveduje o takrat razvitem graditeljstvu – tesarstvu, o kme~kem `ivljenju, na-tan~neje o `ivljenju pastirjev, ki so, kar ka`ejo izdelki notranje opreme, razvili posebne ro~ne spretnosti, povezane z obdelavo lesa, ki so ga pogosto uporabili tudi kot gradivo za izra`anje svojih umetnostnih hotenj. Vse to so zgodovinske vrednote planine. Poleg zgodovinske dokumentarnosti pa ima planina, posebej povezano z novim turisti~nim razvojem, tudi starinske vrednote. V patini naselja, v raz-pokanem, izpranem in osivelem lesu, v razmajanih stopnicah in z mahom prekritih kamnitih podstavkih, vsem posebnim in prav temu prostoru lastnem stavbarstvu, se odstira spomin na preteklo `ivljenje. V vsem tem je skrit poseben ~ar, ~ar starine in z njim povezana posebna vrednost ~ustvenega zna-~aja. Vrednost, ki je vsem drugim vrednotam planine dodana, pa vendar ne nezanemarljiva. Nasprotno, v na{ih dneh njena vrednost nara{~a in se vedno bolj visoko ceni. 2.1.4 Analiza identitete / se{tevka vseh vrednot in vrednosti/ in ohranjenosti Analiza urbane in arhitekturne identitete je pokazala, da je identitetna razpoznavnost grajenih struktur na Krste-nici {e dobro ohranjena (slika 1 in slika 6). Naselje ima gru~asto podobo, z vid- ijaLes 57(2005) 10 raziskave in razvoj no neurejeno razporeditvijo, ki je odsev prilagajanja stavb razgibanemu zem-lji{~u in vremenskim razmeram. Objekti namre~ s svojo postavitvijo v prostor izkori{~ajo naravne danosti, izoblikovanost terena in oson~enje. Volumni so usklajeni, vklju~no s precej ve~jo zidano sirarno, ki je bila zgrajena po letu 1876. Razpoznavna, identitetna oblika stanov na »kobilah« je ve~insko ohranjena. V manj{ini so stanovi, ki so preurejeni arhitekturno nekakovostno (slika 7). Njihova preureditev se navzven ka`e v okenskih odprtinah, dimniku, novih opa`nih stenah in drugih podrobnostih. Preureditev zunanjosti je neka-kovostna in bri{e razpoznavne zna~il-nosti. Od skupno {tirinajstih stavb so identitetno degradirane le tri stavbe. Slika ohranjenosti je slab{a. Fizi~no dobro ohranjenih je le sedem stanov (vklju~no z likovno degradiranimi), drugi so bolj ali manj uni~eni od zoba ~asa in so nenaseljeni. Prometna in komunalna infrastruktura nista razviti. Do planine vodijo le pe{poti in slab{a pot za terenska vozila. Elektrike ni, vodo v stavbi pa imata samo lovska ko~a in sirarna. 2.1.5. Sklepne ugotovitve Urbana struktura in arhitektura planinskega naselja Krstenica odseva skozi generacije nabrana zelo natan~na vedenja o vsem okrog sebe; podnebju, letnih ~asih, sestavi tal, gradivih, njihovi obdelavi. Bivali{~a pastirjev v planini Krstenica so kakovostne, prepoznavne arhitekture, ki so jih graditelji ustvarili s tradicionalnimi strokovnimi znanji in bogatimi izku{njami, ki so se prena{ale in dopolnjevale iz roda v rod, povezanimi z izvirnim, lesenim gradivom. Lesene stave so oblikovane funkcionalno, njihova jasna in ~ista zunanja podoba pa je dose`ena z enostavnimi pravimi razmerji, s katerimi so stavbni ijaLes 57(2005) 10 deli ugla{eni v harmoni~no celoto. Stavbna celota, kot tudi vse oblikovne razli~ice stavbnih podrobnosti, ka`ejo na prizadevanja takratnih graditeljev, predvsem tesarjev, da bi kolikor je mo-go~e s ~love{kimi ve{~inami, odkrili zakone, po katerih se je ravnala narava, ko je ustvarila svoja dela. Harmonija ni ~lovekovo delo, ampak najvi{ji zakon narave, je znana misel vodilnega renesan~nega teoretika umetnosti Leona Baptista Albertija. In ~e k arhitekturni oceni dodamo {e trajnostni vidik, lahko sklenemo, da stanovi s svojo vklju~enostjo v naravni prostor ka`ejo na izpolnjen in spo{tljiv odnos med naravo in ~lovekom, na odnos narava – arhitektura – ~lovek. [e posebej inovativni in okolju prilagojeni stanovi na kobilah so arhitekturni odsev visoko kulturnega ~lovekovega izkori{~anja narave in do`ivljanje tega odnosa kot na~ina `ivljenja. To pa je natan~no to, kar od nas danes zahtevajo usmeritve trajnostnega razvoja z vpetim varstvom stavbne (ljudske) dedi{~ine. 2.2. Predlog prenove 2.2.1. Nova vsebina pastirskega naselja Na{ alpski prostor, posebej {e {ir{e okolje Bohinjskega jezera, bo s svojim bogastvom naravnih virov in voda, s svojimi mo`nostmi za kmetovanje, z zgodovinskim in kulturnim pomenom, z vrednoto, ki jo predstavlja tudi kot evropski `ivljenjski, gospodarski in rekreacijski prostor, ter potmi, ki vodijo ~ez ta prostor tudi v prihodnosti `iv-ljenjskega pomena ne samo za tam-kaj{nje prebivalstvo, temve~ tudi za prebivalstvo na{e in drugih evropskih de`el. Ohranitve tega prostora pa bo mogo~a le z razvojnim varovanjem, to je prenovo, ki dopu{~a kakovostne spremembe v uporabi in njej prilagojenemu stavbarstvu (celovito varstvo stavbne dedi{~ine). Na osnovi vzorov iz tujine, analize stanja in vizije razvoja širšega območja, je predlog urbane in arhitekturne prenove pastirskega naselja Krstenica zasnovan na z ekološkim kmetijstvom povezani turistični dopolnili dejavnosti. »Danes izkoriščajo nekatere koče v turistične namene. V njih se naselijo turisti zlasti pozimi, ker stoje pastirska selišča ponavadi v bližini odličnih smučišč (npr. po bohinjskih planinah, na Veliki planini). Sožitje se je pokazalo za koristno, saj najemniki koč zanje skrbijo, jih obnavljajo in tudi opremljajo. Neredko so propadajoče koče popolnoma obnovili in tako ohranili del našega ljudskega stavbnega izročila« (Cevc, T. Ljubljana, 1984, str. 159). Predvideno urbano in arhitekturno preoblikovanje naselja tako temelji na ohranitvi izvorne kmetijske dejavnosti z dodano posebno, visokokakovostno in zahtevnim gostom prilagojeno turistično ponudbo. Dominantna točka na-selja ostane sirarna z dodano oskrbno dejavnostjo. V sestavi stavb, namenjenih izvorni in novi turistični dejavnosti (sekundarna turistična bivališča), je izbran stan, ki s posegi restavracije ohrani svojo podobo v izvirni obliki (pomnik razvoja sedanjim in bodočim generacijam; muzej in informacijska točka). Na izbranih mestih so predvideni (možnost razvoja) novi stanovi, ki se postavijo šele, ko bodo izkoriščeni in prenovljeni vsi obstoječi (slika 8). 2.2.2. Arhitekturno oblikovanje • Vzor prenove obstoječega pastirskega stanu v turistično sekundarno bivališče Izhodiščna usmeritev potrebnih posegov, povezanih s spremembo namembnosti, je bila oblikovana in izpeljana na osnovi analiz oblikovanih ugotovitev, da so podedovani in identitetni stanovi, kakovostne arhitekture - stavbna (ljudska) dediščina, in so kot taki raziskave in razvoj vredni ne samo kot izkaz na{ega znanja in z njim povezano razvite kulture stavbarstva, ampak so visoko ocenjeni tudi z merili trajnostnega, okolje- var~nega razvoja (slika 9). S prenovo vzor~no izbranega stanu so ohranjene vse spoznane okoljske kakovosti in kar najve~ konstrukcijskih in likovnih izvirnosti. Kar pomeni, da je les ostal izvorno gradivo, dosledno se je spo{tovalo bistvo konstrukcije (»podsek«), njen zna~aj in oblika. Del stanu je ohranjen v arhai~ni obliki (prostor pastirja), potrebni novi prostori (sanitarije in kuhinja) pa so urejeni v hlevu, ki ne rabi ve~ svojemu namenu. Leseno ostenje je restavrirano, mestoma toplotno izolirano in dodatno za{~iteno pred vlago. Potresna oja-~itev ni potrebna. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s protipotresno gradnjo, so namre~ ugotovili, da je idealna protipotresna stavba preprosta lesena brunarica, zgrajena tako kot stanovi in staje na hribovskih pa{nikih. Tak{ne zgradbe so namre~ ostale nepo{ko-dovane tudi v sicer ru{ilnih potresih. ijaLes 57(2005) 10 raziskave in razvoj Slika 10. Tloris, prerez in fasadi prenovljenega stanu ijaLes 57(2005) 10 raziskave in razvoj Skrivnost potresne varnosti je v njeni majhni masi (lesene hiše imajo 4 - krat manjše mase od podobnih zidanih) ter v elastičnih in gibljivih tesarskih spojih. Spremembe v notranjosti so povezane z likovnimi spremembami zunanjosti. Dodan je dimnik in nove fasadne odprtine, vse v odčitanih kompozicijskih razmerjih (slika 10). Opisani vzorčni model prenove je v sozvočju z veljavnimi in predstavljenimi normativnimi in vrednostmi dokumenti (Agenda 21, Agenda Habitat, Zakon o varstvu kulturne dediščine, Mednarodna listina o ljudski stavbni dediščini, Alpska konvencija v Sloveniji, Zakon o Triglavskem narodnem parku) in v svetu razvito arhitekturno etiko. V letu 1913 oblikovanih navodilih za arhitekturne posege v Alpah je arhitekt Adolf Loss zapisal: »Modifikacija tradicionalne tehnologije je bila dovoljena le, če je doseženo njeno izboljšanje. V nasprotnem primeru je bolje ohraniti tradicionalno izvedbo« (Cre-paz, Claudia. Boscoli Sergio. Bolzano, 1999, str. 59). • Vzor novega sekundarnega bivališča, namenjenega turistični dejavnosti Nov stan - zatočišče planinca in popotnika, je oblikovan po vzoru obstoječega. Njena podoba je zato arhaična. Arhitektovo ustvarjanje je v danem primeru obrnjeno navznoter, v izboljšanje udobnosti in racionalnosti (dodatna toplotna zaščita) ter v izboljšanje konstrukcijskih podrobnosti. Odločitev za novo arhitekturo, ki v obli-kovanju stavbnega ovoja sledi in komaj opazno spreminja vidno podobo v planini obstoječih, identitetnih stavb, je bila oblikovana povezano z analizami, odkrito široko paleto kakovosti, ki jih z novim, pogosto tudi globalnim, arhitekturnim izrazom, preprosto ni mogoče nadomestiti. Omenimo le izjemnost lesenega gradiva, ki ga v tem okolju, na osnovi primerjav lastnosti, ni primerno zamenjati s sodobnim (beton, jeklo, steklo) in dognanost prilagajanja konstrukcije razgibanemu terenu. Poleg ve~plastnih kakovosti tradicionalnega pastirskega stanu, so na privzeto obliko in konstrukcijo vplivali tudi normativni dokumenti s svojimi do-lo~ili. V Mednarodni listini o ljudski stavbni dedi{~ini je v sklopu navodil za prakso pod to~ko 2 zapisano: »Posegi v zgradbe ljudske dedi{~ine (kar planina Krstenica je) se morajo izvajati na na~in, ki spo{tuje in ohranja celovitost obmo~ja, odnos do fizi~ne in kulturne krajine in odnos med posameznimi stavbnimi sklopi« (Doktrina 1. Mednarodne listine ICOMOS. Ljubljana, 2003. Str. 73). S postavljenimi novimi objekti, ki konstrukcijsko in likovno izhajajo iz ohranjenih, Krste-nica ne bo izgubila svoje enovite podobe. Razvijanje novih objektov je sicer v nasprotju z Zakonom o Triglavskem narodnem parku, ki dodajanje novega v planinskih naseljih prepoveduje. Razlo`iti moramo, da je oblikovana nova stavba vzor~ni primer, razvita metoda, ki dedi{~ino ohranja razvojno – celovito (slika 11 in slika 12). In ne nazadnje je oblikovanje novega, strokovna spodbuda, kajti ugotovitev etnologa Toneta Cevca v strokovnem delu Arhitekturno izro~ilo pastirjev, drvarjev in orglarjev na Slovenskem, je upravi~ena: »Le redko so spodbudile pastirske stavbe na~rtovalce na{ih turi-sti~nih po~itni{kih naselij k ustvarjanju. Eno izjemo poznam, turisti~no po~it-ni{ko naselje na Veliki planini« (Cevc, T. , Ljubljana, 1984, str: 159). Izjema, ki jo tu na tem mestu navajamo kot potrditev izbrani metodi dela in kot potrditev predlaganega preoblikovanja planinskega naselja v Bohinjskih planinah. Prenovo planinskega naselja na Veliki planini je skoraj pred pol stoletja zasnoval arhitekt Vlasto Kopa~. Stavbe, ki so na zunaj podobne v planini razvitim pastirskim stanovom so danes izjemno vra{~ene v pokrajino in stopajo v korak s sodobno turisti~no ponudbo za zahtevne goste, ki se izogibajo hotelom in v okolju, kamor prihajajo, i{~ejo poleg naravnih privla~nosti tudi stavbne posebnosti in z njimi povezane druga~ne na~ine bivanja. Izoblikovanost zemlji{~a z vrta~ami, pe~evjem, ru{evjem in drevjem in premi{ljena postavitev stavb v prostor pa omogo~a naravno lo~evanje in pomemben zasebni prostor vsaki stavbi. Po~itni{ke ko~e razli~nih velikosti in razdeljene v {est tipov se oblikovno naslanjajo na vidno podobo pastirskega seli{~a s {otorastimi strehami, z delno odstranjenimi deli lope, je arhitekt razvrstil v pet po~itni{kih zaselkov. Zaselki so s terenskimi vzpetinami vidno lo~eni od ju`nega pastirskega dela planine. Ker je arhitekt gradnjo po~itni{kega naselja tudi vodil, je obliki zemlji{~a prilagodil vse podrobnosti, povezane z lokacijo, izvedbo in usmeritvijo ko~e. V lesenih po~itni{kih stavbah, izdelali so jih doma~i tesarji, v tistem ~asu ~ez 140, najdemo vse, kar turist v planinah potrebuje: kuhinjo z dnevnim prostorom, enega ali ve~ spalnih prostorov (odvisno od velikosti), sanitarije, drvarnico in lopo. Pod vsako ko~o je tudi velik zbiralnik, kamor de`evnica priteka s skodlaste strehe. Arhitekturo stavb, ki utopljene v okolje, ka`ejo, da je mogo~e preteklost povezati s sedanjostjo in ustvariti novo kakovost bivanja, pa dopolnjujejo {te-vilni premi{ljeni in likovno dore~eni detajli stavbne konstrukcije in notranje opreme. Oko pritegne kljuka, ki v svoji lepoti izpeljanih podrobnosti spominja na {e eno posebnost planine, na s pisavami okra{ene sir~ke – trni~e, pa pre-mi{ljeno oblikovan dimnik, lon~ena pe~, vsa notranja oprema, enako stavbno pohi{tvo in {e bi lahko na{tevali. ijaLes 57(2005) 10 raziskave in razvoj Slika 12. Postavitev novega »turisti~nega zato~i{~a« v prostor planinskega naselja Krstenica revijaLes 57(2005) 10 285 raziskave in razvoj Urbanizem naselja in arhitekturno oblikovanje stavb je kakovosten zgled, ki ri{e arhitekta s posebnim ~utom za zaznavo prostora in njegovih vrednosti, za arhitekturno kompozicijo, za harmonijo oblik in lepoto detajlov ter na popolno obvladovanje obrtni{kega dela in uporabo materialov v arhitekturi. 