I G i ^IL h SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA f AJM JARCA o mBTo S t O LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto — Izhaja vsak četrtek — Posamezna številka 10 din — LETNA NAROČNINA 480 din, polletna 240 din. četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din oziroma 3 amer. dolarje — TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici — Komunalni banki f Novem mestu štev. 606-70 3-24 Stev. 46 (452) LETO IX. NOVO MESTO, 20. novembra 1958 UREJUJE uredniški odDoi - Odgovorni ureaniK j.aue mt^, NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandant Staneta 30 — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave št. 127 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje ►»Slovenski poročevalec« v Ljubljani »Ko smo prenehali z našimi mladinskimi akcijami, smo razmišljali, ali nismo morda pogrešili, ker smo demobilizirali velik del naše mladine, ki ni mogla, ne zaradi svoje volje, temveč pod silo okolnosti, sodelovati v izgradnji naše dežele v tolikšni meri, kolikor bi lahko. Nekateri so govorili, da je naša mladina apolitična, da naša mladina plava v razne tuje vode oziroma da je pod tujimi vplivi itd. Da to ni točno, vidimo danes, ko gledamo naše mladince. Njihovo navdušenje, ta njihova pripravljenost, njihovo delo, vse to govori o tem, da imamo prekrasno mladino. Ce so kje kakšne pomanjkljivosti, je to naša krivda, ne pa krivda mladine. Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije si bo v bodoče še bolj prizadeval skrbeti za to, kako se vzgaja naša mladina, v kolikšni meri so'leluje pri naporih naših narodov za izgradnjo naše dežele. To je dolžnost vseh komunistov. To je bila naša dolžnost že pred vojno, ko smo delali pod najtežjimi ilegalnimi okoliščinami. Tudi tedaj smo se komunisti trudili, da bi čimveč mladine zbrali okoli sebe. Tudi danes vidi mladina v nas, v komunistih, svoj vzor, hoče, da ji dajemo tudi naloge, da ji kažemo pot, po kateri naj se razvija. Kot so govorili nekateri naši ekonomisti, bc ta cesta morda nekoliko dražja. Toda mi v Centralnem komiteju mislimo, da moralno-političnega činitelia, ki si gs* pridobiva naša mladina in ki je ogromne važnosti za našo skupnost, ni mogoče nadoknaditi z nobenimi sredstvi in plačati. Nobena druga šola ali tečaj ne more dati naši mladini toliko kolikor pridobi na takih delovnih akcijah. Pa tudi če bi bil učinek še manjši, čeprav ne morem govoriti o manjšem učinku, kot ga lahko dajo redni delavci, kajti mladina lahko z elanom nadoknadi tisto, česar včasih z znanjem ne more dati. Ogromne važnosti je, tovariši, da vzgajamo našo mladino z ustvarjalnim delom.« — IZ GOVORA MARŠALA TITA.V GLAVNEM ŠTABU MDB NA OTOČCU LETOS 22. AVGUSTA — (Predsednik republike maršal Josip Broz - Tito, predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko in sekretar OK ZKS za okraj Novo mesto Jože Borštnar na novomeškem Glavnem trgu 22. 8. 1958 — Foto: Dolenjski list) Lepa in žlahtna je zgodba o tej avtomobilski cesti, polna zanimivosti in vsebine, in kot vsako zgodbo jo lahko začnemo: bilo je... Da, bilo je 27. januarja letos, na VI. kongresu Ljudske mladine Jugoslavije, ko je maršal Tito naročil mladini: Zgradite 80 kilo-uetrov ceste, v Sloveniji. Po-em jo bomo nadaljevali še v rbiji in Makedoniji in tako povezali vso naša veliko domovino. Maršal Tito je dobro vedel, kaj je m-iadina, in zakaj prav nji te naroča. Rekel je takrat v svojem govoru, na kongresu: ».., Sploh je treba mladini dajati razne naloge, da jih reši, da bi videli, kako jih bo rešila. Povem vam, da mladina rešuje naloge veliko bolje kot starejši. Ne mislim s tem reči. da starejši niso spodobni. Nasprotno, oni so še kako sposobni, vendar se določenih stvari lotijo z nekakšno rutino in ne delajo tako od srca in s takim navdušenjem kot na*a mladina. Toda v težki nalogi izgradnje socializma n] zadosti samo um. temveč je potrebno tudi srce, poirebna sta po let in navdušenje. Prav tu naša mfadina lahka da največ od sebe .. .* In mladij', je * zanosom sprejela naročilo svojega Tita, Ni izneverila njegovih upov, pač pa je znova in še krepkeje potrdila in utrdila njegovo vero vanjo. Njegovo in našo. S pesmijo in navdušenjem so se mladi lotili svoje, zaupane jim naloge. Dobro vemo, da ni bilo vedno lahko peti. da ni bilo vedno lahko delati s solnim navdušenjem. Spomnimo se dela prvih brigad, pripravljalnega dela v marcu: sneg, dež, burja, mraz, skratka nad vse neugodno vreme, ko bi marsikomu pojenjalo navdušenje, le mladini ne! — Kajti mladina ve, kdo ji je to zgraditev zaupal, zato tudi ve, A UIV £j£l>3 Ji J meškem Gli »Ponosen sem na graditelje...« Izjava zveznega ljudskega poslanca, podpredsednika 0L0 in sekretarja komiteja komunistov-graditeljev avtomobilske ceste, tovariša NIKA BEL0PAVL0VIČA, za slavnostno števliko našega tednika pred otvoritvijo nove magistrale V>a mladina Jugoslavije bo v prihodnjih dneh slavila veliko delovno zmago. Kakšni so tvoji občutki, občutki sekretarja Komiteja komunistov graditeljev zdaj. ko je avtomobilska cesta »Bratstva in enotnosti« od Ljubljane do Zagreba pOVietD dograjena? Tako kot 54.000 mladih graditeljev in več kot 2000 delavcev, inženirjev, tehnikov in projektantov, tako sem tudi sam srečen, da sem lahko sodeloval na tako veliki in pomembni mladinski delovni akciji. S poseb- nim zadovoljstvom lahko trdim, da sem ponosen na vse graditelje avtomobilske ceste, saj je nas vse od marca pa do zaključka del združevala ena sama misel in želja: pravočasno in kvalitetno zgraditi 70 km dolgo cesto c vsemi potrebnimi objekti In s tem izpolniti obvezo, ki SO jo delegati VI. kongresa Ljudske mladine Jugoslavije dali maršalu Titu in narodom Jugoslavije. Globoko .sem prepričan, da je akcija pri gradnji največjega letošnjega objekta v Jugoslaviji dobro uspela, zahvaljujoč požrtvovalnosti, predanosti in pa- N0V0MEŠČANI ! Naše mesto bo v nedeljo doživelo slavnost, kakršne še ni nikoli v svoji zgodovini - otvoritev avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb. Dolenjsko metropolo bodo obiskali naši najvišji voditelji, pa tudi gostje iz drugih držav. Slovesnosti se bodo udeležili brigadirji, katerih delo in mladostni zanos sta nam zgradila avtomobilsko cesto. Prišlo bo na tisoče prebivalcev iz raznih slovenskih krajev in naše sosedne republike. Naj Novo mesto v teh slovesnih dneh dobi tudi čimbolj mikavno in lepo zunanjo podobo. Okrasite hiše in poslopja s cvetjem, zelenjem in zastavami! Sprejmite dostojno in prisrčno visoke goste, mladinske delovne brigade in vse naše delovne ljudi! Potrudite se in poskrbite, da bodo rttje lahko odnesli s seboj čim lepše spomine vtise tudi na nbše mesto I OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI LJUDSKI ODBOR triotizmu naše mladine. Mislim, da ni pretirano, če trdim, da je na svetu le malo narodov, ki bi imeli takšno mladino, kot je jugoslovanski mladi rod. Na velikem delovišcu s) komunisti imeli še posebno nalogo in odgovornost pri pravočasnem uresničevanju številnih dolžnosti, tako v Glavnem štabu mladinskih delovnih brigad, v dveh investicijskih skupinah, v šestnajstih gradbenih podjetjih, kot tudi v mladinskih naseljih in Se posebej v posameznih bri-Kadah. Kaj bi