CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA OKRAJA CELJE 27. NOV. 1957 L, VIL ST. 45-46 CENA 80 DIN DELOVNI ČLOVEK OB VELIKEM PRAZNIKU Vsako leto, ko praznujemo naš največji praznik, pregledu- jemo naše dosedanje delo in se ob tem zazremo v bodočnost, raz- mišljajoč o načrtih in nalogah, ki jih moramo ustvariti, da bi se Mm bolj približali našemu cilju — ustvariti delovnemu človeku Unt lepše in srečnejše življenje. In prav je tako. Ob tako pomembni obletnici za naše narode, največjem prazniku naših delovnih ljudi, ne moremo mimo tega, da ne bi napravili obračun našega dela, da ne bi videli uspehov pri graditvi socialističnih družbenih odnosov in si začrtali smer- nice za bodoče še uspešnejše delo na naši poti, po kateri smo začeli hoditi pred štirinajstimi leti. Štirinajst let je od tega, ko so predstavniki vseh naših na- rodov 29. novembra 1943. leta na zgodovinskem zasedanju AVNOJ 9 Jajcu udarili temelje naši novi socialistični državi. Takrat so kile sredi vojne vihre formulirane z vso odločnostjo in jasnostjo IHvljenjske zahteve jugoslovanskih narodov, ki so se v nadaljnjem razvoju v bistvu vse uresničile. Naši narodi so takrat spoznali, da morajo njihove pravične zahteve zmagati ne glede na sile, ki se temu upirajo, če so te njihove zahteve v skladu s smerjo in sil- nicami razvoja vsega človeštva, ki nezadržno kopiči in sprošča sile za odstranitev vsakega nasilja in izkoriščanja. In prav tako tudi danes ne dvomimo o popolni zmagi demo- kratičnega socializma, ne glede na sile, ki se še upirajo temu razvoju, ker je to edina pot, po kateri lahko družba in tudi vse iloveštvo napreduje v socializem. Prav zaradi te naše dosledne poti smo v preteklem razdobju, kljub velikim težavam, ki smo jih večkrat morali s heroizmom in velikimi napori premagovati, dosegli presenetljive uspehe v našem gospodarstvu in pri utrjevanju socialističnih družbenih odnosov. 0dveč bi jih bilo naštevati, saj so našim delovnim ljudem dobro znani. Naš človek je v tem gigantskem procesu socialistične gra- ditve zavestno sodeloval, se utrjeval, premagoval večkrat nadčlo- veške napore v zavesti, da gradi pogoje za boljše življenje sebi in svojemu pokolenju. Pri tem pa je zavest našega delovnega človeka rasla, dvignil se je iz zaostalosti, otresel se je raznih podedovanih nazadnjaških navad. Iz mezdnega delavca je postal delavec — npravljač. Ta pot ni bila lahka in tudi še danes nima naš delovni ilovek vsega, kar bi si želel, kljub ogromnim naporom, ki jih je vlagal ves čas socialistične graditve, saj je takorekoč vse delo slonelo na njegovih plečih. Vse kar imamo, smo si zgradili skoraj »ami, brez kakršne koli večje pomoči od zunaj. Nasprotno, včasih so nam celo metali polena pod noge, da bi zavrli naše ustvarjalne sile, ker jim pač naša pot socialistične demokracije ni bila iz enega cli drugega razloga všeč. Prav zato smo še posebej ponosni na naše uspehe, ki jih vsako leto, ko praznujemo praznik rojstva nove socialistične do- movine, pokličemo v spomin. Ti uspehi so iz leta v leto večji in vsebinsko bogatejši. Hkrati so dovolj zgovoren dokaz, da smo na pravi poti, kljub očitkom nekaterih nazadnjaških sil z ene ali druge strani. Naša stvarnost in vsakdanja praksa, vedno pestrejša in vsebinsko popolnejša, take očitke najbolj nazorno in učinkovito demantira. Poglejmo bežno, kaj je naš delovni človek ustvaril v teh nekaj letih po osvoboditvi. To je razmeroma kratka doba, ki v razvoju države ali naroda ne pomeni dosti. Kljub temu pa je v tem kratkem razdobju naš delovni človek ustvaril dela, ki ne bodo šla mimo zgodovine jugoslovanskih narodov, pa tudi ne mimo zgodovine vsega naprednega človeštva. Kajti ta prispevek je ne- malo pomemben tudi za vse napredno delavsko gibanje v svetu. Kaj vse je ustvaril naš delovni človek? Zatopljeni v vsak- danje delo se marsikdaj niti tega ne zavedamo in večkrat tudi ne znamo pravilno ceniti. Po osvoboditvi smo se z neverjetno silo skoraj goloroko lotili obnove v vojni razdejane domovine. Zatem smo z nezmanjšanim poletom gradili našo industrijo. Zaostala in izkoriščana, na pol kolonialna dežela se je iz leta v leto vedno bolj spreminjala v napredno, industrijsko razvito državo. Po vsej drža- vi so vznikle nove tovarne, hidrocentrale, železnice, ceste, nova naselja. In človek? Pri vsem tem delu je rastel nov človek, človek naprednega duha, ki je 1950. leta prevzel upravljanje proizvodnje v svoje roke. Nastopila je doba novih družbenih odnosov, ko je administrativen socializem, tedaj še potreben, moral čedalje bolj odstopati svoje mesto socialistični demokraciji. Delavsko upravljanje je pognalo globoke korenine in se vsebinsko utrdilo, oblast je prihajala vedno bliže delovnim ljudem, v procesu decentralizacije pa so se porajale komune kot osnovne celice ljudske oblasti. To so stvari, ki bodo v zgodovini zapisane z zlatimi črkami. Naš delovni človek je zares lahko ponosen na te uspehe, saj je prvi v svetu pokazal, kako se v praksi uresničujejo ideje velikih so- cialističnih mislecev, kajti pri utiranju socialistične demokracije smo v naši deželi napravili najdaljši korak. Na tisoče in tisoče ljudi vedno bolj uspešno sodeluje v delavskem in družbenem upravljanju ter v raznih svetih, odborih in komisijah ljudskih odborov. Skoraj ni več področja, kjer bi ne bilo čutiti organov družbenega upravljanja. Ta glas je vedno bolj močan in sociali- stična demokracija ni več propagandna parola, temveč se v naši praksi prepleta kot rdeča nit pri našem vsakodnevnem ustvarjanju. Vprašanje socialistične demokracije je v današnjem ob- dobju brez dvoma postalo glavno vprašanje socializma. Tega se naš delovni človek prav dobro zaveda. Zato se tudi vedno bolj in bolj zalaga za takšno demokracijo v socialistični državi, s ka- tero mora biti dejansko zajamčena vodilna vloga delavskemu raz- redu in dana praktična vsakodnevna možnost vsemu ljudstvu, da se izraža o političnih, gospodarskih, kulturnih in drugih vpra- šanjih svoje družbe. Cim večja bo zavest in razgledanost vseh ljudi, tembolj se bodo posluževali pri aktivnem delu teh demo- kratičnih organizmov, ki pri nas praktično že delujejo. Vprašanje demokracije pa ni omejeno samo na delovanje znotraj naše domovine, pri urejevanju naših družbenih odnosov, temveč sega tudi na področje naše zunanje politike in se odraža na polju mednarodnega sodelovanja, ki sloni na znanih demokra- tičnih osnovah spoštovanja, suverenosti in neodvisnosti, nevme- šavanja v notranje zadeve, enakopravnega sodelovanja in mirnega reševanja vseh spornih vprašanj, skratka na načelih aktivne ko- eksistence. Zaradi take politike uživa naša država velik ugled in spoštovanje, kljub raznim temnim silam, ki žal še vedno skušajo naš ugled u naprednem svetu blatiti. Ob letošnjem praznovanju praznika nastanka naše nove so- cialistične države pa smo na naše uspehe še posebno ponosni. Ponosni smo zato, ker so se letos zvrstili mimo nas dogodki, ki nam vlivajo novih nad, da bo naša pot še uspešnejša in da bo plodov dela čim bolj deležen naš delovni človek, da bo njegovo življenje lepše in srečnejše kot je bilo doslej. Temu cilju je prav- zaprav namenjeno vse naše prizadevanje. Toda ustvaritev tega cilja, kdaj in v kakšni meri ga bomo dosegli, je odvisna predvsem od vseh nas, da na svojem delovnem mestu zastavimo vse svoje sile in sposobnosti za uresničitev nalog, ki nas v bližnji bodočnosti čakajo. Te naloge niso lahke. Ne dajo se ustvariti kar čez noč. Za to je potreben čas in pa zavest subjektivnih sil, da ustvarijo čim več materialnih pogojev, ki omogočajo delovnim ljudem boljše življenje. Doslej zaradi težav, ki so nas spremljale, podedovane za- ostalosti in gradnje novih objektov, nam ni bilo možno, kljub naporpm vseh delovnih ljudi, izboljšati življenja tako kot bi si želeli. Vendar je v poslednjih letih življenjski standard rahlo rastel, kljub raznim slabostim in pomanjkljivostim pri našem delu. Ce bomo te slabosti odklanjali, če v podjetjih ne bo razsipništva, če bomo bolje gospodarili in če bomo z boljšo organizacijo dela ter večjo storilnostjo v industriji in kmetijstvu dosegli večje proiz- vodne uspehe, se bo tudi naše življenje temu primerno obrnilo na bolje. Osnove za to so tu, uspeh pa leži v naših glavah in rokah. Uspeh je v dobri meri odvisen od nas, od našega dela in pri- zadevanja. Ce se bomo dosledno zavzemali za uresničitev smernic, o katerih preradi le načelno razpravljamo in jih odobravamo, v praksi pa jih ne znamo dovolj izkoristiti, bo tudi naš kos kruha večji. Gre predvsem za to, da bodo naši ljudje na vasi bolj smelo začeli izvajati smernice Zvezne ljudske skupščine o razvoju kme- tijstva. Skupnost vlaga v zaostalo kmetijstvo vedno večja sred- stva, zadružniki s svoje strani pa bi se morali hitreje lotevati raznih oblik sodelovanja z zadrugo, kar bo njim in skupnosti v korist. Kmetijstvo ima danes v naši gospodarski politiki poseben pomen zaradi njegove zaostalosti in zaradi mnogih nerešenih vprašanj, zaradi še vedno nizke produktivnosti dela, zaradi ne- enotnosti družbenih odnosov, ki vladajo v njem itd. Zato bo treba na tem področju izbojevati važno bitko za zboljšanje kmetijske proizvodnje in hkrati za krepitev socialističnih družbenih odnosov na naši vasi. Zgodovinski kongres delavskih svetov je tudi nakazal vrsto smernic, katere bi morali v kolektivih bolj odločno izvajati, saj le tako bodo še bolj izboljšali in učvrstili mehanizem delavskega in družbenega upravljanja, kar bo imelo za posledico, da bo delo v podjetjih še plodnejše. In končno: novoizvoljeni občinski ljudski odbori, v katere smo letos prvič izvolili zbore proizvajalcev, bodo ob zalaganju in sodelovanju vseh nas, tudi prispevali svoj delež za boljše življenje delovnega človeka. Naš delovni človek se dobro zaveda, da brez demokracije ni socializma, brez demokratičnih organizmov pa ne more rasti socialistična družba. Zato v teh organizmih vedno bolj zavestno sodeluje in tako prispeva levji delež na poti v socializem. -ma- STRAN 2 27. NOVEMRA — STEV. 45-46 POGLED PO SVETU MisVm, da celo v brezrazredni družbi življenje nikoli ne bo streglo s samimi smehljaji, življenje bo ostalo življenje, strasti ne bodo izginile, je govoril Vse- volod Vitalevlč Višnjevski L 1934 na večeru dramske sekcije, ko je razpre- dal spremne misli, k »Optimistični tra- gediji«, ki so jo nedavno igrali v Ljub- ljani za 40-letnico Oktobrske revolucije. Dežela smehljaja bo torej še dolgo ostala pesniška utvara, ki je pa ne bo uresničila »zgodovina», marveč le člo- vekovo zavestno delo, če se bo osvo- bodilo strasti. Preživeli smo teden, v katerem se glede tega človeštvo ni približalo temu lepemu cilju niti za las, ostal je stvar lepodušnih umetniških želja in idej. Tako je ameriški kipar Benjamino Bu- sano sklenil zastonj narediti 30 m visok Kip miru za SZ. Predstavljal bo ameri- škega in sovjetskega letalca, ki gresta v prihodnost z roko v roki. Čemu le ne! Vendar, za zdaj slabo kaže. Sam Eisenhovoer je dal svojim govo- rom v Oklahoma City intonacijo za bližnjo prihodnost: Pred ZDA stoji na- loga, da prehiti SZ v vojaški moči, teh- ničnem napredku, v strokovni usposob- ljenosti in raziskovalnem delu. ZDA morajo poseči v davkoplačevalčev žep, da bi ohranile svojo obrambno sposob- nost in svoje rezerve za vsak primer. V petih letih so izdale 211 milijard za moderno orožje, »vse pametno in do- bro.«. (Samo en bombnik B-52 stane 8 milijonov dolarjev, to je okoli 8 mili- jard dinarjev, kar pomeni celjski mest- ni proračun za dve desetletji ali več tisoč družinskih stanovanj, za en sam bombnik). Sam Eisenhoiver bo šel te dni na generalno inšpekcijo vse ameri- ške vojske, ki letno izda 5 milijard do- larjev za znanstveno' raziskovanje pri moderni oborožitvi. Končno je dejal, da so ZDA s svojim letalskim orožjem še vedno daleč nad vsem, kar je SZ do- segla v planetarni in kozmični »artile- riji«. Eisenhower upa, da bo SZ sode- lovala z ZDA pri ustvarjanju svetov- nega miru, istočasno pa naroča ameri- ški javnosti, da mora vse žrtvovati zato, da bi bila država kos resnim zahtevam dobe, v katero prihajamo. Govor je izzvenel v klic: Več znan- stvenikov, več izobražencev in strokov- njakov, več sredstev za oborožitev! Or- ganizira naj jih »atomski car« Killian! Generali naj se sporazumejo, odbor za raziskovanje protiameriške dejavnosti pa naj ne demoralizira nuklearnih znanstvenikov, kakor je to storil z Op- pcnheimerjem, češ da zaradi levičarskih nazorov ne spada med ameriške atom- ske znanstvenike. V tej intonaciji se skoraj ni slišalo mnenje Aneurina Bevana, ki je na obi- sku v ZDA izjavil, da hi bil za svetovni mir največji prispevek, če bi SZ pri- znala na Srednjem vzhodu pridobljene položaje. Kje neki! Sestanek med Eisen- hovoerjem in Macmillanom v Washing- tonu je potrdil dosedanjo politiko trde roke nasproti Vzhodu: Vsak predlog Vzhoda, če ni za popolno kapitulacijo pred Zahodom, je brezpredmeten, tako glede Nemčije kot Bližnjega vzhoda. Prišlo pa je znotraj Atlantskega pakta do močnih pretresov. Naj- hujšega je povzročila Francija, ki je zapustila skupino parlamentarcev NATO pakta, ker sta Amerika in An- glija brez njene privolitve poslali prvo, bolj simbolično množino orožja v Tunis. Francoski kabinet, štejejo ga za mla- dega, vodi staro politiko: Od Tun sa terja jamstvo, da ne bodo orožja At- lantske zveze dobavili alžirski uporniki in da Tunis ne bo nabavljal orožja v Egiptu in na Vzhodu. Habib Burg ba tega jamstva ne da, ker se ne sklada z neodvisnostjo države. Amerika in An- glija trdita, da sta tako jamstvo dobili. Sicer pa to ni važno, važnejše je, da bi zaradi toge atlantske pol tike Tunis ne zajadral tja, kjer sta že Egipt in Sirija. Francoski listi groze z izstopom iz Atlantske zveze, pužadisti so to že ter- jali v parlamentu. Verjetno do tega ne bo prišlo, kajti Francija rabi stabili- zacijsko posojilo. Italija bi sicer tudi rada vodila samostojno politiko v juž- nem in vzhodnem Sredozemlju, vendar ostaja bolj pri besedah. Glede nafte v Perziji se sicer ni upognila, Gronchi je šel v Turčijo, ki ima geopolitično iz- redno važen položaj, vendar spreme- njenih razmer na Vzhodu za zdaj Italija še ne more obračati sebi v prid. Zu- nanji minister Pella je sicer za neotlan- tizem, to je za večjo samostojnost čla- nic NATO pakta, vendar je zdaj ver- jetno superatlantizem, voditeljska vloga Amerike in v drugi vrsti Anglije, z dolarskimi vezmi še vedno močnejši. Zanj se bo verjetno odločil tudi Gial- lard, kajti nemška ekspanzija slej ko prej brezobzirno napreduje. Nemški go- spodarski minister Erhard je v Rimu govoril zoper »nadnacionalnost« v pla- čilni uniji in za »svobodno« delovanje ekonomskih sil. Francija je seveda bolj za dirigirano gospodarstvo v okviru Atlantide, kajti le na ta način bi uteg- nila zavreti nemško krepitev. Da ima prav, se vidi iz nemške po- nudbe Avstriji. Nemci bi Avstriji z dol- goročnim kreditom iz arabskih dežel nabavili takoj vso nafto, ki jo mora Avstrija po državni pogodbi osem let voziti v SZ. Takoj in skoraj zastojn! Od mrtvih vstaja Drang nach Osten! Angleži se ukvarjajo s finančnimi problemi in bi radi vzpostavili svoj nekdanji ugled, četudi na račun Fran- cije. Zakaj so ustavili nuklearne po- skuse za več mesecev, ne vemo, vse- kakor pa je dobro, če so začasno izsto- pili iz atomske konkurence. Poskušajo tudi urediti odnose z Arabci okoli Ade- na, Macmillan pa je celo izjavil, da je edina rešilna bilka človeštva koeksi- stenca, če bi le — SZ ne bila tako moč- na. Ta »svobodni svet«, ki se tako boji socializma, je dobro označila v Alžiru na smrt obsojena Djamila Buhired, ko je dejala: Ko ubijate nas, uničujete tudi svobodoljubna izročila svoje de- žele, blatite njeno čast, jo ogrožate, čeprav s tem ne boste preprečili Alžiru, da bi ne dosegel svoje svobode. Taki ljudje delajo zgodovino, prav po Marxovi besedi: Zgodovina ne pozna nobenega dejanja. Pač pa je človek, resnični, živi človek tisti, ki izvršuje dejanje. Vse, kar se godi, je posledica dejavnosti človeka, ki gre za svojimi cilji. Ali po besedi Leninovi: Kakršnekoli nadloge bodo imperiaVsti še priklicali, rešili se s tem ne bodo. Imperializem bo propadel, a mednarodna socialistična revolucija, ne oziraje se na to ali ono, bo zmagala. Naj bodo še te besede ponatisnjene zdaj, ko v zraku izzvenevajo slavnostni akordi s proslav — začetka svp^ovne socialistične revolucije. T. O. Noviipredsednik čehoslovaške republike NOVOTNV Nad tri in pol kilometrov modernizirane ceste od Šoštanja do Velenja Ustvarjalna iniciativa je zajela vso šaleško dolino MED UDELEŽENCI OTVORITVENE SVEČANOSTI NAD POLO- VICA DELOVNIH PROSTOVOLJCEV. — MODERNIZIRAN ODSEK REPUBLIŠKE CESTE JE IZROCiL PROMETU PODPREDSEDNIK OKRAJA TOVARIŠ MIRAN CVENK. — OBČINSKI ŠTAB PRO- STOVOLJNIH DELOVNIH AKCIJ SE NI RAZŠEL Preteklo soboto so prebivalci Šaleške doline ponovno dokazali, da je v teh krajih delovne množice zajela široka ustvarjalna iniciativa, ki bo v bodoče dobila še širši in množičnejši razmah. Pred leti so se pojavili prvi prosto- voljci pri velenjskem rudniku, ko so rudarji začeli urejevati okolico novih blokov in hišic, ko so urejevali športne in javne naprave. Ko so pred dvemi leti začeli regulirati Pako skozi staro Velenje, se je rudarjem in rudniškim nameščencem pridružilo že prebivalstvo Velenja in okoliških vasi. Letos so do- končali regulacijo vse do Saleka, se lo- tili ureditvenih del na velenjskem gra- du, odprli prostovoljno delovišče pri napeljavi vodovoda v starem Velenju. Takrat, ko so na iniciativo direktorja rudnika tov. Zganka začeli prve pro- stovoljne akcije, je bilo marsikje slišati besede o »preživelih oblikah«. Zanimi- vo je tudi, da so le malokje v našem okraju sledili njihovemu primeru. Da- nes pa je ustvarjalni polet v Šaleški dolini dosegel takšno širino, da jih zle- pa ne bo mogoče dohitevati. Te akcije imajo veliko materialno vrednost, pred- vsem pa njihov ogromni pomen v tem, da so se pri teh akcijah vsak dan širile vrste ljudi, ki aktivno posegajo v vse probleme komunske skupnosti. Iz vsega se je izkristalizirala najpopolnejša ob- lika delovanja, ki lahko siuži za vzor kako se da najbolje in najuspešnejše reševati še tako težke naloge. Otvoritve modernizirane ceste od Šo- štanja do Velenja se je preteklo soboto popoldne udeležilo nad tisoč ljudi. Do- slej so bile proslave delovnih zmag večji del v Velenju, toda tokrat so pri- šli Velenjčani k sosedom z rudarsko godbo na čelu. Pri železniškem prehodu v Šoštanju so se zbrali na prostoru, ki je bil ozaljšan z zelenjem in zastavami. Obe godbi, šoštanjska in velenjska, sta igrali zdaj posamič- zdaj združeno. Sve- čanost je bila pravzaprav skromnejša kot bi spričo takega uspeha pričakova- li, kajti ko je predsednik štaba prosto- voljnega dela poročal o delih, ki so jih izvršili, je bilo vsakemu jasno, kakšno ogromno delo so dokončali. 