3. Sklepna misel Res je, da se mora celotna skupnost zavedati skupne odgovornosti do posameznih objektov in obmo~ij kulturne dedi{~ine in mora biti odlo~ena, da bo skrbela za ravnovesje med ~lovekom in njegovim tradicionalnim okoljem ter prepre~ila zmanj{evanje vrednosti tistih dobrin, ki jih je podedovala in od katerih je v veliki meri odvisna kakovost okolja. Strokovnjaki, arhitekti in vsi, ki tako ali druga~e posegamo v prostor, pa smo v tej skupnosti {e posebej odgovorni. O Logu pod Mangartom poje angle{ka pevka kot o najlep{i slovenski vasi (op. Deu), v kulturno zavest slovenskih otrok pa to ne se`e, ker se osrednji izo-bra`evalni sistem ne briga za lokalno, pode`elsko izro~ilo, o lokalnih oblasteh pa se sploh ne spla~a izgubljati besed. Kako je vse to druga~e kot na primer na Norve{kem, kjer bodo `rtvovali pol dr`avnega prora~una samo, da bi ohranili kako vas in kulturo. Ali pa [vica … Vas in kulturno krajino je treba na slovenskem rehabilitirati in vrniti v zavest ljudi kot podstat kulture. ^e se to ne bo tako ali druga~e zgodilo, bomo morda res ena najrazvitej{ih evropskih dr`av, kot nam napovedujejo, vendar z urbano subkulturo grafitov in pivskih plo~evink. Ircem in Fincem se to ni “pripetilo” (Boris, Je`: Lepe vasi lepo propadajo. ^asnik Delo, sobotna priloga, 28. junij 2003: 7). literatura 1. Arthus - Bertrand, Y. Zemlja. Pogled z neba. L j u b l j a n a , 2002. 2. Boucher, M., Furic, J. La maison rurale en Haute-marche. Paris, 1984. 3. Cevc, T. Arhitekturno izro~ilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem; kulturno-zgodovinski oris. Ljubljana: Dr`avna zalo`ba Slovenije, 1984. 4. Crepaz, C., Boscoli, S. Forme e colori del costruire in Val Badia. Bolzano, 1999. 5. Kirchners, E., L.. Die Architektur der Davoser Alphütten. Zurich, 2003. 6. Maru{i~, I. Regionalna razdelitev krajinskih tipov. Ljubljana, 1998. 7. Nikula, R. Architecture and lanscape. Helsinki, 1993. 8. Osredkar, R. Potresi in lesene hi{e. Revija `ivljenje in tehnika, {tev.10, letnik LV, oktober 2004. 9. Petri~, M. Mednarodno pravno varstvo kulturne dedi{~ine. Vestnik. {tev. XVII. Ljubljana, 2000. 10. Tatarkiewicz, W. Zgodovina {estih pojmov. Ljubljana: Labirinti, 2000. 11. [ijanec Zavrl, M. ^loveku in okolju prijazna stavba. Revija Hi{e, {tev. 4, letnik 1, junij 2000. 12. Urh, M. Sekundarna bivalI{~a v Bohinjskih planinah. Diplomska naloga. Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana, 2005. 13. Ve~ avtorjev. Doktrina 1. Mednarodne listine ICOMOS. Ur. Grobov{ek, Jovo. Ljubljana, 2003. 14. Ve~ avtorjev. Principes d’analyse scientifique. Architecture. Paris: Ministere des affaires culturelles, 1972. 15. Ve~ avtorjev. L’habitat rural des Hautes-Combes. Parc naturel regional de Haut-Jura, 1996. 16. Wieland, D. Bauen und Bewahren auf dem Lande. Deutsches Nationalkomitee für Denkmalschutz. Bonn, 1985. ijaLes 57(2005) 10 znanje za prakso Grecon iz Alfelda - vodilni na podro~ju dol`inskega spajanja lesa Pred davnimi ~asi je bilo spajanje s klinastimi ~epi znano kot najbolj stabilna lesna vzdol`na zveza. In, kdor i{~e najbolj{o tehnologijo za dol`insko spajanje, naj bi za~el iskati pri Greconu, ki je od leta 1998 ~lan skupine Weinig. @e 25 let v Alfeldu razvijajo in izdelujejo najmodernej{e stroje in linije za dol`insko spajanje lesa. Do danes so dobavili `e 1200 enot v vsemogo~e de`ele sveta. S svojo prodajo - ki pa seveda tesno sodeluje s sorodnimi slu`bami v skupini Weinig - stremi za novim prodajnim rekordom - 130 prodanih strojev v tem poslovnem letu. To je cilj vseh 128 zaposlenih, od tega jih je kar 21 konstruktorjev in razvijalcev. Povpre~na delovna doba zaposlenih je 18 let, kar govori v prid velikim delovnim izku{njam v firmi z visoko delovno kulturo. Kar 80 odstotkov proizvodnje prodajo na tujem trgu. Zadnje ~ase prodaja {e posebej nara{~a v Vzhodni Evropi. Za uporabnike tehnologije dol`inskega spajanja je Grecon ustvaril predpostavko, da lahko izdelajo opti~no atraktivne izdelke visoke kakovosti, tako iz ostankov lesa kot iz skrbno raz`aganega in izbranega lesa, ki so vzdr`ljivi in ekonomsko profitabilni. Majhen odpadek lesa, visoka kvaliteta dol`inskih spojev, visoke tehni~ne zmogljivosti cele linije in temu ustrezna proizvodnja s hkratnimi nizkimi opera- Iskra E KO Hidria Perles, d.o.o. Savska Loka 2 4000 Kranj Tel.: 04 2076 429 Fax: 04 2076 428 tivnimi stro{ki zmanj{uje stro{ke proizvodnje uporabnikov in izbolj{a njihove prodajne zmogljivosti na trdem tekmovalnem trgu lesnih proizvodov. Hkrati so perspektive zelo obetajo~e: `e leta izdelkom iz masivnega lesa raste popularnost. Tako les kot konstrukcijski element pridobiva vedno ve~ veljave in mo~i v tekmi z “nenaravnimi” materiali kot sta jeklo in beton. Tu dvo{tevil~na stopnja rasti pove vse. Za dodatek, vedno ve~ in ve~ ljudi odkriva les kot del kvalitete njihovega `ivljenja. Hrepenijo po npr. privla~nem `ivljenjskem okolju in pripisujejo ve~ji in ve~ji pomen naravnim materialom v so`itju z okoljem. Vrednost naravnega lesa pridobiva veljavo dale~ prek meja `iv-ljenjskega okolja. V primerjavi z jeklom in plasti~nimi masami je les v veliki prednosti zaradi svoje dolgo`ive zmo`nosti regeneriranja. Njegova pove~ana uporaba zaradi dvigovanja cen kurilnega olja in plina zahteva {e posebej odgovorno ravnanje s tem pomembnim virom in kurivom. Dol`insko spajanje je pomemben prispevek k temu, pravijo v Alfeldu. ijaLes 57(2005) 10 znanje za prakso Pri uporabi dol`insko spojenega lesa prakti~no ni meja za fantazijo in poslovno uspe{nost proizvajalcev. Zlepljene masivne plo{~e za izdelavo pohi{tva in notranjo rabo, okenski okviri, stopni{~a, vrata, letvi~aste osnove, stopni{~ne ograje, tla iz masivnega lesa, les v vrtu, masivni konstrukcijski les, laminirani podi, krste, ro~aji za metle, igra~e, posode za smeti, gara`e za avtomobile - lista se lahko nadaljuje - vsepovsod se dol`insko spojen les uporabja vedno bolj in bolj. In vedno novi in novi izdelki iz lesa nudijo nove mo`nosti prodaje. Za vsakim primerom individualne uporabe uporabnikov Greconove tehnologije dol`inskega spajanja stoji prav tako individualna naloga s strani proizvajalca strojev. Stroji so razviti in izdelani v modularnem sistemu in orientirani k zahtevam kupca. V sektorju predelave kratkih lesov se ustrezni stroji za~no z osnovnim modelom ProfiJoint in prek modelov Ultra, CombiPact in Turbo S dose`ejo visoko produkstivni razred z linijo za plosko spajanje HS 180. V sektorju konstrukcijskega lesa (laminiranega lesa, masivnega konstrukcijskega lesa, Duo-Trio tramov) so na voljo najzmog-ljivej{i stroji za dol`insko spajanje z modeli Ultra 2000, Ultra 3000, Turbo-S 2000, Turbo 3000, Rotostar in Turbo-LH 6000. Odlo~ilna to~ka uspeha pri vseh the modelih je njihovo optimizirano delovanje kot linija, ki vklju~uje podajanje, rezkanje, lepljenje, prenos in kon~no stiskanje. Kakor hitro eden od ~lenov v tej verigi ne dosega zahtevanih u~inkov in zmogljivosti, to avtomatsko zmanj{uje proizvodno kapaciteto celotne linije. ^eprav se zdi, da je to stvar preproste logike, je ta moment v primeru ~iste cenovno orientirane investicijske odlo~itve pogosto podcenjen. Osnova za Greconov uspeh je dobro strukturirano lastno izdelovanje strojev z zanimivo razvejanostjo proizvodnje. Komponente ali izdelajo sami ali jih dobijo pri Weinigu, skupinski materinski firmi, kjer zapolnijo njene proizvodne kapacitete. Konzultacije prek meja tehnologije spajanja so pri ljudeh v Alfeldu razumljive same po sebi, prav tako kot strojna periferija povezovanja strojev in prenosa podatkov v sisteme, ki so pred ali za to linijo ter seveda kompleten servis. Hkrati imajo uporabniki dostop do vseh modernih dodatkov, kot so npr. teleservis, daljinsko vzdr`evanje in tehni~na podpora linij itd. Dodatne informacije: Grecon Dimter Holzoptimierung Nord, Alfeld Tel.: +49(0)5181/939-0 www.grecon-dimter.de ijaLes 57(2005) 10 GZS - Zdru`enje lesarstva POSLOVANJE LESNE INDUSTRIJE V LETU 2004 1. Uvod1 Podatke iz letnih poro~il za leto 2004 je Agenciji za javnopravne evidence in storitve oddalo 42.068 poslovno aktivnih dru`b. Skupaj so po nerevidiranih podatkih ustvarile za 13.382 milijard SIT prihodkov, nominalno za 14 odstotkov in realno za 10 odstotkov ve~ kot leto prej. Izkazanih odhodkov je bilo za 12.890 milijard SIT, kar je nominalno za 14, realno pa za 10 odstotkov ve~ kot leto pred tem. Gospodarske dru`be so tako v letu 2004 ustvarile za 391,4 milijard SIT ali 1,64 milijard EUR neto ~istega dobi~ka. Gospodarske dru`be so v letu 2004 skupaj ustvarile za 3.124 milijard SIT dodane vrednosti, kar je nominalno za 33 odstotkov ve~ kot leto pred tem. Ustvarjena dodana vrednost, izra`ena v evrih, je lani zna{ala 13,1 milijard. Dodana vrednost na zaposlenega za leto 2004 je po prvih razpolo`ljivih podatkih AJPES zna{ala 6.675 tiso~ tolarjev ali prera~unano 27,9 tiso~ evrov. To je izra`eno v evrih po oceni za 6,4 odstotka ve~ kot leto prej. Poslovni izid gospodarskih dru`b je bil v letu 2004 v povpre~ju bistveno bolj{i kot leto prej, saj je bilo za 391.397 milijonov SIT neto ~istega dobi~ka. Med dejavnostmi so po obsegu naj-ve~ji neto ~isti dobi~ek ustvarile pre- delovalne dejavnosti (148,6 mrd SIT), nepremičnine in poslovne storitve (83,7 mrd SIT), trgovina (82,1 mrd SIT) ter dejavnosti promet, skladiščenje in zveze (28,4 mrd SIT). Neto čisto izgubo so za leto 2004 izkazale družbe s področij kmetijstvo, lov, gozdarstvo (-3,7 mrd SIT), gostinstvo (-2,5 mrd SIT) ter ribištvo (-0,7 mrd SIT). Čisti dobiček je v letu 2004 ustvarilo 26.706 družb, njegova rast je bila v povprečju 18-odstotna. Čisto izgubo je za leto 2004 izkazalo 12.548 družb; v primerjavi z letom prej pa je bila skupna izguba manjša za 5 odstotkov. iz vsebine Poslovni odhodki kot najpomembnej{i del odhodkov so v letu 2004 zrasli za 14 odstotkov. Stro{ki blaga, materiala in storitev so se pove~ali za 15 odstotkov, stro{ki dela pa za 12 odstotkov. V letu 2004 so dru`be za pla~e namenile 12 odstotkov ve~ kot leta 2003, drugi stro{ki dela pa so se pove~ali za 15 odstotkov. Dele` stro{kov dela v odhodkih je bil 15,1-odstoten. Med poslovnimi odhodki so tudi odpisi vrednosti, ki so se v letu 2004 zvi{ali za 8 odstotkov. Finan~ni odhodki so se v povpre~-ju zni`ali za 6 odstotkov, med njimi odhodki za obresti za 8 odstotkov. Izvozniki so tudi v letu 2004 v pov-pre~ju izkazali ugodnej{e poslovne izide kot dru`be, ki poslujejo samo na doma~em trgu. Na njihov poslovni izid je najbolj vplivalo 471 velikih izvoznikov z vrednostmi izvoza prek ene milijarde tolarjev, kar v skupnem izvozu pomeni 82,4-odstotni dele`. ~isti dobi~ek izvoznikov se je v letu 2004 v Preglednica 1. Dru`be po velikosti v letu 2004 Velikost Dru`be {tevilo % Zaposleni dele`i % Prihodki* Sredstva Majhne 40.540 96,4 36,5 28,2 26,3 Srednje 756 1,8 16,1 15,7 12,5 Velike 772 1,8 477 56,1 61,2 SKUPAJ 42.068 100 100 100 100 Vir: AJPES, Informacija o poslovanju gospodarskih dru`b RS v letu 2004, 18. 5. 2005, *~isti prihodki od prodaje ijaLes 57(2005) 10 GZS - Zdru`enje lesarstva primerjavi z letom prej povečal za 22 odstotkov, ugotovilo pa ga je 7.997 izvoznikov. čisto izgubo je ugotovilo 1.794 izvoznikov in je znašala za 43 odstotkov več kot leto prej. Med izvozniki je bilo 2.738 družb, ki so s prodajo na tujih trgih dosegle več prihodkov kot s prodajo na domačem trgu. Rast prihodkov in odhodkov sta bili v letu 2004 izenačeni; znašali sta 14 odstotkov. Na izboljšanje rezultatov poslovanja v splošnem kažejo tudi prvi izračuni kazalnikov gospodarnosti in donosnosti. Celotna gospodarnost, kot razmerje med prihodki in odhodki, je bila 1,038, kar pomeni, da so na enoto odhodka ustvarile družbe 1,038 enot prihodka. Povečala sta se tudi donosnost kapitala (ROE) na 0,44 % in sredstev (ROA) na 0,2 %, izboljšali pa so se tudi kazalniki produktivnosti. 2. ZNAČILNOSTI POSLOVANJA LESNE INDUSTRIJE V LETU 2004 Po podatkih Statističnega urada RS se je obseg industrijske proizvodnje v industriji (C+D+E skupaj) po relativno visoki rasti v tretjem četrtletju, do konca 2004 stabiliziral. Leta 2004 se je obseg industrijske proizvodnje povečal v povprečju za 4,8 odstotka. V predelovalnih dejavnostih so slovenska podjetja lani proizvedla za 4,9 odstotka več kot leta 2003. V prvih sedmih mesecih 2005 je celotna industrija izdelala za 2,3 % več kot lani v istem času, predelovalne dejavnosti pa za 2,6 % več. Več izdelkov so izdelali v letu 2004 tudi v lesnopredelovalni industriji (+4,0 %), v proizvodnji pohištva pa so izdelali za 1,1 % manj izdelkov, kar je vse pod povprečjem industrije in predelovalnih dejavnosti. • Proizvodnja v dvanajstih mesecih leta 2004 kaže v primerjavi z dvanajstimi meseci leta 2003 naslednje indekse rasti2: XII 04 XI 04 XII 04 XII 03 I-XII 04 I-XII 03 Industrija 88,3 106,3 104,8 Predelovalne dejavnosti 87,7 105,9 104,9 Obdelava in predelava lesa 875 103,5 104,0 Proizv. poh. in druge pred. dej. 82,4 106,3 98,8 Proizvodnja pohi{tva 85,9 115,7 98,9 Vir: SURS • Zaposlenost v industriji se je v dvanajstih mesecih leta 2004 v povprečju zmanjšala za 1,3 odstotka. Predelovalne dejavnosti so število zaposlenih v povprečju zmanjšale za 1,2 odstotka (tudi v obdelavi in predelavi lesa za 1,5 odstotka), nasprotno se je v proizvodnji pohištva število zaposlenih v povprečju povečalo za 0,5 odstotka. Indeksi rasti v opazovanem obdobju so bili naslednji: XII 04 XI 04 XII 04 XII 03 I-XII 04 I-XII 03 Industrija 98,8 991, 98,7 Predelovalne dejavnosti 98,8 99,2 98,8 Obdelava in predelava lesa 99,2 970 98,5 Proizv. poh. in druge pred. dej. 99,7 99,6 96,8 Proizvodnja pohi{tva 97.5 99.9 100.5 Vir: SURS Podatki za 2004 ponovno potrjujejo dejstvo, da {tevilo zaposlenih v obdelavi in predelavi lesa pada. • Produktivnost dela v industriji, merjena s proizvodnjo na zaposlenega, se je lani v dvanajstih mesecih povečala za 6,2 odstotka (enako v predelovalnih dejavnostih). Medtem ko se je v letu 2003 produktivnost dela v obdelavi lesa zmanjšala za 2,1 odstotka, v proizvodnji pohištva pa kar za 3,7 odstotka, pa se je v letu 2004 fizična produktivnost dela v obdelavi in predelavi lesa povečala za 5,6 odstotka, v proizvodnji pohištva pa se je zmanjšala za 1,6 odstotka (zaradi povečanega števila zaposlenih). J Indeksi cen industrijskih izdelkov pri proizvajalcih so v letu 2004 znašali: XII 04 XI 04 XII 