lahko pri tem povedal našim bralcem, ki ko od marca naprej z izredno pozornostjo prebirali poročila o delovnih uspehih in življenju PARKIRNI PROSTORI Prostori za avtomobile, kamione, avtobuse, motoci'kle in kolesa so določeni na posebnih prostorih, o Čemer poročamo posebej na 2. strani današnju številke. Požarna varnoBt in reševalni avtomobili parkirajo na Novem trgu. Zdravstvena služba bo tm«ll stalno dežurstvo v Zdravstvenem domu (šolski polikliniki) v stavbi Mej vrti (za Dolenjskim muzejem), nn voljo pa bosta ludi obe bolnišnici. Na iftleznU ,ški postaji bo organizirana po* »ebna Jtalna zdravniška ekipa. brigadirjev na avtomobilski cesti? Od skupnega števila 54 tisoč graditeljev je bilo kar 11.212 članov ZK Jugoslavije, kar je več kot 21% vseh brigadirjev. To veliko število, pa čeprav zelo mladih komunistov, je Vi reševanju vseh nalog imelo levji delež. Tako kot pri delu na trasi, tal^o so komunisti bili prvi tudi v mladinskih naseljih, bili so glavni organizatorji kultur-noprosvetnih prireditev, športna dejavnosti, tehničnih tečajev in vsega družbenega in zabavnega življenja v 466 brigadah, ki so se zvrstile v osemmesečnem delu Jia tem velikem objektu. Zaradi požrtvovalnih naporov, tovarištva in politične aktivnosti so aktivi komunistov v naseljih predlagali več kot 6000 mladin graditeljev v članstvo ZK Jugoslavije. Komunisti v podjetjih in Investicijskih skupinah pa so prav tako s strokovnim delom častno in požrtvovalno dokončali svoje naloge. (Nadaljevanje na 3. strani) Informacijska pisarna £ Informacijska pisarna, ki bo dajala vse informacije o prehrani, prenočiščih, prometu, ca. nitetskj in redlteljski službi ter ostalem, bo v prostorih komunalnega podjetja »Vodovod« na Cestj komandanta Staneta 2, telefon 24. Odprta bo od četrtka, 20. novembra, do nedelje, 23 novembra. £ Novinarski center bo v pritličnih prostorih stavbe Okraj-' nega ljudskega odbora Novo me* t«. kaj zmore. Začetek je težak in hud, kot vedno. Toda vztrajajo. Naselja rasto, trasa si začne utirati pot. Prihajajo nove brigade, čedalje več je mladine. In ne samo mladine; v gradnjo posežejo domačini, prebivalstvo: kmetje brez posebnega godrnjanja odstopijo svojo zemljo za novo cesto, delu se priključijo šoferji, domača gradbena podjetja. In koliko hvale smo vsi dolžni električarjem, ki so v tako polja, ampak se je nevidno »zatrasirala« tudi v duševnost dolenjskega človeka, ga predramila in v marsičem spremenila! Ali bodo naši ljudje, posebno tisti bliže mladinskih naselij, mogli pozabiti letošnje poletje, ko je nova cesta dobesedno vrela iz tal, kot vro vrelci po pomladnem deževju! Ko je rasla in se daljšala n dneva v dan, dobivala svoji1 značilne poteze in lik! Dozo K ar je bilo še pred dvema tretjinama leta videti skoraj nemogoče, neuresničljivo, je uresničeno. In to celo prej, celo bolje, kakor smo si nemara takrat, na početku, zamišljali. Bilo je nemalo dvomov, kajti bilo je mnogo ljudi, kj so premalo poznali našo socialistično mladino, ali ki niso dovolj verjeli vanjo. Toda načrt j3 uresničen: trak avtomobilske ceste je položen in zlikan; samo še dobra dva dni in dvoje mest dveh republik s! bc ob otvoritvi novega pasu jugoslovanske magistrale simbolično seglo v roke — Ljubljana .in Zagreb. Velika bitka je dobojevana. kratkem času osvetlili naselja rn delovišca. Med mladino in domačimi ljudmi se razvijajo prvi stiki, izginja nezaupanje Mlade roke pa utirajo traso skozi skalovje in čez močvirja in po dolenjski pokrajini odmevajo pesmi mladm grl iz vseh naših republik jn krajev, od Nove Gorice do Velesa, in kmalu se jim pridružijo še pesmi mladincev iz Evrope, Amerike, z Bližnjega vzhoda. Da, takrat pred osmimi meseci se je začela nerazvita in dremotna Dolenjska prebujati. S pomladjo v naravi jo je obiskala še druga pomlad: pomlad mladinskih brigad na trasi. Skopnel je sneg, in polagoma so skopneli tudi vsi dvomi, ponehalo je zmajevanje z glavo, češ: Kaj bodo pa ti otroci naredili? Kajti "ti otroci« so se pokazali kot zreli ljudje, kot junaki dela, zato ni čudno, da so se nezaupljive* in dvomljivci sami od sebe »spreobrnili«, da so spoznali ne le koristnost nove ceste, ampak tudi to, kaj za nas pomeni dejstvo, da jo gradi vsa Jugoslovanska mladina. Kajti prav zaradi tega sodelovanja mladine in njenega osemmesečnega prebivanja in življenja v dolenjskih krajih, ta cesta ni samo običajna prometna žila, ampak »živa cesta«, ki ne pelje zgolj čez holme in ravni in reva'a je; kot je dozorevalo poletje. In ko m> v sonc«! . ;h-rale zastave naselij in delo-višč. ko se je največ tisočev mladih pridnih rok gibalo v pospešenem tempu, je graditelje in Dolenjsko obiskal sam maršal Tito. Vemo, da so mu zasijale oči, kfr je videl svojo mladino in njene uspehe, vemo, da je njegova pohvala prišla prav iz srca. Njegov obisk je prinesel še več poleta brigadam, pa tudi vsem ostalim, ki so pomagali, pri graditvi. In navdušil je tudi dolenjsko ljudstvo, saj je do kraja spo- Vse ti pt Novo mesto je te dni živahno kot že dolgo ne; nemara takega vzdušja in vznemirjenega pričakovanja res že ni bilo vsa povojna leta. Za sobotno in nedeljsko srečanje ve vsak najmanjši otrok; hiše dobivajo novo podobo, več kot deset dni že posebne skupine delavcev in nameščencev čistijo ceste, pota in parke, da bomo dostojno sprejeli drage goste, brigadirje, predstavnike oblasti, kolektivov in naših organizacij. Šolska mladina pridno pomaga pri čiščenju mesta in olepševalnih delih. Vsak dan je delalo v tej brigadi znalo, da gre zares in da bo ta velika graditev končana do postavljenega roka. Nova tekmovanja, novi uspehi, nov delovni polet: beton je tekmoval z asfaltom, brigadir z brigadirjem, brigada z brigado in brigade s podjetji. Vsi so v zadnjem naskoku spopadli se s traso in — zmagali. In kdo bi še dvomil, da je to resnična velika zmaga! Zmaga je priborjena, in ponosni smo nanjo. Brigade so že zadnjič zapele pesem dela, in tokrat tudi pesem zmage po vseh naseljih in deloviščih. Mladinci so odšli na svoje domove. Z novo cesto v očeh in srcu, pa tudi z dolenjsko zemljo in njenim človekom v očeh in v srcu. Mnogo skromnih, odročnih dolenjskih vasic, znanih le najbližji okolici, je za tisoče irt tisoče mladincev postalo simbol delovnih zmag; vtisnile so se jim v mladostni spomin, in tak spomin ni zlepa pozabljen. Kakor ne bodo dolenjski ljudje pozabili, kaj so mladinske brigade storile žanje. Hvaležna in sedaj ponosna Dolenjska jih bo pozdravila v nedeljo, ob tem zadnjem velikem srečanju z brigadirji. -Pozdravljeni, mladinci in mladinkei In hvala vami* jih bo pozdravilo dolenjsko ljudstvo.' »Na s videnje prihotinjc leto pri graditvi nadaljevanja avto ceste na jugu države!