5.665 metrov nekdaj razrite in izredno slabe ceste so v širini petih metrov utrdili in asfal- tirali. Pri tem so izkopali 4.300 prostor- ninskih metrov materiala, nasipali 5.700 m®, splanirali 11.300 m- cestišča in pri tem porabili nad 5.900 m® drobljen- ca. Sozi naselja so cestni tlak obgradili z nad 1.000 robniki. Pri prostovoljnih delih je sodelovalo blizu 800 prostovoljcev, ki so opravili nad 3.100 prostovoljnih ur. Mnogi med njimi so v kratkih treh do štirih urah pokazali tudi osemumi delovni učinek. Tov. Pungartnik iz šoštanjske termo- elektrarne je porabil 4 dni dopusta za delo na cesti, medtem ko je šofer To- varne usnja tov. Zupane bil na razpo- lago vsak dan, vsak praznik in vsako nedeljo. Takih primerov bi lahko na- šteli še veliko. Res je, da prostovoljci niso mogli iz- vršiti teh del brez strokovne delovne sile in brez sredstev. Toda njihova pri- pravljenost je sprožila to akcijo. Re- publiška cesta med Šoštanjem in Ve- lenjem bi po načrtih republiške cest- ne uprave gotovo še ne prišla tako kmalu na vrsto. S tem pa, da so delovni kolektivi iz Šoštanja in Velenja zbrali lastna sredstva, prebivalci pa so s pro- stovoljnim delom prispevali svoj delež, se je tudi uprava za ceste odločila, da primakne svoje. Brez dvoma je treba uspeh pripisati tudi upravi za ceste, predvsem pa celjski sekciji, ki je iz- vajala strokovna dela. Na svečanosti se je vsem sodelujo- čim zahvalil tudi predsednik občine tov. Stane Ravljen, ki je med drugim dejal, da bo treba to obliko sodelovanja ohranili za nadalnje prepotrebne akcije v prihodnosti. K besedi pa se je oglasil tudi podpredsednik okraja tov. Miran Cvenk, ki je iskreno čestital občanom šoštanjske občine k tako pomembni de- lovni zmagi. V Šoštanj ski občini, čeprav zaenkrat šele v obsegu Šaleške doline, so o tem, da je treba skrbeti za dvig družbenega standarda predvsem v okviru celotne komunalne skupnosti, že prepričani. To dokazuje dejstvo, da nameravajo v pri- hodnjem letu začeti nove prostovoljne delovne akcije, od katerih bo verjetno najvažnejša regulacija Pake med Šo- štanjem in Velenjem. Zato so štab pro- stovoljnega dela pri občini obdržali Le- ta pa je že začel razpravljati o prihod- njem letu. Četrta mednarodna razstava radia in telekomunikacij Sodobno gospodarsko, kulturno pa tudi politično življenje, si danes že ne more- mo prav oredstavljati brez razvoja radia, televizije in neštetih drugih elektronskih naprav. Veda, ki se je v nekaj desetletjih razvila, kakor doslej še nobena, je pro- drla v zadnji kotiček človekovega udej- stvovanja. Zato ni čudno, da je vsako- letni sejem radia in telekomunikacij, ki je bil doslej nrirejen že trikrat, vsako leto obširnejši. Tako po velikosti raz- stavnega prostora, kot po številu raz- stavljalcev in pestrosti razstavljenih . predmetov. Sejem bo od 7. do 15. decembra in je že sedaj orijavilo na njem svojo udeležil mnogo domačih in inozemskih podjetij. Od domačih bodo zastopane tovarne: »Punin«, »Nikola Tesla«, »Jugotehnika«, »Telekomunikacije«, »Elektrozveze«, »In- štitut Jožefa Štefana«, »Iskra« in druge. Od inozemskih pa večina vodilnih tovarn za radijske aparate, televizijo in raz- lične druge elektronske naprave iz Za- hodne in Vzhodne Nemčije, Švedske, Francije, Italije, Češke in drugih. Sovjetska zveza s svojo prijavo ni pre- senetila, saj j'e razstavljala že lani, pač pa je vzbudila veliko zanimanje. Priča- kujemo namreč, da bo po uspeli izstre- litvi umetnega satelita, pri čemer imajo nemale zasluge prav številne elektronske naprave, razstavila na ljubljanskem sej- mu njegov model. V času razstave bodo prirejena števil- na znanstvena posvetovanja in predava- nja strokovnjakov, spremljana s pred- vajanji filmov, ki prikazujejo najnovejše uspehe na tem področju. Brez dvoma bo ta sejem mnogo kori- stil ravoju radia in telekomunikacij v naši državi in zadovoljil kupce in raz- stavljalce. Temelji so postavljeni Pretekli teden je bila prva seja nove- ga Okrajnega ljudskega od.bora v Celju. Bila je še vedno v znamenju volitev in je imela predvsem organizacijski značaj. Sprva sta se oba zbora — okrajni in zbor proizvajalcev — sestala na ločenih sejah, ki sta ju vodila najstarejša pri- sotna odbornika. Na seji okrajnega zbo- ra, ki jo je vodil ing. BLAŽ PRISTOV- ŠEK, so ugotovili, da od 54 odbornikov trije zaradi bolezni niso navzoči. Nato so izvolili tov. Jakoba Žena za predsednika okrajnega zbora. Na skupni seji obeh zborov, ki ji je predsedoval najstarejši odbornik (ing. Pristovšek) so odborniki izvoMli za pred- sednika OLO dosedanjega predsednika tovariša RIKA JERMANA, Miran Cvenk je bil izvoljen za edinega podpredsedni- ka, ker so odborniki smatrali, da jih za- enkrat novi odbor več ne potrebuje, predvsem zaradi vedno bolj občutne re- organizacije naše upravne oblasti in pre- našanja dobršnega dela kompetenc z okrajnega na občinske odbore. Nato je govoril zvezni ljudski jjoslanec tov. Franc Simonič o dosedanjem delu občinskih in okrajnega ljudskega odbo- ra. V kratkih besedah se je dotaknil le- tošnjih volitev, nato pa je govoril o bo- dočih nalogah novoizvoljenih ljudskih odborov. Poudaril je, da bo vsekakor njegova najvažnejša skrb izboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi. Se- veda, je dejal, bomo to lahko dosegli sa- mo z boljšo organizacijo dela in napred- nejšim gospodarjenjem, da ne govorimo o povečanju delovne storilnosti. Stari okrajni ljudski odbor je dosegel pri svojem delu vidne rezultate. Razum- ljivo je, da se ni mogel povsem izogniti napakam, ki so bile nujne in v večini primerov neizbežne. Dosedanje bogate izkušnje in pomladitev odborniških vrst, kakor tudi vključitev večjega števila že- na pa sta nam porok, da bo novi odbor lahko storil zelo koristne stvari. Ce ocenjujemo gospodarsko zmoglji- vost celjskega okraja tako po energet- skih virih, surovinski bazi, predvsem pa strokovni delovni sili, ne moremo mimo ugotovitve, da je med »njboljšimi« v Ju- goslaviji. To je treba v polni meri izko- ristiti in se ne zaustaviti na dosedanji stopnji. To ne bo težko, če se bo vsak V polni meri zavedal svojih dolžnosti do skupnosti, je na koncu govora dostavil tov. Franc Simonič. Predsedstvo seje je prevzel novoizvo- ljeni predsednik tov. Jerman in se naj- prej zahvalil odbornikom za zaupanje in poudaril, da pričakuje od novega kolek- tiva intenzivno delo in čim tesnejše so- delovanje. Preostali del programa so izpolnile vo- litve v nove komisije in svete okrajnega ljudskega odbora, komisijo za izvolitve in imenovanje bo vodil Stane Sotler, za prošnje in pritožbe prof. Anton Aškerc, za štatute Riko Jerman, za odlikovanja Riko Jerman, za personalna vprašanja Miran Cvenk, za uslužbenska vprašanja Franc Rejc in štipendije Milan Loštrk. Svet za notranje zadeve bo vodil Anton Delak, za blagovni promet Mišo Bobovnik, za industrijo in obrt Alfonz Ferjančič, za gozdarstvo ing. Desanka Kozič, za kmetijstvo in kmetijsko za- družništvo Franjo Lubej, za komunalne zadeve Venčeslav Jeras, za urbanizem ing. Blaž Pristovšek; za šolstvo Emil Kline, za kulturo T^ne Orel, za telesno vzgojo Karel Jug, za zdravstvo dr. Kopač Ivan, za socialno varstvo Helena Borov- šak, za turizem Rado Jenko, za finance Veijko Repič, za delo Jože Jošt. V vseh svetih sodeluje 123 odbornikov, od tega 26 žena. Na koncu je podpredsednik, tov. Miran Cvenk podal kratko poročilo o finanč- nem stanju okraja, tajn.k tov. Gorenjak pa je poročal o poteku volitev v novi okrajni ljudski odbor. Iz poročila je bilo razvidno, da so volitve potekale v redu. Vsi mandati so verificirani. -tr- VELENJSKI RUDARJI so let03 dvignili učinek dela za 27,11%, letni plan pa so dosegli 5. novembra. Velenjski rudnik se je tako po storil- nosti dela uvrstil med najboljše sred- njeevropske rudnike. Otvoritev vzgojnega zovodo no Golovcu V Celju so odprli vzgojni zavod za du- ševno nerazvito mladino na Golovcu. Za- vod je ustanovil OLO Celje in je name- njen otrokom z duševnimi anomalijami iz območja tega okraja, ki nimajo možnosti, da bi bili deležni specialne vzgoje in izobrazbe v svojih občinah. Ta- kih otrok je po statistiki v celjskem okra- ju preko 400. Ta zavod bo tesno povezan s pomožno šolo in se bo v bližnji bodočnosti združil v eno ustanovo. Namen zavoda je dušev- no nerazvitim in duševno zaostalim otro- kom nuditi prijeten dom, ki jim bo na- domestoval domačo hišo. Gojenci bodo našli tu sebi enako družbo, vsestransko razumevanje ter primerno higiensko in gmotno oskrbo. Lokacija zavoda je prav primerna, otroci bodo izven mestnega hrupa in v zeleni naravi, kar bo gotovo tudi pripomoglo k harmoničnemu teles- nemu razvoju. Gojenci zavoda bodo obiskovali ix5- možno šolo v Drapšinovi ulici, kjer jim bodo posredovali osnovno znanje. Poleg izobrazbe pa bodo deležni tudi politeh- nične vzgoje v delavnicah, da bodo spo- sobni sami v življenju služiti kruh. Sedaj je na pomožni šoli 15 razredov, katere obiskuje 174 otrok. Zal, primanjkuje šoli učnih prostorov, saj so v dveh učilnicah celo 3 izmene. Nujno bo potrebno, da dobi pomožna šola svoje lastno poslopje, kjer bo lahko pouk v redu potekal. Po tem vzgojnem zavodu so klicale razmere in nujni primeri. Zato bo ta za- vod velika pridobitev okraja, občin, star- šev in otrok. Skupnost je sicer vložila v zavod precejšnja denarna sredstva, vendar pa se bodo ti stroški dobro obre- stovali, če pomislimo samo, da ne bodo ti otroci po uspešnem šolanju in vzgajanju padli na breme družbe. Glavni namen kovinske in mizarske delavnice, šivalni- ce in gospodinjske šole je, da si otroci pridobe tolike ročne spretnosti, da jim bodo koristile pri njihovem bodočem de- lu. Že v rani mladosti se tako priprav- ljajo na delo, s katerim se bodo v kasnej- šem življenju preživljali. Pri zemljepisni uri »No Janezek, česa imajo Francozi na pretek«. »E-e-e-e stavk in novih predsednikov.* 27. NOVEMBRA — STEV. 45—46 3 STRAN 15-letnica obstoja pionirske organizacije Naše pionirske organizacije bodo le- tošnji dan Republike — 29. november — še posebno slavnoststno proslavile, saj bodo praznovale obenem tudi 15. obletni- co obstoja svoje organizacije. Za ta slav- nostni jubilej so se tudi v celjskem okra- ju nionirske organizacije v zadnjem ča- su pridno prioravljale. Proslava ob 29. novembru pa .bo nekak zaključek vseh letošnjih proslav ob jubileju. Na ta dan bodo po vseh občinah celjskega okraja akademije z raznimi nastopi. Na okraj- nem šahovskem festivalu, ki bo od 24. novembra do 8. decembra bodo nastopili tudi celjski pionirski prvaki. V vseh od- redih bodo slovesno sprejemali v svoje vrste cicibane. V Celju ustanavljajo v zadnjem času tudi pionirske organizacije ipo ulicah. Za- radi pomanjkanja prostorov je delo s pionirji otežkočeno. Zato bo nujno, poleg vzgojnih 'problemov načeti tudi materi- alno vprašanje pionirskih organizacij. Pričakujemo, da bodo v bližnji bodoč- nosti v Celju ta nedostatek odpravili, saj bodo v novih blokih dograjeni poseb- ni prostori za otroške vrtce in pionirske organizacije. Te dni je bil v Celju plenum Okrajne pionirske organizacije, na katerem so predsedniki občinskih komisij iznašali najrazličnejše težave in probleme, ki za- virajo delo pionirskeh organizacij na te- renu. Predsednica Okrajne pionirske ko- misije, prof. Vera Strehovec, je v svojem referatu poudarila, da delo v pionirskih organizacijah še vedno sloni pretežno na ramah prosvetnih delavcev. V tem delu so prosvetni delavci preveč osamljeni in ne najdejo skoro nikake zaslombe pri ostalih državljanih, niti pri množičnih organizacijah. Celo organizacije Ljudske mladine ne kažejo dovolj razumevanja za poživitev dela v pionirskih organiza- cijah. Žalostno je tudi dejstvo, da gospo- darske organizacije nerade sprejemajo patronat nad p.omrsko organizacijo. S tem pa nočemo delati krivice vrsti to- varn, ki se živo zanimajo za delo pi- onirskih organizacij in jim nudijo tudi materialno pomoč. V razpravi so predsedniki občinskih pionirskih komisij iznašali uspehe in na- pake v delu pionirskih organizacij. V mnogih občinah je delo s pionirji pre- malo priznano. In vse organizacije so več ali manj vezane na dotacije. Zato so diskutanti iznesli potrebo, da bi v bodoče tudi pionirske organizacije bile vključe- ne v občinski proračun. Predsednik Okrajne zveze DPM, tov. Cucek je omenil, da je delo s pionirji pri nas res še premalo razgibano in bi mo- rali biti prav vsi zainteresirani pri delu za našo mladino. Predvsem bo treba v bodoče k temu delu pritegniti vse orga- nizacije, vse kolektive, posebno pa vse starše. Plenumu je prisostvovala tudi zastop- nica Republiške zveze DPM, tov. Žavcer- jeva, ki je opozorila predsednike komisij na ustanavljanje pionirskih zadrug. Pri nas bi uvedli družino zadružnikov. Se- V Mozirju je letos kar 5 obrtnikov obrt vrnilo Primeri, da obrtniki opuščajo svojo obrt, se v našem okraju množijo iz dneva v dan. V največ primerih se obrtniki iz- govarjajo, da niso kos prevelikim davč- nim obveznostim. Okrajna zbornica ima po vseh okrajih postavljene pododbore, ki bi skupno z občinami prvenstveno mo- rali reševati taka sporna vprašanja. Ven- dar so ti poodbori ponekod nedelavni in se za težnje obrtnikov ne zavzemajo. Mnogokrat pa so obrtniki tudi sami kri- vi, ker ne stopijo v stik niti s pododbo- rom, niti s pristojnim forumom — Okraj- no obrtno zbornico. Ta največkrat dobi samo odjavo obrti brez potrebnega po- jasnila, zato pa takih vprašanj tudi ne more uspešno reševati. Ponekod pa tudi občine same ne store dovolj za poživitev obrtn ške dejavnosti. Delegat iz Mozirja je na nedavni seji po- ročal, da je letos v Mozirju kar 5 obrtni- kov opustilo obrt. Prej so imeli 6 kroja- čev, zdaj imajo samo še 2. Imeli so tudi enega samega čevljarja, ki je imel pri- javljeno obrt. Toda temu je uspešno kon- kuriral šušmar in ker za oba čevljarja ni bilo dela, je prijavljeni čevljar odpovedal svojo obrt. Prijavljenega šušmarja pa je ObLO za celo leto šušmarstva obremenil s?,mo z denarno kaznijo 1000 din. Spričo tako mile kazni bo šušmar verjetno rad de dalje šušmaril. veda pa bo treba pri tem paziti, da se otroci ne bi fizično izčrpavali. Končno so • na plenumu predsedniki občinskih komisij razpravljali tudi o bo- dočih nalogah in sprejeli 6 ustreznih sklepov za poživitev dela v pionirskih organizacijah v tem šolskem letu. NA II. OSNOVNI ŠOLI V CELJU ŽIVAHNO DELA PIONIRSKI ODRED FRANCA VRUNCA, ki ima 14 vrst interesnih krožkov. Vsak krožek ima svoje vodstvo iz vrst pionir- jev. Lani so se v teh krožkih najbolje odrezali šahisti, ki so v tekmovanju v občinskem in okrajnem merilu osvojili I. mesto — pri republiškem pa III. mesto. Letos šteje krožek 49 šahistov, med kate- rimi je precej začetnikov. Učitelji te šole so letos skoro 100 odstotno prevzeli vod- stvo pionirskih krožkov, zraven pa se je še 10 učiteljiščnikov javilo za inštruk- torje krožkov. Pogreša pa ta odred ljudi iz terena (za modelarje in tehnično osob- je sploh). Pionirski pevski zbori so na tej šoli kar 3. Njihove pesmi je posnel že celjski pa tudi ljubljanski radio. Do- bro so se v lanskem letu v tem odredu obnesli tudi literarni krožki. Ob zaključ- ku šolskega leta so »mladi literatje« že čitali svoja dela in želi veliko navdu- šenje. Letos bo na Dan republike na tej šoli sprejetih 240 cicibanov v pionirsko orga- nizacijo. • KAJUHOV PIONIRSKI ODRED NA I. GIMNAZIJI je najbrž številčno najmočnejši odred v našem okraju, saj šteje preko 900 pionir- jev. Starešinski svet vodi ter bdi nad de- lom pionirjev. Sestavljen je iz vrst ne- prosvetnih delavcev in je v njem zasto- pan tudi predstavnik mladinske organi- zacije. Odred se je v Tednu otroka orga- nizacijsko zelo utrdil. V sklopu tekmo- vanj za 15. obletnico ustanovitve pionir- ske organizacije pa se je poživelo delo v vseh krožkih. Pionirska sekcija nižje- šolcev — pionirjev se je v šolskem letu 1956'57 pridno udejstvovala v opremlja- nju akvarijev in terarijev ter prinašanju živega materiala. V II. nadstropju je bil skoro vse leto »živi kotiček«, ki je zbujal pri mladini veliko zanimanje. Pred gim- nazijskim poslopjem so preuredili krož- karji velik skalnjak, ki so ga vestno za- sajali, urejali in pleli. Na gredi je zasa- jenih že nad 100 trajnic, med njimi že lepo število alpskih rastlin. Poleg kemičnega in prirodopisnega krožka so bili letos zelo delavni tudi dra- matski krožek, modelarski in drugi. Nji- hov priznani pionirski pevski zbor (200 pevcev) pa je že često navdušil mnoge poslušalce. V Dobrni je bila skupščina zveze naravnih zdravilišč Jugoslavije Pred dnevi so se zbrali v Dobrni za- stopniki jugoslovanskih zdravilišč na redno letno skupščino. Najvažnejša točka dnevnega reda je bila sprememba sta- tuta Zveze. Glede na to, da je tudi Slo- venija nekaj dni pred tem ustanovila svoje združenje, imajo sedaj vse repub- like svoje organizacije in v bodoče ne bo več možno direktno članstvo posa- meznih zdravilišč v zvezni organizaciji. Nadaljnja novost je popolni delegatski sistem in enakopravnost vseh repub- liških združenj, saj bo imela vsaka re- publika v novem upravnem odboru po dva zastopnika, v nadzornem pa po ene- ga. Zanimiva je tudi določitev sedeža zveze; ta je lahko v Beogradu, ali pa na sedežu enega izmed republiških zdru- ženj. Med ostalimi so udeležence pozdravili zastopniki sekretariata za zdravstvo, za- voda za socialno zavarovanje in turistič- ne zveze Jugoslavije. V Dobrni pa se je tudi konstituiral upravni odbor slovenskega združenja naravnih zdravilišč. Za predsednika so izvolili docenta Zavoda za balneologijo dr. Rudolfa Leskovarja iz Rogaške Sla- tine, za podpredsednika direktorja Zdra- vilišča Dobrne, Zmaga Likarja, tajnik pa je prof. Ludvik Rebeušek iz Celja. Kot znano, je sedež te republiške zveze v Celju. Zveza prirodnih zdravilišč ima svoj sedež v Celju Mnogi pereči problemi zdraviliškega zdravljenja so pri nas narekovali po- trebo po ustanovitvi Zveze prirodnih zdravilišč LRS. Teh problemov, ki so v tesni povezavi tudi s problemi gostin- stva in turizma, posamezna zdravilišča niso mogla posamič reševati. Zato je bil potreben nekak centralni forum, ki bi koordiniral to delo. V ta namen so se pred dnevi v Celju sestali na usta- novnem občnem zboru Zveze slovenskih prirodnih zdravilišč zastopniki vseh klimatskih zdravilišč v Sloveniji. Občnemu zboru so prisostvovali tudi za- stopniki turizma, gostinstva ter pred- sednik OLO Celje, tov. Riko Jerman. Poročilo o pomenu Zveze ter njenih nalogah je podal predsednik priprav- ljalnega odbora, tov. dr. Leskovar iz Rogaške Slatine. Prisotni so sprejeli pravila in se zedinili, da bi bil sedež Zveze v Celju. Izvolili so tudi sedem- članski upravni odbor, ki bo iz svoje sredine na prvi seji določil tudi pred- sednika. Za tajnika Zveze so izvolili prof. Ludvika Rebevška. Predsednik OLO Celje, tov. Riko Jer- man je novo ustanovljeni Zvezi slo- venskih prirodnih zdravilišč želel mno- go uspeha in v imenu okraja, ki je za to združenje zelo zainteresiran, zago- tovil vso moralno in materialno pod- poro. »Beton« Celje Gradbeno podjetje Beton Celje tre- nutno gradi kar na 40 objektih in ima za nekatere zelo kratke dogotovitvene roke. Spričo pomanjkanja delovne sile, predvsem pa pomanjkanja nekaterega gradbenega materiala, bodo svoje nalo- ge težko izvršili. V Celju gradijo 2 blo- ka TNZ, blok gozdne uprave ter stolp- nico na Otoku. Stolpnica bo verjetno prihodnje leto do 3. faze gotova, če ne bo težav s strokovno delovno silo. V Velenju gradijo kar 3 stolpnice, 2 tr- govska bloka ter upravno poslopje šole. Ce bo vreme ugodno, bodo ti objekti do 3. faze letos gotovi. Delovni kolektiv Betona si je prido- bil sloves ne samo po solidnih grad- njah, temveč tudi po izredno živahni Več skrbi strokovnim kadrom Pred dnevi je bilo v Mozirju širše posvetovanje s predstavniki podjetij lesne industrije in gozdarstva, na ka- terem so bili navzoči tudi zastopniki množičnih organizacij v mozirski ob- čini. Namen posvetovanja je bil, da bi ugotovili stanje in probleme glede kadrov v gozdarstvu in lesni industriji. Ugotovili so, da tem problemom v ob- čini in v podjetjih niso posvetili do- volj pozornosti in da so to vprašanje reševali preveč stihijsko. Kljub pomanjkljivostim pa so pod- jetja v zadnjem času začela posvečati kadrom večjo skrb. Na višjih in sred- njih šolah je preko 20 štipendistov. LIP in Gozdno gospodarstvo v Nazarju pa sta v zadnjih dveh letih skrbela tu- di za strokovno izpopolnjevanje de- lavcev. Nad 80 delavcev je opravilo iz- pit za kvalificiranega delavca. Res pa je, da se mladina zelo nerada vključuje v gozdna dela. Zato bi naj čim prej ustanovili šolo tudi za gozdne delavce. Na posvetovanju so bili tudi mnenja, da mladina, ki prihaja iz šol, premalo pozna delo organov delavskega in druž- benega upravljanja in njena politična razgledanost je zelo skromna. Zato so menili, da bi morale strokovne šole tem dvem vprašanjem posvetiti več skrbi. _ pionir v gradnji, " športu in izabraževanju športni in kulturno-prosvetni dejav- nosti. Njihovo prosvetno društvo je le- tos priredilo 12 celovečernih dramat- skih prireditev. Zelo delavna je bila tudi izobraževalna sekcija, za njo pa ni dosti zaostajala glasbena sekcija. Ša- histi so v sindikalnem prvenstvu v mestu v B skupini osvojili I. mesto, kegljači pa so si priborili še častnejši naziv — prvaka Slovenije. 