04 XII 03 I-XII 04 I-XII 03 Industrija 100,4 104,9 104,3 Predelovalne dejavnosti 100,2 104,9 1041 Obdelava in predelava lesa 99,9 102,8 103,9 Proizv. poh. in druge pred. dej. 100,3 103,5 103,7 Vir: SURS Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih so se v letu 2004 v povpre~ju pove~ale za 4,3 %, tako so bile v letu 2004 po dolgih letih zaostajanja vi{je od cen `ivljenjskih potreb{~in. Tako proizvodnja obdelave lesa kot proizvodnja pohi{tva in drugih predelovalnih dejavnostih je v povpre~ju dosegla ni`ji indeks rasti cen industrijskih izdelkov pri proizvajalcih kot v industriji in v predelovalnih dejavnostih. ijaLes 57(2005) 10 GZS - Zdru`enje lesarstva • Povprečna mesečna bruto plača v lesni industriji (DD in DN/36.1) v letu 2004 je znašala po mesecih (v SIT): Januar 175.148 Februar 171.546 Marec 181.380 April 178.544 Maj 177502 Junij 180.935 Julij 183.044 Avgust 184.632 September 188.216 Oktober 186.579 November 192.002 December 198.191 Vir: SURS, GZS-Zdru`enje lesarstva, 2004 • Povprečne bruto plače na zaposlenega in stopnje rasti povprečnih bruto plač, 2004 SIT Povpre~ne letne stopnje rasti (%) Nominalno realno SK Skupaj 267571 5,7 2,0 D Predelovalne dejavnosti 226.029 7,1 3,4 DD Obd. in predelava lesa 183.645 8,5 4,7 DN Proizv. poh. in dr. pred. dej. 191.245 8,6 4,9 Vir: Konjukturna gibanja, Ocena in analiza teko~ih gospodarskih gibanj, SKEP GZS, dokumentacija, tabela 11, februar 2005 3.OSNOVNE ZNA^ILNOSTI LESNE INDUSTRIJE IN PRIMERJAVA S PREDELOVALNIMI DEJAVNOSTMI IN CELOTNIM SLOVENSKIM GOSPODARSTVOM Zaklju~ne ra~une je za leto 2004 oddalo 991 lesnopredelovalnih dru`b (DD20 in DN36), od tega 931 malih, 34 srednjih in 26 velikih dru`b, v katerih je bilo zaposlenih 21.394 ljudi. Dele` dru`b (2,4 %) in dele` zaposlenih (4,6 %) se v primerjavi z opazovanim vzorcem gospodarskih dru`b (t.j. 42.068 dru`b) glede na dele`e v letu 2003 ni bistveno spremenil. Prihodki so zna{ali v lesni industriji (DD20 in DN36) 292 milijarde SIT in odhodki 289 milijarde SIT. Prese`ek prihodkov nad odhodki je omogo~il pozitiven rezultat poslovanja (DD20 in DN36) v znesku 3,4 milijarde SIT.3 Koeficient gospodarnosti4 je zna{al v obdelavi in predelavi lesa (DD20) 1,01, v proizvodnji pohi{tva (DN36.1) 1,004. Koeficient gospodarnosti v lesni industriji v širšem smislu (DD20 in DN36) je znašal 1,012 (v letu 2003 je znašal 0,984), v ožjem delu lesne industrije (DD20 in DN 36.1) pa 1,007 (v letu 2003 je znašal 0,977). Primarni del (obdelava in predelava lesa) je zaključil poslovno leto 2004 z neto dobičkom v znesku 680,6 milijonov SIT (leto 2003 z 1,6 milijarde SIT neto izgube), proizvodnja pohištva z neto dobičkom v znesku 801,8 milijonov SIT (v letu 2003 z neto izgubo v znesku 1,1 milijarde SIT), proizvodnja pohištva in druge predelovalne dejavnosti pa v znesku 2,8 milijarde SIT neto dobička (v letu 2003 je znašal neto dobiček 434 milijonov SIT). Največja »izgubaša« v lesni industriji v letu 2004 sta bila: • proizvodnja sedežnega pohištva (neto izguba je znašala 142 milijonov SIT, medtem ko je bila še v letu 2003 1,5 milijarde SIT, kar pomeni, da se je izguba glede na 2003 precej zmanjšala) in • stavbno mizarstvo (neto izguba je v letu 2004 znašala 243 milijonov SIT, medtem ko je še v letu 2003 znašala v tem delu proizvodnje 1 milijardo SIT). Lesna industrija v širšem smislu (DD20 in DN36) je poslovno leto 2004 zaključila z neto dobičkom v znesku 2,8 milijarde SIT. Če gledamo lesno Preglednica 2. Zaposleni, prihodki in sredstva v gospodarskih dru`bah, predelovalnih dejavnostih in v lesni industriji v letu 2004 DRU`BE ZAPOSLENI ^ISTI PRIHODKI1) SREDSTVA2) število delež3) % število delež % mlrd SIT delež % mlrd SIT delež % SKUPAJ 42.068 100,0 468.053 100,0 12.572,2 100,0 16.1673 100,0 D PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 6.790 16,1 209.360 44,7 4.4711 35,6 4.363,1 270 DD Obdelava in predelava lesa 500 9.255 118,0 119,4 DN36 Proizvodnja pohi{tva in druge proizvodne dejavnosti 491 12.139 161,4 1578 DN 36.1 Proizvodnja pohi{tva 332 10.432 128,9 117,5 SKUPAJ lesna industrija (DD20 in DN36) 991 2,4 21.394 4,6 279,4 2,2 277,2 1,7 SKUPAJ lesna industrija (DD20 in DN36.1) 832 19.687 246,9 236,8 Vir: Kazalniki poslovanja GZS za leto 2004, maj 2005 1) ~isti prihodki od prodaje (na doma~em in tujem trgu, skupaj) , 2) vrednost aktive na dan 31.12.2004, 3) dele`i v lesni industriji so izra~unani glede na celotno gospodarstvo ijaLes 57(2005) 10 GZS - Zdru`enje lesarstva industrijo o`je (DD20 in DN 36.1) pa je zna{al neto dobi~ek v poslovnem letu 2004 1,5 milijarde SIT. Lesno stavbarstvo, ki je imelo {e v letu 2003 neto izgubo v znesku 1 milijarde SIT, je neto izgubo v letu 2004 zmanj-{alo na ~etrtino. Tudi neto izguba v proizvodnji furnirja in plo{~, ki je {e v letu 2003 zna{ala 1,3 milijarde SIT, se je v letu 2004 zni`ala na pi~lih 30 milijonov SIT. Tudi najve~ji »izguba{« v letu 2003, proizvodnja sede`nega pohi{tva, je zaklju~ilo poslovno leto 2004 z desetkrat ni`jo vrednostjo neto izgube. Preglednica 3 ka`e, da samo v dveh podpodro~jih (20.50 in 36.12) ni pri{lo do izbolj{anja rezultatov, v vseh drugih pa do ob~utnega izbolj{anja rezultatov v lesni dejavnosti. Zlasti so se poslovni rezultati izbolj{ali v proizvodnji sede`nega pohi{tva (+1.339 mio SIT) in v proizvodnji furnirja, vezanega lesa in plo{~ (+1.221 mio SIT). Stro{ki dela so v nominalnem znesku v obdelavi in predelavi lesa so porasli v letu 2004 v primerjavi z letom 2003 za 5,7 %, v proizvodnji pohi{tva za 5,0 % in v lesni industriji (DD20 in DN36) za 5,5 %. Dodana vrednost je v nominalnem znesku v letu 2004 v obdelavi in predelavi lesa porasla za 7,9 odstotka in v proizvodnji pohi{tva za 5,5 odstotka. Kljub negativnemu poslovnemu izidu je dodana vrednost porasla v skupini lesno stavbarstvo v nominalnem znesku za 8,6 odstotka. Dodana vrednost je v lesni industriji (DD20 in DN36) porasla za 7,5 %. Dodana vrednost na zaposlenega je zna{ala v povpre~ju v 2004 v obdelavi in predelavi lesa 17.430 EUR (v letu 2003 16.210 EUR) in v proizvodnji pohi{tva 17.061 EUR (v letu 2003 16.236 EUR). To pomeni pri obeh podpodro~jih pove~anje glede na leto 2003 v nominalnem znesku. Primerjava dodane vrednosti na zaposlenega v lesni industriji s predelovalnimi dejavnostmi in celotnim gospodarstvom ka`e {e vedno velik zaostanek, saj je le-ta v vseh gospodarskih dru`bah zna{ala 27.944 EUR, v predelovalnih dejavnostih pa 26.063 EUR. Dodana vrednost na zaposlenega je v lesni industriji (DD20 in DN36) v nominalnem znesku porasla za 8,6 %. Dele` prodaje na tujih trgih je v obdelavi in predelavi lesa zna{al 49,5 odstotka (v proizvodnji furnirja, vezanega lesa, plo{~ 57,4 odstotka) in v proizvodnji pohi{tva 54 odstotka. Najve~ji dele` v prodaji na tujih trgih zasledimo v lesni industriji v letu 2004 v proizvodnji `imnic (71 %) in najmanj{i v proizvodnji lesene embala`e (17,6 %). Dele` prodaje na tujih trgih je zna{al v lesni industriji 53 % (v letu 2003 je zna{al 52,9 %). Preglednica 3. ^isti dobi~ek in ~ista izguba v dejavnostih lesne industrije v letu 2003 in 2004 (v mio SIT) Dejavnost Čisti dobiček Čista izguba Neto 2003 dobiček/izguba 2004 +/- 20.10 `aganje, skobljanje, impregniranje lesa 1.015 327 571 688 + 117 20.20 Proizvodnja furnirja, vezanega lesa, plo{~ 500 530 -1.251 -30 + 1.221 20.30 Stavbno mizarstvo 692 1.737 -1.045 -243 + 802 20.40 Proizvodnja lesene embala`e 65 47 18 130 + 112 20.50 Proizvodnja drugih izdelkov iz lesa, plute, protja 432 292 140 136 - 4 36.10 Proizvodnja pohi{tva 2.969 4.052 -1.083 802 +1.885 36.11 Proizvodnja sede`nega pohi{tva 333 1.814 -1.481 -142 +1.339 36.12 Proizvodnja drugega pohi{tva za poslovne prostore 931 281 650 557 - 93 36.13 Proizvodnja drugega kuhinjskega pohi{tva 237 20 217 253 +36 36.14 Proizvodnja drugega pohi{tva 1.392 1.926 -534 133 +667 Vir: Kazalniki poslovanja GZS za leto 2004 Preglednica 4. Neto izguba/dobi~ek v lesni industrijipo letih (v mio SIT) 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 Obdelava in pred. lesa (DD20) -2134 -248 266 -2637 -1338 -1566 681 Proizvodnja pohi{tva (DN 36.1) -883 -113 836 709 774 -1083 802 Proizvodnja pohi{tva, druge pred. dej. (DN36) -1732 2915 -3130 954 2400 434 2116 Skupaj lesna industrija o`je(DD20 in DN36.1) -3017 -361 1102 -1928 -564 -2649 1.482 Skupaj lesna industrija {ir{e (DD20 in DN36) -4749 2554 -2864 -1682 1000 -1132 2.796 Vir: Kazalniki poslovanja GZS, 1997-2004 (Opomba: od 2002 veljajo novi ra~unovodski standardi) ijaLes 57(2005) 10 4. BLAGOVNA MENJAVA5 LESNE INDUSTRIJE V LETU 2004 Slovenski lesarji so izraziti neto izvozniki. Posreden in neposreden izvoz slovenske lesne industrije skupaj (DD 20 in DN 36) je v letu 2004 zna{al 1,3 mlrd EUR, uvoz pa 549,7 mio EUR. Neposreden izvoz slovenske lesne industrije pa je zna{al manj, in sicer 669,2 mio EUR, uvoz pa 266,2 mio EUR. O`je gledano, pa je neposreden in posreden izvoz slovenske lesne industrije skupaj (DD 20 in DN 36.1) zna{al 1,2 mlrd EUR, uvoz pa 422 mio EUR. Med prvih 10 najpomembnej{ih dr`av (posrednega in neposrednega) izvoza slovenske lesne industrije skupaj (DD20 in DN36) v letu 2004 lahko {tejemo: Nem~ijo, Italijo, Hrva{ko, Avstrijo, Francijo, Zdru`ene dr`ave Amerike, Slova{ko, Veliko Britanijo, Belgijo ter Srbijo in ~rno goro. Vrstni red prvih {tirih dr`av se v primerjavi z letom 2003 ni spremenil (na petem mestu je namesto Slova{ke Francija). Preglednica 5. Prvih deset dr`av (posrednega in neposrednega) izvoza slovenske lesne industrije skupaj (DD20 in DN36) v letu 2004 Dr`ava Vrednost izvoza (v EUR) 1. Nem~ija 438.811.687 2. Italija 139.063.011 3. Hrva{ka 114.705.634 4. Avstrija 110.320.260 5. Francija 61.107324 6. Zdru`ene dr`ave Amerike 56.348.520 7. Slova{ka 47730.641 8. Velika Britanija 40.418.597 9. Belgija 38.390.827 Vir: SURS, GZS, * Jugoslavija do vklju~no 2003 Med prvih 10 najpomembnej{ih dr`av (posrednega in neposrednega) uvoza slovenske lesne industrije (DD20 in ijaLes 57(2005) 10 DN36) v letu 2004 uvr{~amo: Nem~ijo, Italijo, Avstrijo, Hrva{ko, Bosno in Hercegovino, Francijo, Kitajsko, Poljsko, Nizozemsko in Romunijo. Vrstni red prvih {tirih dr`av po vrsti se je v primerjavi z letom 2003 spremenil, saj je Italijo na prvem mestu zamenjala Nem~ija. Preglednica 6. Prvih deset dr`av (posrednega in neposrednega) uvoza slovenske lesne industrije skupaj (DD20 in DN36) v letu 2004 Dr`ava Vrednost uvoza (v EUR) 1. Nem~ija 91.000.192 2. Italija 88.987219 3. Avstrija 73.967568 4. Hrva{ka 51.718.938 5. Bosna in Hercegovina 51.640.841 6. Francija 27598.716 7. Kitajska 21.840.324 8. Poljska 14.268.721 9. Nizozemska 14.229.291 10. Romunija 10.635.853 Vir: SURS, GZS Med najpomembnej{e ekonomske skupine blagovne menjave lesne industrije (DD20 in DN36) v letu 2004 lahko {tejemo: dr`ave EU, dr`ave EFTE, dr`ave neevropske ~lanice OECD, druge razvite dr`ave in dr`ave CEFTA. 5. SKLEP Lanski poslovni rezultati (2004) ka`e-jo izbolj{anje poslovanja lesne industrije glede na leto prej. Lesna industrija v {ir{em smislu (DD20 in DN36) je poslovno leto 2004 zaklju~ila z neto dobi~kom v znesku 2,8 milijarde SIT. ~e gledamo lesno industrijo o`je (DD20 in DN 36.1), pa je zna{al neto dobi~ek v poslovnem letu 2004 1,5 milijarde SIT. Primarni del lesne industrije (obdelava in predelava lesa) je sklenil poslovno leto 2004 z neto dobi~kom v znesku 680,6 milijona SIT (leto 2003 z 1,6 milijarde SIT neto izgube) kot tudi proizvodnja pohi{tva z neto do- GZS - Zdru`enje lesarstva bi~kom v znesku 801,8 milijonov SIT (v letu 2003 z neto izgubo v znesku 1,1 milijarde SIT). Najve~ji »izguba{« v lesni industriji v letu 2004 sta bila proizvodnja sede`nega pohi{tva (neto izguba je zna{ala 142 milijonov SIT, medtem ko je bila {e v letu 2003 1,5 milijarde SIT, kar pomeni, da se je izguba glede na leto 2003 precej zmanj{ala) in tudi stavbno mizarstvo (neto izguba je zna{ala v letu 2004 243 milijonov SIT, medtem ko je {e v letu 2003 zna{ala v tem delu proizvodnje 1 milijardo SIT) je izbolj{alo svoje poslovanje. Na drugi strani so se izbolj{ali poslovni rezultati v proizvodnji sede`nega pohi{t-va (+1.339 mio SIT) in v proizvodnji furnirja, vezanega lesa in plo{~ (+1.221 mio SIT). Celotna dodana vrednost je v lesni industriji v letu 2004 (DD20 in DN36) porasla za 7,5 %, dodana vrednost na zaposlenega pa za 8,6 %. Dodana vrednost na zaposlenega je zna{ala v pov-pre~ju v 2004 v obdelavi in predelavi lesa 17.430 EUR (v letu 2003 16.210 EUR) in v proizvodnji pohi{tva 17.061 EUR (v letu 2003 16.236 EUR), kar pomeni pri obeh podpodro~jih pove~a-nje glede na leto 2003 v nominalnem znesku. Primerjava dodane vrednosti na zaposlenega v lesni industriji s predelovalnimi dejavnostmi in celotnim gospodarstvom ka`e {e vedno velik zaostanek, saj je le-ta v vseh gospodarskih dru`bah zna{ala 27.944 EUR, v predelovalnih dejavnostih pa 26.063 EUR. Dodana vrednost na zaposlenega je v lesni industriji (DD20 in DN36) v nominalnem znesku porasla za 8,6 %. Izbolj{anje poslovanja lesne in pohi{t-vene industrije v letu 2004, tako v celoti kot po posameznih podpodro~jih, vzbuja optimizem, saj je poslovni rezultat pozitiven in prvi~ po nekaj letih primerljiv z letom 2000. strokovne vesti Pattex Parket & Laminat Čistilo in loSCilo 2 v 1 Za popolno čistočo in nego lesenih površin H i= Tla iz parketa, plute in laminata so vsakodnevno izpostavljena številnim obremenitvam, obrabam, umazaniji, poškodbam itd. Zaradi tega je posebna nega teh površin še posebej pomembna. Novost, ki zadovolji tudi najzahtevnejše lesene površine, predstavlja novi Pattex Parket & Laminat. Novost iz Henkla predstavlja izdelek, ki je hkrati čistilo in loščilo (2 v 1). Čiščenje in loščenje pa ni edina prednost novega Henklovega izdelka. Novi Pattex talne površine tudi ščiti in neguje, nerazredčen pa je idealen za zahtevno odstranjevanje ostankov lepila. Prednost novega Pattex-a je tudi ta, da po nanosu na tleh ustvarja poseben