« jim bo vzkliknila dolenjska mladina. Vsi pa bomo pokazali in izrazili svoje veselje ob novi avtomobilski cesti — torej ob zmagi mladega rodu Ob zmagi, ki ni samo ponos nas vseh, ampak tudi nazoren, svetal zgled svetu, kaj zmore mladina v naši socialistični družbi. Tudi v tem je izreden, zgodovinski pomen tega letošnjega dela za nas in za druge v svetu. »no po 150 ljudi, de'.a pa bodo danes in jutri zaključil:. Ljubljanska cesta (proti kolodvoru) je dobi-ia novo, močno razsvetljavo. Povsod imajo pripravljeno cvetje, vence in zastave, da bo mesto v soboto tudi na zunaj pokazalo hvaležnost, ponos m veselje nad veliko zmago mladinskih delovnih brigad. Glavne svečanosti se bodo začel v soboto dopoldne, ko bodo ob 10. uri na Otočcu odkrili spominsko ploščo in kip Brigadirja. Govoril bo tovariš Mika Tripalo, predsednik CK LMJ. Popoldne ob 18. uri bodo v Novem mestu odprli veliko razstavo o življenju in delu graditeljev avto ceste. Zvečer bodo v dvoranah Doma ljudske pro-svete in Doma JLA nastopili ra novomeško mladino in ostalo prebivalstvo najboljši pevci lahke glasbe, Adamičev orkester in druge kulturne skupine. V nedeljo dopoldne bo na novomeškem Glavnem trgu zaključna svečanost ob otvoritvi avto ceste. Novomeščani, okoličani, prebivalci novomeškega okraja! Pokažimo vso našo hvaležnost in ljubezen do mladega rodu, ki je zgradil novo cesto, r. množično udeležbo na tej proslavi! Goro in vodo napadaj živa mladost, kopiji, vrtaj, skladaj zaseko, predor in most; reka ukroćena teče, koder brigada y reče. Tako je pel Oton Zupančič v Koledrftci mladinskih brigad. Taka pesem nam vre iz src in prešernega, mladostnega veselja tudi te dni, ko bo žlahtno delo 54.000 jugoslovanskih fantov in deklet ter njihovih 460 brigad izročeno ljudstvu ... Stran 2 »DOLENJSKI LIST« Stev. 48 (432) Skica Novega mesta, dovoznih cest in parkirnih prostorov za udeležence proslave ob otvoritvi avto ceste — 23- nmimfom 19SB t i I I e ii za oi -c V d. tO Ct. . f-.nost, ki bo v nedeljo, 23. novembra dopoldne prometna vozila in njihovo parkiranje: v Novem mestu, sledeča navodila za PARKIRATI MORAJO: 1. vozila iz smeri Ljubljana—Trebnje—Novo mesto: na cesti I. reda vzdolž cele ceste do zgradbo OLO, vključno rampo ob železnici do železniške postaje; 2. iz smeri Ljubljana—Žužemberk—Novo mesto: vzdolž ceste od bolnišnice v Kandiji do Resljeve ceste (pod klancem); 3. iz smeri Zagreb—Šentjernej—Novo mesto, iz smeri Zidani most—Krško—Drno-vo—Šentjernej—Novo mesto: Zagrebška cesta — cela desna stran do hotela »Kandija«; 4. iz smeri Karlovac—Metlika—Novo mesto: Karlovška cesta do priključka na Zagrebško cesto (vzdolž cele ceste); o. Ločenska cesta: za povabljene goste; 6. Parkirni prostori štev. 6—7—8 so določeni za parkiranje motornih koles in hiciklov (park pred pošto, bolnišnica Kandija in prostor pred mlekarno); 9. Prostor za vozila brigadirskih naselij. OPOZORILO: opozarjamo vse udeležence, da morajo brezpogojno upoštevati navodila službujočih organov Ljudske milice. AVTOMOBILISTI, ki potujejo 23. novembra na relaciji Ljubljana—Zagreb, morajo obvezno voziti na progi Ljubljana—Žužemberk—Kandija oziroma obratno. Vsa vozila morajo parkirati strogo desno! ■ i i Za napredek kmetijstva 30 glasovali kmetje ki so v nedelo .volili zadružne s vete Volitve /:-družnih svetov so tekle v na eljo, 16. novembra, ;odno in v dobrem razpoloženju. Kljub t"mu, da tUdI tokrat reme ni bilo najlepše, so kine-■ je . zadružniki svojo dolžnost astno izpolnili. Priprave na volitve in volitve so pokazale dober primer sodelovanja občin skih ljudskih odborov in političnih vodstev s kmetijskim! za 'Irugami. Oglejmo si še številke. V okraju je volilo 91,7 odstotkov volivcev. Tu so upoštevane tudi tri belokranjske občine, kjer so volili teden dni prej. Najbolje so v nedeljo volili v občinah Straža - Toplice, Mirna, Mokronog in Žužemberk. Nad 90 odstotkov volivcev Je volilo v vseh občinah, razen v šentjer-nejski, v Vidmu - Krškem, Kostanjevici' - Podboeju in Brežicah. Vsi zadružniki so volili v kmetijskih zadrugah Dolenjske Toplice, Vršna sela, Mirna, Velika Loka, Mokronog. Dobova in Kapele. Volilni izidi so povsod za-dovoljivi; slabši so le tam, kjer so bile priprave na volitve po manjkljive. Posvetovanje pedagogov V soboto. 15. novembra, so pedagogi novomeškega okraja do zadnjega kotička napolnili dvorano novomeškega Prosvetnega doma. Tosvetovanja se J« udeležil tudi predsednik repu bliškega sveta za šolstvo Vlado Majhen, ki je govoril o nalogah šolske reforme. Dr. Iva Segula je predavala o tem, kaj naj nova šola nudi. Pedagogi so v razpravi živahno sodelovali. Podrobneje bomo o tem poročali » prihodnji številki • Plovni objekti za »Donavski Llovd«. Za potrebe »Donavskega Lloyda« — največjega podjetja za rečni promet v Hrvatski, gradijo naše ladjedelnice več rečnih olovnih objektov, katerih graditev bo stala približno 2 milijardi din. Zdaj so v gradnji 4 veliki vlačilci ter več tovornih ladij tn tankerjev. • Splitska ladjedelnica izdelala nov motorni tramper. V splitski ladjedelnici so 2. novembra splovili nov motorni tramper »Sunrise«, ki Ima 12.800 ton nosilnosti. Dole t« 153 m in doseže hi. trost 15.4 morskih milj. Zgradili so ga za norvešKo trgovsko mor. narlco. • Več umetnih gnojil. V tovarni dušika v Goraždu bodo po manjši rekonstrukcij. In nabavi potrebnih naprav lahko začeli proizvajati umetna gnojila. Prve količine umetnih gnojil bodo oro. Izvedli v začetku novega leta. Letna proizvodnja bo znašala 60.000 ton DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC Četrtek, 20 novembra - Srečke Petek. 21. novembra - Marija Sobota. 22. novembra _ Cecilija Nedelja, 23. novembra — Klemeni Ponedeljek, 24. novembra — Jane/ Torek, 25. novembra — Konrad ^:eda. 28. novembra — Katarina Sonce vzhaja 21. novembra ob 7.10 in zahaja ob 16.25 Dan ie dole 9 ur in 15 minut I.ima: 25 novembra ob t! lh >oK tiKEZ4Cfc. . vem oddelku bodn lahko Iz od-padkov orol/vedll več kot 45n t. soč ton prediva. 74 ton vate za odele In orav toliko kroi««kf va. te. Zgraditev te nrediln ce (e stala okoli ROO^ mlllionov dlnarlev. • Največji mlin v Jugoslaviji Je zgrajen. V Zrenjaninu so meri kratkim zgradili nov petnadstroo. nI pnevmatski mlin ki 1e do sedal nalvečji v naši drŽavi Mlin 1e Se v nolzkusncm obratovanju, vendar že sedal predela 100 ton pšenice v U urah. Proizvodni proces v novem mlinu 1e popolnoma avtomatiziran in dela v eni Izmeni samo (i delnvcev. Graditev mlina Je stala okoli 400 milijonov dinarlev. Na novomej.kflm živilskem trgu V ponedeljek, 17. novembra 1e slabo vreme nrr-prečllo mnoplm kme: cnm. da bi prinesle svole pridelke, zato trt« nI bil posebno dobro zsložen. KUub temu 1e bilo dobiti skoraj vse. česar gojpodl-n1e poti ebu.lclo. le za talca 1e bilo spet težko To zadevo bo treba čimprej rešiti. Kmetice Jb1c nočelo prodajati po določeni ceni, državna podletla pu lih prlpe. ltelo na trg prepozno, tako ds moralo gofcpodtnle čakati ns trgu. kdaj lih bodo orloel|al|. Krompir so prodajali od 11—14 din. čebulo po 56 din kg. česen po 170 din kg, zelje v glavicah od 13—15 din ku solato od 40—no din kg. orehe od 75—<>o din ke. labol. ka od 20—25 dm. hruške od 30—»5 din kg Na »ejniišču 1e bilo naprodaj 1475 prašičev po 230o do 23.500 din. Prodali so 1057 repov JUG O TANIN Sevnica sprejme v službo dve moči zo knjigovodstvo. Ponudbe pošljite ali pa se oglasite osebno tia naslov: •JTT.OTANIN«.. komisija «a sklepanje In odpovedovanje delovnih razmerij Sevnica ZAHVALA Popravljamo V St. 44. (8 nov) smo v kroniki nesreč poročali: Alojz« Av- xer.ik.