2e več let zapovrctjo organizirajo tudi športne dneve gradbincev, na katerih sodelujejo vsa gradbena podjetja LRS. Proslava Dneva republike v Celju v počastitev Dneva republike bo pri- redil Občinski odbor SZDL v Celju v četrtek, 28 novembra ob 8. uri zvečer v dvorani kina Union svečano akademijo. O pomenu praznika bo govoril pred- sednik celjske občine tov. Andrej Sve- tek. V kulturnem delu programa pa bo nastopil moški komorni zbor pod vod- stvom prof. Egona Kuneja ter recitatorja celjskega gledališča tov. Janez Škof in tov. Nada Božič. Kako fe z ieinimi dopusti Predpisi o rednem letnem pla- čanem dopustu so res že precej stari, saj datira osnovna uredba že iz leta 1946 in novejša navodi- la za njeno izvajanje iz leta 1950, vendar pa ni mogoče reči, da so predpisi vsebinsko tako zastareli, da jih ne bi mogli v praksi kar lepo uporabiti. In vendar je upo- raba uredbe v podjetjih tako raz- lična, da ponekod od uredbe ni mnogo ostalo. Naj nakažem samo nekaj po- sebnosti: Le redka so podjetja, ki bi urejevala dopuste po planu, ki naj bi ga sprejel upravni od- bor podjetja po predhodnem po- svetovanju s sindikalno organi- zacijo in to še pred zaključkom starega leta. Ponekod tak plan odločno odklanjajo z utemeljit- vijo, da njihov proizvodni proces in med letom nastale motnje v proizvodnji onemogočajo vsako planiranje dopustov, čeprav so podjetja po posebnem predpisu dolžna izdelati plan dopustov in ga tudi izvajati. Posebne težave nastajajo glede koriščenja dopusta. Osnovni na- men dopusta je v tem, da se de- lavci in uslužbenci, ki vse leto delajo, dejansko fizično in du- ševno odpočijejo in naberejo med dopustom potrebnih moči za na- slednje leto. V praksi izgleda to drugače. V večini podjetij dovo- ljujejo letne dopuste v obrok.h celo po 1, 2 oziroma več dni, in sicer za razna osebna opravila: košnjo, žetev, trgatev, potovanja, zidanje hiš itd., itd. Neko podjetje je glede tega napisalo: »V naših pravilih je sicer določeno, da se mora delavcem in uslužbencem za- gotoviti neprekinjeni letni dopust, ker pa so pri nas zaposleni večji del taki delavci, ki imajo nekaj posestva, prav ti ljudje teže, da koristijo redni letni dopust več- krat po nekaj dni (ob času košnje, žetve, mlačve itd.).« V tem podjetju se je stanje gle- de tega tako zaostrilo, da je mo- ral upravni odbor sprejeti poseb- ni sklep o koriščenju dopustov. Nekje so povedali, da jim tak način izrabe rednega dopusta pri- ja, ker se podjetja na ta način izognejo dajanju izrednega pla- čanega dopusta. Tak način da- janja dopusta gotovo ne koristi niti delavcem, še manj pa podjet- ju, saj je njegovo redno poslova- nje spričo takega reda res otež- kočeno. Kako pa je s pogoji, ki naj vplivajo na število dni dopusta? Čeprav je v navodilu navedenih več primerov, je stanje v podjet- jih pri tem precej neenotno. Nekje upoštevajo še zraven invalidnost, težino dela in še nekatere pogoje, vendar je kriterij tako različen, da ustvarja med delavci in usluž- benci posameznih podjetij neza- dovoljstvo. Pri tem se pojavlja še poseben problem dodatn h do- pustov, ki jih dovoljujejo razni organi v podjetju. Dopust je pra- vica delavca in naj hi ga v pod- jetju izvajali pod enakimi pogoji. Ce se je nekdo v podjetju posebno izkazal, pa je dopust že izkoristil, na i mu v pr'hodnjem letu odo- brijo daljši dopust po enotnih kriterijih. Niso redka podjetja, ki so do- ločila maksim,alno število dni do- pusta 17 ali 20 dni in n'ti delavci s 35-l^tno delovno dobo nimajo daljšega dopusta. Težko je najti opravičilo za tako stališče. Zelo pogosto nastajajo vprašanja, ali naj štejejo dopuste po koledar- skih ali delovnih dnevih. Navo- dilo jasno navaja, da po koledar- skih dnevih — podjetja pa so, seveda ni napak, predpisala de- lovne dneve, da so se na ta način izognila praznikom in nedeljam. Skratka— pestrost, ki povzroča polno vprašanj, pritožb, telefon- skih pogovorov, administrativnega dela, nejevolje. Vse to bi lahko odprav li, če hi upoštevali pred- pise. čeprav so zastareli, so pa le še uporabljivi vsai dokler ne dobimo novih. Uredba je stara — s tem pa ni rečeno, da ni do- bra — m.orda bi jo bilo dobro včasih proučiti, pa bi v njej lahko našH marsikaj, kar b' razčistilo nejasnosti v zvezi z letnimi do- pusti. Kolektiv čestita vsem delovnim ljudem k Dn^vu republike Eno uro v novi trgovski šoli z modernega križišča, ki ga danes tvo- rita Miklošičeva in Kocbekova ulica, nam zastira pogled proti severnemu ob- zorju novo, v lahnem zelenem tonu ple- skano poslopje. Se nekaj korakov po uli- ci 29. novembra in že smo pred njim: nova trgovska šola — moderno trietažno poslopje; izdelek gradbenega podjetja »Beton« in ostalih; zamisel arhitekta ing. Gasparija; uresničenje večletnega žila- vega prizadevanja skupnosti in posamez- nikov; prizadevanje, ki ga je rodila po- treba po sodobnem učilišču za naš trgo- vinski naraščaj; kot do sedaj najcenejša sodobna strokovna šola v LRS (55 mili- jonov din z opremo skupaj!) tudi uspeh do kraja in ne enkrat premišljenega go- spodarskega računa. Skozi glavni vhod na južni strani po- slopja nas lahno vzpenjajoče se stopnice pripeljejo mimo oglasne plošče in mimo vratarjeve lože v visoko pritličje. Desno stran širokega hodn.ka izpolnjujejo vdolbine za blagoznanske zbirke posa- meznih trgovskih strok, med njimi se vrstijo vhodi v prvo prostorno učilnico in še prostornejšo aranžersko delavnico, levo — severno stran — pa zavzemajo sanitarije, dijaška knjižnica in mlečna kuhinja s priročnim skladiščem, urejena tako, da bo popoldne, ko ne bo obrato- vala, služila za mladinsko čitalnico. Zavijmo nato po stopnicah, kakršne so nas pripeljale do sem, še v prvo nad- stropje. Desna stran je podobno kot v pritličju izpolnjena z vitrinami za bla- goznanske zbirke, med njimi pa si slede vhodi v 4 učilnice. Levo stran zavzemajo ravnateljeva nisarna, pisarna za tajni- štvo, zbornica s strokovno knjižnico in kabinetom za učila. Da nadstropje ni brez garderobe in sanitarij, je samo po sobi rizumljivo. Pa poglejmo še v drugo nadstropje! Hodnik, kakor spodnja dva, na desno dve učilnici, na levo nekaj stranskih pro- storov, ki bodo pripadali predvojaški vzgoji, šolskemu zdravniku itd., event. še kaki zasilni učilnici za ta ali oni tečaj. Mimogrede: šolsko vodstvo ima že čez 100 prijav samo za strojepisni tečaj, na- menjen uslužbencem iz trgovine. Vzhod- ni del drugega nastropja je rezerviran za studio celjskega radia. Ce še omenimo, da je v vseh prostorih, v prvi vrsti v učilnicah tekoča voda, da niso brez prikliučkov za radio, oz. ozvo- čenje in ne brez priključkov za kino- projektor, da ima poslopje centralno kur- javo in končno, da ima v pritličju udobno stanovanje za hišnika, smo s tem novo šolo do kraja opisali. Še to: južni del stavbišča bo spremenjen v šolski park z nasadi, severni del pa bo igrišče. Premalo obrtniliov v zborih proizvojolcev »Po toči zvoniti...«, bi lahko očitali našim obrtnikom, ko se na vseh koncih in krajih pritožujejo, da razni forumi za njihove težnje ne kažejo zadostnega ra- zumevanja. Ker nekatere občine pone- kod dejansko zavirajo razvoj obrtn štva (tako zasebnega, kot socialističnega), bi se morali obrtniki tembolj zavedati, ka- ko važno bi bilo, da bi v zbore proizva- jalcev, ki smo jih izvolili pred tedni, pri- šlo čim več obrtn kov. Verjetno se je zbornica skupno z občinami premalo po- globila v to in je tako v zbore proizva- jalcev kandidiralo le neznatno število obrtn'kov. Bili pa so tudi primeri, da so za kandidate bili predlagani obrtn ki, vendar kandidature niso sprejeli. Brez- dvoma bi se problemi obrtn'štva v posa- meznih občinah mnogo uspešneje reše- vali, če bi imeli obrtniki svojega zastop- nika v zboru proizvajalcev. Tako pa ima- mo v vsem celjskem okraju samo 30 obrtnikov v zborih proizvajalcev. V Velenju urejajo vodovod v Velenju so pričeli izkopavati jarke za napeljavo vodovodnih cevi. Delo opravljajo prostovoljno. Skoda je le, da na delo ne pride več ljudi, ker bi lahko zaključili dela še pred zimo. Trg in okolica bi dobila vodovod, ki si ga že leta želijo. S prostovoljnim de^om so pričeli uresničevati odlok, ki so ga spre- jeli na zadnjem zboru volivcev. KULTURNI OBZORNIK Ivan Napotnik • mojster lesne plastike Ce kulturnega Slovenca — ljubitelja umetnosti — privede pot v Šaleško doli- no, gotovo ne bo zamudil prilike, da bi se v Šoštanju srečal s kiparjem Ivanom Napotnikom. Ce bo stopil proti »Tičnici«, bo našel mojstra, tihega, skromnega, pri «vojem ustvarjanju. Sicer mu obiski menda niso preveč ljubi — toda če stopi na prag njegovega »svetišča« pravi lju- bitelj njegove umetnosti, se mu vrata odpro na stežaj. Vse je majhno v tem skromnem domu, ki daje na zunaj vtis pravljične hišice. V »prejemnici, ki je polna večjih, manjših in drobnih plastik, se človeku dozdeva, da stoji med svojo »leseno deco« oče Napotnik kot Ciklop Polifem. Oči mu prodorno mežikajo, dolg, poduhovljen pogled z malce pri- prtimi vekami (ki je lasten vsem umetni- kom) obstane na prišlecu. Dozdeva se, da to duhovno oko prvi hip presodi, ali bo njegov gost vreden zaupanja ali ne. Sicer pa je mojster Napotnik sila neza- upljiv in redkobeseden ( vendar jaz ni- sem imela tega vtisa). Obisk pravza- prav ni pomenil vsiljivega novinarskega intervjuva, zato je pogovor tekel nepri- siljeno, sproščeno. S tovarišem Tončkom, ki je tudi z umetniškim čutom »ipožiral« Napotnikove skulptuire, sva si celo do- mišljala, da nama je mojster odprl skri- to kamrico svojega svetišča in .pokazal nekaj drobnih plastik, »ki niso za vsa- kogar«. Bile so »skrite« v drugi sobi in skrbno zavite v papir. Njegova življenj- ska družica je gotovo poznala moževo tovrstno občutljivost in dragocene figure previdno odkrivala in se jih dotikala le E papirjem, ko jih je postavljala na mi- zo. Ob pogledu na te mojstrovine gleda- lec lahko samo navdušen potrdi bese- dam poklicnega kritika: »V lesni skulpturi pri nas še nikdo ni dosegel Napotnika. Zdi se, da so njegove plastike kakor organsko zrasle — kakor da niso delo človeških rok. Z lepoto in skladnostjo docela realistično podanih oblik učinkujejo njegova dela, ki jih ob- likuje umetnikova neizčrpno bogata fan- tazija. Njegovi kipi govore s pravo go- vorico telesnih oblik, brez vmesnega raz- glabljanja, brez dekorativnih namenov in brez stilizacijskih poskusov. Nap>otnik občuduje in s tenkim čutom za anatomijo obnavlja človeško telo. Njegov motivni krog je obsežen — od hudomušnih Otrok preko ekstatičnih Plesalk do Mater s prav rubensko bujnimi oblikami; od de- belušnih Puttov do slovesno občutenih Sejalcev in krepkih, samozavestnih Partizanov«. Napotnik ni računar in ne trgovec. Če- tudi v materialnem pogledu nima za- vidljivega položaja (skromna penzija kul- turnega delavca), se ne peha za večjimi naročili, ne dokončuje začetnih soh, niti kupcem ne prodaja rad dovršenih vunet- ndn. Njegova umetniška fantazija tudi v teh jesenskih letih silovito udarja na dan, hlasta in grabi za idejami, ki se po- rajajo — dan in leto pa sta mu prekrat- ka, da bi delo, ki mu je že vdahnil dušo, tudi dokončal. Sicer pa je tudi v teh gro- bih potezah nedovršenih del svojevrsten čar. Ne, Napotnik ne ceni udobnosti pen- zioniranega umetnika, ne zna, odnosno 'ne more nehati snovati — ne zna in ne more nehati delati, četudi ga rahlo zdravje opominja na počitek. In koliko- krat bi se iz svojih gmotnih zadreg lahko skopal z enim samim kipom! Pomembno se mi zdi zapisati primer, ko se je pri- peljal k njemu bogat kupec in mu ponu- jal lepo vsoto za drobceno delo. S polno listnico se je kupec odpeljal praznih rok. Tedaj je Napotnik živel skromno življe- nje, ko pastir. Kasneje je isti kip bolj po- klonil kot prodal učitelju, ki je znal ce- niti njegovo umetnost in mu je bil človek blizu. Zopet drugič so odlični gostje v Napotnikovi delavnici odbrali več umet- nin za lepo ceno. Mojster je bil mrk in redkih besedi ves čas pogajanja. Težko se mu je bilo ločiti od svojih stvaritev. Ko so gostje odšli, je mojster za čas za- držal prijatelja. Nekam skrivnostno se je muzal, ko je iz »skrivališča« privlekel zavoj in iz njega zmotal droben kipec — svojo najnovejšo delo, ki je predstavljalo odlično mojstrovino. Zgleda, da pokaže izbrana dela le prijatelju, za katerega je prepričan, da ne bo nikoli kupec. Kipar Napotnik je že v času študija razstavljal svoja dela doma in na tujem (Beograd, Ljubljana, Celje, Hodonin na Moravskem, Praga, Dunaj itd.). Več nje- govih del je bilo odkupljenih in krasijo še danes reprezentančne stavbe. Nekaj njegovih del je v novem traktu nekda- njega dunajskega cesarskega dvorca. Na znamenitem spomeniku madžarskega re- volucionarja Lajoša Kossutha, ki stoji pred parlamentom v Budimpešti, je tudi nekaj Napotnikovih samostojnih figur. Napravil je tudi več dekorativnih plastik za skupščinsko palačo v Beogradu. Ne- kaj take plastike je tudi na bivšem Voš- njakovem gradiču v Šoštanju. Izmed javnih del poznamo glavo »Talca« za spomenik žrtvam NOV v Celju ter bro- nasto reliefno ploščo na rojstni hiši pes- nika Kajuha v Šoštanju. Povsod je raz- kropljena tudi njegova najrazličnejša drobna plastika v lesu, pa tudi v drugem materialu (mavec, slonova kost, kamen, bron). Precej njegovih del hrani Narod- na galerija v Ljubljani. Napotnikova de- la krasijo tudi mnoge prostore javnih ustanov — Prezidij ljudske skupščine LRS, bivša ministrstva in druge ustano- ve. Žal pa je precej njegovih stvaritev (predvsem iz predvojne dobe) med vojno propadlo in izginilo. Ob zaključku razgovora mi je redko- besedni mojster Napotnik izročil še svoj kratek, na roko pisan življenjepis, kjer pove o sebi naslednje: »Rodil sem se kot sin kmeta 12. decem- bra 1888 v Zavodnji pri Šoštanju. Tu sem hodil v ljudsko šolo, pasel govedo, zra- ven i>a že risal in modeliral iz ilovice raz- ne figure. Iz lastnega veselja do kipar- stva — pa tudi na prigovarjanja učitelja — sem pisal raznim domačim kiparjem in podotoarjem ter jih prosil, da me vza- mejo v uk. Tako sta bila moja prva uči- telja podobar Oblak iz Celja in kipar Rovšek iz Ljubljane, pri katerih sem delal le kratek čas. Pozneje sem se vpi- sal na lunetno obrtno strokovno šolo v Ljubljani in jo v 3 letih z uspehom do- vršil. Na priporočilo prof. Misa sem nato odšel na Dunaj, kjer sem pri prof. Ze- leznyju delal kot pomočnik 1 leto. Zatem sem bil med osmimi izmed 84 priglašen- cev sprejet na dunajsko akademijo za splošno kiparstvo in abs.olviral specialni kiparski oddelek pri prof. Hellmerju. Pot me je nato zanesla na Madžarsko, kjer sem v Budimpešti delal pri znanem kiparju Horvay Janošu. Potem sem mo- ral k vojakom in bil na fronti ranjen. Iz bolnišnice sem se vrnil domov na kmete in se ves posvetil predvsem lesni plastiki, razstavljal po raznih krajih in sprejemal skromnejša naročila. Tako sem postal v zatišju star in bolehen. Kritike so veči- na povoljno pisale o mojih delih, vendar se brez zvez in brez denarja nisem mogel zadostno povzpeti. Manjkalo pa mi je tudi energije, da bi iz nič ustvaril velike umotvore. Morda pa postanejo moje ne- znatne lesene plastike, raztresene po- vsod po naši domovini, po moji smrti večje«. Skromen življenjepis skromnega umet- nika. Njegova mnogoštevilna mojstrska dela pa govorijo o tako bogatem življe- nju! Vera Stermecki. Klub kulturnih delavcev - potreba Geljs Klub celjskih kulturnih delavcev, ki je živel nekaj let na listih programov in v srcih ljudi, ki jim kulturna afirmacija mesta ni bila samo fraza, je propadel. Kot za betežnim bolnikom, katerega je smrt odrešila nadaljnjih muk, nihče ne žaluje, tako menda tudi v Celju ni nih- če potočil solze za »pokojnim« klubom. Bil je pač organizacijsko preslaboten za nadaljnje življenje. Letos se je znova ix)rodila ideja tesnejši povezavi kulturnih delavcev iz Celja in okolice. Ta ideja je dobila res- nejše oblike — čeprav ne organizacijske in jasnejše konture — čeprav ne dru- štvene kot propadli klub, kar pa je pred- vsem važno, dobila je svojo os v »Celj- skem zborniku«, ki naj bi postal v bodo- če vsakoletno glasilo celjskih kulturnih delavcev. V zvezi z nastankom omenjene skupine so se pojavili mnogi obrobni problemi, med katerimi prednjačita dva: ustanovitev lastne založbe in najdba pri- mernih prostorov za pogostejše sestanke, predavanja, diskusije itd. Prvi problem je za celjsko kulturno delovanje skoraj- da življenjsko važen in ga bo treba slej ali prej pozitivno rešiti. Nič manj važen pa tudi ni drugi problem, saj menda edino kulturni delavci v Celju nimajo svojih prostorov in se morajo po stari navadi sestajati po gostilnah in restav- racijah. Ta problem je mogoče rešiti poceni in efektno, rešitev nam nudi stavbni fond starega Celja. Ponuja se nam spet dvoj- na rešitev, enako kot pri razstavnem pa- viljonu: stavba s svojimi historičnimi razpoloženjskimi vrednotami lahko za- dosti z nekaj ureditvenimi posegi aktu- alni življenjski potrebi: domu kulturnih delavcev. Mislim na staro sirotišnico, na stavbo ki sega v konec srednjega veka, ki služi sedaj kot stanovanjska barak« podtjetju »Graditelj« v sredini starega mesta. Kot začarana spi in čaka, da j« zbudimo iz popolne zanemarjenosti. V zahvalo nam bo ponudila svojevrstno le- poto in mike, katerih je tako polna, da si tega ne moremo prav predstavljatL Pogledati moramo Mušičev ureditven« načrt, da spoznamo, kako malo še cenim« lepoto našega mesta, kako slepi smo za močne turistične adute, katere skorajda vede dajemo v nič s tem, da jih puščam* do kraja zanemariti. Ker se za stavbo poteguje tudi KUD France Prešeren, bi lahko služila obema interesentoma. Nekdanja kapela, pove- čana do ,prvotne velikosti, bi bila idealna dvorana za seje, predavanja, sestanke, razne vaje itd. Ostale sobe bi služile kot klubski prostori, sedež založbe, raznih kulturnih društev itd. Ce bi ob večerik delovala še skromna postrežba, bi se obiskovalec šele pod oboki stare sirotiš- nice zavedel, da v Celju pravzaprav ne premoremo enega lokala, v katerem bi vladalo starinsko, »kulturno« razpolo- ženje. Ce bi iiredili še dvorišče in ga od- prli oroti trgu, bi dobili idealen prostor za razne »letne« igre kot v Ljubljani^ Splitu, Dubrovniku, Poli itd., ob večerih bi pa lahko služilo kot klubski vrt. S temi deli bi rešili delček starega, skorai pozabljenega mesta, uredili eno najlep- ših, razpoloženjsko podčrtanih stavbnih kompozicij in dobili kotiček za mnoge kulturne in miru željne Celjane. Jože Cuark Večerna šola Ljudske univerze v Celju Ljudska univerza v Celju, priznana in priljubljena po svojih poučnih in zani- mivih predavanjih v mestu in okolici, je letos napravila nov korak. S svojega se- deža na II. gimnaziji je ob tesnem sode- lovanju z Delavskim prosvetnim dru- štvom »Svoboda« pridobila novo preda- valnico v bivšem kinu Dom. Redna pre- davanja ob četrtkih se začnejo 21. no- vembra. Poleg teh sprememb je letos organizirala še VEČERNO SOLO ZA ODRASLE Ko zapuščajo gimnazijo zadnji dijaki po popoldanskem pouku, se v večernih urah njena vrata vnovič odpirajo in skoznje vstopajo odrasli učenci, možje in žene, fantje in dekleta. Vsi hite v svoje učilnice, razdeljeni po svojem zanimanju za nadaljnjo izobrazbo. V poznih večernih urah razsvetljena okna spominjajo na tretjo izmeno. In v resnici tudi je. Nič manj kakor 350 od- raslih ljudi prihaja semkaj, da poglobi in razširi svoje znanje. Namesto nekdanje večerne gimnazije so tu sedaj tečaji za pripravo na privatne izpite v različnih šolah. Prva skupina se pripravlja na izpite čez I., II... do V. razreda gimnazije. V šestih tečajih, ozi- roma oddelkih je okrog 170 tečajni- kov, ki hodijo semkaj po trikrat na te- den. So to delavci, nameščenci, bolničar- ke, obrtniki in drugi. V drugi skupini so tečajniki, ki se pri- pravljajo na izpite na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. V dveh oddelkih, stroj- nem in mešanem, jih okrog 50 študira snov I. letnika. Tretja skupina si je izbrala gradbeno stroko in želi opraviti izpite na Grad- benem tehnikama. Četrto skupino sestavljajo obiskovalci jezikovnih tečajev, ki so v Celju že neka! let. V treh 2:ačetnih tečajih za nemški jezik, v enem začetnem in dveh nadalje- valnih tečajih jih študira nemščine okrog 50. Kakšne so koristi in prednosti teh te- čajev? Razen jezikovnih, ki dvigajo ra- ven splošne ljudske izobrazbe, imajo na- vedeni tečaji za pripravo na izpite ie dobro lastnost, da l>>do po uspešno oprav- ljenih izpitih na določenih šolah dosegli ti tečajniki tudi pravno priznanje pri- dobljene šolske izobrazbe in po njej tudi ustrezalo kvalifikacijo. Uvodoma omenjena centralna predar valnica (v bivšem Kinu Dom) bo imela še to prednost, da bo nudila v