film, ki zagotavlja učinkovito zaščito pred umazanijo ter vodo, in z njegovo uporabo bodo tla iz lesa, plute ali laminata sedaj vedno izgledala kot nova. Pattex Parket & Laminat je uporabnikom na voljo v litrski embalaži. Plastenka je opremljena tudi s dozirnim lončkom, ki je hkrati zamašek. Novo čistilo in loščilo 2 v 1 po uporabi prostor napolni s svežim in naravnim vonjem. Pattex Parket & Laminat je že na voljo v prodajalnah po vsej Sloveniji. Več o izdelkih v družini Pattex si lahko preberete na www.lepila.henkel.si. Dodatne informacije: Mateja Toplak, D telefon 02/22 22 260 e-pošta: mateja.toplak@si.henkel.com iz nem{kega pohi{tvenega trga Furnishing Boulevar v Parizu V Parizu gradijo trgovski center za prodajo pohi{tva in notranje opreme, tako imenovani »Furnishing boulevar«. Njegova povr{ina v treh nivojih bo zna{a 62.000 m2. Objekt bo zelo atraktiven in sodoben, v obliki ~ezoceanske potni{ke ladje. Namen angle{kega arhitekta (Virgine & Stone) je bil ustvariti nakupovalno sredi{~e, prirejeno ~lovekovim potrebam 21. stoletja. V trgovskem centru bo 130 podjetij, med drugim tudi iz tujine. Objekt bo predvidoma kon~an v marcu 2006. Cene pohi{tva naj se za leto 2006 povi{ajo za 5 %’ VDM - Zdru`enje nem{ke pohi{tvene industrije (predsednik Dirk Uwe Klaas) je predlagalo svojim ~lanom, nem{kim proizvajalcem, da zaradi utemeljeno povi{anih proizvodnih stro{kov za~nejo s trgovci pogajanja o dvigu cen za 5 %. ^e-prav bi bila podra`itev umestna, bodo pogajanja s trgovci zaradi velike koncentracije mo~i v trgovskih verigah in nabavnih organizacijah zelo te`ka. V septembru in oktobru potekajo regionalni in hi{ni pohi{tveni sejmi, kjer te~ejo dogovori za prihodnje leto. Sami proizvajalci so glede povi{anja cen zelo skepti~ni, izbolj{anje cene si obetajo bolj za inovativne nove proizvode, ki so jih pripravili in razstavili za kupce. Pri~akujejo, da bo prihodnje leto {e »tr{e«, saj vse ka`e, da bo uvoz iz Azije in Vzhodne Evrope {e obse`nej{i, kot je bil dosedaj. Kopalnica postaja pomemben prostor v stanovanju Kopalnica, ki je bila v~asih najmanj{i prostor v nem{kih stanovanjih, postaja vse pomembnej{a. To je prostor za osebno higieno, za razvajanje s kopelmi, masa`ami in tudi za spro{~anje. V sodobnih stanovanjih so prostorsko ve~je in so obi~ajno neposredno povezane s spalnim prostorom. Lo~ijo jih le kak{na vrata iz matiranega stekla. V starej{ih stanovanjih kopalnice niso imele takega pomena in funkcij. Zato ni ~udno, da 11 miljonov Nemcev (po podatkih raziskovalnega in{tituta Forsa) planira obnoviti kopalnico v naslednjih dveh letih. Predvsem na~rtujejo zamenjavo kopalni{kega pohi{tva in opreme. Moderno kopalni{ko pohi{tvo odlikuje visoka kvaliteta, vrhunski dizajn, raznolikost barv in oblik ter funkcionalnost. Pohi{tvo za kopalnice je specifi~no, zato ga obi~ajno proizvajajo podjetja, ki so se za to specializirala. Avtorica Fani Poto~nik, Vir : Moebelmarkt 9, 10 / 2005, L-portal ijaLes 57(2005) 10 raziskave in razvoj UDK: 674:001:891 originalni znanstveni ~lanek (Original Scientific Paper) Vrednotenje inovativnih, tehnolo{kih in raziskovalnih procesov v lesni industriji The benchmarking of innovation, technological and research processes in wood industry avtor Borut LIKAR, Fakulteta za management Koper, Primorska univerza, Cankarjeva 5, 6000 Koper, Slovenia, e-po{ta: borut.likar1@guest.arnes.si izvleček/Abstract V prispevku je prikazana uporaba metodologije vrednotenja inovativnih, teh-nolo{kih in raziskovalnih procesov. Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri so najpomembnej{i dejavniki, ki vplivajo na inovacijsko sposobnost podjetja. Raziskava je potekala v petih korakih. Najprej smo iz statisti~nih podatkov izbrali nabor spremenljivk, ki smo jih vklju~ili v analizo. V drugem koraku smo poleg omenjenih spremenljivk definirali {e nekaj dodatnih. V tretjem koraku smo spremenljivke razdelili v slede~e kategorije: vhodne, procesne, izhodne posredne in izhodne neposredne. V ~etrtem smo izra~unali medsebojne povezave med posameznimi spremenljivkami. V zadnjem koraku smo dolo~ili medsebojne povezave med posameznimi spremenljivkami in se pri interpretaciji osredoto~ili na najpo-membnej{e. Na podlagi prikazane metodologije smo dolo~ili vplivne vhodne in procesne spremenljivke, ki jasno ka`ejo tako na zaporedje aktivnosti kot na do-lo~ena podro~ja invencijsko-inovacijskih aktivnosti, kjer je potrebno vlo`iti dodatne napore. The article indicates our new methodology applied for benchmarking innovation, technological and research processes. The purpose of the research was to establish which are the most significant factors influencing the innovative potentials of the company. Our research was run in five steps. Firstly, we selected a group of variables from statistical data. In our second step, some additional variables were defined beside the aforementioned ones. In the third step, the variables were dispersed among the following categories: input, process, output indirect, and output direct variables. In the fourth step we calculated mutual correlations among particular variables. In our last step, we defined mutual correlations among particular variables and focused on the most important ones when interpreting them. On the basis of the illustrated methodology, we determined the influential input and process variables, which clearly indicate not only the sequence of activities but also particular areas of innovation activities where additional efforts should be invested. Klju~ne besede: les, inovativnost, raziskave, razvoj, tehnologija, vrednotenje, industrija Keywords: wood, innovation, research, development, technology, benchmarking, industry UVOD V skladu s cilji Lizbonske strategije iz leta 2000 in statisti~nimi indikatorji iz l. 2004 (Scoreboard, 2004), EU {e vedno in celo vedno bolj zaostaja za ZDA in Japonsko. Situacija v tranzi-cijskih dr`avah, tudi v Sloveniji je {e slab{a (Kos, 2004, Eurostat 2003). Ker je inovativnost temeljni kamen za dosego bolj dinami~nega, konkuren~nega in na znanju temelje~ega gospodarstva, se torej sre~ujemo z rasto~o t.i “inovacijsko vrzeljo” med EU na eni strani ter ZDA in Japonsko na drugi. Po sta-tisti~nih podatkih (SURS 2004, Scoreboard, 2004) je med slovenskimi podjetji le 21 % inovativnih. ~e pogledamo na podro~je lesne industrije, ugotovimo, da je v statisti~nem razredu 20-obdelava in predelava lesa in 21-proizvodnja vlaknin, papirja ter izdelkov iz njih (Hlavaty, 2002) inovacijsko aktivnih 19,2 % vseh podjetij, v razredu 21 pa le 3 %. V razredu 20 je med inovatorji proizvoda/postopka 19,2% podjetij in v razredu 21 le 8,6 % (pov-pre~je v slovenski predelovalni in izbranih storitvenih dejavnostih je 20,2 Zahvala Za sodelovanje pri zbiranju in obdelavi statisti~nih podatkov se zahvaljujem g. Boru NikiDu in ga. Nini Frkovi~ s Statisti~nega urada RS. ijaLes 57(2005) 10 raziskave in razvoj %) (SURS, 2004). V povpre~ju je 12,8 % slovenskih podjetij uvedlo na trg nove proizvode, v razredu 20 le 8,1%, v razredu 21 pa samo 2,9%. Statistika govori o povpre~ju v velikih in tudi v srednjih ter malih podjetjih (v nadaljevanju SME). Vendar natan~nej{a analiza poka`e, da je situacija v SME {e slab{a. Po okvirni oceni je v srednjih podjetjih dvakrat manj inovativnosti kot v velikih, v malih pa celo {tirikrat! Pred ~asom je bila izdelana “Strategija razvoja slovenskega lesarstva”; celovita analiza obstoje~ega stanja s strate{kimi smernicami za razvoja lesarstva v Sloveniji (Dimovski et al., 2000). Nekaj korakov je bilo `e narejenih (Kranjec, 2001, Tom{i~, 2001), vendar je tudi danes situacija {e vedno dale~ od `elene. Kot navajajo v LIP Bled, je slovenska lesna industrija neupravi~eno zapostavljena, delno tudi po krivdi lesarjev samih. Lesna industrija se je namre~ prepo~asi prilagajala na novo nastale tr`ne razmere, sledil je padec povpra{e-vanja in prese`ek proizvodnih zmogljivosti. Kljub temu pa so prepri~ani, da ima lesna industrija perspektivo. Tr g v EU je ogromen, slovenska lesna industrija je z lastno surovinsko bazo ena dobro uveljavljenih na zahtevnih trgih EU in ZDA (Burnik, 2005). Tudi po navedbah direktorja Alplesa, najuspe{-nej{ega pohi{tvenega podjetja, ima slovenska lesna industrija bodo~nost. Pojavljajo se tr`ne ni{e, ki pa jih je potrebno izkoristiti hitro, saj le to zagotavlja perspektivo. Te pa niso vezane le na tehnologijo oz. proizvodnjo, ampak v veliki meri na tr`ne pristope, uveljavitev blagovnih znamk, po-prodajne storitve ipd. Meni, da ima slovenska lesna industrija s svojim surovinskim zaledjem, regionalnim dejavnikom in tradicijo dobre izglede za prihodnost. Kot pomemben dejavnik nadaljnjega razvoja navaja ustrezen razvojni program, izobra`evanje in vlaganje v pridobivanje tr`nih dele`ev (Pirc, 2005). Podobno ugotavljajo v raziskavi Zveze lesarjev Slovenije. Kot klju~ne dejavnike navajajo spodbujanje ustvarjalnosti, potrebo po nadaljnjem usposabljanju in izobra`evanju na podro~ju lesarskih profilov, managementa in tr`enja, sodelovanja z raziskovalnimi institucijami in univerzo (ZLS, 2004). Ker je torej lesna industrija med manj inovativnimi glede na ostale panoge, je za njeno konkuren~nost {e toliko bolj nujno, da so podjetja pripravljena in zmo`na upravljati lastne invencijsko-inovacijske in med njimi tudi RR procese. Pogoj za to pa je njihovo razumevanje ter celovito obvladovanje le-teh. V prispevku je prikazana uporaba metodologije vrednotenja inovativnih, teh-nolo{kih in raziskovalnih procesov (Likar, 2005). Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri so najpomembnej{i dejavniki, ki vplivajo na inovacijsko sposobnost podjetja. METODOLOGIJA Statisti~ni podatki SURS iz lesne industrije, ki so zbrani na podlagi standardizirane metodologije, so v na{i raziskavi predstavljali osnovo za poglobljeno analizo. V raziskavo so bila po Klasifikaciji proizvodov po dejavnosti (Hla-vaty, 2002) vklju~ena slovenska podjetja iz statisti~nih razredov: 20 (Obdelava in predelava lesa) in 21 (Proizvodnja vlaknin, papirja ter izdelkov iz njih). Analiza, ki je podrobneje predstavljena v ~lanku (Likar, 2005), je potekala v petih korakih: 1. Definiranje podatkov SURS V osnovi smo v analizo vklju~ili podatke, ki jih metodologija SURS zajema. Zaradi obse`nega {tevila vseh spremenljivk smo na podlagi literature in ocene podatkov naredili smiseln izbor. 2. Definiranje dodatnih spremenljivk Za potrebe raziskave smo poleg spremenljivk po SURS definirali {e nekaj dodatnih, ki smo jih razvrstili v dve podskupini: • V prvi podskupini gre za uporabo podatkov iz Izkaza poslovnega izida ali za kombinacijo spremenljivk SURS in spremenljivk iz Izkaza poslovnega izida. • V drugi podskupini smo z uporabo obstoje~ih spremenljivke SURS definirali nekaj novih. 3. Definiranje kategorij spremenljivk Razdelili smo jih v slede~e kategorije: • vhodne, • procesne, • izhodne posredne, • izhodne neposredne. 4. Preprosta statistika in izra~un medsebojnih povezav V raziskavi smo najprej prikazali rezultate preproste statistike ({tevilo vklju~enih podjetij, srednjo vrednost, standardni odklon ter minimalni in maksimalno vrednost). Klju~ni del je povezan s primerjanjem in koreliranjem vhodnih, procesnih in izhodnih (posrednih in neposrednih) spremenljivk. Pri izra~unu korelacijskih koeficientov smo uporabili Spear-manov koeficient korelacije (SCC), ki je primeren za izra~un korelacij tako med intervalnimi (zveznimi), med rangiranimi (diskretnimi) kot tudi med kombiniranimi spremenljivkami. 5. Prikaz korelacij Izbrali smo povezave (korelacije), jih prikazali in kratko interpretirali. Razvrstili smo jih v slede~e skupine: vhodne : vhodne, vhodne : procesne, vhodne : izhodne-posredne, vhodne : izhodne-neposredne, procesne : procesne, procesne : izhodne-posredne, procesne : izhodne-neposredne, izhodne-posredne : izhodne-posredne, izhodne-posredne : izhodne-neposredne, izhodne-neposredne : izhodne-neposredne. ijaLes 57(2005) 10 raziskave in razvoj REZULTATI Rezultati enostavne statistike (simple statistics) Preglednica 1. Za vsako od spremenljivk prikazuje odgovor oz. mersko enoto, {tevilo vklju~enih podjetij, srednjo vrednost, standardni odklon ter minimalno in maksimalno vrednost SPREMENLJIVKA O DCO V OR (M L RS K A ENOTA) ŠT. PO DJ. SR. V Ril D. SI. ODKL. MIX VRED. MAKS VREL». Vhodno spremenIjivkc Število zaposlenih (si) fit zaposlenih 116 169 672 10,000 706 Delež zaposlenih z najmanj višjo strokovno izobrazbo (s2) delež 116 0,057 0,061 0,000 0,444 Strategija - uvajanje novih ali bistveno izboljšanih korporaejjskih strategij (s49) da, ne 116 0,147 0.3.S.S 0.000 L.000 Vodenje - uvajanje naprednih tehnik vodenja (s50) da, ne 1 IG 0,302 0,461 0,000 1,000 Organizacija - uvajanje novih ali bistveno izboljšanih organizacijskih struktur (s51) da, ne 1 16 0,371 0,485 0,000 1,000 Notranji stroški za RRDAsi izdatki podjetja fs° 1) delež 116 0.003 0.012 0.000 0,112 Zunanji stroški za RRD/vsi izdatki podjetja (s9 2) delež 116 0,000 0,001 0,000 0,008 Stroški za pridobitev strojev in opreme, ki je potrebna za izvedbo inovacije izdelka, storitve in postopka/vsi izdatki podjetja (s9 3) delež 116 0,011 0,059 0,000 0,487 Stroški za pridobitev drugega zunanjega znanja/vsi izdatki podjetja (s9 4) delež 1 If) 0,000 (1.000 0,000 M.005 Stroški za izobraževanje zaposlenih v povezavi z inovacijsko dejavnostjo/vsi izdatki podjetja (s9 5) delež 116 0,000 0,000 0,000 0,000 Strnški za konstruiranje in druiy) pripravi) proizvodnje in dobave stori lev/vsi izdatki pt*djetja (s9 71 delež 116 0.000 0,000 0.000 0,000 Skupni stroäki za inovacijsko dejavnost/vsi izdatki podjetja (s,9 8) delež 84 0,023 0,089 0,000 0,633 Procesne spremenljivke Sodelovanje v Slo z dobavitelji (co21) da, ne II 0,273 0,467 0,000 1,000 Sodelovanje v Slo s svetovalci (co51) da, ne 11 0,364 0,505 0,000 1,000 Sodelovanje v Slo z Univerzo (eo7l) da, ne II 0.364 0.505 0.000 