-i. zidari* lz Dronnlth sel so DOrmill v ogenl klor i« dobil opekline no desni nogi. Dogodek Je v resnici potekal takole: 29 oktobra zvečer 1e Av-senlk sedel ored nvolo zidanico na Llubnti. Bil le močno vlnl^n. Kuril je ogenj In sedel tako blizu niega. da sta se nuj vneli obe hlačnici. Zaradi vlnlenostl nt čutil bolečin. Kaj bi bilo. da nI nrlitl mimo nienov brat Jože in na potegnil od ognla. st lahko mislimo. Prvotna trditev, ds 1e Alolz« Avsenlka nekdo porinil v oceni, lo torel neresnična * V štev. 43 smo 13. novembra po. ročjill, da le znani pretepač Stane Rrnle z Dotza pri Stoplčnh hudo telesno poškodoval Antona Lapa. uslužbenca Moto mnntnže Novo mesto. Poškodovan pa je bil Frana Mutko ln ne Anton Lap, knkor smo poročali oo prvotni a netočni Informaciji ki srno lo dobili. Ob bridki, nenadomestljivi izgubi n;i.Ae^;i ljuhljeneg* moža in predobrega at.ks Jožeta Gričarjja •e toplo zahvaljujemo vsem, k1 so nam gu hoteli ohraniti ter mu lajšali bolečine Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob* »Lranl v najtiljlh trenutkih m ga v tako častnem številu »premili na radnji pott. Vsem darovalcem cvetja lo v?*m, ki so n.ttn izrazili •ozalje ter nam na knkr>n kifli n u'in pomagali. Se enkrat lak'ren.1 zahvnla. DKUZINA ORICARHIVA 3R»v, 46 (492) »DOLENJSKI LIST« Itr.l ^rf*lri Zahvala domačinom »Ponosen sem na vse jB/ummM -i—fct ^2 >tn rn n 4B ■■ strala, so res združila vse ude- »Najlepša hvala za vse, kar so prebivalci Dolenjske storili za mlade graditelje« — besede komandanta Glavnega štaba mladinskih delovnih brigad tovariša MIĆE N0VK0VIĆA v posebni izjavi za naše bralce graditelje. Tovari.? komandant, povejte nam, kako zdaj, na koncu letošnje največje akcije jugoslovanske mladine, gledate na priprave in začetna dela v marcu i« aprilu. Mnogi so takrat mislili in govorili, da v takih razmerah in spričo neugodnega vremena avtomobilska cesta ne bo zgrajena do roka. Kot je znano, smo za letošnjo delovno akcijo zvedeli šele tik pred njenim začetkom. Naša jav- Komandant Glavnega štaba MDB Mi6© Novković nost je bila o njej obveščena 27. januarja na kongresu Ljudske mladine Jugoslavije. Vsekakor je organizatorje čakala zelo velika in težavna naloga, kajti bilo je določeno, da je treba avto cesto zgraditi do 29. novembra. Toda čeprav je ta naloga terjala veliko truda in dobro organizacijo, smo bili že od prvega dne polni optimizma, da bo tudi ta objekt v določenem času končan. Ta optimizem je bil upravičen, saj je mladina Jugoslavije takoj po vojni, v obnovi, in kasneje v socialistični izgradnji domovine bila zgradila že številne objekte. Upanje, da bo nalogi o pravem času izvršena, je bilo podprto tudi s tem, ker so se l?tos bile ponovno začele EVesne mladinske delovne akcije. Kaj je bilo. po vaši sodbi, v vsej delovni akciji najteže za brigadirje in za vas osebno? Prve dni marca, ko je bilo treba vse pripraviti ln usposobiti gradbišče do 1. aprila za pravi začetek del, res ni bilo lahko. Dobro se spominjam prvih brigad, ki so prihajale s področja Slovenije In Hrvatske ter v izredno slabem vremenu, v dežju in snegu gradile Tiaselja, urejevale dovozna pota, napeljale vodovode, elektriko itd. Ti mladinci so z velikim poletom opravljali svoje delo. Razumljivo je. da takrat marsikdo ni posebno verjel, da bo čez osem mesecev skozi ta del naše domovine, v glavnem skozi Dolenjsko, stekla moderna avtomobilska cesta tske kvalitete, kakor jc ona. zgrajena pred nekaj leti. in tako lepa, kakršne v naši državi še nimamo. Toda ta pesimizem prvih dni je hitro plahnel ln tudi najhujši črnogledi so zaceli verjeti v silo, ki je bila zbrana, da bo v tako kratkem času zgradila avto cesto. Moram pa Iskreno poudariti, da že 2—3 mesece nazaj nismo slišali, da bi.bil »e kak državljan, ki bi dvomil, da ne borno do določenega roka, in celo prej, zaključili tega velikega dela. Gotovo ste si nabrali tudi veliko lepih nepozabnih vtisov s te akcije. Kateri dogodek hranite v svojem srcu kot najlepš: spomin? Znano je, da je na gradnji avto ceste sodelovalo v 4b'6 brigadah 54.000 mladincev in mladink iz vse države. Razen 35 mladinskih brigad, ki so še sedaj na gradbišču, hkrati s 16 podjetji, so vse ostale že davno ali pa pred kratkim zapustile avto cesto. Skoraj sleherni mladinec in mladinka, ki je mesec ali dva preživel na avto cesti, je ponesel s seboj najlepše spomine na delo in življenje v brigadi, na kraj, v katerem je bil, in na ljudi, ki jih je prvič spoznal. Vse to je razumljivo, kajti v vrstah mladine je vladal Izreden delovni polet. Ta polet je bil dosežen zlasti po zaslugi samodisciplino vsakega mladinca in mladinke. Brez te samodiscipline gotovo ne bi bili dosegli vse to, kar smo. Mladinske brigade po svojem organizacijskem sestavu niso več togo organizirane, da bi s pomočjo komandovanja mi mogli laže izvršiti svojo nalogo. Zato je treba samodisciplino, ki je odlikovala vsakega posameznika, prav posebno ceniti. Kaj nam lahko poveste o delovnem poletu in disciplini delovnih brigad iz vrst kmečke in delavske mladine? Kako je Glavni štab v celoti ocenil delo in marljivost srednješolcev in študentov? Moramo priznati, da so brigade prišle na gradbišče zelo dobro pripravljene, tako vaške, delavske in uslužbenske, kot srednješolske in študentske. To je normalno, ker se je za letošnjo delovno akcijo prijavilo okrog 200 tisoč mladincev in mladink, pri gradnji avto ceste pa jih je lahko sodelovalo le 54 tisoč. Posebno smo veseli, da jc med temi brigadami vladala velika enotnost tako v socialnem kot nacionalnem pogledu. Nikoli se ni resneje pojavilo vprašanje, iz katere republike je kdo. — Nasprotno: tovarištvo in prijateljstvo se je zelo hitro utrjevalo, zato ni čudno, da že Imamo primere, ko se mladina nekega kraja povezuje z mladino Iz drugega kraja države. Naše delovno ljudstvo pozdravlja vse brigadirje ob otvoritvi novega odseka ceste Bratstva in enotnosti Posebej je treba poudariti, da so na letošnji delovni akciji študentske brigade odigrale važno vlogo v razvijanju družabnega življenja, v katerem se je naša mladina najbolje spoznavala. Spričo tega je Glavni štab delovnih brigad z vsemi brigadami, ki so bile na gradbišču, kajpak z majhnimi izjemami, povsem zadovoljen. Veliko zaslugo pri tem Imajo naša mladinska vodstva. Borba za prehodno' zastavo Glavnega štaba je bila vselej srdita in na-• peta; tekmovanje med brigadami se je tudi letos uveljavilo kot dragoceno vzgojno sredstvo pri vzgajanju mladega rodu. Kaj je vodstvo MDB v tej akcij- glede tega področja pridobilo novega? Povedal sem že, da so mladinske delovne brigade bile polne poleta. Res se je razvijala pravcata borba za izpolnitev delovnih nalog med vsemi posamezniki in brigadami v celoti. — Pretežno je to potekalo v obliki tekmovanj v počastitev raznih pomembnih dogodkov. Izredno velikemu delovnemu poletu so prehodne zastave naselij in zastava Glavnega štaba dajale še večji pomen. Sodim, da je lo res pomembno in hkrati vzgojno, kajti tako se mladi ljudje prizadevajo, da z boljšo organizacijo, z večjo vnemo in disciplino storijo mnogo več, kot se običajno stori in doseže v vsakdanjem življenju. Kaj menite, tovariš Novković, kakšne izkušnje je dala letošnja akcija za prihodnje leto pri nadaljevanju dei na cesti Bratstva in enotnosti? Letošnja delovna akcija, če vzamemo njeno celotno organizacijo, bo velikega pomena za delovno akcijo prihodnje leto na odseku Paračin—Niš. Letošnje