opoldan- skih urah predavanja tudi srednješolski mladini. To je vsekakor velik napredek. Toda požrtvovalno delo Ljudske uni- verze s tem še ni izčrpano. V Društvu Ljudske univerze so včlanjeni tudi ko- lektivi, člani podjetij, ustanov in množi6- nih organizacij (Beton, Celjska tiskarna. Komunalna banka, Železarna Store^ Apnenik, Tovarna »Metka«, Tovarna »Top>er«, Ind. kovinarska šola, Tajništve za notranje zadeve, Okrajni sindikat že- lezničarjev, SZDL II. četrti). Le-ti imaje po želji tudi lastna predavanja, ki jih oskrbuje LU. Celjska Ljudska univerza je povezana tudi z drugimi LU v celjskem okraju, katerim pomaga z nasveti in predava- telji, kadar to želijo. Naj živahnejše stike ima sedaj z Ljudskimi univerzami v Voj- niku, Preboldu in v Šoštanju. S svojo agilnostjo in prizadevanjem je LU v Celju uspelo pridobiti odlične predavatelje iz vrst profesorjev, inže- nirjev, tehnikov, pravnikov, zdravnikov, umetnikov, učiteljev, in drugih strokov- njakov. Ob državnem prazniku želim* njej kakor vsem obiskovalcem obilo uspiehov in zadovoljstva. -nik Revija simpatične prizadevnosti Preteklo soboto je Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« iz Celja priredila bo- gat kulturni spored v veliki unionski dvorani. Nastopili so pevci, igralci, har- monikarji in tamburaši. Zborsko petje je najbolj razširjena de- javnost v celjski »Svobodi«. O tem nam nazorno govori nastop petih zborov. Pri- reditev je otvoril mešani pevski zbor I. gimnazije pod vodstvom prof. Egona Ku- neja. Peli so še ženski in mešani zbor učiteljišča (B. Ferlinc), ženski zbor »Svo- bode« (Tone Tržan) in moški zbor »Svo- bode« (B. Ferlinc). Pevci so tudi zaklju- čili prireditev z »Internacionalo«, ki pa ni* zvenela tako ubrano kot prejšnje pesmi, vendar je učinkovala s svojo be^ sedo. Združene zbore je vodil E. Kunej, pri klavirju pa jih je spremljal B. Fer- linc. Pevski del programa je bil najbolj bogat in dovršen. To ni nič čudnega, saj imajo zbori za sabo že dolgoletno delo in so znani ne samo v Celju, temveč po vsej ožji in širši domovini. Igralska družina je predstavila Brech- tovo enodejanko »Puške gospe Carrar« v režiji Cvetka Vernika. Igralcem ne more- mo kratiti prizadevnosti in veselja do de- la, toda Brecht je bil igralcem le pretrd oreh. Ni vse lahko, kar ne izgleda težko, bi lahko rekli za njegovo odrsko ustvar- jalnost. »Puške« so na videz res enostav- na in preprosta agitka, toda ne brez res- ničnega čustvovanja in to globokega. Pot do njega pa je teže najti, kot prešteti do tri. Tamburaše (vodi jih Ferdo Pilih) je publika zelo toplo pozdravila, prav take pa mlade harmonikarje, gojence tretjega in četrtega letnika Glasbene šole, ki se jim pozna vestna roka Oskarja Leskov- ška. Skoda, da jih ne vidimo in slišimo večkrat. Med kulturnim programom je napove^ dovalec na prijeten in nevsiljiv načia »poročal« o delu celjske »Svobode« in na ta način združil prijetno s koristnim. Originalen prikaz dela Ljudske knjižnice zasluži vse priznanje. Kratka pripomba: nekolikanj je moti- lo, da dvorana ni bila ozvočena. Sicer pa, kakor kdo. Vsak ima pač v ušesih napete drugačne strunice. -tr- ALI BI NE KAZALO V VELENJU USTANOVITI TURISTIČNO DRUŠTVO? 2e dalj časa občutijo Velenjčani po- trebo po turističnem in olepševalnem društvu. Velenje je z velenjskim jeze- rom in s privlačno okolico postalo po- membno turistično središče Šaleške do- line. V mestu je zraslo mnogo lepih in urejenih nasadov, naslednje leto pa bodo zgradili še ljudski park. Inicia- tivni odbor za ustanovitev tega prepo- trebnega društva so že imenovali, zato upamo, da bo društvo prihodnje leto že zaoralo prve brazde. Učitelii celfske občine so razpravliali o perečih vprašanfih Na občnem zboru Društva učiteljev celjske občine, ki šteje 100 članov, so prosvetni delavci razpravljali o svojem delu. V tajniškem poročilu je tov. Helena Rupic orisala društveno delovanje v pre- teklem letu. Na posebnih konferencah in zborovanjih so učitelji razpravljali o šolski reformi. Proučevali so nove učne načrte za prve tri razrede osemletk. V zvezi z reformo so se na posebnem se- minarju se^.nanjali z novim nač;nom estetske vzgoje. Nov predmet — tehnični pouk — terja od učitelja mnogo praktič- nega znanja, ki ga bodo morali prido- biti v posebnih tečaj h. Razpravljali so tudi o osnutku Zakona o javnih usluž- bencih. Svoje dopolnilne predloge so predložili Republ škemu odboru Zdru- ženja, da jih uveljavi v novem zakonu. Zaradi slabega materialnega položaja prosvetnih delavcev si mladina izbira druge poklice, kar povzroča pomanjka- nje prosvetnega kadra. Zelo pereče je tudi stanovanjsko vprašanje, saj neka- teri prosvetni delavci nimajo pravih sta- novanj ali pa živijo v zelo slabih sta- novanjskih razmerah. Šolski inšpektor, tov. Franc Strehovec, je priporočal učiteljstvu, naj ugotavlja dobre in slabe strani novih učnih na- črtov. Nov učni načrt za IV. razred osem- letk, ki še ni v veljavi, predvideva pouk tujega jezika že na tej stopnji. O tem so bila mnenja deljena. Pomanjkanje uč- nega kadra je zaradi slabega material- nega stanja vedno večje. Samo v Celju opravljajo učitelji in profesorji 784 ho- norarnih ur tedensko, za katere bi po- trebovali 38 novih učnih moči. Diskutanti se niso strinjali z namestitvijo gimna- zijskih abitur.entov na osemletkah, ker nimajo pedagoškega znanja. oglas v Časopisu f« nafbolfša rekloma VI NOVFMTBRA — STEV. 45—46 5 STRAN ŽENA IN DOM polletni o b c n i zbor k z v z r e c a h Nadvse koristen pomeneic mMi zadružnil(0v. pred vsem pa o lem, kako bi bolje in uspešnejše gospodarili Breški zadružniki so v glavnem po- spravili letošnji pridelek. Z njiv in trav- •Ikov bodo zdaj odšli v gozdove sekat les... Nedavno, bila je nedelja, pa so se zbra- li v zreški kino dvorani k polletnemu ibčnemu zboru. Prišli so malone vsd čla- «1, tako da ni bilo dovolj sedežev. Pustimo dnevni red ob strani, vseka- kor pa je treba povedati, da se je kaj kmalu razvnel živahen pomenek, pome- oek tiste vrste kot ga slišimo med kmeti, twdi če so v manjših gručah. Res je upravnik zadruge na svoje- vrsten način pripravil navzoče člane, da 90 se eden za drugim oglašali, saj je na podeželju ravno tako kot po mestih; nih- če noče prvi odpreti ust. No potem pa so govorili eden za dru- ^m, včasih že kar »neparlamentamo«, če so se ob kakšnem problemu razvneli. Govorili so torej o letini. Tisti, ki jih je upravnik podrezal, češ, povejte, zakaj ste pridelali toliko krompirja, so na krat- ko in po domače v zvenečem pohorskem narečju pripovedovali svoje izkušnje: — Dobro seme je treba imeti. Pravim, da je sorta krompirja Merkur najbolj- ša... — — Treba mu je dobro gnojiti. Z narav- nim in umetnim gnojem. Pa škropiti je treba in obdelovati. — — Povejte no, Vuher, koliko vam je vrgel Merkur? — — Ja, veste, dvajsetkrat več kot sem ga vsadil. Nisem ga ravno veliko vsadil, ker nimam zemlje, toda imel ga bom ve- liko več kot ga potrebujem zase. — Pa se oglasi drugi: — Dobra sorta je Merkur, vse kar je res. Prejšnja leta sem ga izkopal ravno toliko kolikor sem ga vsadil. Letos pa ga imam toliko, da ne vem kam z njim... — Tako je šlo naprej. Pripovedovali so, kako so sadili, s čim gnojili, kako obde- lovali, se jezili, da koloradarja vsi ne zatirajo dovolj vestno in da bi bilo treba ostrejše ukrepati. Naštevali so različna imena gnojil, da jih pri najboljši volji nisem vseh obdržal v spominu. Krompirja je preveč. Treba bi ga bilo dati zastonj. Trg je menda nasičen. Nič zato. Zmenili so se, da ga bodo spravili v silose in krmili svinje. V masti in mesu bo cena krompirju celo višja. Ponekod že delajo silose, drugod jih še bodo. Si- cer ni bilo nobenega med govorniki, ki bi ne poudarjal, da je bila izredna letina in da jim je vreme nadvse streglo, nihče pa ni zanikal, da boljši agrotehnični ukrepi niso pripomogli svoj delež. Prav- zaprav levji delež. Potem so se čisto odkrito zmenili, da jim je letos sadje precej vrglo, celo več ponekod, kot je bilo vredno. Toda nekaj zaslug so le imeli. Tu so obvarovali drevje z zadimljavanjem in imajo pre- cej sadja, čeravno ne najboljše kvalite- te. Toda presneto dobro se zavedajo, da bo takrat, kadar bo sadje obrodilo tudi drugod, treba dosti več truda, da bo šel ta pridelek dobro v denar. Se o marsičem so govorili. Ing. Zidar s Poslovne zveze in domači strokovnjaki v zadrugi so jim dali dosti koristnih na- svetov in razložili tud to, kako se bo kmetijstvo v tem kraju razvijalo. Živi- noreja in sadjarstvo. Tudi hmelja bodo imeli precej več, toda osnova bo v hlevih in sadonosnikih. Klima je zato primerna in zemljišča, pa tudi ljudje so tem pa- nogam najbolj vajeni. Pogovarjali so se o pitanju mlade živine in bili v glavnem enotni, da mlada teleta vlečejo od vime- na naravnost v klavnico. Krava povrže le enkrat na leto. Ali ni škoda prodajati kosti. Polletni ali pa še starejši bikec bo imel čisto drugo težo in ceno. Zato bo zadruga odkupovala teličke in jih da- jala v rejo drugim kmetom ali pa vzre- jala sama na ekonomiji. Ker bo do rednega občnega zbora še preteklo nekaj časa, so zadružniki odo- brili nekaj tekočih zadev, predvsem za katere namene bi porabili sredstva v skladih in za koliko bi se smela zadruga zadolžiti pri dajanju kreditov posamez- nim kmetovalcem. Tudi o mehanizaciji so se pomenili in končno še o zavarova- nju posevkov, živine in imetja. Močno so se zavzeli tudi za socialno zavarovanje članov. Odločili so, da upravni odbor preuči dve obliki tega zavarovanja. Na občnem zboru pa naj poroča o tem kaj bo zanje bolj prikladno, ali nezgodno in bolniško skupinsko zavarovanje, ali pa tisti način, ki so ga osvojili zadružniki v Ločah. Da, veliko pametnega so se pomenili, in veliko več, kot sem mogel stiščati v moje poročilo. Vsekakor je treba pribiti, da je zadružna zavest v zreški zadrugi močna in sodelovanje med zadrugo in zadružniki vedno bolj tesno. Menda jih je pribito malo, ki bi se plašili novega zakona o racionalnem izkoriščanju zem- Ijških površin. Večidel dobro gospoda- rijo in če kje le še ne gre vse »kot po loju«. «o orepričani, da jim bo zadruga pomagala, , KOSTRIVNICA, posestvo bodočnosti Kmetijsko gospKKJarstvo Kostrivnica «e je v zadnjem času uvrstilo med naj- večja posestva v celjskem okraju. Le- genda na steni upravnikove pisarne ka- že mnogoštevilne ter kar v dveh obči- nah (šmarska in rogaška) raztresene par- cele. Ce jih seštejemo, dobimo velik kompleks — 570 ha — od tega 310 ha bdelovalnih površin. Ta številka, dosedanji uspehi in le- tošnji gospodarski načrt kostrivniškega kmetijskega gospodarstva dajejo jam- stvo, da bomo lahko to posestvo v bližnji bodočnosti prišteli ne samo k največjim, temveč tudi k najdonosnejšim kmetij- «kim obratom v celjskem okraju. S pričujoče slike lahko razberemo, da posestvo tudi živinoreji posveča veliko pozornost. Lepe simentalke, med kateri- mi so tudi mlekarice rekorderke (5200 litrov letno), počivajo na tekališču pod upravnim poslopjem. »Počivajo« smo poudarili, ker njihovo govedo tudi prav pridno dela. Za vse lažje vožnje jih upo- rabijo. Tovariš Svegelj, upravnik posest- va, smehljaje omenja, da si lepo rejene simentalke vso steljo in tudi pretežni del hrane same izvozijo domov. Mlečnosti pa ta »telovadba« baje prav nič ne ško- duje Toda z živinorejo zaenkrat nimajo sebnih načrtov. Sadjarstvo, vinogradni- štvo in hmeljarstvo — to bodo v bodoče poglavitne kulture, ki jih bodo pridelo- vali na 310 hektarjih obdelovalnih po- vršin. K Dnevu republike čestitamo vsem delovnim ljudem Jugoslavije Še o tečaju v Trhju Tečaj za vodje strojnih oddelkov pri kmetijskih zadrugah, ki je te dni v Vrbju pri Žalcu, je dobro ogan^ziran, vendar bi o kakšni popolnosti in brezhibnosti tež- ko govorili. (Sicer pa, kje lahko?) Očitek, da je v treh mesecih izredno težko osvojiti vse, kar se od tečajnikov zahteva, je res upravičen, toda upošteva- ti moramo, da objektivne okolnosti ne dopuščajo, da bi se učna doba podaljšala. Cas hiti in ne dopušča nobenega okleva- nja. Učni načrt je skrbno sestavljen, z očitno željo, da bi se prilagodil izjemnim prilikam kratko odmerjenega roka. Ven- dar je kljub vsej pazljivosti prišlo do spodrsljaja, ne toliko hote, kot zaradi prevelike želje, ne izpustiti ničesar važ- nega. Gre za predavanja iz ekonomike. Nih- če ne,zanika njene važnosti in za sedanji čas že skoraj nujne potrebe. Toda pro- blem je drugje. Tečajniki so doma s kmetov, vajeni trdega fizičnega dela. Po- večini imajo samo osnovnošolsko iz- obrazbo (marsikoga »mučijo« že ulomki), nekateri izmed njih pa so še starejši in je od njih nemogoče pričakovati ne vem kakšne duševne prožnosti in mladost- nega poleta. Ob vsem tem se nam vsili vprašanje, koliko bodo ti ljudje v dva- najstih urah predavanj lahko spomali nikakor ne enostavno strukturo splošne- ga in jugoslovanskega gospodarskega re- da. Dvanajst ur je odločno premalo, da bi še tako prizadeven predavatelj uspel predstaviti vso snov kar se da preprosto, nazorno, počasi in s številnimi primeri. Razumljivo je, da bi tečajniki samo na ta način (z ozirom na stopnjo izobrazbe) lahko pridobili kaj koristnega. V tako kratko odmerjenem času pa je nesmisel- no govoriti o kakršnem koli uspehu. Vprašujemo se, zakaj je bil program po- tem tako sestavljen? Ali več ur ali pa ničesar. V tem primeru pa pomeni dva- najst »ekonomskih« ur samo neekonom- sko izrabo časa, ki ga imajo tečajniki (zaradi obšimosti druge snovi) že tako zelo malo. Pa še nekaj! Zelja vseh je, da bi se v času šolanja usposobili v vožnji z avto- mobilom. Organizator je tečajnikom ustregel in jim ga dal na razpolago, to- da... Avto je več v popravilu v ^m- petru, kot na posestvu v Vrbju. Največji problem je spraviti ga v tek, ko pa teče, porabi zelo veliko benzina. Povedati je treba, da tega plačajo tečajniki sami. Zaradi teh »malenkosti« je razumljivo, da večina od njih v avtomobilu še sedela ni, kaj šele, da bi ga znali voditi. Namen tečaja je, da usposobi gojence za vodje strojn h odsekov pri kmetijskih zadrugah. Ni dovolj, če bodo znali uprav- ljati traktor in vedeli, kaj je škropilnica. Vsak bi moral imeti šoferski izpit, toda na ta način ne bodo n koli prišli do nje- ga. Tečaj bo trajal do 25. decembra. Mor- da pa bi se le dalo še kaj popravit"? TIG Povečana proizvodnjo brez investicij PREDAVATELJI ZAVODA ZA PROUČEVANJE ORGANIZACIJE DELA IN VARNOSTI PRI DELU PRED CELJSKIMI POSLUŠALO Pred dnevi je bil v Celju prirejen nadvse zanimiv in poučen večer, na katerem so se zvrstili s predavanji vo- dilni strokovnjaki Zavoda za prouče- vanje organizacije dela in varnosti pri delu LRS, in sicer inž. Ervin Perne, inž. Debevc, prof. Bertoncelj in Ka- muSič. Predavanja so se udeležili vsi vidnejši predstavniki celjskih podjetij, okraja in občin, organizacij itd. Predvsem je treba omeniti to, da so predavatelji z izredno tehtnostjo in na zanimiv ter razumljiv način razlagali svoje teze. Lahko rečemo, da nihče od navzočih ves čas ni niti trenil in da nikomur ni bilo dolgčas ob njihovih iz- vajanjih. Predavatelji so v skrajšam obliki prikazali navzočim potek semi- narjev in predavanj, ki jih Zavod po- sreduje vodilnim osebam v podjetjih. Predavanja so bila zgovoren dokaz, ka- ko važno je, da se z izsledki Zavoda spoznajo vsi vodilni uslužbenci v pod- jetjih. Vsekakor so si bili vsi edini, da je nujno potrebno, da skozi seminarje, ki jih organizira Zavod, gredo vsi, pred- vsem pa najodgovornejši uslužbenci na- ših gospodarskih organizacij. Prvo predavanje je imel inž. Debevc o metodah, ki jih mora obvladati vsak vodilni človek v našem gospodarskem življenju, če hoče, da bo njegovo delo uspešno. Vodilni uslužbenci s svojim primerom in vodilno sposobnostjo ustvarjajo odnose v kolektivu. Pri tem morajo najprej dobro poznati sebe in ljudi, s katerimi delajo. Tov. Kamušič je nato govoril o vzgoji vodilnih ljudi, ki vodijo personalne za- deve v podjetjih. Prikazal je vrsto na- činov, kako je treba kadrovsko politik* pravilno in uspešno voditi. Govoril je o tem, kakšni naj bodo odnosi med predpostavljenimi in podrejenimi. Zna- nje in zadovoljstvo, to sta glavni na- čeli uspešnega dela v podjetju. Zado- voljen na svojem delavnem mestu i* sposoben delavec bp ustvaril veliko ve^ in bolje. Prof Bertoncelj je nato govoril o me- todah praktičnega izobraževanja vo- dilnih kadrov in delavstva nasploh^ Pokazal je nekaj načinov vzgojnih me- tod, ki so se v mnogih podjetjih v Slo- veniji že zelo dobro obnesle. Na koncu je okrajni inštruktor tooslujejo pri svo- jih KZ, da organizirajo čim več tečajev. Na seji Okrajnega odbora žena zadruž- nic so žene tudi ugotavljale, da bi v od- borih žena zadružnic morale biti pred- vsem kmetice in ne »gospe«, kot so po- nekod primeri. Zato bo treba pred obč- nimi zbori zadrug razmišljati tudi o teh vprašanjih. Sploh pa bo moralo priti le- tos v upravne odbore zadrug več žena, predvsem pa bodo morale biti zastopane v vseh pospeševalnih odsekih. S cer je opaziti, da se KZ branijo žen v odbore. Toda treba bo revolucionarno prodreti (saj žene to znajo), vendar bodo to lahko storile samo delovne in razgledane žene, da ne bo očitka, da so se nezmožne žene »vsilile« v odbore. Za vpis v kmetijsko gospodarske šole je letos premalo zanimanja. Ponekod se je vpisalo tako neznatno število kmečke mladine, da šola niti ne bo mogla obsto- jati, čeprav bi bila predvsem v kmetij- skih predelih več kot nujna. Naloga žena zadružnic bo tudi v tem, da bodo zainte- resirale večje število kmečke mladine za te šole. IZ CELJA IN ZALEDJA Ob loteriji umetnišldh sLik v Celju Ob katerikoli likovni razstavi v Celju je najtežje vprašanje najti ustrezen razstavni prostor. To se vleče že leta in leta. V malem Slovenj Gradcu imajo stal- no razstavno galerijo. V Mariboru so delovni kolektivi omogočili lepo umet- nostno galerijo. A v Celju? — Kot doprinos za nekak temeljni kamen bo- dočega razstavnega prostora v Celju gre čisti dobiček »Loterije umetniških slik«, ki jo prireja Likovna sekcija ZPD »France Prešeren«. Kamen do kam- na... Podprite to akcijo in kupujte srečke te loterije. Žrebanje dobitkov (to je slik) bo 20. decembra. Zrebna lista bo objavljena. Srečke lahko kupite v tr- govinah: Naša knjiga. Mladinska knji- ga, Ljudski magazin, Mavrica-Jadran v lokalu »Lesnina«, kjer so slike raz- stavljene (pri mestnem gledališču), pri celjskih pismonoših in pri večini pošt v okraju ter v Ljudski knjižnici v Celju. OBČNI ZBOR SINDIKALNE PODRUŽNICE CELJSKIH POŠTARJEV je bil dobro obiskan, čeprav se območje Okrajne pošte v Celju razteza od hrva- ške do avstrijske meje. Navzoči poštarji so izkoristili to priliko in se pomenili o vseh problemih, ki se nanašajo na njihovo delo. Sklenili so, da bodo še bolj kot doslej upoštevali posebne želje strank in v mejah predpisov še bolj prilagodili poslovanje potrebam korist- nikov PTT uslug. IZ LJUBECNE Mladinska organizacija v Ljubečni je dokaj delavna. Večina teh mladih ljudi je zaposlena po podjetjih, kljub temu pa marljivo delajo v aktivu mladih za- družnikov, pri prosvetnem društvu »Kajuh« in v množičnih organizacijah. Ko bo dograjen zadružni dom in z njim tudi prosvetna dvorana, bo njihovo delo še bolj zaživelo. Delo prosvetnega Društva »Kajuh« je dobro, vendar bi želeli več pomoči od raznih organizacij. Društvo bo ustano- vilo dramsko sekcijo. K sodelovanju bodo povabili vse, ki imajo smisel in veselje za delo na tem področju. _ » _ Ljubečani so pravilno razumeli po- men cepljenja proti otroški paralizi, saj je bila udeležba otrok zadovoljiva. Ma- tere so prinašale otroke celo iz od- daljenih krajev. Hvalevredno je tudi razumevanje nekaterih podjetij, ki so prispevala znesek za cepljenje tistih otrok, katerih starši tega ne bi zmogli. VEC IZLETOV V NARAVO je geslo Okrajnega odbora počitniške zveze v Celju, ki združuje 25 družin s 1700 člani. Odbor bo organiziral tudi letos v počitnicah taborjenja v Ro- vinju in vključil v članstvo še več mla- dme, predvsem iz vrst vajencev in kmečke mladine. Ne samo to. Letos ne bo dejavnost omejena samo na čas po- čitnic, ampak bodo prirejali izlete v naravo tudi med letom. POZDRAVE IZ MAKEDONIJE POŠILJA desetar Franc Lončarič iz Celja, ki služi vojaški rok V Debru. V pismu, ki smo ga prejeli, sporoča svojim bivšim in bodočim službenim tovarišem — gostin- cem pri »Belem volu« in »Vino Koper« najboljše želje in obilo uspehov ob Praz- niku republike v upanju, da bo kmalu zopet delal v njihovi sredini. OBČUTNO POMANJKANJE PLETENIN Veleblagovnica Ljudski magazin Celje je ob letošnjih nabavah zimskih zalog precej zaskrbljena in se boji, da ne bo mogla v polni meri zadovoljiti svojih potrošnikov. Najbolj občutno je po- manjkanje pletenin. Ce se izvoz le-teh ne bo omejil, obstaja možnost, da bodo naše trgovine v kratkem ostale brez pletenin. Prav tako primanjkuje tudi ženskega zimskega perila, pa tudi vol- ne za pletenje. Zelo kritičen artikel so letos postale tudi preproge in tekači (primanjkuje predvsem cenejših pre- prog, ki so strankam dostopne). Nadalje primanjkuje damasta in kanafasa v ši- rini 140 cm ter cenejših odej. Ljudski magazin je sicer že v letnih mesecih preskrbel precejšne zaloge tega kritičnega blaga, vendar verjetno ne bo mogel kriti vseh potreb. CENE NA CELJSKEM TRGU Cene v oklepaju veljajo za priv. sektor Krompir 13—14 (14—18); čebula 44 do 76 (25—80); česen 100—140 (200); fižol, v. 80 (70—80); fižol, n. 50—60 (50—60); so- lata 30—50 (50—60); cvetača 40—50 (60 do 80); špinača — (100—150); motovileč — (100); radič — (100); zelje, gl. 10—14 (10—30); zelje, rib. 46 (30—50); repa, sv. 8 (15—18); repa, rib. — (25—40); pesa 25—40 (30-40); ohrovt 25—28 (30-40); peteršilj 40—50 (60—70); zelena 40—60 (60); koren j ček 35—50 (20—60); kolera- ba 20 (30); hren — (150); kis — (30 do 40); suho sadje 100 (—); slive, suhe 280 (—); fige, suhe 160—200 (—); orehi, celi 220 (220); orehi, lušč. 750 (—); orašidi 380 (—); rozine 400 (—); marmelada 100 (—;) med v kozarcih 100—250 (—); red- kev 18—30 (30-^0); mleko — (36); skuta — (140); smetana — (200); maslo — (520); jajca 26 (22—25); koruza — (40 do 50); pšenica — (50); hruške 70 (90); ja- bolko 50—80 (50—70); grozdje — (100); paradižnik (40—58); (50—60); paprika 30-^4 (—); por 40 (50); nešpli — (50); redkvica — (100); pomaranče 400 (—). V času od 16. do 23. novembra 1957 Rojenih je bilo: 21 dečkov in 25 deklic, v CpImi v fnc" nd 9. do 16. novembra 1957 je bilo rojenih 21 dečkov in 26 deklic. Poro<'iIi so se: Alojzij Satler, nameščenec iz Dobrteše vasi in Marija Kamnik, nameščenka iz Trbovelj. Ivan Zupane, zidar in Ivana Hrup. gospodinjska po- močnica, oba iz Celja. I.eopold Klančnik. frpov- ski pomočnik in Ivana Mren. bolniška strežnica, oba iz Celja. Stanislav Borovnik. krofaški po- močnik iz Zadobrove in Marifa Podgrajšek. bol- niška strežnica iz Šmarjete. Pavel Lajlar, mizar- ski pomočnik in l.eni>'>l(liiia Gnrenšek snažilka, oba iz Celja. Filip Blaž. ekonom iz Zavodnega m Jožefa Lopan, šivilja iz Celja. Mihael-Vladi- mir liranjek, oficir JA in Jožefa Klovar. knji- povodkinja iz Celja. (Ženin iz Titov grada). Ivan Bred. avtokaroserist iz Loč in Marija Lajlar, poljska delavka iz Dobrove. Vinko Bobnič, elek- tričar in Erika Pristovšek, bančna uslužbenka, oba iz Celja. Matija Safran, delavec iz Štor in Marta Kroflič, poljska delavka iz Prožinske vasi. Viktor Pivec, avtomehanič. pomočnik in Marija Maruša, trgovska pomočnica, oba iz Celja. Edvard Bizjak, carinski uslužbenec iz Celja in Milica Vauda, učiteljica iz Šentvida p. Grobel- nem. Janez Ropotar, skladiščnik in Justina Jesenik, upokojenka, oba iz Celja. Peter Lipovšek, rudar iz Pongraca in Terezija Viktorija Koštomaj, de- lavka iz Celja. Janez Lorger, krojaški pomočnik in Zofija Koren, kuharica, oba iz Celja. Anton Lipovšek, pomožni delavec i'n Frančiška Jurkov- nik, trgovska pomočnica, oba iz Celja. Anton Stopnišek. delavec iz Trnovelj in Terezija Kop- še, delavka iz Celja. Adolf Ipšek, kovinostrugar iz Zvodnega in Stanislava KebVč, šivilja iz Celja. Janez Plahuta, delavec in Ivanka Gračner, pomožna šivilja, oba iz Celja. Silvester Plahuta, mesar in Marija Javeršek, pomožna kuharica, oba iz Celja. Umrli so: Alojzij Kantnžer," upokojenec iz Celja, star 42 let. Jabok Sadnjk. upokojenec iz Latkove vasi, star 74 let. Ana Eremita, podpiranka soc. skrb- stva iz Braslovč, stara 66 let. Kari Pečovnik, upokojenec iz Šmartna ob Paki, star 67 let. Anton Crček, upokojenec iz Trnovelj p. Celju, stur 71 let. Alojzij Bitenc, upokojenec iz Zg. Pobrežja, star 60 let. Anton Videč, delavec iz Štor, star 26 let. Antonija Musar, upokojenka iz Radeč, stara 66 let. Jurij Slapnik, upokojenec iz Celja, star 79 let. Marija Vidmar, gospodinja iz Celja, stara 66 let. Anton Kranjc, upokojenec iz Celja, star 61 let. Mihael Skoflek. tesar iz Tepanjskega vrha, star 51 let. Anton Planko. ključavničar iz Celja, star 49 let. Franc llorjak, upokojenec iz Pro- žinske vasi, star 50 let. Anton Volavčnik, na- meščenec iz Celja, star 44 let. Zora Brumec, gospodinja iz Celja, stara 31 let. Amalija Pav- lina Ravnikar, zasebnica iz Celja, stara 91 let. Franc Kolar, upokojenec iz Loč pri Poljčanah, star 64 let. Mihael Senica, upokojenec iz Celja, star 72 let. Pri prometni nezgodi na cesti pri Ru- pertu v Sav. dolini si je poškodoval nogo Roman Volmajer. Pri padcu si je poškodoval glavo Franc Hren iz Braslovč Amalija Melanšek iz Šoštanja si je pri prometni nesreči blizu Mozirja zlomila roko in utrpela notranie noškoiibe. Pri padcu so si poškodovali nogo: Ivan Kunej iz Zrebč pri Bistrici ob Sotii, Vera Beg iz Rogaške Slatine in Viktor Kobola iz Rogatca. V pretepu je bil z nožem zaboden v glavo in nogo Ivan Kunštek iz Malega Tabora pri Humu ob Sotli. Jakob Sadnik iz Latkove vasi si je pri prometni nesreči poškodoval glavo in no- go. Na posledicah poškodb je v celjski bolnišn ci umrl. Pri sekanju drv se je vsekala v roko Antonija Padežnik iz Sp. Zreč. Iz neznanega vzroka je pila strup Ma- rija Palir iz Trnovelj. Pri delu v gozdu se je vsekal v nogo Stanko Mernik iz Pletovaja pri Dram- Ijah. V rudniku Pečovnik je voziček stisnil Vinka Cverle. Zlomilo mu je rebro na desni strani. Franc Jurak iz Megojnic pri Grižah je podiral drevje. Drevo je padlo na nje- ga in mu poškodovalo prsni koš. Jurij Kitak, zaposlen pri LIPU »Sa- vinja« v Celju, doma iz Ilak pri Rogatcu je postal žrtev pometne nesreče na Mari- borski cesti. Zlomilo mu je obe nogi in poškodovalo glavo. Nezavestnega so pre- peljali v celjsko bolnišnico. POPRAVEK V prejšnji številki smo pomotoma za- menjali v intervjuju s predsednikom občine Šoštanj dve podjetji. V članku piše, da je pretežni del sredstev za gradnjo ceste med Velenjem in Šošta- njem dal kolektiv Termoelektrarne Ve- lenje. Kdor ni že iz nadaljevanja stav- ka, ki govori, da so se ta sredstva pri podjetju zbrala ob času poizkusnega obratovanja, razbral, da gre za Termo- elektrarno Šoštanj, naj vzame ta po- pravek na znanje. Prizadetemu kolektivu Termoelek- trarne Šoštanj se vljudno oproščamo za nastalo napako. STENOGRAFSKO TEKMOVANJE V CELJU V POČASTITEV DNEVA REPUBLIKE Društvo stenografov in strojepiscev v Celju je priredilo preteklo nedeljo v počastitev Dneva republike društve- no stenografsko tekmovanje svojih čla- nov in mladincev. Tekmovanja so se udeležili poleg nekaterih starejših lju- biteljev stenografije predvsem mlajši stenografi, kar je posebno razveseljivo. Na tekmovanju so bili doseženi za- dovoljivi uspehi. Tako je dosegla prvo mesto Marija Smodila pri nareku 160 zlogov v minuti. Drugo mesto je do- segel Štefan Žagar pri nareku 160 zlo- gov v minuti. Tretje mesto pa si je osvojila Elika Ahačič prav tako pri na- reku 160 zlogov v minuti. Ostali tek- movalci so pokazali veliko prizadev- nost, vendar niso dosegli zaželeno šte- vilo točk. Prvi trije so bili nagrajeni s knjižnimi darili. MESARJI PODJETJA MESNINE SO SE POMENILI Pred dnevi je bil občni zbor sindi- kalne podružnice podjetja Mesnine v Celju, ki šteje 96 članov. Ko so raz- pravljali o svojih problemih, je bilo čutiti, da so se člani sindikata zala- gali, nuditi potrošnikom meso in mesne izdelke po čim nižjih cenah, manj pa je podružnica skrbela za vzgojo in iz- obrazbo članstva. V razpravi so se obregnili tudi na nekatere kmetijske zadruge, katerih cilj pri nakupu in pro- daji živine je še vedno lov za do- bički, manj pa skrb za potrošnika. Pohvalno je tudi, da je sindikalna podružnica svoj občni zbor združila s kulturnim programom v počastitev Dneva republike. Mladinski odsek po- družnice je ob zaključku uprizoril si- cer skromen, vendar prisrčen kulturni spored s kratko igrico, recitacijami in narodnimi plesi. LIST ZVEZE NOVINARJEV JUGOSLAVIJE »NASA STAMPA« BO IZŠEL 1. DECEMBRA KOT DNEVNIK List Zveze novinarjev Jugoslavije »Naša štampa« bo izšel tudi letos 1. de- cembra na 10 straneh, formata »Poli- tike«. Tega dne namreč ne bo izšel no- ben list v državi, ker zaradi praznika Dneva republike tiskarne 29. in 30. no- vembra ne bodo delale. List bo tiskan v veliki nakladi in bo razpečan po vsej državi. Cena listu bo 10 din. Po šoštanjski občini STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE ČLANSTVA je glavna skrb organizacije rezervnih oficirjev v šoštanjski občini. Doslej so za svoje članstvo priredili 10 strokov- nih in političnih predavanj. Rezervni oficirji so sodelovali tudi pri gradnji ceste Šoštanj—Velenje. ZADOVOLJIVO DELO IN KORISTNE POBUDE To je v kratkem vsebina občnega zbo- ra Občinskega odbora Svobod in pro- svetnih društev, ki je bil pred kratkim v Šoštanju. Najmočnejša je bila de- javnost dramskih sekcij. V manjših va- seh so se izkazala zlasti prosvetna dru- štva v Lokavici, Topolšici in v Ravnah nad Šoštanjem. Predlog, da bi ustano- vili občinsko ljudsko gledališče, kjer bi sodelovali igralci iz raznih društev, je tudi hvalevreden, saj bi tako omogo- čili prirejanje množičnih ljudskih iger. Glasbena sekcija je imela 25 nasto- pov, med njimi 11 pevskih koncertov, kjer je nastopalo 11 pevskih zborov s 450 pevci. Tudi lani ustanovljeni ša- leški godalni orkester se je že pred- stavil javnosti trikrat. Glasbene sek- cije vseh društev se bodo začele pri- pravljati na okrajni mladinski festival. Prav bi bilo, da bi začeli misliti tudi na ustanovitev zabavnega ansambla v ob- čini. Izobraževalna dejavnost pa je bila najmočnejša v Velenju, Šoštanju in Smartnem ob Paki. V oddaljenih vaseh pa so težišče prosvetne dejavnosti še vedno knjižnice. Izobraževalna komisi- ja pa je že sestavila program preda- vanj, ki jih bodo to zimo imeli v vseh vaseh šoštanjske občine. V SOSTANJSKI SVOBODI je med sekcijami najbolj delavna iz- obraževalna sekcija. V preteklem ob- dobju je organizirala 12 predavanj Ljudske univerze t6r tečaje knjigovod- stva, stenografije, nemščine in angle- ščine. Tudi ideološko-politični tečaj v štirih podjetjih se je dobro obnesel. V SOLO ZA ODRASLE se je v Velenju doslej prijavilo nad 70 ljudi. Tokrat so obiskovalci te šole po- leg velenjskih rudarjev tudi delavci iz drugih podjetij. S poukom so začeli 11. novembra. V treh letnikih bodo pro- učevali snov za 4. razred osnovne šole, v dveh pa gradivo za 4. razred gimna- zije. Poleg splošno izobraževalnih pred- metov bodo proučevali tudi družbeno ureditev pri nas. Posnemanja vreden je vzgled velenjskega rudnika, ki daje tej šoli vso moralno in materialno pod- poro. V VELENJU NAKOPLJEJO DESET- KRAT VEC PREMOGA KOT PRED VOJNO Rudarji velenjskega rudnika zadnje čase večkrat nakopljejo 6.600 ton pre- moga dnevno. Tako se je proizvodnja v primerjavi z predvojnim stanjem po- večala za desetkrat. Kmalu bodo nako- pali več premoga kot vsi slovenski pre- mogovniki skupaj. Prav gotovo bodo proizvodni plan 1,500.000 ton še pre- segli. Kje so vzroki za tako visoko produk- tivnost? Storilnost dela in z njim v zvezi uči- nek se je zadnje čase močno povečal. Organizacija dela je brezhibna. Mlajši rudarji, ki prihajajo v jamo, delajo na šolskih čelih in ob dobrem strokovnem vodstvu starejših dosegajo izredno lepe uspehe. Novi zakon o delitvi dohodka, ko bo sprejet in stopil v veljavo, bo storilnost dela še bolj stimuliral. Zato velenjski rudarji ta zakonski osnutek pozdravljajo in želijo, da bi bil čimprej sprejet. V ŠOŠTANJU SO USTANOVILI PREVENTIVNI ZDRAVSTVENI CENTER Pred dobrim tednom so v šoštanjski občini ustanovili preventivni zdravst- veni center s sedežem v Šoštanju. Delo te ustanove bo predvsem preventivna zdravstvena služba, razen tega pa bodo posebno skrb posvetili zaščiti matere in otroka. Za to delo bi bile potrebne ob pomoči požrtvovalnih babic še tri medicinske sestre. PROSVETNI DELAVCI V ŠOŠTANJSKI OBČINI ki so se pred kratkim zbrali na občnem zboru sindikalne podružnice, so raz- pravljali predvsem o šolski reformi. Šoštanjska občina je najboljša občina v Sloveniji glede prosvetnega kadra. Stanje kadra se bo še izboljšalo z gradnjo stanovanjskega bloka v Ve- lenju. Prosvetni delavci v tej občini se v grupah strokovno in ideološko iz- obražujejo in ni prosvetnega delavca, ki bi ne delal tudi izven šole. Med sklepi so predlagali tudi, da bi pri občinskem odboru ustanovili pose- ben sklad za nagrajevanje, kar bi še bolj povečalo prizadevanje prosvetnih delavcev pri vzgojnem delu. Po Zgornji Savinjski dolini SKRB ZA SLEPE v mozirski občini je velika. Zanje skrbi njihova organizacija, pa tudi ob- čina. Na področju občine je 16 slepih. VEČERNA GIMNAZIJA V Mozirju bo v kratkem začela s po- ukom. Doslej se je prijavilo 20 sluša- teljev. Pouk bo trajal dve leti in slu- šatelji si bodo v tem času pridobili iz- obrazbo nižje gimnazije. NA PODROČJU MOZIRSKE OBČINE je 26 sindikalnih podružnic, v katerih je včlanjeno 2700 članov. Občni zbori v podružnicah so že v teku in bodo povsod končani do konec meseca, Na pjih posvečajo poleg sindikalnih pro- blemov največjo skrb delu organov de- lavskega upravljanja. V GOZDARSTVU USPEHI, V KMETIJSTVU PA ZAOSTAJAJO Pred dnevi je bil v Mozirju polletni občni zbor Gozdarsko-kmetijske proiz- vajalne poslovne zveze. Zveza se je dobro uveljavila na področju gozdar- stva, slabše pa v kmetijstvu. Temu je nekaj krivo tudi pomanjkanje strokov- nega kadra, saj sta pri zvezi samo 2 kmetijska tehnika. Ker je kmetijstvo ena važnih gospodarskih panog v Zg. Savinjski dolini, se bo morala zveza z vso resnostjo lotiti tudi kmetijskih problemov. SVEČANE PROSLAVE DNEVA REPUBLIKE bodo v vseh krajih mozirske občine in po šolah. Osrednja akademija, ki jo pripravlja društvo Partizan, bo v Mo- zirju. NA OBČNE ZBORE ORGANIZACIJ SZDL v mozirski občini se že pripravljajo vse osnovne organizacije. V 15 osnovnih organizacij SZDL je vključeno okoli 5000 članov ali komaj'50% vseh voliv- cev v občini. Zato bodo morale orga- nizacije v pripravah posvetiti posebno skrb vključevanju novih članov in iz- delati delovne programe za prihodnje leto. Občne zbore bodo izvedli do konca leta. Rezervni oficirji v šent urski občini so dosegli nekaj dobrih uspehov pri svojem delu. Občinski odbor UROJ je vključil v svojo organizacijo vse re- zervne oficirje na področju občine, v kratkem pa bodo vključili še rezervne oficirje iz bivše planinske občine. Organizacija je posvetila dokaj po- zornosti izobraževanju svojih članov, saj so med letom priredili 6 vojaških predavanj in poučno ekskurzijo. Dru- štvo ima tudi svojo knjižnico. Želeti bi bilo le, da bi se predavanj udeležili vsi rezervni oficirji, saj je še vedno nekaj takih, ki ne obiskujejo pre- davanj. Rezervni oficirji v šentjurski občini delajo tudi izven svoje organizacije, predvsem v političnih in družbenih or- ganizacijah, pri predvojaški vzgoji in strelski družini. V zimskem času bodo organizirali 2 strokovno-vojaška semi- narja ter imeli redna predavanja. OBČINSKO MIZARSKO PODJETJE V SLOV. KONJICAH se je z zadnjih letih precej razširilo in povečalo obseg izdelave raznih mizar- skih del. Pred nekaj meseci so nabavili poseben mizarski stroj, ki služi za raz- lične delovne operacije. Stroj je izde- lal Usnjarski remont po zamisli poslo- vodje tega podjetja. Največ težav ima podjetje zaradi prostorov, ki so več ali manj primitivni in ne odgovarjajo so- dobnim potrebam. Svoje izdelke, zlasti pa stavbeno pohištvo podjetje prodaja največ v južne predele naše države. OSUŠEVANJE MOČVIRJA NA STRANICAH ki ga vodi Kmetijska zadruga iz Zreč, kar dobro napreduje. Interesenti bodo po končanih delih sejali in sadili tiste kulture, ki jih bo priporočala zadruga. Tako bo tudi ta kraj deležen vsaj nekaj napredka. IZ ŠMARJA PRI JELSAH Društvo prijateljev mladine v Šmar- ju pri Jelšah je šele v povojih, vendar že šteje 87 članov. To društvo je tudi delavno, saj bo poskrbelo, da bodo naj- mlajši Smarčani dobili lepo urejeno igrišče na prostem. Zeljo premnogih staršev, da bi v Šmarju zopet zaživel otroški vrtec, pa zaradi pomanjkanja prostorov in denarja ne bodo mogli uresničiti. Prometne nesreče Dne 11. novembra se je na cesti I. re- da v Sentrupertu dogodila težja pro- metna nezgoda. Voznik tovornega avto- mobila Roman Volmajer je izgubil ob- last nad vozilom in se zaletel v most- no ograjo nad potokom Trn ovca. Pri nezgodi je bil voznik tovornega avto- mobila težje poškodovan na levi nogi, sopotnik Anton Kirali pa je dobil težje poškodbe po obrazu. Materialna škoda na tovornjaku in na ograii mostu je ocenjena na okoli 2.000.000 din. Ko- misija je ugotovila, da je prišlo do ne- zgode zaradi okvar na avtomobilu. _ ♦ _ Dne 12. novembra se je v nočnem ča- su dogodila v Tremarjih pri Celju pro- metna nezgoda, ko je voznik tovornega avtomobila Jože Arnež in Kranja med vožnjo zaspal in se z avtomobilom za- letel v obzidje, ki sega do cestišča. Na avtomobilu in tovoru je nastala zelo velika škoda. Voznik je ostal nepoško- dovan. _ ♦ _ Dne 16. novembra se je v Sentpetru v Savinjski dolini dogodila prometna nezgoda s smrtnim izidom. Kolesar Ja- kob Sadnik je vozil pravilno po desni strani proti Žalcu. Za njim je vozil voz- nik Unimoga s prikolico. Za tem voz- nikom je pripeljal še drugi voznik Uni- moga s prikolico. Med prehitevanjem je drugi voznik prehitro zaključil lok zavijanja v desno in tako zaprl pot prvemu vozniku. Pri izogibanju je prvi voznik zavozil v kolesarja. Težko po- škodovan kolesar je kmalu aimrl v celjski bolnišnici. Do nezgode je prišlo izključno po krivdi voznikov Unimogov, ne pa po krivdi kolesarja. KOMUNALA TRBOVLJE proda več VOZOV - cistern za odvoz fekalij od 700—1200 litrov Cena po dogovoru. — Ogled vozov vsak dan v uradnih urah 27. NOVEMBRA — STEV. 45—46 7STRAN ŠPORT V ospredja je šolska telesna vzgoja v zadnjih dneh je bilo več pomembnih se- «tankoy u|;Iednih predstavnikov in komisij, ki odločajo o napredku naše telesne kulture. Naj- prej bi podčrtali sprejem prestavnikov Društva učiteljev in profesorjev telesne vzgoje pni pod- predsedniku Zveznega izvršnega sveta tov. Co- lakovieu, kjer so ga seznanili o perečih pro- blenvih šolske telesne vzgoje. Tov. Colakovič je fiaglasil, da je prišel čas, ko se morajo pereči problemi te vzgoje energično reševati v okviru republik, okrajev in občin. O vseh teh proble- mih bo treba seznanjati široko javno mnenje, ki je močan činitelj v naši družbi in s katerega pomočjo se bo dalo marsikaj urediti. Tudi komnsija za telesno vzgojo pri Izvršnem «vetu LRS je pred dnevi na svoji seji postavila v ospredje šolsko telesno vzgojo kot primerno v naši telesnovzgojni dejavnosti. Po temeljiti Analizi Zavoda za proučevanje šolstva je raz- vidno, da smo v šolski telesni vzgoji močno zaostali, da je to področje pri nas močno za- nemarjeno, da preko 70 % sol nima potrebnih materialnih pogojev za pouk telesne vzgoje, ni 8 košev)! Omeniti moramo vse igralce, ki so zaslužni za ta uspeh - Levstik, Cepin, Goršič, Spacapan, Marjanovič in Sinigoj. Ce pogledamo po teh Igralcih pa smo malo zaskrbljeni, ker bodo razen Leska, ki je v tekmovalci sezoni pri atletiki in Gorsiča. vsi na študiju v Liub- Ijani oz. Beogradu. Kdo bo Celjane zastopal v ligaskem tekmovanju? Treba bo trdo prijeti za delo preko zime in usposobiti večje število Igralcev za kvalitetno ligo, da ne bomo prihod- nje leto zopet čitali nerazveseljiva poročila s košarkaških tekmovanj. LETOŠNJI PRVAKI Ozka in dolga dvorana z dvosteznim kegljiščem le polna ropota in trušča padajočih kegljev. Na sedežih nekaj pozornih gledalcev. Dva keg- Ijača se borita z vso vnemo, kakor bi šlo za res. To je namreč samo trenling kegljačev celjskega »Betona«, novega republiškega prvaka v keg- ljanju. Poiskal sem igralca Lojzeta Zacorca, ki mi je rade volje povedal nekaj podrobnosti iz življenja tega marljivega kolektiva. Vsekakor se je pogovor nanašal na doslej največji uspeh «eljskih kegljačev. Tovailiš Zagorc je povedal, da večina igralcev tekmuje skupaj že od leta 1951. Razumljivo je, da se dobro poznajo in so si dobri tovariši. Temu in pa seveda rednemu treningu se imajo zahva- liti, da so v zadnjem času dosegli tako velike uspehe. »V Maribor smo odšli s tiho željo, da bi nam flaslov republiškega prvaka tokrat ne ušel kot lani. Tekmovali smo med prvimi (slabšimi) mo- štvi, pa smo se morali zanesti povsem na svoje «ile, kajti neposredna borba z enakovrednim nasprotnikom je praktično odpadla. Najprej smo tekmovali na H. stezi in dosegli rezultat 405 podrtih kegljev. To nas je rešilo, kajti niti^ eno I ( noitež i /I (bile štiri) doseglo 40 kegljev. Zmagali smo z 1694. Ekipa je nastopila v naslednji postavi: Cafuta, Lubej, iCorteze, Marinček, Vanovšek, Robida, Smon, Kohne, Zagorc, Tome. Do tega uspeha pa nismo prišli kar tako. Va- dimo redno in pnizadevno. Naše najmočnejše orožje je izenačenost vseh tekmovalcev, tako da nismo odvisni od dveh ali treh »asov«, kot je to skoraj v vseh jugoslovanskih klubih. Rav- no zato nam obetajo lepo prihodnost. Tudii mla- dinci so se zelo popravili in bodo že kmalu lahko z uspehom nastopali v članskem moštvu. Večina igralcev je zaposlena pili Betonu. Prav «edaj imamo klubsko prvenstvo, ki je obenem izbirno tekmovanje za nastoji na republiškem prvenstvu. Zaenkrat prepričljivo vodii naš naj- boljši tekmovalec in lanski republiški prvak Vili Vanovšek.