1.000 Viri informacij znotraj podjetja (oddelki, zaposleni.. J) (s22) 0-ni bil uporabljen, 1-nizko, 2-srednjet 3-visoko) 20 1,950 0,887 0,000 3,000 Pomanjkanje ustreznih finančnih virov (s33> O-nepomembna, 1-nizka, 2-srednja, 3-visoka 113 1,540 1,225 0,000 3,000 Organizacijska togost znotraj podjetja fs34) O-nepomembna, 1-nizka, 2-snednja, 3-visoka 113 0,752 0,902 0,000 3,000 Pomanjkanje kvalificiranega kadra fs351 O-neponieinhna, 1-nizka, 2-snednjat 3-visoka 113 1,115 1,075 0,000 3,000 Pomanjkanje informacij o tehnologiji (s36> O-nepomembna, 1-nizka, 2-srediij a, 3-visoka 113 0,752 0,808 0.000 3,000 ijaLes 57(2005) 10 raziskave in razvoj Povezave – vhodne : vhodne Pomembne korelacije smo ugotovili znotraj skupine vhodnih spremenljivk. Uvedba novih ali bistveno izbolj{anih korporacijskih strategij (s49) je tesno povezana z uvajanjem naprednih tehnik vodenja (s50) in z izbolj{anjem organizacijskih struktur (s51) (0.390.36067; sig=0.0001; n=116). Nekoliko manj{a pa je povezanost s stopnjo uvajanja novih izdelkov (s3) in postopkov (s4) (0.190.76099; sig=<.0001; n=116). Vendar pa omenjeni stro{ki NISO zna-~ilno povezani s pomanjkanjem odziva strank. Prav tako ugotavljamo pozitivno korelacijo med dele`em zunanjih stro{kov za RRD (s9_2) na eni strani in uvajanjem novih ali bistveno izbolj{anih izdelkov (s3) in postopkov (s4) na drugi (SCC>0.48480; sig=<.0001; n=116). Za razliko od “notranjega stro{ka za RRD” pa je izredno zgovorna negativna korelacija med dele`em zunanjih stro{-kov za RRD (s9_2) in pomanjkanjem odziva strank na nove izdelke in storitve (s39) (SCC=-0.1868; sig=0.047; n=113). Ugotavljamo torej, da vlaganje v notranji RR sicer pomaga k izbolj{anju proizvodov, ne pa tudi k izbolj{anju slabega odziva trga. Ta je v veliki meri posledica premajhnega vklju~evanja zunanjih RR organizacij (navedena negativna kore-lacija). To bi lahko pojasnili s pogostim pristopom podjetij, kjer gre za “technology” in “production” driven RR. Torej za razvoj, ki ni posledica potreb trga. Pomemben sklep je, da sodelovanje z zunanjimi razvojnimi organizacijami nujno, saj la`je prina{a tiste novosti, ki jih trg tudi sprejme (inovacije). Izredno pomemben dejavnik, ki vpliva na uvedbo novih ali bistveno izbolj{anih izdelkov (s3) in postopkov (s4), je stro{ek za pridobitev strojev in opreme, ki je potrebna za izvedbo inovacije izdelka, storitve in postopka (s9_3) (SCC>0.82197; sig=<.0001; n=116). Nekoliko manj{i, a prav tako zna~ilen je vpliv dele`a stro{kov za pridobitev drugega zunanjega znanja za inven-cijsko-inovacijsko dejavnost (s9_4), ki vpliva na uvedbo novih ali bistveno izbolj{anih izdelkov (s3) in postopkov (s4) (SCC>0.30905; sig<=0.0007; n=116). raziskave in razvoj Pomemben dejavnik, ki vpliva na uvedbo novih ali bistveno izbolj{anih izdelkov (s3) in postopkov (s4), je stro{ek za izobra`evanje zaposlenih v povezavi z inovacijsko dejavnostjo (s9_5) (SCC>0.59822; sig=<.0001; n=116). Statisti~no so povezani tudi dele` stro{-kov za konstruiranje in drugo pripravo proizvodnje, dobave storitev (za inovacijsko dejavnost) (s9_7) in uvedbo novih ali bistveno izbolj{anih izdelkov (s4) (SCC=0.41973; sig=<.0001; n=116). Ugotovimo lahko, da na razvoj novih ali bistveno izbolj{anih tr`nih proizvodov torej izredno mo~no vpliva stro-{ek za pridobitev strojev in opreme, de-le` stro{kov za konstruiranje in drugo pripravo proizvodnje, zelo pomembno je izobra`evanje zaposlenih, pa tudi pridobitev drugega zunanjega znanja za invencijsko- inovacijsko dejavnost. Pri~akovano pa je povezava najmo~-nej{a med dele`em stro{kov za inovacijsko dejavnost (s9_8) in uspe{nostjo uvajanja novih ali bistveno izbolj{anih izdelkov (s3) in postopkov (s4). (SCC>0.85740; sig=<.0001; n=84) In tako se kot naju~inkovitej{i mehanizem za dosego bolj{ih tr`nih proizvodov izkazuje vlaganje v invencijsko-inovacijsko dejavnost v naj{ir{em smislu besede. Povezave vhodne : izhodne-neposredne Zanimiva je povezava, ki sicer ni direktno povezana z inovativnostjo; {tevilo zaposlenih (s1) je negativno povezano z dele`em dobi~ka (s12) (SCC=-0.3477; sig=0.000; n=116) Pomemben dejavnik u~inka invencij-sko-inovacijske dejavnosti - izbolj{anja fleksibilnosti proizvodnje ali dobave storitev (s16) predstavlja dele` zaposlenih z najmanj vi{jo strokovno izobrazbo (s2) . Med obema spremenljivkama je mo~na korelacija (SCC=0.46234; sig=0.0401; n=20), ki ka`e na pomembnost izobra`evanja. Podobno kot smo predhodno prikazali vpliv izobrazbe na uvedbo novih proizvodov, tudi tu ugotavljamo njen pozitiven vpliv na izbolj{anja fleksibilnosti proizvodnje ali dobave storitev. To sovpada s smernicami EU programov, povezanih z izobra`evanjem in vse`iv-ljenjskim u~enjem. Pri dele`u notranji stro{ki za RRD pri invencijsko-inovacijski dejavnosti (s9_1) ugotavljamo negativne povezave z dele`em dobi~ka (s12) (SCC=-0.2149; sig=0.020; n=116), a mo~ne pozitivne z izbolj{anjem fleksibilnosti proizvodnje ali dobave storitev (s16) (SCC=0.61109; sig=0.0042; n=20). @e predhodno smo ugotovili, da notranji RRD sicer ugodno vpliva na izbolj-{anje tr`nih proizvodov, vendar ni nujno povezan z odzivom strank. Omenjeno ugotovitev {e dodatno osvetljuje negativna povezava med notranjimi stro{ki za RRD in dobi~kom podjetja. Tu se ponujata dve razlagi. Ali notranji stro{ki za RR niso pravilno usmerjeni, ali pa gre za dolgoro~no vlaganje, kjer je potrebno najprej dolo~eno obdobje (nekaj let) vlaganja, finan~ni rezultati sledijo kasneje. Pri dele`u zunanjih stro{kov za RRD pri inovacijski dejavnosti (s9_2) je zna~ilna povezava z izbolj{anjem vpliva na okolje ali zdravje in varnost (s20) (SCC=0.43569; sig=.0548; n=20). To ka`e na neke vrste raziskovalni outsourcing pri skrbi za okolje. Zanimivo, pozitiven vpliv na okolje (s20) je povezan tudi s stro{ki za izo-bra`evanje zaposlenih v povezavi z in-vencijsko-inovacijsko dejavnostjo (s9_5) (SCC=0.45006; sig=.0465; n=20). Ugotovitve ponovno ka`ejo, da na okolje, zdravje in varnost pozitivno vplivajo tako zunanji RR kot tudi izobra`evanje. Presenetljivo pa dele` stro{kov za pridobitev strojev in opreme, ki je potrebna za izvedbo inovacije izdelka, storitve in postopka (s9_3) negativno korelira z dobi~kom na zaposlenega (s11) (SCC=-0.1924; sig=0.038; n=116). To si lahko sku{amo razlo`iti z neustreznim vlaganjem v stroje in opremo – torej gre tudi tu za stro{ek, ki sicer vpliva na izbolj{anje tr`nih proizvodov (kot je predhodno ugotovljeno), na kon~ni rezultat, dobi~ek, pa vpliva negativno. Gre torej za podro~je, ki ga je potrebno v podjetjih temeljito preu~iti in najti na~in za u~inkovito izrabo strojev in opreme. In najpomembnej{i rezultat vseh prizadevanj, dele` dobi~ka (s12) je negativno povezan z dele`em stro{kov za inovacijsko dejavnost (s9_8) (SCC=-0.2847; sig=0.008; n=84). Tudi ta podatek je na prvi pogled presenetljiv. Predhodno smo ugotovili, da je naju~inkovitej{i mehanizem za dosego bolj{ih tr`nih proizvodov vlaganje v invencijsko-inovacijsko dejavnost. Vendar to o~itno {e ni dovolj za izbolj{anje finan~nih rezultatov. O~it-no je opazen del stro{kov usmerjen v napa~na podro~ja, oz. se finan~ni rezultati {e niso pokazali. Verjetno gre za kombinacijo obeh, saj je lesna industrija {e v veliki meri neinovativna, ali pa je za~ela spodbujati invencijsko-inova-cijske procese {ele pred kratkim. Povezave procesne : procesne Problem predstavljajo zaviralni dejavniki invencijsko-inovacijske dejavnosti. Organizacijska togost podjetja (s34) je izredno mo~no negativno korelirana z invencijsko-inovacijskim sodelovanjem z dobavitelji iz Slovenije (c21) (SCC=-0.7312; sig=0.010; n=11) kot tudi s sposobnostjo uporabiti vire informacij za invencijsko-inovacijsko dejavnost znotraj oddelkov v podjetju (s22) (SCC=-0.7085; sig=0.000; ijaLes 57(2005) 10 raziskave in razvoj n=20). Slednje pa je v povezavi s pomanjkanjem kvalificiranega kadra (s35) (SCC=-0.4755; sig=0.034; n=20). Kljub majhnemu {tevilu podatkov gre za statisti~no zna~ilne in izredno mo~ne vplive znotraj invencijsko-inovacijskega procesa. Razlaga za slabe finan~ne rezultate se delno skriva v izredno mo~nih zaviralnih dejavnikih. Kot glavne smo ugotovili organizacijsko togost podjetja in sposobnost uporabe virov informacij za invencijsko-inovacijsko dejavnost znotraj organizacije, kar je povezano tudi z neustrezno izobrazbo. Mo~ne negativne povezave ugotavljamo tudi med invencijsko- inovacijskim sodelovanjem znotraj dr`ave (co21) in pomanjkanje ustreznih finan~nih virov (s33) (SCC=-0.7038; sig=0.015; n=11). Pri tem se postavlja vpra{anje, kaj je vzrok in kaj je posledica. Na prvi pogled (in po navedbah mnogih podjetnikov) je vzrok pomanjkanje financ, a pogosto se izka`e, da je pomanjkanje financ dolgoro~na posledica neustreznega dela. Osebno se v ve~ini posameznih primerov znanih podjetij nagibam k slednji razlagi. Rebernik in soavtorji (2004) so v raziskavi ugotovili, da se podjetniki prito`ujejo, da jim dr`ava premalo pomaga, in hkrati priznavajo, da ponudbe dr`ave ne poznajo. Povezave procesne : izhodne-posredne Mo~no negativno korelacijo smo ugotovili med stopnjo sodelovanja s svetovalci (co51) in pomanjkanjem odziva strank na nove izdelke in storitve (s39) (SCC=-0.6030; sig=0.049; n=11). Lahko re~emo, da aktivna udele`ba svetovalcev v skupnih RR in drugih invencijsko-inovacijskih projektih zna~ilno pove~uje odziv strank na nove izdelke in storitve. O~itno gre za podo- ijaLes 57(2005) 10 ben dejavnik, kot ga predstavlja sodelovanje zunanjih RR organizacij. Povezave procesne : izhodne-neposredne Mo~na je tudi povezava med pomanjkanje informacij o tehnologiji (s36) in izbolj{anjem kakovosti izdelkov ali storitev (s15) (SCC=0.58792; sig=0.0064; n=20) O~itno bi z bolj{o uporabo informacij o tehnologijah lahko izbolj{ali kakovost tr`nih proizvodov. Povezave izhodne-posredne : izhodne-posredne Zanimiva je mo~na povezava med bistvenimi spremembami marketin{kih konceptov ali strategij v podjetju (s52) in izbolj{anjem estetskega izgleda ali dizajna (s53) (SCC=0.45911; sig=<.0001; n=116) Povezave izhodne-neposredne : izhodne-neposredne Pomembne povezave smo na{li tudi med ve~anjem tr`nega dele`a (s14) na eni strani in izbolj{anjem kakovosti izdelkov ali storitev (s15) ter izbolj{a-njem vpliva na okolje, zdravje in varnost (s20) na drugi (SCC>0.44445; sig<0.0496; n=20). Z vplivom na okolje in zdravje je mo~no povezano tudi izbolj{anje kakovosti izdelkov ali storitev (s15) (SCC=0.51627; sig=0.0198; n=20). Za razliko od predhodno navedenih novih oz. izbolj{anih tr`nih proizvodov, ki niso zna~ilno povezani z ve~a-njem tr`nega dele`a, pa nanj mo~no vpliva kakovost proizvodov. V skupini u~inkov invencijsko-inova-cijske dejavnosti sta zna~ilno povezani tudi pove~ana zmogljivost proizvodnje ali dobave storitev (s17) in izbolj{anje fleksibilnosti proizvodnje ali dobave storitev (s16) (SCC=0.51210; sig=0.0210; n=20). POVZETEK REZULTATOV IN DISKUSIJA Pri {tudiji povezav med vhodno-vhod-nimi spremenljivkami ugotavljamo, da je temeljni kamen inovativnosti jasna odlo~itev vodstva. Izbolj{anje korpo-racijskih strategij (te uvaja le 14,7 % podjetij) je namre~ tesno povezano z naslednjim korakom, uvajanjem naprednih tehnik vodenja (zna~ilno za 30,2 % podjetij) in z izbolj{anjem organizacijske strukture (te uvaja kar 37,1 % vseh podjetij). Nova ali izbolj{ana strategija je prav tako povezana z izbolj{anjem organizacijskih struktur in posledi~no z iz-bolj{anjem proizvodov (15,5 % podjetij) in postopkov samih (12,9 %), pa tudi s pomembnimi pozitivnimi spremembami v marketin{kih pristopih (29,3 %). Zelo mo~an je vpliv dele`a notranjih stro{kov za RRD (~eprav so absolutno gledano relativno majhni, le 0,3 % vseh izdatkov!), ki se ka`e v izbolj{anju tr`nih proizvodov. Na slednje mo~no pozitivno vpliva tudi stro{ek za pridobitev strojev in opreme (1,1 % vseh izdatkov), dele` stro{kov za konstruiranje in drugo pripravo proizvodnje (ki je zanemarljivo majhen). Zelo pomembno je tudi izobra`evanje zaposlenih. Isto~asno ugotavljamo, da bi z uporabo informacij o tehnologijah kakovost tr`nih proizvodov lahko {e dodatno izbolj{ali (pomanjkanje ugotavljamo kar pri 75,2 % podjetij). Vendar isto~asno ugotavljamo, da iz-bolj{anje tr`nih proizvodov {e ni dovolj, saj odziv trga na omenjene izbolj-{ave ni ustrezen. Analiza ka`e na posledice premajhnega vklju~evanja zunanjih RR organizacij (negativna ko-relacija). To bi lahko pojasnili s pogostim pristopom “samozadostnih” podjetij, kjer gre za razvojno-tehnolo{ko in raziskave in razvoj proizvodno strategijo podjetij (technology in production driven), ne pa dovolj tr`no usmerjeno (market driven). Torej za strategijo, ki premalo upo{teva potrebe trga. Ugotovitev potrjuje tudi pomembno dejstvo, da na ve~anje tr`nega dele`a novi oz. izbolj{ani tr`ni proizvodi ne vplivajo zna~ilno – kar bi moral biti eden osnovnih ciljev invencijsko-inovacijskih aktivnosti. Pa~ pa na ve~anje tr`nega dele`a mo~no vpliva izbolj{ana kakovost proizvodov, za katero pa je verjetno, da je posledica invencijsko-inovacijskih aktivnosti (Pivka, Mulej, 2004). Sodelovanje z zunanjimi razvojnimi organizacijami, pa tudi z zunanjimi svetovalci o~itno prina{a sve`e pristope in posledi~no novosti, ki jih trg sprejema bolje (absolutno gledano je dele` zunanjih stro{kov za RRD v povpre~ju zanemarljiv). Gre torej za pomembno ugotovitev, ki govori v prid krepitvi sodelovanj med industrijo in akademsko sfero. Ugotovimo lahko, da je pomemben del mo`nosti slabo izkori{~en. Zlasti gre za stro{ek notranjega RRD, stro{ek za pridobitev strojev in opreme, dele` stro{kov za konstruiranje in drugo pripravo proizvodnje. Prepri~ani smo, da bi z usmeritvijo teh virov v ustvarjanje izdelkov, ki so bolj zanimivi za trg in obenem upo{tevajo notranje zna~il-nosti podjetja (technology + market driven), bistveno bolje izkoristili vlo-`ena sredstva in napore. Kljub vsemu pa pove~an dele` notranjih