izkušnje in odprava nekaterih napak bodo veliko pripomogle, da bo naša mladina na naslednjem odseku avto ceste še bolj zadovoljna. Na koncu pa še eno vprašanje; Kaj bj na zaključku te velike akcije, ki pomeni slavno zmago naše mladine, morebiti radi sporočili delovnin> ljudem novomeškega okraja? Mi se bomo te dni poslovili od gradbišča. Zapustili bomo deželi nov velik objekt, ki bo trajno vpisan v delovno zgodovino naše mladine. Poslovili pa se bomo tudi od kraja, v katerem smo tako prijetno preživeli osem mesecev in v katerem smo doživljali zanimive dogodke. Res z veseljem se boino spominjali mladine in prebivalcev vasi in mest, skozi katere pelje trasa: spominjali se bomo ljudi, ki so skupaj z nami, na svoj način, žc od prvega dne prispevali svoj delež. Najlepša hvala za vse, kar so prebivalci Dolenjske storili za mlade graditelje. In naj povem še to, da bo v srcih vseh naših graditeljev Dolenjska ostala nepozabna, saj je tu v kilometrih avto ceste vgrajena naša sila, naš trud in znoj. Želim, in misiim, da vi prav tako, naj se pazi na to našo jugoslovansko cesto, da bo čim-dl.jc trajala. (Prenos s 1. strani) Mladina je tudi tokrat dokazala, da je vredna velikega zaupanja socialistične skupnosti naših narodov. Kaj meniš, upoštevajoč letošnje izkušnje na avtomobilski cesti, o po-gumnejšem sprejemanju mladih ljudi v Zvezo komunistov? Nedvomno zasluži večje število mladih ljudi, da bi bili za svoje požrtvovalno delo, iskrenost in predanost socialističnim načelom sprejeti v ZK Jugoslavije. Prav to nam je dokazala S prve konference komunistov, graditeljev avto ceste: v imenu mladine novomeškega okraja želi mladinka sekretarju Niku Belopavloviču plodno delo konference in izroča pozdrave mladega rodu domačega okraja »Navdušen sem spričo zmagovitega dela jugoslovanske mladine« JE IZJAVIL VODJA DELEGACIJE NOVINARJEV ZDRUŽENE ARABSKE REPUBLIKE ZA BRALCE DOLENJSKEGA LISTA Prejšnji teden je obiskala graditelje avto ceste Ljubljana— Zagreb delegacija novinarjev ZAR. Delegacijo je vodil glavni urednik znanega kairskega lista »Al tahiri« (Osvo-bojenje). Izkoristili smo priložnost in ga prosili, da pove bralcem -Dolenjskega lista nekaj svojih vtisov z avto Ceste. »Povedati hočem, da je zmagovito delo Jugoslovanske mladine odličen primer mladini vseea sveta, kako je treba ljubiti svojo domovino in kako ustvarjati socializem. Tukaj sem videl mladino, ki se je takim poletom in Dolenjsko ljudstvo sc dobro zaveda, kaj so mu darovale mladinske brigade letošnja akcija, na kateri smo opazili željo številnih mladincev in mladink, da bi postali člani naše organizacije. Njih delo, vedenje, tovarištvo in politična zrelost jih je že davno uvrstilo v vrste Zveze komunistov, pa čeprav še niso bili sprejeti v našo organizacijo. Zato je naloga nas komunistov, da delu med mladino posvetimo še dosti več pozornosti in da smeleje in pogumneje sprejemamo v naše vrste mlade ljudi, da jih čimbo'.: vključujemo v naše družbeno in politično delo ter da jim dajem konkretne in odgovorne nalog-. Pokrajine Dolenjska. Spodnje Posavje in do! Hrvatske so letos gostoljubno sprejele mladino i/ vse Jugoslavije. Kaj meniš o medsebojnem zbliževanju mladine naših republik in o sodelovanju med brigadirji in prebivalci krajev, kjer poteka avtomobilska cesta? Razen zbliževanja mladine raznih jugoslovanskih narodnosti je akcija dala še posebno obeležje dolenjskim krajem. — Številna nova, iskrena poznanstva in prijateljstva, ne samo med mladino, ampak tudi med prebivalci, kjer poteka magi- strala, so res združila vse udeležence in prebivalce v eno ca-loto. Razpoloženje med prebivalstvom in mladimi graditelji nam to prav v zadnjih tednih še posebej potrjuje. Se tisti maloštevilni pesimisti, ki so na pomlad dvomili v velik uspeh dela jugoslovanske mladine, so v zadnjem času morali spremeniti svoje misli, saj so jim to iz dneva v dan narekovali konkretni primeri in vidni rezultati. In na kraju samo ie kratko vprašanje: Kaj bi želel povedati v današnji slavnostni številki domačega lista našim bralcem, ki z brigadirji, investitorji, z delavci in inženirji gradbenih podjetij, z vse-'ii šoferji, preskrbovale!, medicinskimi kadri, z zadružniki in z mladino domačega okraja vred nestrpno pričakujejo nedelje, ko bo nova cesta, naša glavna prometna žila in naše okno v svet, izročena prometu? Na to kratko vprašanje — š> Krajši odgovor: Zdaj. ko so vsa dela končana in ko se približujemo koncu vseh nalog, težav in skrbi, bi skromno želel, kot tisoči drugih graditeljev, da bi bilo 23. novembra lepo vreme in da bomo v prijetnem razpoloženju slavili letošnjo največjo delovno zmago v Jugoslaviji! Pozdravljeni! dragi brigadir i! Odhajate in za vami bo zopet ostal puščoben mir. Pogrešali vas bomo, saj smo se navadili vaše živahnosti in nasmejanih obrazov. Marsikaj smo se tudi na^lčili od vas, zlasti ste lahko vzgled mladini naših krajev v medsebojnem tovarištvu. Okoliškim ljudem ste ob vsaki priložnosti pomagali. Lepo pa je bilo tudi pogovarjati se z vami, saj so bili vsi taki pogovori obojestransko zaTmniiv^i. Spomin na vas bo ostal nepozab- entuzia/.mom lotila svoje naloge da sem mnoge stvari naravnost občudoval. Vse. kar sem tukaj videl, je preseglo vsa moja pričakovanja. Naj takoj poudarim, da bi bila velika''sreča, če bi si tudi mladina drugih dežel vzela za vzor vašo mladino; potem bi mogli ustvarjati mnogo y_ečje možnosti za ohranitev miru v svetu. Pred 20 leti sem b:l videl mladino nacistične Nemčije in Italije, kako Je gradila velike objekte za vojne namene. Tukaj sem videl mladino, ki dela veliko delo samo za koristne namene, za mir.. . Jaz ji le želim, da vztraja v svojem delu in svoji vnemi. Res je velika sreča za deželo, kadar njena mladina tako doume svoj dolg do ljudstva, do svoje domovine.« — AH se v Združeni arabski republiki tudi organizirajo podobne delovne akcije? Ali imate podobno mladinsko organizacijo? »V naši deželi imamo tudi podobno mlad nsko organizacijo. Imenuje se Visoki svet za skrb o mladini. Mislim, da je zelo podobna mladinski organizaciji pri vas. Lani so začeli organizirati delovne bataljone in naselja so rasla tako. kot je potekalo delo. Naj poudarim; da ie mladina iz šol ln vseučilišč pomagala pri izgradnji Port Saida, ki je bil Porušen po tripaitiUij agresiji. Mladina visokih šol in univerz organizira med počitnicami akelie Po vaseh, da bi poučila mladino in pripomogla k dvigu družbenega standarda. Mimo te organizacij imamo Društvo mladih žena, ki le pred dvemi leti začelo graditi velik počitniški dom v Kairu. Ijen med nami. Cesta, ki ste jo zgradili, naj bo vez med nami, saj jo je gradila mladina vseh jugoslovanskih narodov, zato je resnično cesta »bratstva in enotnosti.