« Tovariš Zagorc je še pripomnil, da se kegljaci Betona udeleže vseh važnejših tekmovanj, ki pa so na žalost vedno zunaj Celja. Le tn in tam se oglasi kakšna ekipa na prijateljski dvo- boj. Izgledalo je. da bo v kratkem prišel eden najboljših jugoslovanskih klubov »Grmoščica« iz Zagreba. Pa ne bo nič. Hrvatje zahtevajo denar. Povedati je treba, da si Beton vse stro- ške potovanj v druge kraje plačuje sam. Vprašal sem, če morda nameravajo zgraditi itiristezno kegljišče, ki bi ga v Celju nujno potrebovali. »Zaenkrat ne. Imeli smo že načrte, ki pa smo Jih odstopili Olimpu, kjer so zatrjevali, da bo egljišče že letos postavljeno. Kolikor vem, še oiso pričeli z delom, mi pa smo ostali na cedilu.« Keglji so še vedno padali. Gledalci (čeprav je bil to samo trening, jiih je bilo vedno več) so bili navdušeni, ko je nekdo podrl vseh devet. Poslovil sem se od Betonovcev. Resno in dolgoletno načrtno delo je rodilo plod. Priboriti si naslov republiškega prvaka ai majhna stvar. Čestitamo! Nogomet PRED ZAKLJUČKOM JESENSKEGA PRVENSTVA Zadnjo novembrsko nedeljo bodo zaključili prvenstveno tekmovanje tudi nogometaši. Mraz ze hudo pritiska in kar diši po snegu. Kludivar se je vrnil iz Koprivnice z dragoceno točko. Pravijo, da je Podravka na domačih tleh trd oreh, saj v jesenskem delu prvenstva ni izgubila nobene tekme. Oba nasprotnika — Po- dravka in Kladivar — nista dosegla nobenega ^ola. Tako je Kladivar pred zaključkom prven- stva še vedno na četrtem mestu, naslov prvaka pa je že v rokah trboveljskega Rudarja, ki ga tiomo lahko pozdravili v Celju v nedeljo. 2ivahno je bilo X. kolo celjske podzvezne lige. Mogometaši 2SD Celja so na Skalni kleti visoko premagali Kovinarja z 8:0 (4:0) in si s to zmago izdatno popravili razliko v golih. Storjani pre- življajo krizo in jim je to že šesti poraz v tem tekmovanju. Prijetno so presenetili nogometaši Olimpa, ki so na domačih tleh premagali moštvo pri vrhu tabele Bratstvo (Hrastnik) s 3:2 (1:1)! Zmagoviti gol je dosegel telovadec Florjane v zadnji sekundi igre. Siicer je bila zmaga rezultat izredne požrtvovalnosti in borbenosti celotnega moštva. l)erby v Šaleški dolini so odločili v svojo koiiist igralci Usnjarja s 3:2. In še eno presene- čenje tega kola — nogometaši iz Rogatca so v Trbovljah z zmago 2:0 odvzeli obe točki Svobodi! Se preostala rezultata — Sloga : Proletarec 1:1 in Brežice : Rudar (Hrastnik) 5:0. Kljub uspeš- tiim nastopom nogometašev iz celjskega okraja so še vedno v gornji Dolovioi lestvice vsi udele- ženci iz Zasavja, naslov jesenskega prvaka pa je čvrsto v rokah Brežic! V podzveziii ligi II. razreda so na programu še ostale tekme. Tako je v nedeljo Partizan Slov. Konjice premagal B moštvo Olimpa s 5 : 2, Radeče pu v Rogaški Slatini Edinstvo s 4 : 2. V zaostanku je le še tekma Senovo : Olimp B. V tej ligi je jesenski prvak Partizan Slov. Konjice, ki je zbral v sedmih tekmah 12 točk v Celje dodatni avtobusi, in sicer: Iz Podsrede ob........12.30 Iz Planine ob.........13.00 Iz Bistrice ob Sotli ob.....12.45 Iz Loke pri 2usmu ob......12.00 Vsa ta vozilo se bodo dne 1. decembro 1957 vračala nazaj na svoje končne postaje iz Celja po normalnem voznem redu, na kar opozarjamo prizadete potnike. Avtobusni promet Celje VERZIRANO in samostojno frizersko pomočnico po možnosti obeh strok sprejemem takoj. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Oton Haim- gartner. Slov. Bistrica. GOSPODINJSKO POMOCNlCO, starejšo, pošte- no, iščem za takojšen nastop. Stanovanje osi- gurano. Naslov v upravi lista. PISARNlSKA MOC vešča vseh pisarniških po- slov išče takojšnjo zaposlitev v Celju ali v bližnji okolici. Ponudbe na upravo lista. SPREJMEM šiviljo na dom. Naslov v upravi lista. SPREJMEM samskega upokojenca, ki ima majh- no pokojnino, da bi pazil in delal družbo bol- niku čez zimsko sezono. Nudim hrano in toplo stanovanje. Vprašati na upravi lista. MANJŠA družina sprejme gospodinjsko pomoi- mico za 8 ur dnevno. Vprašati na upravi lista. TOVARNA AERO, CELJE proda leseno dvigalo na ročni pogon, višina 12 m, toš 108 X 114 X 170 cm, nosilnosti 300 kg. POZOR! Elektromotor znamke Siemens Schn- ckert — 6,5 ks, 910 ob/min, 220/380 V, primeren za kmetovalce aliobrtnike, izredno ugodno na- prodaj. Naslov v ogL oddelku. PRODAM kravo, zelo dobro mlekarico, pšenične pasme, skupaj s tretjo teličko, ali brez nje. Kraj prodaje: Vojnik, št. 60. PRODAM ugodno lepo veliko hrastovo kredenco. Vprašati: Medlog 54 nasproti Ropasa (pritličje). PRODAM čistokrvno sansko kozo. Sumer, Bu- kovžlak 16 — Teharie. PRODAM ugodno mulca (1.65 cm visok), pohle- ven, za vožnjo siguren. Marovt Anton, Vrbje pri Žalcu št. 11. PRODAM ugodno samsko sobo ali samo kombi- nirano omaro. Maček, Ložnica 23, Celje. PRODAM sadike črnega ribeza sorte »Rosental«. Majcen, Celje, Aškerčeva 3. PRODAM ugodno nov moped »Kolibri«. Naslov v upravi lista. PRODAM poceni dobro ohranjeno kuhinjsko po- hištvo. Naslov v upravi lista. PRODAM ugodno motor »Java« 250 ccm, novejši, malo vožen. Vrankovič, Celje, Zagata 2. PRODAM dvodružinsko hišo (vila) z gospodar- skim poslopjem, 3 ha zemlje, vse v odličnem stanju na križišču glavne ceste blizu Ljutome- ra. Možnost zamenjave za hišo v Celju. Naslov v upravi lista. PRODAM spalnico iz mehkega lesa zaradi selitve. (50.000 din). Naslov v upravi lista. PRODAM pol ha njive 1.50 gozda in pava (sa- mec — dve leti star) Brezovnik, Vojnik. PRODAM dobro ohranjen poltovorni avto (Lifer- vvagen) znamke »Opel-Super«. Pekarna, Store. PRODAM kanarčke samce in samice. Dobrave, Celje, Tomšičev trg 12. PROUrtM ugodno zaradi selitve dobro ohranjeno kuhinjsko pohištvo in jedilnico. AntoUč Ma- rija, Celje, Bernekerjeva 2. PRODAM liguster za ograjo vrtov in parkov (najlepša živa meja) in železni plug št. 7. Ribič Peter, Vojnik. PRODAM dobro ohranjeno spalnico (trd les). Naslov v upravi lista. CESPLJEVA, slivova in raznovrstna pritlična drevesca nabavite jeseni. Jelen Anton, Šentilj pri Velenju. PRODAM poceni dobro ohranjeno kuhinjsko po- hištvo. Celje, Jenkova 28. PRODAM ugodno tri-stanovanjsko hišo 15 minut od kolodvara Celje. Naslov v upravi lista. KUPIM takoj vseljivo enostanovanjsko hišo z vrtom blizu Celja. Plačam takoj. Naslov v upravi lista. KUPIM stavbno parcelo v okolici Arje vasi. Naslov v upravi lista. KUPIM enostanovanjsko vseljivo hišo z dvema sobama, kuhinjo in vrtom. Lahko je tudi polovica hiše z enakimi prostori. Naslov v upravi lista. KUPIM dve pernici od zdrave družine. Naslov pustiti v upravi lista. SPREJMEM na stanovanje žensko ali dijakinjo. Vprašati v upravi lista. ZAMENJA.M dvosobno komfortno stanovanje v Mariboru, Maistrova ul. 24, za enakovredno v Celju (najraje v bloku). Naslov v upravi lista. ZAMENJAM enosabno stanovanje za enako ali več^e v mestu. Naslov v upravi lista. PREK.LICUJEM neresnične vesti, izjavljene pro- ti Kovač Mariji, Vitanje. Jančar Barbara, Vojnik 89. SPOROČAM cenj. strankam, da prodajam v tra- fiki v Stanetovi ulici (Beli vol) razen tobaka in cigaret vse vrste časopisov in revij. Se priporoča Rejc Majda MILOŠ KLINAR KLJUČAVNIČARSTVO Celje, Drapšinova 16 čestita delovnemu ljudstvu in svojim poslovnim prijateljem k Dnevu republike. KLEPARSTVO FRANJO DOL2AN CELJE čestita svojim cenj. strankam in delovnema ljudstvu k Dnevu republike. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 6. dec. ob 20 — Dnevnik Ane Frankove — Gostovanje v Laškem Sobota, 7. dec. ob 15 in 20 — Peter Ustinov: Ro- manov in Julija — Gostovanje v Trbovljah Nedelja, 8. dec, ob 13.30 - Dnevnik Ane Fran- kove — Gostovanje v TopolSici ob 15,30 — Peter Ustinov: Romanov in Julija — Izven abonmaja KINO UNION, CELJE 2j>. do 2». XI. »Zvezda je rojena«, ameriški barvni cinemascop film 29. XI. do 3. XII. »Vera Cruz«, amer. barvni su- perskop film 4. do 7. XII. »Idealno dekle«, mehiški film KINO METROPOL, CELJE 25. do 28. XI. »Mož iz Colorada«, ameriški barvni ti I m 29. XI. do 2. XIL »Bela psička«, rnski barvni film 3. do 6. XII. »Ne kot tnjec«, ameriški film NEDELJA, 1. decembra 12,10 Pogovor z državljani 12,20 Za naše podeželje 13,00 Prenos sporeda RL 14,00 Želeli ste — poslušajtel 15,00 — 23,00 Prenos sporeda RL PONEDELJEK, 2. decembra 14,35 Želeli ste — poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes objave 15,00 — 17,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika 17,15 Igrata godbi na pihala Tovarne emajlirane posode in »France Prešeren« 17,35 Športniki o športu 17,45 Zabavna glasba, vmes reklame in objave lOREK, 3. decembra 14,35 Zdeli ste — poslušajte! 14,50 Zabavna glasna, vmes objave 17,00 Domača kronika 17,15 Pevski zbori pred mikrofonom 17,35 Mladinska literarna oddaja 17,45 Zabavna glasba, vmes reklame in objave SREDA, 4. decembra 14,35 Želeli ste — poslušajte! 14,50 Zubuvnu glasba, vmes objave 15,00 — 17,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika 17,15 V svetu a/4 takta 17,35 »Halo 0-8!« — reportaža 17,45 Zabavna glasba, vmes reklame in objave ČETRTEK, 5. decembra 14,35 Želeli ste — poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes objave 15,00 - 17,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika 17,15 Od melodije do melodije 17,40 Gospodinjske beležke 17,45 Zabavna glasba, vmes reklame in objave PETEK, 6. decembra 14,35 Želeli ste — poslušajte! 14.50 Zabavna glasba, vmes objave 15,00 — 17,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika 17,15 Plesne melodije igra Celjski plesni orke- ster p. v. Vendija Videča 17,35 To bo zanimalo tudu vas ... 17,45 Zabavna glasba, vmes reklame in objave SOBOTA, 7. decembra 14,35 Želeli ste — poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes objave 15,00 — 17.00 Vrcnos sporeda RL 15.00 — 17.00 Prenos sporeda RL 17.00 Domača kronika 17.15 Zabavna glasba, vmes reklame in objave 17,25 Za vsakogar nekaj ZANIMIVOSTI veličastno in strašno OrjaSka medcelinska raketa v paradnem sprevodu na Rdečem trgu v Moskvi, Veličastno? Že. Samo kako bo, če bodo enkrat začele eksplodirati Afriko spreobrača črni JESIJA' Billy Graham, ameriški protestantski apostol, ki prireja pravcate turneje po Ameriki in govori na športnih stadi- •oih, kamor se pripeljejo verniki kar T avtomoliilih, je dobil konkurente. Mjegov spreobrnjenec Jim Vaux iz Anglije, ki je bil poprej gangster in 8e je pečal s preprodajo mamil pa preko »abavljanja deklet javnim hišam do vlomov in tatvin, je enako apostolsko poslanstvo začel v Angliji. Poleg pridig prireja tudi jazz koncerte in podobne predstave. Obeta si tudi »gostovanje v Ameriki«. Medtem je v Afriki odšel na pot naj- mlajši prerok odrešenja. To je šestletni Ilias Murambodoro. Njegovi pohodi so pravcati čudeži za črne Afrikance in seveda trd oreh za katoliške misionarje. Mali Elias je začel govoriti nenavad- no in rodil se je baje z vsemi zobmi, njegova mati, ki je pogosto poslušala pridige protestantskih misionarjev je hitro skovala okoli svojega sina mit, 6e5, to je Jezus, rojen ponovno za od- rešenje sveta in tokrat v »črni izdaji«. Eatrjuje, da je še pred letom dni svoje »tarosti znal brati biblijo, in to v vseh afriških narečjih. Trdno veruje, da ji je bil Elias poslan naravnost iz neba. Kolikor ni naredila materina domišlji- ja, je pomagala lahkovernost domači- nov. Mati ga je oblekla v belo obleko in čevlje, potem pa je Elias odpotoval na svojo apostolsko pot skozi afriške vasi in naselja. Vsa Rodezija vre zaradi tega. Katoličani, pravzaprav katoliški kler grozi, češ,'nihče ne bo videl »kra- ljestva božjega«, če bo poslušal pogana. Tudi protestantom je malo nevšečno, da se je iz njihovih vrst začela razvi- jati ta nova sekta. Toda Elias nastopa čisto resno tudi pred tisočglavimi množicami in kriči z deškim glasom: »Poslušaj, moj svet. Vaša krivica je bila, da je vaš gospod umrl na križu. To zato, ker ste lažnjivci, tatovi. Bili ste to pred njegovo smrtjo in po njej. Zdaj se vrača v vaša srca in v vaše domove.« No, lepo kašo je skuhal smrkolin dve- ma teološkima velesilama v Afriki. Ka- toličanom in protestantom obenem. To- da ljudje se oklepajo »novega nauka«, ker si želijo nekaj novega, zanimivej- šega tudi v verskem pogledu. — Nikeir ne pomišljajte o tem, da •trok govori starejšim, kajti jaz vam nosim besede naravnost od boga, za- trjuje mali Elias na svojih shodih. In končno fantič nima majhnih am- bicij. Povsod pripoveduje, da bo kmalu postal najmlajši škof na svetu. Kaj vse se splete tam, kjer je pro- svetljenost ljudi tako šibka. Ločitev. —?? Po vsej verjetnosti je eden od njiju »skočil čez plot.« REKORDER Kadar je vstal prijeten dan, ko člo- vek postane nekam lažji in mu je teže sedeti na stolu, je direktorja Pesnika vedno neka čudežna sila potegnila na služieno pot. Ko mu je šofer pregledal tovarniški Studebaker, se je tovariš Pes- nik z veliko ljubeznijo in globokim ob- čutkom vsedel v krasno vozilo in se odpeljal po široki beli cesti. Ni bil ne- umen človek, toda ko je sedel za vola- nom, so se mu v glavi vedno začele premetavati neke čudne misli, pa je vo- zil tako, da bi vsak, ki bi ga videl, re- kel: nor je. Vsa njegova norost je bila v tem, da ni trpel nobenega vozila pred sabo in to ga je nemalokrat prisililo, da se je spuščal v vratolomno vožnjo, da je stokala cesta in so se drevesa bala za svoje korenine. Povedati pa je treba, da ga že mesec dni ni prehitel niti eden vozač. To je bila zasluga si- jajnega Studebakerja. Tako se je že navadil na svoje »prvenstvo«, da je vo- zil zelo ošabno, kot se petelin sprehaja med kurami. Med samovšečnim premišljevanjem mu je nenadoma nekaj zatrobilo za hrbtom. Kar mraz ga je tresel, ko se je ozrl in opazil elegantno vozilo, ki mu je sledilo po vsem videzu brez sle- hernega napora. Ne boš, si je mislil in pognal, da se je na obeh straneh voza zakadilo, kakor bi motorni čoln rezal peneče morske valove. Zasledovalec pa se ni dal od- praviti. Držal se ga je kot klop. Kilo- metri so bežali. Pesnik je že začel oma- govati in nenadoma, da se sam niti ni dobro zavedel, ga je zasledovalec pre- hitel in vedno bolj puščal za sabo. To je bilo preveč. Od duševne potrtosti je moral kar ustaviti. Ko je prišel k sebi, se je počasi odpeljal domov. »Kako je bilo na seji?« ga je spoštlji- vo vprašal član delavskega sveta. »Pravzaprav vse v redu, samo neko konkurenčno podjetje nam je postalo zelo nevarno,*! je rekel direktor in se zaradi razumljive zaskrbljenosti zaprl v svojo sobo. Predal se je razmišljanju, ki pa ni dolgo trajajo, ker je bil od- ločen človek in se je hitro odločil za pravo pot. Dobro si je namreč zapomnil znamko avtomobila, ki ga je prehitel: Mercedes 180. »V enem tednu bom imel Mercedes 180!* In ga je res imel. Ko se mu je ravno čudil na dvorišču, ga je obiskal direktor sosednjega podjetja. »Pomisli, France,« je rekel. »Danes sem s kar se da veliko brzino vozil od glavnega mesta sem in... no kaj hi slepomišil. Prehitel me je avtomobil. Pomisli Moj Mercedes 180 je moral dati prednost drugemu vozilula Tovariš Pesnik je še z zadnjimi tUm- mi našel primeren sedež. »Kako se je imenovalo to vozilo?* i* izjecljal. »Mercedes 220. Kaj ti pa je? Saj si čisto bled.« »Ah nič,« je rekel tovariš Pesnf^. »Pravkar sem zvedel za novo konku- renčno podjetje, ki nam zna biti zelk nevarno.« Odšel je v svojo sobo na razmišljanj, ki pa ni dolgo trajalo, kajti bil je oa- ločen človek. —zanimivosti - zanimivosti— NOV ANTIBIOTIK Ne&i japonski znanstvenik je odkril nov antibiotik, kanamicin, ki ima veliko večji učinek kot streptomicin. PORAST CEN ZEMLJIŠČ NA MARSU Japonsko združenje za medplanetama potovanja je objavilo, da je povpraševa- nje po parcelah na Marsu in drugih pla- netih zelo naraslo, odkar so v Sovjetski zvezi poslali v vsemirje umetni satelit Doslej je en hektar zemljišča na Marsu, ki ga je to združenje prodajalo bolj za- radi šale in v svrho propagiranja svojih ciljev, veljalo 500 jenov. Na Japonskem je bilo že pred dobrim mesecem okoli 16.000 lastnikov »mareovih parcel«. Od- kar pa umetni satelit kroži okoli Zemlje je cena zemljišču na Marsu poskočila za desetkrat in prav za toliko se je pove- čalo šitevilo tistih, ki želijo postati last- niki zemlje na tem planetu. NAJBOLJ ENOSTAVNA REŠITEV V vseh državah obstajajo različna me- rila, kdaj lahko potujejo otroci brez voz- nega listka, kdaj plačajo polovično in kdaj celo karto. Razumljivo je, da v vseh državah mnogi starši skušajo zmanjšati leta svojim otrokom, da bi se na ta način izognili plačan ju karte. Čilska želez- nica pa je rešila ta problem zelo eno- stavno. Pri vsaki potoiški blagajni je postavila 1,40 m visok drog. Vsi otroci, ki so manjši od droga, lahko potujejo s popustom, ostali, ki so drog »prerasli«, pa morajo kupiti vozno karto. KAKO DOLGO SANJAMO? Neki ameriški znanstvenik je nedavno objavil rezultate svojih proučevanj, ki negirajo dosedanje mnenje, da so sanje pri človeku zelo kratke, odnosno da tra- jajo komaj nekoliko sekund. Sanje ljudi, pri katerih je ugotavljal dolžino, so trajale povprečno 20 minut; najkrajše tri, najdaljše pa petdeset mi- nut. Po njegovem mnenju so sanje proti jutru daljše od tistih, ki jih člov^ sanja do polnoči. Vsekakor pa se sanje ne raiz- vijajo z bliskovito brzino, kot so doslej mislili, temveč trajajo prav toliko časa, kolikor bi odgovarjajoči dogodki trajali v resnici. I POSTELJNO PERILO NE BO TREBA VEC PRATI Dan, ko se v hiši pere »velika žehta«, pomeni za vse gospodinje najbolj nepri- jeten dan v mesecu. Vendar so izgledi, da bodo gospodinje skoraj rešene tega ne- prijetnega in napornega dela. Na sejmu industrije mila in kozmetike v Berlinu je namreč neka tovarna razstavila koz- metično vato, izdelano v obliki velikih listov. Kakor je bilo objavljeno na tis- kovni konferenci, bodo začeli iz te vate izdelovati namizne prte in posteljno pe- rilo, ki bo tako poceni, da se bo gospo- dinjam bolj izplačalo umazano perilo od- vreči, kakor da bi ga prale. UMETNI SATELIT IN KNJIŽEVNOST Danski književnik Ole Juul je začel pisati roman z naslovom »Roman o pole- tu človeka okoli Zemlje s Sputnikom«. Juul bo spisal svoj roman o satelitu pre- den bo sovjetski »mali mesec« izginil v vsemirju. Pisatelj je obljubil založniku, da bo vsak dan napisal po 22 strani in piše z malimi presledki podnevi in po- noči. Pisatelj in založnik se seveda na- data, da bo satelit »izdržal« v vsemirju vsaj do izida knjige. Drugače bi bila ob lep zaslužek, ki si ga od knjige obetata. Pisec je novinarjem izjavil, da bo to »sa- tiričen roman z resnim ozadjem«. POTOVANJE OB TELEVIZIJI Prvi vlak s televizijo bo zdrvel v krat- keni v Veliki Britaniji. Ze lani je direk- cija angleških železnic uvedla podoben polzkusoi vlak, ki je doživel velik uspeh. Televizijski program so oddajali iz po- •ebnega vagona, ki so ga preuredili v »tudio za snemanje in oddajno postajo. Ta program lahko spremljajo potniki iz vseh vagonov in kupejev. Ko