stro{kov za RRD in izdatkov za izo-bra`evanje `e ka`e na pozitivne rezultate pri vplivu na okolje, zdravje in varnost. Dolgoro~no gledano, je to s stali{~a zaposlenih in narave izredno pomembno. Seveda lahko pri~akujemo pozitiven vpliv izobra`evanja tudi na druge, neposredno ekonomske rezultate. Predhodno navedena ugotovitev, da se “lesna” podjetja premalo usmerjajo v potrebe trga, jasno potrjuje tudi poda- tek o u~inkovitosti stro{kov za pridobitev strojev in opreme, ki je potrebna za uvedbo invencije med inovacije. Kljub temu, da dele` teh stro{kov ni zanemarljiv (1,1 % vseh izdatkov podjetja, kar predstavlja slabo polovico povpre~ja proizvodnega sektorja kot celote), ta negativno korelira z dobi~-kom na zaposlenega – kot enim najpo-membnej{ih rezultatov invencijsko-inovacijskih prizadevanj. In ko govorimo o uspe{nosti uvajanja novih ali bistveno izbolj{anih tr`nih proizvodov, ugotavljamo, da je najmo~-nej{i dejavnik izbolj{evanja teh vlaganje v invencijsko-inovacijsko dejavnost (2,3 % vseh izdatkov, kar je {e vedno le tretjina povpre~ja proizvodnega sektorja). Vendar tudi to o~itno ni dovolj za dosego inovativnosti (koristne novosti, ki se odrazi tudi v bolj{ih poslovnih rezultatih). Najpomembnej{i pokazatelj, dobi~ek, je negativno povezan z dele`em stro{kov za inven-cijsko-inovacijsko dejavnost. To potrjuje dejstvo, da poleg neustreznega razvoja in izrabe tehnologije tudi opazen del invencijsko-inovacijskih prizadevanj ni usmerjen pravilno. To je sicer znan problem, s katerim se sre~ujejo tudi drugod po svetu (Gerber, 2004), a to je zgolj slaba tola`ba. Razlaga za slabe finan~ne rezultate se delno skriva v izredno mo~nih zaviralnih dejavnikih. Kot glavne smo ugotovili organizacijsko togost podjetja in (ne)sposobnost uporabiti vire informacij za invencijsko-inovacijsko dejavnost, da bi bila res inovativna, ne samo posku{anje, znotraj organizacije, kar je povezano z neustrezno izobrazbo. Ugotavljamo tudi, da je potrebno lo~evati med velikimi in srednjimi oz. malimi podjetji. Ve~ja podjetja si lahko privo{~ijo ve~ji dele` stro{kov za RRD, ve~ja vlaganja v stroje in opremo, povezane z invencijsko-inovacijsko dejavnostjo ali celo s konkretno inovacijo, in posledi~no la`je razvijajo nove oz. izbolj{ujejo stare proizvode - kar pa {e ni dovolj za dosego bolj{ih poslovnih rezultatov. Po drugi strani pa vidimo, da se ve~ja podjetja spopadajo s problemi organizacijske togosti. Le-ta potrebujejo najprej upravljalske inovacije, potem bodo pri{le na vrsto tehni~no-tehnolo{ke in druge. Po eni strani to pomeni, da se morajo velika podjetja osredoto~iti na del podro~ij, kjer delujejo slabo. Invencij-sko-inovacijska veriga je namre~ trdna toliko, kot njen naj{ibkej{i ~len. Po drugi strani pa so potrebni za SME dodatni dr`avni ukrepi za spodbujanje razvoja, inovativnosti in dvig izobrazbe. To je v skladu z ugotovitvami in ukrepi EU, ki velik del sredstev usmerja prav v izbolj{anje teh podro~ij. Seveda pa je odvisno od podjetja, ali jih bo izrabilo in jih usmerilo na prava podro~ja. SKLEPI Na podlagi prikazanega nekega preprostega zaklju~ka oz. ~arobnega recepta ne moremo ponuditi. Vendar rezultati jasno ka`ejo na pot, po kateri mora podjetje stopiti, kot tudi na pomembne posamezne dejavnike. Prvi korak je gotovo odlo-~itev vodilnih in jasna strategija inova-tivnosti (prim.: Collins, 2001, in Collins, Porras, 1997; Mulej idr., 1987; itd). Nadaljnji koraki so povezani z izgradnjo ustrezne organizacije in organizacijske klime (ki je raziskava SURS ne upo{te-va). Potrebno je izvesti vrsto aktivnosti, med katerimi so gotovo najpomemb-nej{i dvig ustvarjalnosti (tudi tega SURS na zajema), ustrezna RR in druga inven-cijsko-inovacijska dejavnost in predvsem izobra`evanje. Prepri~ani smo, da je ustvarjalna miselnost (= ustvarjanje je bistvena vrednota, kot navaja Mulej (Mulej, @enko, 2004) v povezavi z znanjem in odlo~enostjo celo najpo-membnej{i dejavnik. ijaLes 57(2005) 10 raziskave in razvoj literatura 1. Burnik, A. 2005. Razvoj lesne industrije je na{a razvojna prilo`nost. Les – revija za lesno gospodarstvo. Letnik 5 7, {t. 3. p. 49. 2. Collins, J. 2001. Why some companies make the leap .. and others don’t. Good to Great. Sidney etc., Random House Business Books. 3. Collins, J.; C., Porras, J. I. 1997. Build to Last. Successful Habits of Visionary Companies. New York. Harper Business. 4. Hlavaty, M. 2002. SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti (usklajena z evropsko klasifikacijo NACE Rev.1). Uradni list Republike Slovenije. 5. Dimovski, D. et al. 2000. Strategija razvoja slovenskega lesarstva.- Ljubljana, Gospodarska zbornica Slovenije, Zdru`enje lesarstva, 43-56, 61-66. 6. Eurostat. 2003. Statistics on Science and Technology in Europe. European Commission. 7. Kos, M.; Stanovnik, P. 2004. Metodologija za ugotavljanje konkuren~nih prednosti na podro~ju, tehnologije in predlog prednostnih podro~ij, In{titut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana, avgust 2004. 8. Gerber, M. E. 2004. Mit o podjetniku. Zakaj ve~ina podjetij ne uspe in kako to spremeniti. Ljubljana. Lisac & Lisac; Gea College 9. Kranjec, S. 2001. Izbolj{ati je treba produktivnost. Finance 117: 18. 10. Likar, B.; Kopa~, J. 2005. Metodologija vrednotenja inovativnih, tehnolo{kih in raziskovalnih procesov. Les – revija za lesno gospodarstvo. Letnik 5 7, {t. 9 pp. 251-256. 11. Mulej, M., et al. 1994. Inovacijski management. 1. knjiga: Inoviranje managementa. Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta. 12. Mulej, M., et al. 1987. Inovativno poslovanje. Ljubljana, Gospodarski vestnik. 13. Mulej, M.; @enko, Z., 2004. Dialekti~na teorija sistemov in invencijsko-inovacijski management. Maribor. Management Forum. 14. Pirc, S. 2005. Alples – na tekmi prvakov. Les – revija za lesno gospodarstvo. Letnik 5 7, {t.5. pp. 163-166. 15. Pivka, M.; Mulej, M. 2004. Requisitely Holistic ISO 9000 Audit Leads to Continous Innovation/ Improvement. Cybernetics and Systems, 35, 4, s. 363-378 16. Rebernik, M.; Knez-Riedl, J.; Mo~nik, D.; Tominc, P. ; [irec Ranta{a, K.; Rus, M.; Kro{lin, T.; Daj~man, S. 2004. Slovenian Entrepreneurship Observatory 2003. Institute for Entrepreeneurship and Small Business Management, Faculty of Economics and Business, University of Maribor 1 7. Scoreboard. 2004. European Innovation Scoreboard 2004 - Comparative Analysis of Innovation Performance. Secretary-General of the European Commission. SEC(2004) 1475 . 18. SURS. 2004. Statisti~ne informacije/Raziskovanje in razvoj, znanost in tehnologija, Statisti~ni urad Republike Slovenije, {t. 370/1. 19. Tom{i~, P. 2001. Dejavnost se postavlja na noge. Finance 117 : 17. 20. ZLS. 2004. ^love{ki viri v lesni industriji vzhodne Slovenije. Center za mednarodno konkuren~nost, Zveza lesarjev Slovenije. Razstava sodobnih slovenskih jaslic Kulturni dom Groblje pri Dom`alah, od 27.11.2005do 8.12.2005. Zaselek Groblje pri Dom`alah, le`e~ sredi dom`alsko menge{kega polja, je nastal na nekdanji lokaciji grajskega kompleksa `e pred pri~etkom 17. stoletja. V ponos kraju je prelepa grobelska cerkev z Jelov{kovimi stenskimi po-slikavami, ki jih je naslikal pred letom 1757. Prav ta neizmerna `elja in potreba doma~inov po kulturni o`ivitvi svojega okolja je tudi vzrok za ve~ predhodnih razstav in kulturnih prireditev in tudi za leto{njo razstavo sodobnih slovenskih jaslic, o kateri `elimo bralce obvestiti. Razstavo pripravljajo v sodelovanju doma~e kulturno dru{tvo, `up-nija Jar{e ter Dru{tvo ljubiteljev jaslic Slovenije. To bo razstava vseh slovenskih izdelovalcev jaslic, ki jim jih je uspelo odkriti in jaslice izdelujejo iz najrazli~nej{ih materialov: les, glina, mavec, kovine, steklo, kamen, testo in tekstilne niti. Razstava bo posve~ena spominu na v letu 2005 umrla izdelovalca jaslic Janeza Vovka iz Police pri Kranju in Janeza Debeljaka iz Ribnice. Janez Vovk je namre~ izdelal tudi cerkvene jaslice za grobelsko cerkev. Obiskovalci si bodo lahko ogledali ve~ kot sedemdeset individualno izoblikovanih razmi{ljanj o bo`i~ni resnici, brez katere si Slovenci ne moremo predstavljati bo`i~nih dni in tako dopolnjenega dru`inskega praznika. Organizatorje pa je k razstavi vodila tudi `elja po dru`enju in medsebojnemu spoznavanju izdelovalcev jaslic in njihovih ljubiteljev ter vodilo k prijateljskemu sodelovanju vseh navzo~ih. To naj bi bil razlog, da vse, ki bi `eleli doprinesti k izpolnitvi teh ciljev vljudno vabimo na otvoritveno prireditev ter dru`enje na prvo adventno nedeljo popoldne. Vsem udele`encem `elimo lahko le {e lepo vreme z razgledom na Kamni{ke planine iz dvori{~a kulturnega doma. Poskrbljeno bo tudi za ljubitelje trajnostnih spominov, saj so se organizatorji potrudili pripraviti tudi svojo po{tno {tevilko in posebno razglednico razstave, ki bo na voljo vsem obiskovalcem razstave. Opis poti: =ko se peljete iz Dom`al proti Kamiku v prvem semaforiziranem kri`i{~u zavijete levo prti Meng{u, zatem takoj zavijete levo proti `elezni{ki postaji Rodica in nato desno v lipov drevored, ki vas pripelje pred kulturni dom. Otvoritev razstave bo 27.11.2005 ob 15. uri, ogled pa mo mogo~ vsak dan od 9. do 19. ure. Prisr~no vabljeni na ogled razstave sodobnih slovenskih jaslic v kulturnem domu v Grobljah. ijaLes 57(2005) 10 strokovne vesti Les in letala avtor Stane GRČAR V prispevku je prikazan kratek kro-nolo{ki pregled lesenih letal in nekatere njihove konstrukcijske tehnolo{ke zna~ilnosti. Pionirskim graditeljem letal je bil prav les glavno gradivo. Njegove edinstvene lastnosti dokazujeta poleg vseh drugih eno najve~jih vodnih letal ter slavno angle{ko leseno bojno letalo iz druge svetovne vojne. Narava je v milijonih let evolucije ustvarila fantasti~no tvorivo, ki ga imenujemo – les. Ko povpre~en ~lo-vek vidi sliko lesnega prereza pove~ano z elektronskim mikroskopom nekaj stotiso~ ali celo milijonkrat vsakdo ostrmi, saj si niti v najbujnej{i domi{ljiji ne zmoremo predstavljati nekaj tako ~udovitega. Pravljica o ~ude`ni de`eli Alice je le bledi odsev zgradbe lesa … Drevesa so se pojavila na na{em planetu `e v paleozoiku pred nekako {eststo milijoni let. Arheologi so posamezne dobe prazgodovine poimenovali po glavnih gradivih: kamena, bronasta, `elezna doba. O vseh teh gradivih so se ohranili fosilni artefakti. ^lovekova lesena orodja se iz znanih biolo{kih razlogov niso mogla ohraniti, zato raziskovalci niso pred kameno dobo uvrstili tudi “lesene dobe”, ~eprav so jih `e hominidi zanesljivo uporabljali. V dokaz so opazovanja dana{njih primatov. Dandanes gozdovi pokrivajo dokaj{en del kopne zemlje v zmernem in tropskem pasu. Drevesa in les sre~ujejo na vsakem koraku vsa živa bitja. Nedvomno so si naši davni predniki homi-nidi izdelovali lesena orodja. Med prvimi izdelovalci lesenih orodij je bil bržčas Homo Habilis. Dandanes les uporabljamo za brezštevilne namene v vsakodnevni rabi in tehnologiji. Gradiva in njihove lastnosti Glavne zahteve, ki jih postavljajo kon-strukterji letal na gradiva so: • mala masa v primerjavi s trdnostjo, • zadostna trdnost, • sprejemljive deformacije pri obremenitvah, • odpornost na vplive okolja, • primernost za spajanje, • primernost za preoblikovanje. Trdnost, elastični modul in gostota gradiv Posamezni deli strukture letala so obremenjeni na razli~ne na~ine. Tako razlikujemo natezne, tla~ne, stri`ne in povr{inske napetosti. Posebno zna~il-ne so strukture letal po razmerju dimenzij. Praviloma so dol`inske dimenzije bistveno ve~je od pre~nih, kar pomeni, da imamo opraviti s problemi uklona in stabilnosti strukture. V teh izra~unih je pomembna lastnost gradiva elasti~ni modul. Pri klasi~nih gradivih ve~inoma zado{~a podatek o modulu za napetosti do meje plasti~nosti. V drugih vejah strojni{tva vpra{anja stabilnosti niso pogosta. V preglednici 1 so podane bistvene stati~ne lastnosti konstrukcijskih gradiv. Iz preglednice 1 je razvidno, da les po raztr`ni dol`ini preka{a konstrukcijska jekla in mnoga druga gradiva. Tu je razlog, da je bil in je {e vedno pomembno gradivo za lahke konstrukcije. NATEZNI ELEMENTI Za primerjavo mase in trdnosti gradiv pri natezno obremenjenih elementih je najbolj nazorna raztr`na dol`ina. Definirana je kot dol`ina palice vpete na zgornjem koncu in prosto vise~e, pri kateri se zgoraj pretrga. Izraz je preprost: Napetost tik pod vpetjem: σ = L ρ g ali raztr`na dol`ina: L = σ / ρ g Preglednica 1. Bistvene stati~ne lastnosti konstrukcijskih gradiv NAZIV OZNAKA TRDNOST N/mm2 GOSTOTA kg/m3 RAZTR@NA DOL@INA km ELASTIČNI MODUL N/mm2 LES SMREKA 70 600 11,7 10 000 JEKLO KONST. St 60-2 650 7850 8,3 210 000 JEKLO VZM. 50CrV4 1550 7850 19,7 210 000 TITAN Ti-15Mo-5Zr 1550 5060 31,2 105 000 ELEKTRON MeALZn 275 1800 15,3 40 000 PERAL AIMg5 340 2700 12,8 71 000 DURAL AICu, SiMe 4 O 450 2700 17 72 000 STEKLO VLAKNO 2200 2500 90 73 000 KEVLAR VLAKNO 2600 1450 183 132 000 OGLJIK VLAKNO 2800 2600 110 276 000 ijaLes 57(2005) 10 strokovne vesti Pri čemer so: g... zemeljski pospešek (9,81 m/s2) L ... dolžina palice (m) a.... napetost ob vpetju (N/m2) p .... gostota gradiva (kg/m3) Iz enačb vidimo, da raztržna dolžina ni odvisna od prereza preskusne palice, kar je na prvi pogled presenetljivo. Iz preglednice razberemo da je les za letala ugodnejši od običajnih jekel. Uklonski elementi Kadar so prečne dimenzije elementov v primerjavi z vzdolžnimi precej manj-še, je treba upoštevati elastično in plastično stabilnost. Strojniški zgled je uklon palice, obremenjene na tlak. Kritična vrednost uklonske sile pri obojestranskem zglobnem vpetju je: F, = %2 E.I I l2 k min 0 Pri čemer so: I ... najmanjši aksialni min vztrajnostni moment prereza l...... prosta uklonska dolžina (m) Od lastnosti gradiva je pri tej vrsti obremenitve pomemben le elastični modul. Analiza drugih uklonskih elementov in razmer v plastičnem območju zahteva mnogo bolj zapletene račune. Stri`ni in torzijski elementi Konstrukcijski