« Srečno, prav vsem graditeljem avto ceste. Še posebej pa brigadam v juliju, s katerimi smo skupno 4. julija praznovali dan borca na Bajno ju in 22. julija v naselju »Boris Kidrič«. Lepo je bilo z vami in se bomo teh srečanj spominjali vsako leto ob praznovanju teh dveh praznikov. Se posebne pozdrave briga-dam, ki so še ostale na trasi, da zaključijo zadnja dela in vztrajajo kljub neugodnemu jesenskem vremenu, ki terja od njih še posebne napore. Iskreno čestitamo in želimo mnogo sreče tovarišu I. Var-gu in njegovi izvoljenki. ki odhaja z njim v druge kraje. Naj jvma. bo prihodnost svetla in lepa. Naj se spominjata, da ie njima to srečo prinesla graditev avto ceste. Tovariš Varga naj se še večkrat vovr-ne s svojo izvoljenko v njen rodni kraj. Pozdravljeni, brigadirji in srečno! Organizacija Zveze borcev NOV — Otočec ob Krki Glavni urednik kairskega lista »Al tahiri« (Osvobojenje) na Otočcu (na levi) Upam, da bo ta objekt končan letos. Na tej delovni akciji ie sodelovalo tudi nekaj mladih deklet iz Italije. Pred štirimi leti so poplave zajele mesto Kenu in nad 18.000 mladincev ie odšlo na to področje pomagat reševat in pospravljat ruševine. Dela so potekala pod nadzorstvom ministra pro-svete Kemal en Din Huseina. Sedaj pretresajo možnosti za organiziranje delovnih bataljonov, ki bi pomagali graditi jez v Asuanu. Prepričan sem, da se bo mladina lotila tega velikega dela in ga uspešno opravila.« 01. 2e postavljajo nova mladinska naselja /Pri nas otvarjamo novo avtomobilsko cesto, med Paračinom in Nisem pa že vneto potekajo pripravljalna dela za graditev v prihodnjem letu. Pripravljenih je že 5 mladinskih naselij. Kjer pa bo delalo veliko število mladincev, bodo zgradili še 12 naselij, tako da bo na vsakih 4 do 5 km po eno. Porazdcljujejo že tudi gradivo oz. gradbene pripomočke z delovišč avtomobilske ceste Zagreb — Ljubljana. Jugoslovanska mladina je darovala socialistični domovini nov objekt svoje prizadevnosti Mozaik najlepših vtisov Urednik »Mladosti na auto putu«, tovariš IVAN I V A M J I odgovarja na vprašanja uredništva Dolenjskega lista še države. V kolikor so 6e srečavall s kmečkimi ljudmi, pa tudi z delavci slovenskih gradbenih podjetij, so se lahko naučili, kako se pametneje uporabi zaslužek, kako se vloži denar v prave vrednosti, kako je higiena izredno važna stvar in kako velemesto nI edina možnost za kulturno življenje. Da se je spoznavanje, ki je do teh spoznanj pri- t Tovari* Ivanjl, k«t urednik »Mladosti na autoputu« »te doživeli letos med mladino številna lepa, nepozabna srečanja, dogodke in vtise. Kaj Je v vtem tem bilo za v.is najlepše? Ce bi šlo M kak velik mozaik, gotovo ne bj vprašali, kateri kamenček je najlepši, mozaik Je mozaik samo kot celota. In jaz sem to akcijo doživel predvsem kot mozaik vtisov. Toda kot novinar vera, da vašim spoštovanim bralcem ne smem ostati dolžan odgovora in povedni vam bom v zvezi s to akcijo zanimivo stvar, ki je nisem doživel tukaj, atfipak v Beogradu, kjer sem bil te dni zuradi tiska svečane edicije, posvečene zgraditvi avto ceste. V beograjski tiskarni, kjer smo delali, je prišel k meni starejši človek z osivelimi brčicaml, v beli srajci ln z »metuljčkom« pod brado. Naredil je vtis človeka, ki ga Jaz malce ironično nazivani gospod«. S pozornost vzbujajočo kretnjo ml je ponudil roko: »Dovolite, da se predsta-vim!< tn ko sem se začuden rokoval z njim in zumriniai svoji« ime. me je vprašal: »Oprostite, vidim, kaj delate tukaj; gotovo imate kako zvcie t akcijo?« Potrdil sem. In on jc začel govoriti. >lmnm sina. Student je. Ne poseimo dober študont, na žalopt. Z izpili zmnuja. ln — letos ga niso sprejeli v bri-{fcdu, čeprav hI rad lel in sem tudi Jaz to , 1, \ ivi nas, bodimo iskreni,,anarsikaj u«pe ['»'protekcijo. Ali bi vi mogli kaj posredovati, da bi mi sina vaaj prihodnje leto vzeli na akcijo?« Seveda mu nisem mogel obljubiti, rekel sem le, naj M sin malo potrudi, čaTT)r>1 KOLEKTIV Tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj« Videm-Krško POMLJA POZDRAVE PREDSEDNIKU REPUBLIKE, LJUBLJENEMU TOVARIŠU TITU, VODITELJU NAŠIH NARODOV IN NAJZVESTEJSEMU UČITELJU MLADIH RODOV SVOBODNE, SREČNE DOMOVINE! j Prisrčne pozdrave vsem mladincem ln mladinkam, ki so tako požrtvo- valno gradili cesto bratstva in enotnosti ter iskrene čestitke k doseženim uspehom! • DOLENJSKA JE HVALE2NA MLADINSKIM DELOVNIM BRIGADAM ZA NJIHOVO VELIKO DELO! POZDRAVLJAMO VSE BRIGADIRJE IN DELOVNE LJUDI DOLENJSKE TER JIM ČESTITAMO ZA 2». NOVEMBER! Zdravilišče Dolenjske Toplice 15. OBLE).K USTANOV! UMI KEPUBLIKLi PROIZVAJAMO IN PRIPO:.OCAMC. vse VRSTE SPECIALNIH CELULOZ. LESOVINO. OVOJNI IN "'ASOPISNI PAPIR POZDRAVLJAMO VSE DELOVNE BRIGADE! ■m SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE IN MESNICA SEMIČ SE PRIDRUŽUJETA ČESTITKAM OSTALIH KOLEKTIVOV IN 2ELITA VSEJ JUGOSLOVANSKI MLADINI PRI NADALJNJEM D'ELU S'E MNOGO USPEHOV. ZA 29. NOVEMBER ČESTITAMO VSEM ODJEMALCEM IN SE JIM TOPLO PRIPOROČAMO! Kmetijska zadruga Š K 0 C J A N pri Novem mestu čestita vsem svojim članom za •9. NOVEMBER m pozdravlja mladinske delovne brigade, ki 90 na tem sektorju gradile cesto OB DOGRADITVI AVTO CESTE ČESTITATA Kmetijski zadrug! Semič in Štrekljevec vsej jugoslovanski mladini k njenim delovnim zmagam ter pozdravljata svoje člane in poslovne prijatelje. Pozdrav 29. novembru — obletnici ustanovitve FLRJ! BRIGADIRJI IN BRIGADIRKE! HVALEŽNI SMO VAM ZA VE* TRUD IN POŽRTVOVALNOST, S KATERIM STE ZGRADILI AVTO CESTO BRATSTVA IN ENOTNOSTI! HKRATI ČESTITAMO VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM ZNANCEM ZA 29. NOVEMBER. ZELEC JIM SE NADALJNJI!« USPEHOV! TRGOVSKO PODJETJE MG R O S 1 S T« VIDEM * KRŠKO Videm - Siiko Tovarna čokolade in likerjev Iskrene, borbene in plamteče pozdrave Centralnemu komiteja Ljudske mladine Jugoslavije, ki Je vodil naš mladi rod v borbah proti fašistom ln domačim izdajalcem, po zmagi pa je v neštetih bitkah za dvig življenjske ravni kazal mladi generaciji pravo pot v srečno bodočnost! Nt!j živi 29. november — slavni dan nase zgodovine! PROIZVAJAMO JEDILNO, MLEČNO IN LESNIKOVO ČOKOLADO TER KVALITETNE LIKERJE IN SE SVOJIM ODJEMALCEM TOPLO PRIPOROČAMO! Mizarska zadruga ČRNOMELJ Za 29. november in ob dograditvi avto ceste se pridružujemo čestitkam ostalih delovnih kolektivov TRGOVSKO PODJETJE čestita SVOJIM ODJEMALCEM ZA 29. NOVEMBER IN ČESTITA jugoslovanski mladini k dograditvi AVTO CESTEl NAJ ŽIVI NELOČLJIVO BRATSTVO IN ENOTNOST JUGOSLOVANSKIH NARODOV! VIDEM-KRŠKG VSEM POTROŠNIKOM ELEKTRIČNE ENERGIJE PRI SRČNE ČESTITKE ZA 29. NOVEMBEB - DAN REPUBLIKE! Vsem potrošnikom naših Izdelkov se še nadalje priporočamo ter jim čestitamo za 29. NOVEMBER — DAN REPUBLIKE Trgovsko podjetje »TOBAK« ČRNOivtEU POZDRAVLJENE MLADINSKE DELOVNE BRIGADE! ZA NAS NAJVEČJI praznik dan republike ČESTITA vsem obrtnikom in jim Zeli mnogo uspehov OKRAJNA OBRTNI-ZBORNICA NOVO MESTO Hkrati čestita vsem mladinskim delovnim brigadam k njihovi veliki zmagi — dograditvi avto ceste i- 1 k rjavega premoga Pozdravljene mladinske delovne brigade ČESTITA ZA DAN REPUBLIKE VSEM RUDARJEM SIROM PO NASl DOMOVINI IN JIM ZELI SE NADALJNJIH USPEHOV! »ZORA« LESNA INDUSTRIJA ČRNOMELJ toplo pozdravlja vse brigadirje In vse delovne kolektive —- ter jim čestita za 29. no-vemberl Pozdrav Centralnemu komiteju ZKJ, kl prizadevno skrbi za vzgojo mladine naših narodov! POZDRAVLJAMO DAN REPUBLIKE — PRAZNIK VSEH JUGOSLOVANSKIH NARODOV! MESTNA HRANILNICA -KOMUNALNA BANKA Novo mesto VSE PREVOZE Z LASTNIMI AVTOMOBILI IN AVTOBUSI OPRAVUA avtotransportno podjetje »PREVOZ« BREŽICE OB DOGRADITVI AVTO CESTE POZDRAVLJAMO VSO MLADINO, KI JE PRISPEVALA VELIK DELEŽ K TEJ VELIKI ZMAGI! — ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE! Kmetijska