bodo ob- vladali še nekatere tehnične težave, bo- do potniki na angleških železnicah med potovanjem lahko gledali tudi redne programe vseh televizijskih postaj v Angliji. TELEVIZIJA V SLUŽBI ZRAKO- PLOVSTVA V Ameriki so izdelali aparat, ki bo omogočil pilotom, da bodo videli površi- no zemlje, nad katero lete, neoziraje se na vremenske prilike. Aparat je sestav- ljen iz posebnega televizijskega spre- j«Tinika, ki kaže pilotom dvodimenzio- nalno sliko tal pod seboj, in elektronske- ga stroja, ki »sporoča« višino in relief posameznih točk na zemlji. FILM Kdo bo koga? Burt Lancaster in Gary Coopper v »Vera Cruz«, filmu iz me- hiške državljanske vojne. Produkcija: Lancaster—Hecht. filmski barometer DEKLE Z REKE Dobra je edino glasba in zaključek filma, ZAKAJ SI TAKSNA Mestoma zelo duhovito. Sophia Loren je tokrat pokazala nekoliko več kot obi- čajno. VRATA PEKLA Čudovita poezija barv. Japonska »hra- na« je bila dobra preizkušnja za naše želodce, ki so bili v večini primerov pre- majhni, da bi pojedli tako velik zalogaj. Smeh publike? Bil je smeh lačnih, ki ne znajo ali pa nočejo jesti. Se nekaj: film je po vsej verjetnosti prišel k nam brez vstopnega vizuma za- to je bil v Celjskem tedniku »Jugoslo- van«, na oglasnih deskah pa »Amerika- nec«. ZLOMLJENO KOPJE L^ primer krčevite borbe ameriSce kmematografije za publiko. Richard Murphy je napisal efekten scenarij, ki ga je režiser Edward Dmytryk mojstrsko oživel. Igralska ekipa je dobro in zelo skrbno izbrana, vendar je Spencer Tracy tako popolno zaigral starega »kralja kawbojev«, da vsi ostali igralci ostanejo le statisti — dobri statisti. KRAKATIT Največja odlika filma je izredno do- miselna režija. Zgodba (predelani fan- tastični roman Karla Capka) je grozljivo nenavadna pa tudi aktualna, zato ni čud- no, da gledalca zagrabi in ga drži v stal- ni napetosti, ki postaja proti koncu že mučna, posebno če možgani niso spočiti. TIG »Ne kot tujec*: Frank Sinatra, Robert Mitchum in Olivia de Havilland BUTELJKE Študenti bili so veseli, v gostilni so skupaj sedeli. Prelepa je takšna mladost, ki včasih zajadra v norost! Buteljke so pili in pili in vsaka, ki so jo spraznili, v trenutku pod mizo je šla in spet je donelo: Do dna! Neznanska buteljk se gomila pod mizo študentov je skrila. Razmočil si vsak je svoj kljun^, a kdo bo zdaj plačal račun? So prazne buteljke pobrali, pod druge so mize jih dali. Naj plača jih, kdor tam sedi! A njim so ostale le tri... Zamisel pa ni jim uspela, vsa šala se je razodela! A nauk iz te zgodbe je ta: Kdor pije, račun poravna! RECITIRANA GOS Gostišče v Skofji vasi objavilo je plakat: - Kdor hoče martinovati po zgledu starih navad, lahko si pri nas v nedeljo privošči veselja kos. Na tem martinovanju bo RECITIRANA gos! In celjski literati so gledat šli ta špas po lepi beli cesti, ki pelje v Skofjo vas. Sami le pesmi in prozo doslej recitirali so, kako pa se gos recitira, še ni jim znano bilo. A kmalu postala jasna jim je situxicija: Okoli gosi pričela se je LICITACIJA! Visokim licitantom pa niso bili nič kos. Popili so Štefan vina in drugim pustili gos... POTA SE STEKAJO T mrzlih novembrskih nočeh se je IKMnikala kolona borcev proti vzhodu. Podnevi so počivali. Od vseoovsod je prešal sovražnik, borci pa so se izogi- bali spopadov. Priti so morali živi v Bosno! Po vsem Kočevskem Rogu je divjala silovita nemška ofenziva. Centralni ko- mite in Izvršni odbor sta jo prebila v skritih predelih gozdnega prostranstva. Največ članov je bilo v zavetiščih par- tizanske tiskarne »Urška«, ki jo je so- fražnik zaman iskal. Nemci so kmalu spozaiali, kako jalovo je njihovo po- četje, zato so že po treh ali štirih dne- vih odšli. V tiskamo sta prve vesti o poteku ofenzive prinesla komisar Glav- nega štaba Boris Kidrič in Marijan Bre- eelj. Povedala pa sta še nekaj več: tre- ba bo oditi na drugo zasedanje AVNOJ, Iri bo verjetno nekje na Hrvatskem. Treba je bilo zbrati vse odposlance, ki so bili izvoljeni na Zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju ter od- potovati. Glavni štab je že razposlal kurirje, ki naj poiščejo delegate. Na- loga ni bila lahka. Ofenziva je bila ko- maj končana in vse zveze še niso bile vzpostavljene. Večina poslancev se je pridružila partizanskim edinicam in so bili zdaj kdo ve kje. Od štirideset iz- Toljenih se jih je navsezadnje zbralo šestnajst: Boris Kidrič, Josip Vidmar, Jože Rus, Zoran Polič, France Lubej, Marijan Brecelj, general Jaka Avšič, Josip Je- ras, slikar Božidar Jakac, Ivan Novak- Očka, zdravnik dr. Pavel Lunaček, Ed- vard Kocbek, dr. Makso Snuderl, Mica Slandrova, dr. Lado Vavpetič in Tone Fajfar. Komandant Stane jim je dal v sprem- stvo majhno četo najboljših borcev pod vodstvom tovariša Albina, ki je veljal za enega najhrabrejših partizanov. Od- šli so na dolgo pot. CEZ KOLPO IN LUIZIANO Beli Krajini se je poznalo, da je prav- kar preživela nemško ofenzivo. Prvi partizani, ki so se pravkar vračali v C^omelj, so našli mesto nenavadno tiho in precej po^odovano. Kratek raz- govor ob čaju in že so se poslanci od- pravili naprej, kajti ni bilo veliko časa aa počitek. Ponoči so se z vozmi pri- peljali do Sinjega vrha, majhni prijaz- mi vasici, ki leži tik nad Kolpo ne- daleč od Zupančičeve rojstne vasi. On- kraj reke je bila že >NDH«. V vseh Teč jih krajih in ob važnejših cestah so bile močne ustaške postojanke. Dan je bil določen za počitek. Ko se je spustila noč, se je kolona borcev in delegatov previdno spustila k dobro zavarovanemu kraju ob Kolpi in se s •olni tiho prepeljala čez njo. Ze po mekaj urah so proti pričakovanju lahko prečkali Luizijano (velika cesta, ki vodi iz Karlovca na Reko) in se v pospeše- mem pohodu vzpenjali v hribovje nad Ogulinom. Izogibali so se vasi, od koder jih je pozdravljal lajež psov, ta večni spremljevalec partizanskih pohodov. Bližala se je zima. Tu in tam je že ležal svež sneg. To ni bilo dobro, kajti sledovi pohoda so bili v njem dobro vidni. Dobro je bilo edino lo, da ga za- ejikrat še ni bilo veliko. Toda, kdo ve ...? Bilo je 11. novembra. KORDUN! KORDUN! Bili so na samotni planoti z nekaj kočami in ovčjimi stajami. Kraj, ki ga je težko najti na zemljevidu, se ime- nuje Komamice. Pred njimi se je on- stran valovite poktajine dvigal Klek, nenavadno razdrapana in divja gora. Na jug in severovzhod se je širila kor- dunska pokrajina, najbolj klasična de- žela partizanstva. Tam je bilo osvobo- jeno ozemlje. Toda, do njega je bilo treba šele priti in pri tem prekoračiti reko Mrežnico, globoko in tiho vodo, ki je zaradi številnih otočkov in tol- munov podnevi kaj lepa na pogled, a ponoči... Preveč tiha je ip preveč skrivnostna. Slovenci smo navajeni bolj šumnih in hitro tekočih voda. Na Kordunu je šlo laže. Prišel je namreč kamion in jih odpeljal po sla- bih cestah skozi Plaški na prelaze Male Kapele, zelo raztegnjeni planini, ki loči ta del Hrvatske od Like. Pokrajina je redko naseljena. Še tisto malo vasi, kar jih je, je bilo v večini primerov po- žgano. Ljudje so si le za silo zbili bi- vališča, saj so vedeli, da lahko sovraž- nik vsak čas znova prihrumi. Kordun — sveta zemlja partizanska! Koliko krvi si žrtvovala, koliko mladih živ- ljenj ... Ne poje zaman narodna pesem: »Na Kordunu grob do groba ...« SREČANJE V LIKI Ko smo se pripeljali v Otočac, sre- dišče hrvaškega osvobojenega ozemlja — pripoveduje eden izmed delegatov — je močno deževalo. Poiskali smo hrva- ške tovariše. Bili so veselo presenečeni, da nas je prišlo toliko, ter so nas spra- vili prenočevat po raznih hišah, največ pa v gimnazijo na slamo. Otočac je doživel pred nekaj tedni hudo presenečenje. Medtem ko se je vojska pomaknila na robove osvobo- jenega ozemlja, k morju vse do Sušaka, tako da je mesto ostalo skoraj brez vsake zaščite, so se ponoči priplazili ustaški oddelki iz Gospiča ter uprizo- rili ob aktivni pomoči usmiljenih se- ster pokol j v bolnišnici, kjer so se zdra- vili številni partizani. V spanju so pre- senetili tudi nekaj aktivistov in jih po- klali. Šele potem, ko je med ustaše za- vozil partizanski tank, ki so ga malo prej zaplenili Italijanom, so se umak- nili, z njimi vred pa tudi »usmiljene« sestre in nekaj ustaško mislečih me- ščanov. V Otočcu je bilo zdaj zbranih nekaj desetin najbolj znanih političnih in vo- jaških voditeljev iz Slovenije in Hrva- ške. Seznanili smo se z Vladimir jem Nazor jem, starim pesnikom, ki se ni ustrašil partizanskih težav. Za seboj je imel že težke čase velikih ofenziv. Poleti je bil izvoljen za preds. Protifa- šističnega sveta (ZAVNOH). V Otočcu smo srečali monsignorja Rittiga, ki je prišel k partizanom iz Zagreba, dr. Mandiča, zgovornega možička s kozjo bradico, znanega politika iz Istre, ki je pozneje postal kraljevi namestnik; po- tem še tretjega starca, zdravnika dr. Jambriščaka, prav tako politika iz Hrvatskega Primorja, ki pa ni preživel vojne. Umrl je nekaj mesecev pozneje v Bosni, ko mu je odpovedalo srce. Spet smo se srečali z dr. Ivanom Ribarjem, ki se je pred poldrugim mesecem ude- ležil zasedanja zbora odposlancev slo- venskega naroda v Kočevju, nakar je odšel na Hrvaško. Zdaj se je z nami vred pripravljal na potovanje v Bosno. Opoldne 17. novembra smo se zbrali vsi delegati iz Slovenije in Hrvaške in se vkrcali na kamione. Naše oboroženo spremstvo se je tu večidel poslovilo od nas. S sabo smo vzeli le kakšnih deset partizanov s komandirjem Albinom na čelu. S kamioni smo se vozili skozi Kore- nico in Krbavsko polje do Udbine. V lepem predzimskem vremenu se nam je zdela ondotna pokrajina krasna: ne- kakšna divja puščoba, ravno, deloma z vodo poplavljeno polje, ob robu skal- ni grebeni, na zahodu dolgi hrbet Ve- lebita, vse to pa obsijano z večernim soncem. Ob cesti smo srečavali doma- čine, največ otroke, ki so nas veselo pozdravljali. Vasi so bile vse požgane, prav tako tudi mesteci Korenica in Ud- bina; obe so Italijani na umiku po- žgali do zadnje deske. Kamioni so nas potegnili še nekaj kilometrov vzhodno od Udbine, od ko- der smo krenili peš preko hribov proti jugovzhodu. Ta del poti bo slehernemu od nas ostal v neizbrisnem spominu. Gazili smo po blatnih stezah mimo sa- motnih taborišč civilnih beguncev, ki so pred Nemci in ustaši pribežali sem- kaj iz Lapca. Na hitro in zasilno zgra- jene zemljenke so nudile zatočišče star- cem, ženam in otrokom. Pred zemljan- kami so tleli pridušeni ognji, okoli njih pa so dremali starci, ki jim je bila po- verjena nočna straža. POZOR! TIŠINA! Kmalu za taboriščem smo se začeli spuščati po gostem gozdu proti dolini, počasi se je bližalo jutro, spustila se je megla. To so tiste prehodne ure med temo in jutranjim svitom, ko posta- nejo vsi predmeti najbolj nejasni in odmevi glasov najbolj pridušeni. Lo- vili smo se navzdol po strmem blatnem bregu, grabili za vejami in debli ter se brez moči drsali po sneženem blatu. Zgubljali smo zveze, nato pa se spet zaletavali drug v drugega. Končno, ko se je že začelo daniti, smo se utrujeni ustavili ob dnu pobočja. Blizu pred na- mi v dolini je bila glavna cesta, ki pelje iz Bihača in Lapca v Knin. Če- prav so jo obvladovali Nemci skupaj s četniki in ustaši, smo jo morali čim- prej prečkati in se prebiti do partizan- skih vasi onkraj nje. Zdaj je prevzel vodstvo pohoda naš general Jaka Av- šič, ki je imel najvišji čin med vojaki, da o aktivistih niti ne govorim. Pohitel je naprej k predhodnici, zapovedal naj- itrožjo tišino in večjo medsebojno od- daljenost. Pripravljali smo se na hiter in previden prehod čez cesto, ker se je že začelo daniti. Vtem smo iz kotline pod seboj zasli- šali tuje glasove. Nemci! Cesta je bila močno zastražena. Jaka Avšič se je hitro odločil. Obrnil nas je pospešeno nazaj v hrib, da pridemo čimprej iz nevarnega območja. Ustavili smo se šele visoko nad kotlino. Začel se je dolg dan nestrpnega čakanja. Cesta pod nami je oživela. Nemci so začeli pre- važati s kamioni in tanki najbrž celo divizijo iz Primorja v notranjost in morda celo kam dlje proti ruski fronti. Ves dan vse do poznega večera se je pomikala kolona z juga proti severu. Ko se je zvečerilo, so prihajale samo §e posamezne skupine vozil, ki so s svojimi reflektorji osvetljevale okolico ceste. Prišel je čas, da poskusimo sre^p s prehodom. Za oblačnim in nekoliko deževnim dnevom je prišla temna noč. Morali smo tesno skleniti svojo vrsto In se držati za roke. Tavali smo čez dm in strn, se zapletali v žive meje, omahovali v jarke in jame ter se vztrajno približevali cesti. Levo za na- mi so se bliskale rakete iz Donjega Lapca, nekje v bližini na cesti smo videli pobliske svetilk. Ko smo prišli do ceste, je Avšič po preizkušeni parti- zanski navadi postavil navzgor in na- vzdol straže z mitraljezi, mi potniki pa smo skušali kar se da tiho priti na ono stran. To se nam je tudi posrečilo. Ne- varnost pa še ni bila končana. Sovraž- nikove straže so nas opazile. Za sabo smo zaslišali vpitje, posamezne strele, rakete pa so ve^o pogosteje rezale temno nebo. Pred seboj smo imeli še dobrih 10 kilometrov poti do prve za- nesljive vasi. Marsikomu od nas je že pohajala sapa. Stari možje, kakor Ribar, Mandič, Jambriščak so si s čudovito vztrajnost- jo prizadevali, da bi držali korak v hitrem pohodu. Ribar je imel suhega konjiča, ki ga je posojal tudi drugim, da ne bi opešali. Avšič nas je vztrajno vzpodbujal. Ce je videl koga, ki se po- sebno muči, ga je prijazno vprašal: »Tovariš, bi hotel požirek žganja?« " Ko je tako izvabil trpinu žarek ve- selega upanja na mučeniškojezno oblič- je, mu je hudomušno zagodel skozi sivi brk: »Jaz bi ga tudi, če bi ga imel.« Minevale so ure. Prišli smo že blizu partizanskih vasi. Prvič to noč smo si prižgali cigarete. Nenadoma je s hriba pred nami zaropotal mitraljez. Nismo vedeli, kaj neki to pomeni. Krenili smo v bližnjo vas, kjer smo s težavo zbu- dili ljudi. Bali so se nas, misleč, da je prišla »banda«, kakor so imenovali so- vražnike vseh barv. Ko so nas spoznali, so nam dali v svojih lesenih kočah pro- stora, da smo nekako prečemeli do jutra. ' Navsezgodaj smo odšli do prvega več- jega kraja Doljanov. Tudi tu so ponoči mislili, da je prišla »banda« iz Lapca, zato je partizanska vaška straža stre- ljala,' ko je videla prižiganje naših ci- garet. Ljudje so mahoma pobraU naj- nujnejše stvari in se umaknili v gozd. Zjutraj, ko so spoznali zmoto, so se vrnili in nam postregli z najboljšim, kar so imeli. Popoldne so zbrali ko- lono majhnih voz, na katere smo po- sedli ter oddrdrali po lepi cesti ob robu globoko zarezane doline Une proti Bosni. Bližali smo se svojemu cilju, čeprav še nismo vedeli, kje bo zase- danje. Po zasilnih mostičkih in peščinah smo prekoračili Uno tik pod njenim iz- virom. Spet smo se povzpeli v hrib in kmalu smo bili v Srbu. To je bil ne- koč večji kraj, zdaj pa je le še tu in tam ostala kakšna nepoškodovana hiša. Tod okoli so bile ustanovljene prve hrvaške partizanske čete. Naslednji dan je deževalo. Stisnili smo se na male bosanske vozičke, se pokrivali s ponjavami in se na vse na- čine skušali zavarovati proti mokroti. Po nekaj urah smo prišli do razko- panih jarkov in porušenih nasipov unske železnice. Preskakovali in bredli smo globoke luže. Skrbelo nas je samo to, če nas bodo v vasici Trubar res pričakovali kamioni, ki naj bi nas po- peljali proti jugu. Pri vsem tem pre- rivanju po blatni ilovici še slutili nismo, da smo to jutro v Srbu komaj ušli ve- liki nevarnosti. Kmalu po našem od- hodu so namreč prišli nemški tanki. Videti je bilo, da so nas sledili vse od Lapca, toda na našo srečo so bili ne- koliko prepočasni. V LIVNU Kamioni so neutrudno hiteli čez Gla- močko polje proti jugu. Redko kje smo v temi ugledali samotno lučko. Blizu Glamoča je padlo iz teme proti nam nekaj strelov. Pozdravili so nas četni- ki, ki so se potepali ob robovih osvo- bojenega ozemlja. Pozno v noči, ko smo bili že vsi trdi od moče in mraza, so nam zasijale na- proti luči Livna. »Izkrcali« smo se pred tamošnjo komando mesta. Na mah so bile pozabljene vse tegobe deževne poti; popeljali so nas v menzo ter nam po- stregli z vročim čajem, orehi in dru- gimi bosenskimi dobrotami. Po toplem in prijaznem sprejemu so nas takoj po- razdelili na prenočevanje k raznim livanjskim družinam. Največ nas je bilo v hiši muslimanske trgovske dru- žine Brkičev. Njihov sin Hasan je bil med organizatorji partizanstva v Bosni. V Livnu smo ostali vse do 28. no- vembra. Tu smo zvedeli, da bo zase- danje v Jajcu. Ob večerih smo obisko- vali partizanske mitinge, ki so bili mno- go bolj živahni kot v naših krajih. Tu je bilo vse pomešano. Muslimanke z zakrivali so se prav tako živahno ude- leževale zabave kakor partizanke in ostala mladina. Mladina je bila naj- živahnejša, kar sem je kjerkoli videl. V dvorani je žvrgolela in prepevala ka- kor vrabci v prosu. Skupaj s hrvaškimi tovariši smo obi- skali letališče v mestu. Tu sta stali dve naši letali, izvidniško in bombniško, ki so ju pred kratkim privedli Paveličevi piloti iz Mostarja, od koder so po- begnili k partizanom. 27. novembra nas je obiskal parti- zanski znanec z Roga tovariš Sliko. Bil je na poti v Glamoč, od tam pa bo z letalom odpotoval skupaj z Ivom-Lolo Ribarjem v Kairo k zavezniškemu po- veljstvu. Tovarišu smo zaželeli srečno pot. Ze naslednji dan pa smo izvedeli pretresljivo novico: tik pred odhodom je odhajajoče tovariše napadlo nem- ško letalo. Lola Ribar je bil smrtno za- det, razen njega še pet tovarišev, med njimi dva Angleža. KONČNO — JAJCE! Vozili smo se skozi divje, z gozdovi zaraščene kraje. Onkraj hribov smo se spustili v dolino na Kupreško polje. Nato spet strmine in gozdovi in že smo bili v Bugojnu, večjemu kraju v do- lini reke Vrbasa. Po tej dolini je vo- dila naša pot proti severu skozi Don j i Vakul vse do Jajca. Popeljali so nas skozi vse mesto na prenočišče v neko šolo. Bila je že pozna noč, toda vendar — noč v Jajcu! Naslednje jutro sta nas obiskala Kar- delj in Kidrič ter nas odvedla v zaklo- nišče onkraj mosta. Tu smo prebili ves dan, ker so se že tri dni neprestano vrstili na mesto letalski napadi. Ukvar- jali smo se s pripravami na zasedanje ter pregledovali načrte sklepov, ki bo- do objavljeni. PRVIC S TITOM Kmalu po prihodu smo biLi pred- stavljeni tovarišu Titu. Prišel je po obokanem hodniku podzemskega zaklo- nišča, ogmjen v siv vojaški plašč, mož resnih, izklesanih potez. Dotlej ga ve- čina od nas še ni videla. Predstavljali smo si ga le po podobah, ki so priha- jale k nam iz Bosne ter po tistih, ki so jih v svojih tiralicah objavljali oku- patorji. Zdaj smo videli, da so bile naše dotedanje predstave o Titu po- manjklijve in nejasne. Prevzela nas je njegova živa podoba, plemenitost njegovih potez in velika življenjska na- loga, ki jo je nosil na ramenih. Po vrsti se je rokoval z nami ter izrazil svoje veselje, da smo prišli v tolikem številu iz daljne Slovenije. ZGODOVINA JE ZACELA NOVO POGLAVJE Ta dan — bilo je 29. novembra — je bil izpolnjen z mzličnimi pripravami na zasedanje Protifašističnega sveta. Ko se je zmračilo, so začeli delegati iz vseh krajev Jugoslavije polniti dvo- rano Sokolskega doma, ki leži blizu sla- pov na robu mesta. Zbrala se je pestra množica večidel neznanih ljudi, ki se jim je po obrazih in nošah poznalo, od kod so prišli. Tu so bili nekateri stari politiki, ki so se pridružili partizanom; prišli so stari srbski borci, ki jim je bila to že tretja vojna, pravoslavni du- hovniki in muslimanski hodže, žene in mladina; največ je bilo partizanskih komandantov in vodilnih organizator- jev osvobodilnega boja. V dvorani, ki je lahko sprejela nad 300 ljudi, je v pričakovanju zgodovinskih odločitev vladala nestrpnost, oglasila se je parti- zanska pesem, ki se je prelila v na- (Nadaljevanje na 12. strani) Maršal Tito na opazovalnici Slovenska delegacija (v sredi Boris Kidrič) je morala prehoditi stotine kilo- metrov dolgo pot. Ni bUo vedno tako veselo tn brezskrbno! Ta del poti ne bomo nikoli pozabili... Gazili smo po blatnih stezah ... Morali smo se tesno skleniti v vrsto ... Jajce je staro mestece. Ulice so ozke, hiše grajene v značilnem vzhodnjaškem slogu. V davninah je do sem segala turška oblast... POMLAD BREZ CVETJA (IZ ZBIRKE ČRTIC »POMLAD BREZ CVETJA«) Vsak njegov korak je terjal hud na- por. Noge so se mu do gležnjev vgre- zale v mastno ilovico na dnu globo- kega kolovoza. Sleherni košček njego- vega telesa je bil preznojen. Blato je ob vsakem koraku zamolklo cmoknilo izpod podplatov, in roke ranjenca, ki ga je nosil na hrbtu, so se krčevito stiskale okoli njegovega vratu. Ko bi bila vsaj noč, ali pa ko bi megla zavila pobočje strmine, je pre- mišljeval Ciril, bi vsaj lahko zlezel iz tega b^atne^a žrela na udobnejšo in su- ho stezo ob kolovozu. Toda ropotanje nemških avtomobilov po dolini je bilo veliko preglasno in šibki žarki ravno- kar vzišlega sonca, so bili veliko pre- močni, da bi se upal iz kolovoza, ki ga je skrival pred nezaželenimi očmi. »Potrpi malo, Emil,« je zasoplo spre- govoril, »samo da prideva tja gori. V gozdu se bova odpočila. Ti in jaz... Nič ne skrbi, ne bodo nama sledili. Ce bodo, bodo bataljonu, ne nama ...