elementi letala imajo precej tankih ploščatih stojin, ki jih zunanje sile obremenjujejo s strižnimi napetostmi. Te računamo po enačbi: T = Q / h . d T ... strižna napetost v stojini (N/m2) h ... višina stojine (m) Q ... prečna sila (N) d .... debelina stojine (m) Letalo ima tudi precej tenkostenskih torzijskih votlih elementov. Najpomembnejša je torzijska škatla krila. Strižno napetost v oplati računamo po znani preprosti BREDTOVI enačbi: T = M / A . d ijaLes 57(2005) 10 τ ..... stri`na napetost v oplati (N/m2) A …. povr{ina znotraj konture oplate (m2) d ….. debelina oplate (m) M … torzijski moment (N/m) Ve~ino elementov letala je treba analizirati tudi prek uklonske meje, kar je bistveno bolj zapleteno. Evolucija tehnologije gradiv O tehnologiji gradiv je ogromno napisanega v strokovni literaturi. Tukaj podajam le kratek pregled. Les je bil nedvomno eno najpomemb-nej{ih gradiv primernih za gradnjo letal vse do sredine dvajsetega stoletja. Vse njegove lastnosti je bilo mogo~e {e mnogo bolje uporabiti s pojavom kakovostnih sinteti~nih lepil in za{~itnih premazov, ki so se pojavili v prvi tretjini dvajsetega stoletja. Pomen lesa za gradnjo letal je mo~no upadel s pojavom dveh lahkih kovin: aluminija in magnezija. Aluminijeve zlitine z bakrom so najbolj trdne, a `al korozijsko ob~utljive. Slaba lastnost magnezijevih zlitin je vnetljivost. Kemijska tehnologija je v sredini dvajsetega stoletja ustvarila polimerna gradiva z mnogimi uporabnimi lastnostmi. Kompozitna gradnja s temi smolami in izjemno trdnimi vlakni (steklo, kevlar, ogljik) je odprla popolnoma nove mo`-nosti v gradnji po~asnej{ih podzvo~nih letal. Med najpomembnej{e {tejemo izjemno natan~no geometrijo in glad-kost zunanjih povr{in. Oboje je pogoj za laminarno aerodinamiko. Lesena letala V tem prispevku prikazujem nekaj naj-zna~ilnej{ih lesenih letal, ki so se zapisala v svetovno zgodovino kot pomembni mejniki. Slovenci nismo zaostajali, zato sledi pregled najuspe{-nej{ih na{ih in tujih letal. Vsa letala v devetnajstem stoletju so gradili obrtni{ko pionirji amaterji iz lesa, platna in nekaj malega kovin. Z njimi so posku{ali leteti, `al neuspe{no, v~asih tudi tragi~no. Lilienthal je v svojem drsalcu visel (slika 1). Njegov zmaj~ek je bil ves lesen in prekrit z impregniranim platnom. Krmaril je s premikanjem telesa. Vzletal in pristajal je kar na nogah. Leta 1896 je pri poskusu novega drsalca strmoglavil in naslednjega dne umrl. Sedemnajstega decembra leta 1903 je ameri~anoma bratoma Orvillu in Wil-burju Wrightu po {tevilnih poskusih uspelo poleteti z njunim motornim letalom Flyer III. Njun podvig je kon~no dokazal, da letalo te`je od zraka vendarle leti. Ta datum je zapisan v zgodovini kot za~etek sodobnega letalstva. Bratoma Orvillu in Wilburju Wrightu je po {tevilnih poskusih 17. decembra 1903 uspelo poleteti z njunim motornim letalom FLYER I. Uspe{en polet je trajal 59 sekund, letalo je preletelo 260 m. Letalo sta izdelala dobesedno s svojimi rokami. Letalo je bilo dvokrilno z dvema propelerjema. Vzletalo je na tra~nicah proti vetru. Pilot je le`al na spodnjem krilu. Imelo je smerno in vi{insko krmilo, vendar je bilo brez krilc. Pilot je letalo nagibal z zvijanjem zunanjih delov kril. @elje in zahteve graditeljev letal so na-ra{~ale, saj naj bi letalo slu`ilo za prelete ve~jih razdalj in druge prakti~ne namene. Motorji so postajali mo~nej{i in zanesljivej{i. Francozi so vodili v letalstvu tistega ~asa in tako je bil izziv: preleteti Rokavski preliv. Prvi je uspel Francoz Louis Blériot (slika 3), ki je 25. julija 1908 poletel s francoske obale in po 37 minutah poleta pristal na angle{ki obali blizu Dovra. Tako si je prislu`il izdatno nagrado. Popolnoma leseni dvomotorni De Ha-villand MOSQUITO (slika 4) je po svojih letalnih zmogljivostih preka{al ve~ino takratnih lovskih letal. Motorja strokovne vesti Slika 1. Lilienthalov drsalec Slika 2. Letalo Flyer I bratov Wright. Slika 3. Letalo Blériot XI. Nizkokrilnik s pali~astim trupom, podvozjem in `e kar modernimi krmili. Trivaljni motor je zmogel vsega 19 kW. Slika 4. Med lesena letala spada tudi izjemno uspe{no dvomotorno bojno letalo De Havilland MOSQUITO, ki so ga zgradili Angle`i med zadnjo svetovno vojno. Sklepamo lahko, da je bil eden od razlogov za uporabo lesa izogibanje sovra`nikovim radarjem. Njegovo gradnjo so omogo~ila takrat razvita sinteti~na lepila (foto Marko Malec). Rolls – Royce sta imenitno brnela in tako je letalo dobilo ime Komar. To je vrhunski dose`ek lesene gradnje letal. Med na{teta lesena letala spada kot posebne` tudi orja{ko vodno letalo bo-gata{a Hughesa HK-1 Spruce Goose (slika 5). Tudi on je bil velik posebne`. Slovenci nismo zaostajali za svetovnimi dose`ki. Gori~ana brata Edo in Jo`e Rusjan sta izhajala iz dru`inske sodarske tradicije, zato sta obvladala lesno rokodelstvo. S svojim prvim letalom EDA I je Edvard v Rojah pri Gorici 25. novembra 1909 prvi~ uspe{no poletel in se zapisal v zgodovino slovenskega in jugoslovanskega letalstva (slika 6). Med obema vojnama so slovenski graditelji ustvarili vrsto lepih in uspe{nih jadralnih in motornih letal. Vsa so bila lesene gradnje in izdelana rokodelsko. V Konstrukcijskem Biroju Letalske Zveze so v desetletjih po vojni nastali na~rti mnogo lepih in uspe{nih jadralnih in motornih letal, ki so jih gradili v tedanji tovarni LETOV. Navdu-{eni {tudentje - amaterji so gradili zares lepa in uspe{na letala. (vir: ZIT 100-let letalstva). Organizirana gradnja letal je v Sloveniji zamrla v {estdesetih letih dvajsetega stoletja, ko se je iztekel tudi ~as lesene gradnje letal. Dandanes so zelo dejavni ljubiteljski ustvarjalci, ki z ljubeznijo obnavljajo stara letala in gradijo nova po lastnih ali tujih na~rtih. Značilnosti lesenih konstrukcij v letalstvu Mehanske in kemijske značilnosti lesa narekujejo ustrezne konstrukcijske in tehnološke prijeme. Podajam nekaj bistvenih lastnosti lesa, ki jih je treba upoštevati pri konstruiranju letal. • natezna, tlačna in strižna trdnost so odvisne od smeri vlaken (anizotropnost); • natezna trdnost lesa iglavcev je precej večja od tlačne; • kakovost lesa, posebno iglavcev, je močno odvisna od rastišča; • iglavci imajo večinoma vraščene grče, ki jih je treba izločiti; • les se zelo lepo obdeluje z odrezovanjem in brušenjem; • za spajanje je uporabno predvsem lepljenje z ustreznimi lepili; • na atmosferske vplive les ni zelo odporen in ga je treba zaščititi s premazi; • za torzijske in strižne elemente so uporabne vezane plošče iz lihega števila slojev; • v omejenem območju je mogoče les plastično preoblikovati; • za gradnjo lesenih konstrukcij je uporabna mizarska tehnologija; • za gradnjo letal ne uporabljamo silosklepnih spojev. V Sloveniji imamo dve znani rastišči naj-kakovostnejše smreke: Jelovico in Po- ijaLes 57(2005) 10 strokovne vesti Slika 6. Posebno mesto med letali bratov Rusjan ima EDA V, najbr` prvo slovensko letalo, ki je tudi letelo. Na{ neumorni letalec in ustvarjalec ALBIN NOVAK je zgradil veren posnetek tega letala. Dandanes z njim letijo na{i ve{~i piloti. Slika 7a. Po vojni se je razcvetela gradnja doma~ih letal. Med prvimi je bilo popolnoma leseno za~etni{ko {olsko letalo VRABEC, na katerem so lepo vidne zna~ilnosti lesene konstrukcije. Na sliki je letalo brez platna, bila je generirana s programom Autodesk Inventor, izdelal jo je kapitan Aleksander Sekirnik. Slika 8. GRUNAU BABY je bilo prikupno jadralno letalo za {olanje in trena`o. Gradili so ga po nem{kih na~rtih tudi pri nas (arhiv Marko Malec). Slika 7b. Amatersko vzorno izdelan VRABEC B, s katerim bodo lahko navdu{enci lahko celo leteli (foto Marko Malec). Slika 9. ^AVKA, po slovensko kavka je bila namenjena za trena`o in {olanje. Gradili so jih tudi pri nas. Za letenje je bila preprosta in prijetna. V ugodnih vremenskih razmerah so piloti z njo tudi jadrali (arhiv Marko Malec). Slika 10. SALAMANDRA je bilo uspe{no prehodno {olsko jadralno letalo, ki so ga v {tiridesetih letih po poljskih na~rtih gradili tudi pri nas (arhiv Marko Malec). ijaLes 57(2005) 10 strokovne vesti Slika 11. Jadralno letalo JASTREB je konstruiral in`enir [o{tari~, gradili so jih pri nas. S tem letalom je celo avtor izpolnil enega od pogojev za “srebrni C” s preletom iz Ljubljane v Ajdov{~ino v davnem letu 1952 (arhiv Marko Malec). kljuko. Po izro~ilu je slavni italijanski izdelovalec godal STRADIVARI svoje ~udovite instrumente izdeloval prav iz tega lesa. Ve~ina letal, izdelanih po vojni v tovarni LETOV, je bila zgrajena prav iz tega lesa. Mojstri so sami v gozdu izbirali primerna drevesa. Posebno pozorno so sve` les su{ili na pravilno vla`-nost. Uporaben je bil les z ve~ kot desetimi rastmi na centimeter {irine. Vse napake v rasti so izrezali in nato kose zlepili s po{evnim spojem Tako dobljene primerno dolge letve so nato zlepili v trami~e, ki so bili namenjeni za nosilce. Za stri`ne elemente so primerne vezane plo{~e iz brezovih ali bukovih furnirjev, ki so zlepljeni s sinteti~nim lepilom v foliji pod pritiskom in pri po-vi{ani temperaturi. {tevilo furnirjev je vedno liho. Uporabne debeline so od 0,8 do 10 mm, za gradnjo plovil rabijo tudi debelej{e plo{~e. Pri modernih lesenih konstrukcijah so zelo pomembna lepila. Elementi tesarskih in mizarskih konstrukcij iz preteklih ~asov so bili spojeni izklju~no s silo-sklepnimi spoji, saj niso poznali ustreznega lepila. Mizarski ko`ni klej ni bil primeren ker je zahteval stiskanje lepljencev in ni bil odporen na vlago. Nekaj bolj{e je bilo kazeinsko lepilo, ki je slu`ilo v gradnji letal vse do prvih sinteti~nih lepil v petdesetih letih dvaj- setega stoletja. Ang-le{ko izredno uspe{no bojno letalo De Havi-lland Mosquito je bilo vrhunski dose`ek profesionalne letalske lesene gradnje. Gradbeniki danes z uporabo lepljenih lameliranih nosilcev uspe{no gradijo tudi zelo velike loke. Ugotovili so, da ima les nekatere prednosti v primerjavi z armiranim betonom in jeklom. Priklju~ni ali spojni okovi lesenih konstrukcij so jekleni ali iz Alu-zlitin. Na leseni del so vezani z vijaki ali votlimi kovicami, Sile se prena{ajo kot plo{~in-ski tlak. Modernej{e konstrukcije so lepljene in se sile prena{ajo s stri`nimi napetostmi v lepljenih ploskvah. Glavni krilni nosilci letal so bili najpogosteje {katlasti. Upogibne obremenitve krila so praviloma nesimetri~ne: navzgor so ve~je kot navzdol. Za dimenzioniranje pasnic takih nosilcev je izdelal na{ profesor dr. Anton Kuhelj elegantno grafo-analiti~no metodo. Stri`ne napetosti v lepilnih ploskvah je mogo~e kontrolirati s preprostimi ena~bami. Obe stojini je treba kontrolirati tudi na elasti~no stabilnost. Vozli{~a letvastih predal~nih konstrukcij so zgrajena z nalepljenimi za- Slika 12. Popolnoma leseno visokosposob-no jadralno letalo WEIHE (slovensko: Kanja), ki so ga nepou~eni poimenovali kar “VAJA”. To letalo je bilo br`~as najuspe{-nej{e med konstrukcijami znanega nem{kega in`enirja Jacobsa. Z njim so odli~ni piloti dosegli v 50-letih vrsto odmevnih rekordov. S Kanjo je z u`itkom letel tudi avtor, vendar zaradi konstrukter-skega dela premalo (arhiv Marko Malec). platami iz vezane plo{~e. Ukrivljeni elementi so praviloma zlepljeni iz ve~ tanj{ih lamel. Tradicionalni rokodelci so les krivili pod paro ali dalj ~asa trajajo~o obte`bo. Za letala so zna~ilne lupinaste strukture. Ve~inoma so to podprte lupine, le redko ~iste masivne strukture. Vezane plo{~e je mogo~e uvijati prek krilnih reber ali trupnih okvirov. Tako nastane zunanja oblika letala. Sklep Les je bil v za~etkih razvoja letalstva nenadomestljivo gradivo vse do sredine dvajsetega stoletja, ko so konstrukterji to gradivo nadomestili z lahkimi kovinami. Lesene konstrukcije niso omogo-~ale dovolj natan~nih in gladkih povr-{in za laminarna krila, saj les “diha”. Kemija polimernih smol in izjemno trdnih vlaken je prinesla v drugi polovici dvajsetega stoletja gradiva, ki so zamenjala les pri vrhunskih laminarnih letalih. ijaLes 57(2005) 10 strokovne vesti Nem{ka pohi{tvena industrija v rahlem vzponu avtorica: Fani POTOČNIK, vir: L-portal Podatki Zdru`enja nem{ke pohi{tvene industrije so pokazali, da je bila dose-`ena vrednost proizvodnje celotne nem{ke pohi{tvene industrijev I. polletju 2005 10,5 mrd EUR ter za 4,2 % vi{ja kot v istem obdobju lani. Brez izvoza na tuje trge nem{ka industrija pohi{tva ne bi dosegla pove~anja proizvodnje, ugotavlja Dirk Uwe Klaas, predsednik Zdru`enja pohi{t-vene industrije Nem~ije. ^e analiziramo podatke o porastu in gibanju realizacije po posameznih skupinah proizvodov, se ti med seboj zelo razlikujejo (glej preglednico 1). Proizvodnja pisarni{kega pohi{tva se je v primerjavi z istim obdobjem lani pove~ala za 5,7 %. Preglednica 1. Realizacija nem{ke pohi{tvene industrije po skupinah proizvodov v II. poll. 2005 in 2004 v mrd EUR Skupine I. Polletje 2004 I. polletje 2005 *porast / zmanj{anje Pohi{tvo za pisarne in 0,96 trgovine 1,01 5,7 Kuhinjsko pohi{tvo 1,74 1,75 0,6 Sede`no pohi{tvo 3,86 4,35 12,6 Vzmetnice 0,44 0,44 0 Ostalo pohi{tvo 3,05 2,92 -4,3 10,47 10,05 4,2 * primerjava z istim obdobjem v letu 2004 Proizvodnja kuhinjskega pohi{tva je zna{ala 1,75 mrd EUR in je porasla za slabih 0,6 %. Ta proizvodnja je zelo odvisna od stanovanjske izgradnje, ki pa je `e nekaj let v stagnaciji, zato se ta segment pohi{tvene industrije »re{uje« z ve~jo izvozno aktivnostjo. V skupini sede`no pohi{tvo zavaja realno sliko dejstvo, da statistika v to skupino uvr{~a tudi sede`e za avtomobilsko industrijo. ~e bi iz tega izvzeli to zvrst proizvodnje, bi bila vrednost proizvodnje oblazinjenega pohi{tva, stolov, klopi in podobnega za okoli 1,95 mrd EUR manj{a, (realni porast bi zna{al 10 %). ^e bi to zmanj{anje upo{tevali tudi pri celotni realizaciji nem{ke pohi{tvene industrije, bi ta namesto statisti~no prikazanih 10,47 mrd EUR zna{ala le 8,52 mrd EUR, porast v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta pa bi bil okoli 2 %. Izvoz in uvoz Izvoz pohi{tvene industrije Nem~ije je v prvi polovici leto{njega leta zna{al 2,7 mrd EUR in je za 70 mio EUR ozirom za 2,8 % ve~ji kot v istem obdobju leto prej. V celotni realizaciji je izvoz predstavljal 26 %. Glede na to, da je v l. 1995 predstavljal komaj 13,4 % od celotne realizacije, pomeni leto{-nji izvoz pohi{tva uspeh. Uvoz pohi{tva je v prvi polovici le-to{njega leta zna{al 3,43 mrd EUR in je bil za 730 mio EUR ve~ji od izvoza v istem obdobju. Pozitivno je, da izvoz raste, uvoz pa je v istem obdobju padel za 4,6 %, zato se razlika med uvozom in izvozom pohi{tva zmanj{uje. V okviru celotnega izvoza pohi{tva v prvem polletju 2005 je v primerjavi z istim obdobjem v letu prej izvoz po-hi{tva porasel za pisarne in trgovine za 17,4 %, izvoz kuhinjskega pohi{tva za 16,4 %. Zmanj{al pa se je npr. izvoz drugega pohi{tva (za 7,7 %), kamor sodi pohi{tvo za spalnice, jedilnice, dnevne sobe itd. V preglednicah 2 in 3 so navedene najpomembnej{e dr`ave, kamor izva`a nem{ka pohi{tvena industrija oziroma iz katerih dr`av uvozi Nem~ija najve~ pohi{tva. Nem{ka pohi{tvena industrija je izvozila v prvih 6 mesecih 2005 v navedenih 10 dr`av 77,1 % od vsega izvoza pohi{tva. Najve~je dr`ave uvoznice po- Preglednica 2. Izvoz nem{ke pohi{tvene industrije po dr`avah v prvem polletju 2005 v mio EUR - prvih 10 Dr`ava I.poll . 