zadruga ŽUŽEMBERK crsiUu mm svojim članum za 29. NOVEMBER ter iskreno festlla mladin] Jugoslovanskih narodov k doKradilv! avto Mtfol Kmetijska zadruga Sevnica z vsemi pospeševalnimi odseki poiDja tople čestitke mlad.nl Jugoslavije ter vsem svojim članom ln poslovnim prijateljem za dan republike! Nova avtomobilska cesta bo za naš turizem velikega pomena, srno iz vsega srca hvaležni mladini, ki jo je zgradila! GOSTINSKA ZBORNICA za okraj NOVO MESTO Vsem gostom in gostincem prisrčne čestitke za 29. NOVEMBER! H gigantski zmagi jugoslovanske mladine — dograditvi Tvto ceste, iskreno čestitamo! industrija perila NOVO MESTO NAJ ZIVT 29. NOVEMBER — OBLETNICA USTANOVITVE FLRJ! IZVOZNO PODJETJE BREZ NEUMORNEGA TRUDA SO-PERJEV, TEHNIKOV, DELAVCEV IN INŽENIRJEV NE BI BILO NOVF CESTEl HVALA ZA VASE VET TKC DELO, TOVARIŠI! »VINO« VSEM ZNANCEM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN LJUBITELJEM DOBRE DOMAČE KAPLJICE POŠILJAMO TOTLE POZDRAVE IN SE JIM SE NADALJE PRIPOROČAMO! BREŽICE NAJ ŽIVI 29. NOVEMBER — SLAVNI DAN NAŠE ZGODOVINE! »DOMJ'S-RT Cl S Ti Pogled v davnino Skelet moškega, ki je bil pokopan v skrčeni legi, kot je to bila navada pri nekaterih nomadskih plemenih v času preseljevanja narodov vto cesta — široka brazda, kj so jo zaoraii brigadirji »"kozi vso Dolenjsko in jo pokrili z gladko črto iz betona in asfalta. Tvegali smo, da z delom človeških rok popravimo lepoto narave! Toda v našem primeru se mi zdi, kakor da je Dolenjska prišla iz rok mladih kirurgov, ki sq na nji naredili izvrstno uspeli kozmetični poseg, in posledica: z avtocesto, s to novo karakteristično potezo na svojem obličju, je Dolenjska, lepa in domačnostna pokrajina, dobila izraz široko-srčnosti in plemenitosti. Postala je dostopna. Ni treba biti poseben estet, da človek doume vso lepoto avto ceste. Dovolj je, da jo primerjamo z dosedanjim omrežjem cest: krive, neravne, polne prahu ali blata, na katerih se lahko zgodi, da nikamor ne prideš. Vendar ima tudi avto cesta' svojega nevidnega predhodnika, ki se venomer prepleta z njo ali tečt vzporedno od Ljubljane do Bregane. To ni nevaren tekmec, saj je mrtev že nad tisoč let. Vendar je dostojanstven in vreden občudovanja in za vnanjo podobo te dežele je nekoč pomenil isto, kar danes avtocesta. Mislim na veliko rimsko magistralo, ki je peljala iz Italije skozi Dolenjsko in ves Balkan v Malo Azijo. Na našem sektorju so jo zgradile roke rimskih vojakov v I. stoietju našega štetja. Po Kova cesta nas še tesneje povezuje z vsemi kraji naše domovine nji so prišli tudi naši predniki, kmalu potem pa jo je prerastla trava. Mnoge čudi, da se ti dve cesti, ki sta trasirani skoraj z razliko dveh tisoč let, tako pokrivata; vendar to ni naključje. Antični in moderni projektant sta želela isto: po najkrajši in najudobnejši trasi je treba zgraditi cesto od Ljubljane do Bregane. In zakaj bi antičnemu projektantu odrekali sposobnost dobrega graditelja cest, ko je to sposobnost tolikrat izpričal! Navzlic vnanji skladnosti trase obeh cest ju pa vendar loči globok prepad. Velika je razlika med njima po njuni notranji vsebini in končnem učinku. Namen rimske magistrale je bil čim hitrejše zavo-jevanje in osiromašenje ljudstev zunaj italskih narodov. Carska pošast na sedmih gričih ob Tiberi je bila nenasitna. Po isti poti je prišel +udi propad. Pri zemeljskih delih na avto cesti smo večkrat naleteli na sledove rimske ceste in na objekte, ki so bili z njo v neposredni zvezi. Največ najdb, največjih po svojem obsegu in zgodovinski vsebini, je bilo na Pod to cesto, za katero, sodeč po rimskih miljnikih, lahko rečemo, da je bila izročena prometu okrog leta 200 našega štetja, z višinsko razliko okrog 1 do 1,5 m leži še ena rimska cesta, ob kateri so našli miljnik iz 1. stol. našega štetja. Takoj pod' Belo cerkvijo, vzhodno od objekta 307, pravkar potekajo dela na rekonstrukciji rimskega pristanišča na Krki, ki je tekla tu še v začetku X. stol. našega štetja. Ob pristanišču je peljala rimska Arheolog o avto cesti magistrala, vanj je pa vodila tudi stranska cesta iz šmarješke smeri. Severno od ceste je tudi rimsko pokopališče iz 1. in 2. stol. Pristanišče ima dva objekta: pomol in valobran, ki je nemara bil hkrati nagrobni spomenik. V materialu, ki je zasul oba objekta, smo našli moško in žensko okostje iz dobe preseljevanja narodov, kar pomeni, da se je v tej dobi Krka pomaknila bliže svojemu današnjemu koritu. Ce povežemo najdbe iz Bele cerkve in Drage, dobimo naslednjo po- kve, so Rimljani hftro improvizirali pristanišče in skozi njega usmerili ves promet na Sent-jernejsko polje, od tu na Kršk^ polje v Drnovo (Neviodunum). Tod je potekal promet, dokle, niso okrog leta 200 nad staro Iraso zgradili novo cesto. Da so Rimljani v Beli cerkvi urediii pristanišče, ni naključje. Arheolog; vedo, da so ta prehod izkoriščali že Iliri in Kelti, stoletja pred prihodom Rimljanov. Dober poznavalec lokalne zgodovine Ivo Pirkovič, ki je bi! postavil omenjeno tezo o dveh cestah preden so arheologi našli za to stvarne dokaze, je odkril zgodovinska pričevanja o funkcioniranju tega prehoda čez Krko v vsem srednjem veku in novejši dobi. Sploh pa kmetje iz Breške vasi še danes na tem mestu prehajajo čez Krko z brodom, kadar gredo na njeno levo obalo. Krka se pomika proti jugu, toda skoraj že 3 tisoč let je prehod čez njo na istem mestu. Tako smo ob gradnji avto ceste odkrili košček davne zgodovine doline Krke in z objektom, starim skoraj 2 tisoč let, bomo okrasil; moderno avto cesto. V. Sribar Po skoraj dveh tisočletjih nam zemlja odkriva skrivnosti in pestro zgodovino narodov, ki so živeli nekoč v naših krajih. Nekdanji rimski pomol pristanišča ob Krki pod Belo cerkvijo, fotografiran med izkopavanjem Nad 2 milijona obrokov! EiMnHi Hi ■/! Statistika pravi: od aprila do zaključka del je na avto cesti bilo okrog 54.000 mladincev in mladink iz vse države. To ni majhna številka, če upoštevamo čas, v katerem je tolikšno število brigadirjev moralo biti preskrbljeno. Zamene so se menjavale im poleti je bilo v er>,i sami zameni tudi do 18.000 brigadirjev. To je bila velikanska družina, kateri je bilo treba posvetiiti veliko skrb. Nekateri brigadiirji, ki smo jih srečevali na trasi ali v naseljih, so nam rekli, da so pri gradnji avto ceste našli tisto, kar doma nikoli niso imeli. In Rekonstrukcija rimskega pristanišča v Beli ce rkvi se nahaja med opuščenim delom stare okrajne ceste in avto cesto. Desno se nahaja pomol in levo valobran, prostor med obema in avto cesto pa je poglobljen na antični nivo Krke. Med obema cestama bodo uredili park, staro cesto pa bodo uporabljali avtomobilisti hkrati kot počivališče. Na novomeški strani rekonstrukcije, v bližini avto ceste, bo stal obelisk s pojasnilom. Raziskavanja vodi in je dal idejo za rekonstrukcijo Narodni muzej v Ljubljani, idejo o rekonstrukciji pa je arhitektonsko oblikoval in izdelal načrte univ. prof. ing. arh. Marijan Mušič Hitro, hitro, za predjužnik se že mudi sektorju Bela cerkev — Ruh-na vas. Naj omenim le dve najvažnejši. Od Drage do Ruhne vasi leži spodnja plast avtoceste z vso svojo dolžino in širino na gornji plasti rimske ceste. dobo: nekako na začetku 2. stoletja n. š. je rimsko magistralo v Dragi neka naravna katastrofa zasula z debelim slojem ilovice. Za promet, ki se je razvijal po cesti od Bele •Ter- Preirgcii&ea žico JI iv ji Jezus je vesel, da ga vsi tako ■"^ imenujejo, čeprav je v bistvu prava 'obričina. V naselju so najprej postali po-orni na njegovo brado In dolge lase. In vsi ;> mislili, da je študent Akademije za likov-io umetnost pa so ga začeli ogovarjati: »Tovariš slikar!