2005 I.poll.2004 razlika % Nizozemska 397,8 404,3 1,6 [vica 324,5 304,1 6,7 Avstrija 279,2 258,3 8,1 Francija 260,2 249,5 4,3 Vel.Britanija 213,4 2076 2,8 Belgija 208,5 225,9 - 77 [panija 114,2 103,8 10,0 USA 113,3 113,1 0,2 Italija 89,8 65,4 374 ^e{ka 80,0 78,0 2,5 ijaLes 57(2005) 10 strokovne vesti Preglednica 3. Uvoz pohi{tva iz drugih dr`av v Nem~ijo v prvem polletju 2005 v mio EUR- prvih 10 Dr`ava I.poll. 2005 I.poll.2004 razlika % Poljska 743,3 840,8 - 11,6 Italija 393,3 396,9 - 0,9 Kitajska 333,5 237,2 40,6 ^e{ka 186,8 295,6 - 36,8 Slovenija 163,2 143,3 13,9 Avstrija 152,2 150,7 1,0 Mad`arska 137,5 142,3 - 3,4 Danska 136,8 148,5 - 79 Ju`. Afrika 124,5 140,0 - 11,1 [vica 123,7 112,1 10,3 hi{tva so Nizozemska, [vica, Avstrija, Francija. Na nem{ki trg pa je »pri{lo« najve~ pohi{tva iz naslednjih dr`av: Poljska, Italija, Kitajska, ^e{ka, Slovenija. kratke novice z nem{kega trga VDM in Assarre izstopila iz U.E.A VDM - Zdru`enje nem{ke ter Assarre – Zdru`enje italijanske pohi{tvene industrije sta izstopila iz Evropskega krovnega zdru`enja U.E.A. To~ni razlogi {ir{i javnosti niso znani. Predstavnik nem{kega zdru`enja je komentiral, da svoje interese na nivoju Evropske unije lahko zastopajo tudi sami tako dobro kot U.E.A. Kljub temu obstoj U.E.A ni ogro`en, saj je vanj vklju~enih {e vedno 23 nacionalnih zdru`enj, katerih interese zastopajo pri Evropski komisiji oziroma v Evropski uniji. Naj spomnim, da je bila 25. februarja organizirana I. konferenca Evropske komisije in U.E.A. z naslovom »Prihodnost pohi{tvene industrije v raz{ir-jeni Evropi«. (o ~emer sem pisala v februarju). Takrat so obravnavali glavne probleme, s katerimi se spopada Razlog za velik uvoz pohi{tva iz Poljske in ^e{ke je med drugim tudi uvoz pohi{tva, ki se izdeluje v tovarnah, kamor so svojo proizvodnjo preselili nem{ki proizvajalci. Velik uvoz s Kitajske pa predstavlja ceneno pohi{tvo, zlasti oblazinjeno pohi{tvo, vrtljivi stoli itd. Iz cenenega azijskega podro~ja je bilo v prvem polletju 2005 v primerjavi z istim obdobjem leta 2004 uvo`eno 40 % ve~ pohi{tva. Za nas je zelo pomemben tudi podatek, da zna{a uvoz v Nem~ijo iz na{e »male« Slovenije 163,2 mio EUR in je po uvozu uvr{~ena na 5. mesto. Pri tem pa se je vrednost uvoza v prvem polletju 2005 glede na uvoz v istem obdobju 2004 {e pove~al, in sicer za 13,9 %. Verjetno je k temu `e pripomoglo ~lan- stvo v EU. To tudi dokazuje, da je slovenska pohi{tvena industrija precej odvisna od dogajanj na nem{kem trgu. Glede na vsa dosedanja leto{nja gibanja v pohi{tveni panogi predsednik Uwe Klaas ocenjuje, da bo letni porast vrednosti proizvodnje okoli 1,5 do 2 % ve~ji od prej{njega leta. Seveda je to le globalni statisti~ni pokazatelj. Znotraj po-hi{tvene panoge so se v preteklosti in se bodo v prihodnosti pojavljali zmagovalci in pora`enci, oziroma tisti, ki bodo uspe{ni na trgu in tisti, ki bodo morali svoje obrate zapreti. Zlasti te`ka in negotova bo situacija za proizvajalce, ki so v ni`jem cenovnem razredu in se soo~ajo s cenenim uvozom iz Azije in drugih dr`av Vzhodne Evrope in Tur-~ije. Vir.: Moebelmarkt 9/05 evropska pohištvena industrija: D naraščajoči uvoz blaga iz »cenejših« prekomorskih dežel, D previsoke davčne obremenitve, D visoki stroški pri uvozu surovin v primerjavi s prostim uvozom gotovih izdelkov, D mala in srednja podjetja so glede intelektualne »kraje« dizajna, inovacij in vzorcev nezaščitena in zato eksistencialno ogrožena. Od Evropske komisije pričakujejo ukrepe, ki bi na nek način preprečili naraščajoč uvoz pohištva iz izven-evropskih dežel in zaščitili delovna mesta v evropski pohištveni industriji, vendar do konkretnih predlogov oziroma rezultatov še ni prišlo. Slovenski pohištveniki do sedaj tudi niso našli dovolj koristnih utemeljitev da bi se včlanili v U.E.A. Prodaja pohi{tva v Nem~iji na prebivalca Po podatkih VDM – Zdru`enja nem{-ke pohi{tvene industrije je v letu 2004 zna{ala prodaja pohi{tva na prebivalca v Nem~iji 360 EUR. V zadnjih letih so bile te vrednosti naslednje: Leto 2000 429 EUR /prebivalca Leto 2001 414 EUR / prebivalca Leto 2002 369 EUR / prebivalca Leto 2003 356 EUR/ prebivalca Leto 2004 360 EUR / prebivalca Nem~ija je bila v letih 2000 do 2002 po prodaji pohi{tva na prebivalca na prvem mestu v Evropi. V letu 2002 je bila za Nem~ijo na drugem mestu Avstrija s 344 EUR ter na tretjem mestu [vedska s 327 EUR prodaje pohi{tva na prebivalca (za leti 2003 in 2004 {e ni primerjalnih podatkov). Avtor: Fani Poto~nik, vir: L-portal ijaLes 57(2005) 10 strokovne vesti Izvorno in izvirno Riko hi{a za ohranjanje raznolikosti slovenskega prostora avtorica @iva DEU [tudenti z mentorjema dr. •ivo Deu in Aleksandrom Ostanom Na svetovni dan bivalnega okolja, to je v ~etrtek, 6. oktobra 2005, ob 19. uri so v podjetju Riko hi{e v Ribnici odprli razstavo arhitekturne delavnice {tu-dentov Fakultete za arhitekturo UL, naslovljeno kot Izvorno in izvirno. Riko hi{a za ohranjanje raznolikosti slovenskega prostora. Slavnostni govornik na odprtju je bil minister za okolje in prostor RS Janez Podobnik. Razstava je bila na ogled do 24. oktobra 2005 v skednju [krab~eve doma~ije v Hrova~i. Arhitekturna delavnica, ki je potekala v {olskem letu 2004 / 2005, je preplet ustvarjalnega dela podjetja Riko hi{e, [krab~eve doma~ije, Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani in Instituta Universitario di Architettura di Ve-nezia. Dr. Anton Trstenjak je v enem izmed svojih {tevilnih del zapisal, da mo~ naroda izvira iz zgodovine in tudi v zgodovinskem razvoju oblikovane kulture. Vsi evropski narodi so to, kar so, na temelju svoje zgodovine in kulture, Projekt {tudentk Martine Gri`ani~ in Nine Kolari~ tudi prostoru in njim lastne kulture stavbarstva. Brez te razli~nosti evropske kulture sploh ni. Da obstaja evropska ali svetovna kultura, tudi kultura stavbarstva in kultura arhitekture, ki presega narodno, je zgolj vtis. Ohranjanje stavbne kulture pa je {iroko razvejano in odgovorno delo, ki zahteva veliko poznavanja, strokovnosti in tenko~utnosti. Odbrane niti v prostoru razvite stavbne kulture je namre~ potrebno povezati s sodobnostjo, z novimi `ivljenjskimi potrebami. V delavnici so {tudentje skupaj z mentorji oblikovali sodobne lesene hi{e prilagojeno kulturnim krajinam in stavbarstvu, ki te kulturne krajine sooblikuje. Z iskanjem izvornega v arhitekturi prostora in izvirno prilagoditvijo razpoznanih stavbnih meril in vrednot za danes in jutri, je pot, ki vodi k ohranitvi na{e kulturne identitete in arhitekturne tradicije. Ohranjanje kulture stavbarstva (v nasprotju z globalizacijo, ki vedno bolj uni~uje kulturne krajine) in s tem raznolikosti prostora je tudi zaveza prostorskega razvoja sodobne Zdru`ene Evrope in trajnostnega razvoja. Traj-nostno urejanje grajenih struktur je usmerjeno v na~rtovanje varstva, prenove in novogradenj, s katerim ohranjamo obstoje~o spoznano tradicionalno krajinsko, urbano in stavbno identiteto ali oblikujemo novo enako ali bolj kakovostno. To pomeni, da moramo obstoje~ gradbeni fond z varstvom in prenovo ohranjati in obnavljati, ter ga funkcionalno, tehni~no in likovno nadgraditi (ponovno vzpostavljanje pretrgane kontinuitete v urbanem in stavbnem razvoju). Novo pa moramo snovati tako, da z znanji in modrostjo sedanjosti oplemenitimo ugotovljene kakovostne in trajno uporabne vrednosti obstoje~ega. In kot poskus ohranjanja meril in vrednost v slovenskih kulturnih krajinah razvite stavbne kulture v novi arhitekturi eno-dru`inskih hi{ je izpeljana delavnica. Za odstiranje mo`ne poti, s katero bo mogo~e v na{i stavbni kulturi ohraniti tisto, kar je zanjo bistveno. Naj bo to eden od odgovorov na svetovni dan bivalnega okolja, ki ga obele`ujemo vsako leto ravno 6. oktobra! Na njej so sodelovali: doc. dr. `iva Deu u.d.i.a. (vodja in mentor), prof. dr. Perluigi Grandinetti u.d.i.a (mentor), Aleksander S.Ostan u.d.i.a. (mentor) Janez Pucelj (Riko hi{e) ter {tudentje Katja Gavran, Martina Gri`an~i~, Janez Grom, Nina Kolari~, Igor Kozorog, Jernej Marki~, Maja Novak, Anja Premk, Katarina Snoj, Sara [tremfelj, Doris Umberger, Mateja Urh in An`e Zadel. ijaLes 57(2005) 10 strokovne vesti Gradivo za tehniški slovar lesarstva Področje: lepila in lepljenje lesa - 5. del Zbrala: Metka ČERMAK, soavtorja za prevod Severine Ploj (nem.), dr. Andrej Podbrežnik (angl.) z Lesarske šole Maribor, Višje strokovne šole Ureja: Andrej ČESEN Vabimo lesarske strokovnjake, da sodelujejo pri pripravi slovarja in nam po{iljajo svoje pripombe, popravke in dopolnila. Uredni{tvo LEGENDA: Slovensko (sinonim) Opis (definicija) Nem{ko Angle{ko pove~eválec volúmna -lca - m snov, ki jo dodajamo, da pove~amo volumen lepila in ga tako pocenimo Streckmittel n extender prebôj lepila -a - m pronicanje lepila skozi zunanji sloj furnirja, viden v obliki made`ev Leimdurchschlag m, Leimdurchbrechung f, Leimdurchbruch m bleed-trough pred~asno vézanje -ega -a s nepravilen potek utrjevanja lepila vorzeitige Härtung f precure preskús upogíbne in strí`ne trdnosti -a - -- - m laboratorijski test za ugotavljanje kakovosti lepilnega spoja Scherprüfung f (stri`ne), Biegeprüfung f (upogibne) bending test, shear test preskúsni pogóji -ih -ev m predpisane klimatske in druge okoli{~ine v ~asu opravljanja preskusov Prüfbedingungen f conditions for testing preskú{anec -nca m (vzórec, próba, epruvéta) vzorec predpisanih dimenzij, ki ga presku{amo Probe f, Prüfstück n, Probestück n, Prüfling m test piece, specimen, sample prevódnost -i ` lastnost lesa, da prevaja elektri~ni tok, svetlobo, zvok, toploto Leitfähigkeit f conductivity *** Nekateri pojmi so bili v Lesu `e objavljeni na podro~ju povr{inske obdelave. púfer -fra m vodna raztopina {ibkih organskih kislin in njihovih soli, ki se ji pH ob dodatku kislin ali baz le neznatno spremeni Puffer m buffer pústi spój -ega -ôja m spoj, ki nastane zaradi nezadostnega nanosa lepila magere Leimfuge f, verhungerte Klebfuge f starved joint razgrádnja -e ` proces, pri katerem iz spojin nastanejo preprostej{e spojine ali elementi Zersetzung f, Abbau m decomposition razplástenje -a s popu{~anje vezilne trdnosti lepila med sosednjimi plastmi (plo{~e) Trennung f, Aufspaltung f delamination razred~ílo -a s hlapna teko~ina, s katero urejamo viskoznost Verdünnungsmittel f, Verdünner m diluent, thinner raztézanje -a s ve~anje dimenzij Dehnung f, Ausdehnung f strain reakcíjsko lepílo -ega -a s lepilo, ki se utrjuje s kemijsko reakcijo; sodelujo~e snovi se kemi~no spremenijo Reaktionsklebstoff m reaction adhesive réologija -e ` nauk o teko~nosti, npr. lepila, pri katerem se viskoznost nenehno spreminja Rheologie f rheology resorcinólformaldehídno lepílo -ega -a s zelo kakovostno polikondenzacijsko lepilo za zahtevna lepljenja v gradbeni{tvu, ladjedelni{tvu ipd. Resorcinformaldehydharzleim m resorcinol glue, resorcinol adhesive, resorcinol resin, resorcinol-formaldehyde resin sestavíne lepíla -in - ` komponente in dodatki, ki sestavljajo dolo~eno vrsto lepila Klebstoffbestandteile m adhesive components sestávljenec -nca m (zlépljenec) lesni proizvod, sestavljen z lepili; namenjen za uporabo v gradbeni{tvu Holzbauteil m assembly sintéti~no lepílo -ega -a s lepilo, pridobljeno iz sinteti~nih polimerov synthetischer Klebstoff m syntethic adhesive, resin adhesive, synthetic-resin glue, synthetic-resin adhesive sintéti~na smôla -e -e ` makromolekularna snov, pridobljena s sintezo produktov predelave nafte, premoga in zemeljskega plina Harz n, Kunstharz n resin sloj lepíla -ôja - m enakomerno debela plast lepila, ki smo ga nanesli na lepilno povr{ino Klebschicht f glue line smôla v prahu sinteti~na smola, ki je s posebnim postopkom posu{ena v prah Pulverharz n powdered resin snóv za izbólj{anje lastnósti lepíla -í - - -- ` dodatek, ki izbolj{uje lastnosti lepil Verstärker m, Verstärkung m, Verstärkerzugabe f fortifier sójino lepílo -ega -a s lepilo, izdelano iz soje Sojaleim m soya glue, soybean adhesive specífi~na adhezíja -e -e ` privla~ne sile, ki se pojavijo med molekulami razli~nih snovi, t.j. na mejnih ploskvah med lepilom in lesom spezifische Adhäsion f specific adhesion spoj -ôja m mesto, na katerem zdru`uje lepilo dva kosa v praviloma nelo~ljivo celoto Fuge f joint, bond spojíti (z lepilom) zdru`iti dva kosa lesa v celoto fixieren, vrbinden, zusammen-fügen fix, join sposóbnost vézanja -i - ` lastnost snovi, da spajajo, ve`ejo Haftvermögen n adhesiveness stabilizátor -ja m kemi~na snov, ki prepre~uje razkroj Stabilisator m stabilizer ijaLes 57(2005) 10