« Njemu se je to zdelo čudno — MkftJ slikar, ko so ga vsi tovariši iz brigade imenovali lepo Divji Jezus. Komandant brigade ga je poklical k sebi itj mu svetoval, naj se kratkomalo obrije in ostriže, pa bo stvar urejena. »Potem ne boš več .slikar',« je končal komandant in izginil iz sobe kot kafra. Divji lezus ga niti ni utegnil vprašati, zakaj ne bo r«8 .slikar' in zakaj je sploh doslej bil .slikar'. »Svoj živi dan nisem imel fotoaparata,« je »otožil, »pa mi pravijo slikar. Eh, čudne Iju-'i srečujem tu, bog se usmili!« kraja nismo imeli. Vsaj štirinožnega ne. In Djuro je bil nepopisno žalosten. .Nekdo lahko milijon zadene v loteriji, jaz pa niti za trenutek ne morem vsaj konja zajahati', je tarnal. Nekega dne pa srečamo Cigane z dvema osloma. Djuro je začel na žive in mrtve rotiti Cigančka. naj mu dovoli zajahati osla ,Samo za en krog, golohček, nič več!' je moledoval, .Vrag te vzemi, pa zajahaj!' mu je dovolil Ciganček. In Djuro se je skobacal na osla in zavzel držo, kakor tla hoče poje/, diti najmanj do najbližjega planeta. Toda osel je pač osel, že po nekaj metrih jc našeca Djura hrabro vrgel raz sebe. To je bilo smeha. In veselja, ko takrat, ko je Kristus prijezdil v Jeruzalem. Tako je naš slavni jezdec postal Divji Jezus.« Kno pa priznajmo; Divji Jezus je dober brigadir. Tudi dekleta ga imajo rade, pravijo. Samo ftvrča ga noče, tista Svrča. na katero Divji Jezus misli ponoči in podnevi. Divji Jezus in Vcliki grešnik Ker pa mu je komandant naročil, naj se obrije in ostriže, je Divji Jezus takoj ubogal. Kot po božji zapovedi je bil že isti dan brez brade in »grive«. Vislednje Jutro ga živ krst ni spoznal. »No, tako je, če imaš opravka z nebešča-'H... so pikro pripomnili zlobni jeziki. Pa nihče ni vedel, da je bilo to britje in striženje komandantov© maslo. Ali pa so vedeli, pa se delali neumne. Kajti brigadirji se strašansko radi delajo neumne, kadar hočejo lz koga briti norca. Pa tudi Divjemu Jezusu ni bilo treba bogve kaj, da je razsmejal .vso brigado. In nekega dne so potožili komandantu, da ne morejo delati, ker jih Divji Jezus preveč spravlja v smeh. »Saj jih res,« se je opravičil Divji Jezus, ampak sami so krivi. Hočejo, da zganjam prismodarije, da jim prej mine čas ■ ■ • Veste, nI bilo tako napak, dokler so me ogovarjali s »tovariiem slikarjem«. Veliko več vpliva sem imel na dekleta, posebno pa na kuharice. Glede kuharic je pa vpliv silno važen ...« »Ko je naš Divji Jezus, oziroma Djuro Manoh, brigadir III. vinkovačke brigade prišel na traso,« pripoveduje njegov »kum« Car (spet posebni fenomen te brigade), »Je kapo vedno nosil na »pol dvanajst«, se pravi narobe, ne tako, kot ostali ljudje. Mimo tega za nič na svetu ni hotel obiskovati tečaja za motoriste. ,Vs* drugo, prosim, samo tega ne', je rekel. Kratkomalo se nI maral voziti i motorjem. Prvi dan, ko smo prišli sem, Je že, hotel jahati konja. Rad M nam pokazal svoje .viteitvo', svoje .vratolomnnstl*. kl jih menda /na Izvajati na konju. Zato smo ga biti »»časno nazvali Djuro Konjenik. TndA »Saj bi bil rad hladen do nje, pa ne morem,« žalostno potoži tovarišem. »Je najbolj očarljiv vražiček v vsem naselju. Ne vem. kako se bo to končalo, ne vem. Živce mi žre ...« Zdajci pa je med njegove besede zadonel iz razglasne postaje mil glasek: »Pozor, pozor: Veliki grešnik naj se koj javi v kuhinji pri dežurnem!« »Kakšni veliki grešniki pa so tukaj?« sem začudeno vprašal brigadirje, s katerimi sem se pogovarjal. »Dragi moj, to sem Jaz,« se je oglasil pla-\olas fant. »Vidite, sem povsem podoben ostalim ljudem, pa mi le vsi pravijo Veliki grešnik. Sploh sem že pozabil, kako ml je pravzaprav Ime. Okrstili so me za Velikega grešnika In kaj hočem. Pomiril sem se s trm nazivom. Saj sem morebiti res velik grešnik. Vrag se spoznaj, če J« človek intendant...« »A tako,« sem odgovoril. »No, sedaj "il Je vse jasno.« • Pred tednom dni,« Je nadaljeval Veliki grešnik, »brigadirjem nisem bil odnesel pred-Juinika. Kajpak sn zagnali hrup, da se bog usmili. Ali so me zatožlt komandantu naselja. No. ljuhček, kazen ti ne ho ušla, sem si mislil. Pa me ni. Mene se kazen Izogiblje kot dež Kragujevca. Komandant me ,|e prikimal k sebi. e pogovarjati. Inštruktor je »Peljal sem se že po njej. •.« Andrej Pleničar, uslužbenec Narodne banke: — Po lanski uredbi se lahko vozimo po avto cestj tudi ml. mopedisti. Sicer sem se pa že peljal po novi cesti od Kore-nltke do Ljubljane, čeprav je bilo to takrat 'še prepovedano. Zdaj Imam samo moped, rad bi pa dobil kaj .težjega«. spoznal, da ima pred seboj mladinca, ki s prav posebnim zanimanjem in spominom govori o vsem, ar je on, inštruktor, do#lcj predaval na radioamaterskem tečaju. In da res prav veliko ve. To je bilo na začetku poletja. Sedaj se jesen, počasi spreminja v zimo, Bule je pa že samostojni inštruktor za radioamaterje. »Hm, če bi ne bilo tiste pretrgane žice, ki sem jo moral variti, bogve, kje bi jaz dane? bil!« pravi Bule. S svojim talentom bi se bil vsekakor tudi drugače uveljavil. Pretrgana žica in neprevidni šofer pa sta mu "pomagala, da je tako hitro uspel v radijski tehniki. Ivan Cehič moramo jim verjetL. Vse, kar je človeku potrebno za življenje, so brigadirji imeli. Vsem je znano, da je vsako naše naselje imelo svojo ambulanto, zdravnika in ves sanitetski pribor, ki je nujno potreben za zdravnikovo delo. Ta stvar je bila vsestranisko urejena. 2e takoj na začetku del je bilo poudarjeno, da je zdravju brigadirjev treba posvetiti veliko sskrb, zato mora biti tudi hrana za brigadirje obilna. In bila je, od začetka do konca. To ve vsak, ki je kdaj obiskal napelje med delitvijo hrane. Najbolje pa vedo brigadirji sami, ki so bili t hrano izredno zadovoljni. Obilnost hrane in njeoo kalorično vrednost nam najbolje pokažejo številke. Naj takoj poudanimo, da je dnevni obrok brtiigadirja vtseboval nad 4000 kalorij. Od aprila do danes je bilo potrošeno dva milijona kilogramov kruha. Vsak brigadir ie dobil na dan 1 kg kruha. Vzemimo še druga živida, ki jih je bilo največ porabljenih. Pitne vode je bilo porabljeno 440.000 kg, povrtnin (zelenjave) 400.000 kg. krompirja in fižola 360.000 kg, presnega mesa 400.000 kgr suhomesnih proizvodov pa 100.000 kg, masti nad 120.000 kg. ravno toliko sladkorja, mleka pa 60.000 litrov, oziroma 3 del na vsakega brigadirja na dan. Skupno je bilo izdanih nad 2 milijona celodnevniih obrokov. .Priznati moramo, da so bili potrebni veliki napori. d3 je biilo vse urejeno tako, kot je bilo: brezhibno. Vedno je moral biti vsak obrok pravočasna pripravljen, bilo pa jih je ftalno pet: zajtrk, predjužnik. kosilo, malica in večerja. O. L. Cun)lcldl®g^ »Tovariš inštruktor, opravili smo praktične vožnje in vračamo motor...« Brez besed Kai pa tale tako viha nos? \ cs, tnil je v novi Mcnedcs .".H! Karikatur*: \MM ĆEHIĆ