« Se malo je Ciril meril pot pred seboj, še malo pa bosta v vami senci dreves. Potem bo laže, veliko laže... Ciril si je globoko oddahnil in za tre- nutek obstal, toda še vedno se mu je zdelo prenevarno, da bi se pošteno od- počil. Zlezel je iz kolovoza na stransko pot, po kateri so vozili kmetje les ob zimskih sečnjah. Bila je položnejša m manj blatna. — Se više, še bolj visoko je treba priti. Tam bo bolj varno. To- da Cirilovi koraki so bili vedno po- časnejši, upehanost ga je vedno bolj dušila in teža na hrbtu ga je pritiskala k tlom. Začel se je opotekati. Pri skladovnici se je ustavil. Razgr- nil je kup listja, ki ga je jesenski ve- ter spihal ob drva. Previdno je po- kleknil in se nagnil nazaj, da se je Emil lahko zleknil po listju ob skla- dovnici. Cirilu se je zdelo, da je postal lahek, brez vsake teže. Sesedel se je ob tovarišu na listje in glavo naslonil na drva. Bil je ves omotičen od napo- ra in prestanega strahu. Potem je ne- nadoma začutil, da so mu zadrgetale noge in da so mu roke ohlapno visele ob telesu. Vroče potne srage so se shla- dile. Stresalo ga je po vsem telesu, hkrati pa ga je obdala topa brezčutnost: »Najhujše je mimo, Emil. Od tu do kmetije, kjer se moramo zbrati, ni več daleč. Prevezali te bodo in poslali v bolnico. Boš videl, vse bo še dobro.« Ranjenec je poln upanja prikimal. Oči so vročično sijale pod košatimi obrvmi in se hvaležno svetlikale, ka- dar so se srečale s prijateljevimi. »Le odpočij si, Emil, potem bova šla naprej. Le počij si...« Fant je ubogljivo prikimal. Zaprl je veke in če ne bi tako težko sopel, bi dajal videz človeka, ki je ves utrujen globoko zaspal. Cirilu so se vrnile mo- či, ki so mu pred trenutki popolnoma odpovedale. Obrnil se je tako, da je gledal po gozdnem pobočju navzdol. Od skladovnice je lahko videl ves gozdni obronek, če bi se mu kdo približal. Odkar je našel Emila na položaju ob mostu, Ciril ni utegnil razmišljati, ka- ko se je vse to zgodilo. Da bi tudi sam ne zadremal, je v mislih začel obnav- ljati dogodke pred dobro uro. Bataljon je pred svitom neopazno ob- kolil nemško stražo pri želeeniškem mostu. Prva četa je bila v zasedi nad sotesko, od koder bi lahko pričakovali nemške okrepitve, druga četa je za- sedla položaje nad mostom, da bi krila umik minercev in tretje čete, ki je pro- drla čisto do reke in vzela na piko iz brun in zemlje zgrajen bunker. Izgle- dalo je, da bo most zletel v zrak brez borbe z Nemci, ki so verjetno dremali v bunkerju. Bržčas so se počutili po- polnoma varne, ker so bili komaj kak streljaj od vasi, kjer je bila njihova glavna postojanka. Ciril, ki je bil bataljonski kurir, je hitel z naročilom k tretji četi in potem k prvi, ki je bila v zasedi. Komandirja tretje čete Volka je našel na položaju in se splazil k njemu. 2e od daleč je zavonjal žganje, ki ga je Volk, kot je bilo znano vsem, imel vedno polno »ču- tarico«. Povedal je Volku, da so mi- nerji pripravljeni in ko bo švisnila v zrak rdeča raketa, naj tretja četa ob- streljuje bunker in podre stražarja na mostu. Minerje mora ščititi tako dolgo, da bo most odletel v zrak. Bela raketa je znak za umik, zelena pa bi pome- nila, da je prva četa v zasedi opazila nevarnost. Komandir Volk je nekaj godrnjal, to- da Ciril je že hitel z naročilom k prvi četi nad sotesko. Pri njih je Ciril ostal, da bi se z njimi vrnil v hribe. Nad vr- hovi planin se je pokazala rahla svet- loba vstajajočega dne. Ko je osvetlila dolino svetloba rdeče rakete, je pri mostu zaropotalo. Svetle kače mitralježkih izstrelkov so parale noč v obe smeri. Cirilu se je že zdelo, da vse skupaj predolgo traja, kajti svit dneva je naglo naraščal. Oddahnil si je, ko je pri mostu votlo zabobnelo. Žareč blisk je objel gozdove, ki so ob- krožali dolino in odmev se Je lovil v krošnjah dreves. Bela raketa ... Akcija je uspela. Bor- ci prve čete so se že pripravljali za od- hod, tedaj pa je onstran soteske vrho- ve smrek osvetlil šop električne luči. Zelena raketa je šinila pod nebo. Ciril }« u^bal, kaj bo. Bodo oni pri mostu prišli na varno preden pridejo Nemci do soteske? Ciril je razločno čul, da so na položajih tretje čete še vedno vztra- jali. Slišal je nabijanje težke »brede« med prasketanjem nemških »šarcev«. Nekaj je moralo biti narobe. Volk je pil? Je pozabil na belo raketo? Ciril se je pognal proti mostu. Vedno bolj razločno je čul težak krohot »bre- de« ... Kaj neki je? Je Volk spet po svoje ukrenil. To ni bilo prvič, čeprav je bil šele nekaj tednov v bataljonu. Ciril je bil že čisto blizu mosta, ko je »breda« nenadoma utihnila, čeprav ogenj z nemške strani niti za trenutek ni ponehal. Ciril na položaju ni našel nikogar več. Pač. V grmovju ob reki se je nekdo premikal... Emil. Plazil se je po vseh štirih tostran nasipa, ki ga je varoval pred kroglami. Mine so šuštele skozi zrak in padale čisto blizu po brejLu. Ciril se je splazil k Emilu. Bil je ranjen. V trebuh... Naložil si ga je na hrbet in se po vseh štirih splazil v jarek ob železnici proti soteski, kjer je bila prva četa. Ni še bil na pol poti, ko je v soteski rezko odjeknila eksplo- zija mine, katero je nastavila prva četa. Nemci so bili že tam. Čakal je, kdaj bo prva četa užgala ... Nobenega strela ... Prva se je tudi že umaknila... Ciril je stekel hitro, kolikor je le mo- gel čez železnico in v breg. K sreči je našel kolovoz, po katerem se je začel vzpenjati v breg... V dolini so za- bmeli motorji nemških kamionov. V strminah nad mostom se je vnel nov spopad. Sonce je vzšlo. Streljanje nad mostom je pojenjalo... Zdaj je bil Ciril tu. Sam z ranjenim Emilom. Ni mogel razumeti, zakaj je Emil ostal na položaju... Morda ni videl rakete? Toda kdo bi prezrl znak, ki mu naznanja, da lahko skrbi za svo- jo glavo po lastnem preudarku. Morda je bil že prej ranjen? Mogoče? Toda zakaj je potem ostal in ga tovariši iz tretje niso odnesli s seboj? Ali pa je Emil bil sam kriv? Je hotel biti ju- nak? ... Ne, Emil ni nikoli kazal tega nagnjenja. V partizane je prišel za de- kletom, ki jo je skrivaj oboževal. To je Ciril vedel, pa tudi drugi v bataljo- nu. Nikoli ne bi upal v gozdove, če bi ga Silva ne hrabrila. Emil je večkrat priznal Cirilu, kadar sta bila sama, da misli samo to, kako bi ostal živ in da bi Silvo po vojni peljal domov. Ko- likor je pozneje postal bolj pogumen, je bil samo zato.-Tcer so ga dražili, da je plašljivec. Nekoč mu je potožil, da se ga celo Silva, ki je bila bataljonska sekretarka SKOJ, izogiblje. To se mu je samo zdelo, toda pomagalo mu je, da se je pregrizel skozi brezglavi strah, ki ga je prevzel ob vsaki nevarnosti. Pred dnevi so mu dali »bredo«. Zdaj je pravil, da mu opravek okoli stroj- nice ne pusti misliti na nevarnost. Ta dan je Emil kar korajžno stopal v ko- loni, ko so šli v dolino. Ko sta se za kratek čas videla, je Cirilu prišepnil, da je Silva dober del poti šla z njim in se pogovarjala o mnogočem,.. Zdaj pa je ležal tu, prestreljen, in vendar poln upanja, da bo ozdravel. Spotoma mu je večkrat zašepetal v uho, da ga ni več strah. »Težko sem ranjen«, je pravil, »pa le ni tako hudo. Menda je celo dobro, da sem težko ranjena, je še- petal. »Ce bi bil le rahlo, kam v prst ali skozi mečo, bi se drugič spet bal«. Emil je od nekdaj imel navado, da je za vsako stvar koval svoje zaključke. Svoj težki položaj je spreobračal v dobro, kot da ne ve, kaj pomeni strel skozi trebuh. V partizanih skoraj ne- ogibno smrt. Ali pa je morda vedel? »Ciril! Ciril, poslušaj,« je tedaj pokli- cal ranjenec. Ko se je Ciril obrnil k njemu in se sklonil bliže, je nadaljeval: »Kaj misliš, so drugi vsi zdravi?« Ciril je vedel, da s temi drugimi misli na njo, zato je odgovoril kar na- ravnost: »Silva je bila pri drugi četi. Gotovo so se umaknili brez izgub.« Emil se je poskušal nasmehniti, toda obraz se mu je skremžil. Nekam ži- vahen je postal. Obrnil se je k Cirilu. Oči so se mu zasvetile, ko je začel: »Se kdaj spomniš, Ciril, kako ste se v gimnaziji norčevali iz mene zaradi moje teže. Takrat me nihče ni mogel dvigniti seženj od tal. Ti pa si me danes tako dolgo nosil«... Cirila je spreletelo. Dobro se je spom- nil, da jim je bil Emil v šoli za tarčo zaradi svoje debelosti. Zlasti v telovad- nici. Nikoli se ni dvignil po drogu više kot meter visoko, ostali pa so se mu norčevali izpod stropa. Vedno je veljal za razvajenega mehkužca. Pa ni bil. Nekoč so pri prirodopisu govorili o zmernosti. Profesor je Cirila vprašal, kaj lahko povzroči nezmemost pri jedi. Cirila je prijela muhavost, pa je poka- zal na Emila poleg sebe in zinil: »Nekaj takega«. V tem pa je že občutil na svo- jih zobeh, da Emilova roka ni bolj mehka kot težka. Oba sta morala na hodnik in odnesla vsak svoj ukor. Zdaj v tem trenutku se je Ciril zdel samemu sebi neznosen. Kar zasovražil se je: »Seveda se spominjam,« je odgovoril, »lepo je bilo ali ne? Toda rečem ti, nič slabega nismo mislili pri tistih šalah, vsaj jaz ne.« »Saj vem,« je zatrjeval Emil, »bili smo pač otroci« ... Ciril se je zamislil. Otroci... Spom- nil se je v tem trenutku marsičesa, kar se je zgodilo v drugem C. Komaj nekaj več kot tri leta je minilo od takrat. »Otroci«, je zategnil Ciril. »Misliš, da nismo več?« Emil ga je skoraj očitajoče pogledal: »Otroci nimajo prestreljenega dro- bovja«. Cirilu ni bilo do tega, da bi se na- smejal takšni logični razlagi. Stvar je bila presneto resna, saj je bil Emil morda na pragu smrti, če krogla ni sa- mo zdrsnila numo črevesja ... Nehote je pomislil na drugi C. Koliko jih bo manjkalo, ko se spet snidejo? Zabolelo ga je, da so v bataljonu imeli Emila še pred dnevi za plašljivca. Koliko nje- govih vrstnikov se ravno ta čas vrti okoli mater po kuhinjah, koliko jih je, ki kujejo slabe ljubezenske stihe in pi- šejo pisma, ki jih nikoli ne bodo upali vreči v poštni predal. Emil je otrok in mož obenem. Emil je z »bredo« kro- til Nemce davi pri mostu, da so ga mi- nerji lahko dvignili v zrak, toda kot petošolec razigran je uro poprej pri- povedoval, da je Silva govorila z njim. Ta Emil je na skojevskih sestankih mečkal v roki jermen »mauzerice«, ker ga je bilo sram pogledati sekretarki v oči. Nihče si ni bolj želel živeti kot Emil, toda v vsem bataljonu je bil ta fant edini, ki je davi ostal na položaju v toči smrtonosnih krogel. Zakaj? Ali je vedel, da je bil sam? Cirilu to vpra- šanje ni hotelo iz glave, ni se mogel vzdržati in vprašal: »Kako te je zadelo?« Emil se je v polsnu zdrznil: »Zadelo? Spominjam se, da mi je po- močnik prenehal dxijati municijo. Za- bojček s trakovi mu je zdrknil pod breg. Sel je, da ga prinese. Nemci so slišali, da je »breda«, ki je obstrelje- vala line bunkerja, utihnila, pa so vžgali. Pomočnik, ki je ravno prilezel nazaj do kritja, se je vzpel in se zvrnil nazaj proti reki... Volk je kričal, naj streljam. Sam sem si hitro pripravil municijo in znova sprožil. Potem je razneslo most. Oddahnil sem si. Ko se je polegel dim, sem videl, da je tudi bunker bil razdejan. Brez skrbi bi se lahko umaknili, toda nihče mi ni nič rekel. Čakal sem. Začelo se je svitati. Od vasi sem sem zagledal drveti Nem- ce. Zopet sem streljal. Toda čim bliže so Nemci prihajali, tem manj municije sem imel. Naposled je »breda« utihnila. Obrnil sem se in poklical Volka. Nisem vedel, kaj naj storim. Nobenega odgo- vora. Vstal sem, da bi videl in takrat me je zadelo... Potem si prišel ti...« Ciril ga je napeto poslušal. Nekaj mu ni šlo v račun: »Kaj pa bela raketa? Si jo videl?« »Videl! Zakaj?« »Nič. Pojdiva spet,« je zamomljal Ciril. Emil se je spet oklenil njegovega vratu. Potem se je Ciril pobral s tal in stopil po poti... »Zakaj bela raketa, Ciril?« Ciril ni vedel kaj bi odgovoril. Nekaj je slutil. Sklenil je, da bo poizvedel, kaj je v resnici bilo. »Bela raketa... je zategnil Emil, kot da premišljuje. »Bela raketa. Ciril... Bela raketa je pomenila umik. Reci, da je res?« Ciril m bil vajen lagati. Lahko je molčal, če ga ni nihče nič vprašal, toda zanikati vprašanje, pa še Emilu po- vrhu? Ne! Potrdil mu je. Emil na njegovem hrbtu je utihnil. Samo včasih je zaječal, kadar je Ciril nerodno prestopil. Pot je bila zdaj po- ložnejša. Do kmetije res ni bilo več da- leč. Saj je bil tudi skrajni čas. Emilu so šklepetali zobje, čeravno je čutil, da od njegove glave vročina naravnost izpuhteva. Nenadoma je Emil zakričal: »Hitro, Ciril... Volk je svinja. Ni mi povedal za belo raketo ...« Ciril je stisnil zobe. Tudi on je slutil, da je tako. Toda zakaj bi Volk to stcK ril? Je mar bil že tako pijan, da je po- zaba? »Ha. Ne bo me ne,« je v vročici zlo- goval Emil, »saj vem. Silvo bi rad... Obtožil ga bom. Vem, da bom umrl, to- da obtožil ga bom ...« Ciril je vedel, da to ni res. Emilu se je v vročici razvnela domišljija, da je izkričal vse, kar je včasih morda samo bežno pomislil. Volk se je zanimal za Silvo manj kot drugi. Bil je mrk in ne- prijazen do vseh in tudi do nje. Volk je bil tiste sorte človek, ki ga je bilo težko spoznati. Bil je komaj kakšno leto ali dve starejši. Kdo ve kakšno skrivnost je zaklepal vase? Zakaj je pil? Ciril si ni več privoščil počitka. Emi- la je moral čim prej spraviti k zdrav- niku. Saj bi mu lahko že na poti umrl... Emil ni več kričal. Samo ječal je in nekaj nerazumljivega momljal... Gozd pred njima se je razredčil. Pot je bila zglajena in Ciril je hitro stopaL Ko je prišel iz gozda, mu je pogled ob- jel kmetijo. Okoli domačije je videl borce, ki so posedali ob kozolcu in po- poslopjih. • Ze od daleč sta mu prihitela naproti bolničar in neki borec. Ciril je kot omo- tičen obstal. Nič ni odgovarjal, ko sta silila vanj z vpraševanji. Dvignila sta Emila z njegovih ramen. Brez besed jima je sledil do hiše, kamor sta odne- sla ranjenca. Izba jih je bila polna. V veži se je sesedel na stopnice... Ni bil dolgo tam, ko je prišel komi- sar bataljona in ga poklical. Brez besed mu je sledil. Sla sta iz hiše proti hlevu. Pred hlevskimi vrati je stala straža, toda Ciril o tem ni razmišljal, komaj da jo je opazil. V temnem hlevu sprva nič ni videl, potem pa je razločil obraze. Komandant bataljona mu je stopil naproti in ostro vprašal: Ciril, povej, kako si našel mitraljez- ca Emila?« Ciril je povedal vse kar je vedel. »Emil je bil v agoniji in ne more po- vedati. Je ostal sam po svoji krivdi pri mostu ali ni vedel za znak?« Ciril je pogledal Volka. Stal je bled v kotu. Njegov pogled se je srečal s Cirilovim. V njem ni bilo ničesar, ne prošnje, ne predrznosti. Njegove oči so bile tope. Bil je še pijan... Cirilu se je zasmilil. »Ne obotavljaj se,« je povzel koman- dant precej trdo: »Volk je kriv, da je padlo pet ljudi in za vse ranjence, ki si jih videl v izbi ...« Ciril je zmedeno gledal v tla. Tudi nad Volka se je zgrnilo... Ce bi po- vedal? Zakaj? Emil bo kljub tenau umrl. Odkimal je in izdavil: »Ne vem. Ne vem kako je bilo ...« Ciril je odtaval iz hleva in ni vedel, kaj se pravzaprav godi. Vse se mu je zdelo nekam čudno, tuje in nerazum- ljivo. Kmalu za tem so odpeljali Volka. Dva stražarja sta ga spremljala. »V štab brigade pred sodišče,« so vedeli povedati borci. Ciril se je vrnil k hiši, kjer ga je že iskal bolničar. Peljal ga je k Emilu, ki si je po In- jekciji malo opomogel. Fant je bil ves moker. Pot mu je zalival obraz. Sklcmil se je k njemu. Šepetal je: »Ciril... Veš, da je Silva padla ...? Davi pri mostu ... Tudi jaz bom umrl. Pa se ne bojim več. Umrl bom, zato se ne bojim ... Veš zakaj sem se prej ved- no tako bal...? Zato ker sem hotel ži- veti ... Tudi Volk' se je bal. Zato je pil... Pravijo, da ga bodo ustrelili ... Skoda, da je toliko pil... Toda ti se ne bojiš ...« »Tudi jaz se ne bojim,« je zašepetal Ciril med solzami. »Ne bojiš se tako zelo, kot sem se jaz... kot se je Volk. Ti boš ostal... Boš šel domov, ko bo konec ...? Jim boš povedal...?« Ciril je komaj zadrževal v sebi bo- lečino, da ni glasno zajokal. »Vidiš, zdaj še ni cvetja... Boš šel kdaj na njen grob? Ce ne zdaj, potem kasneje, ko bo konec? Boš, Ciril? Daj mi moško besedo, da boš... Ne, nismo več otroci. Otroci ne umirajo ...« Ciril je zbežal iz izbe. Tudi zunaj so bili vsi potrti. Komaj da je kdo spre- govoril. Hodili so počasi, nekako brez volje. Veter je vel čez planoto k domačiji. Nekaj prijetnega je prinašal. Morda po- mlad? Emil je umiral. Emil, fant in otrok. Mož, ki je šele sedaj upal pol- glasno govoriti o Silvi, ki je tudi ni bilo več... Tako zelo si je želel živeti, pa je umrl. Tudi Volk... Tudi on si je želel živeti. Le da je njegov način bil drugačen, veliko drugačen kot Bimilov. Toda oba sta želela isto. Ta tako, oni drugače. Oba isto ... Ciril se je skril za hlev in jokal kot otrok. Saj je tudi bil otrok. Veter je prinašal pomlad. Pomlad brez cvetja ... PO VKLESANIH STOPINJAH Ves svet se je zvijal in ječal od vojne vihre. Po frontah so padali najboljši možje in fantje. Padali so v stotinah, v tisočih vsak dan. Ce je bilo dovolj časa, so jih položili v grcbove brez imena. Ge- nerali so jih črtali s svojih spiskov in ostal je samo še spomin nanje v srcih mater, žena, deklet, sinov..ki so še vedno trepetali zanje in z drobnim, ti- him upanjem pričakovali njihovo vrni- tev. Po taboriščih so ginevali zaporniki. Starci, otroci, žene, skratka vsi, ki niso bili sposobni za klanje z bajoneti, so tiho umirali v zaledjih armad. Morila jih je lakota, teror, strah... Tisoči jeklenih bombnikov so nosili smrt. Mladina ni poznala očetov ne mater. Njihova mladost je ovenela, še preden se je razcvetela. Smrt je gospodarila povsod. Bila Je vrhovni poveljnik, vojni minister, mi- nister za prehrano, minister za grobove brea imena... * «Mati, ne morem več!« je kriknil. Ni ga vprašala, česa ne more več. Sa- mo gledala ga je. Bil je bled, neprespan in izmučen. Zdelo se ji je, da to ni njen gin, saj ga je poznala kot mirnega, než- nega fanta, ki ni bil sposoben, vsaj po njenem mnenju, živeti brez skrbne ma- terine roke. Zdaj pa je bil podoben očetu v tistih dneh, ko ga je imela najrajši. >Grem,« je rekel. Vedela je, da bi ga zastonj zadrževala. Se včeraj bi ga udarila, če bi ga videla • cigareto v ustih, danes pa... Se včeraj bi ga ne pustila zvečer na cesto, prepro- sto zato, ker bi se bala zanj. Se včeraj bi... »Se boš vrnil?« je rekla. »Čakala te bom. Moraš se vrniti!« >Ne povej nikomur, kam sem šel.« »Očetu?« »Ne.« »Bratu?« »Ne. Ne bi razumel. Tudi oče ne bi razumel.« Meni zaupa, se ji je zganilo v srcu. »Povej j ima-šele čez nekaj dni.« Pripravila mu je popotnico in veliko perila. Polovico ga ji je vrnil. »Preveč, preveč,« je rekel. »Vsaj nogavice vzemi. V gozdovih ti bodo prav prišle.« Poslovil se je hitro, da ne bi videl nje- nih solz. Bilo bi mu še teže. Ko je odha- jal, se je moral s silo pripraviti do tega, da se ne bi ozrl. Potem... potem bi se verjetno vrnil. Gledala je za njim, kakor bi odhajal za večno. Zdelo se ji je, da je zakričala, pa je samo pregibala ustnice: »Stanko! Ali nisi nečesa pozabil?« Njegova suhljata postava se je počasi izgubila med drevjem. * Sovražnik je zasedel mesta, jih obdal I bodečo žico in postavil bunkerje po ulicah, ob cestah, železnicah... Kakor hobotnica je razpredel žile po dolinah in prehodih. Mislil je, da je dovolj, če je pred ime »Jugoslavija« zarisal velik črn križ. Razkosal je za svetovno politiko komaj opazno državico na majhne ko- ščke, poiskal ljudi, ki so znali svoj zna- čaj in prepričanje hitro obrniti po vetru, jim dal puške z bajoneti v roke in jih povišal v svoje hlapce. Mislil je, da je dovolj, če v zapuščeni ovčji čredi poišče nekaj ovnov in jim okoli vratu obesi svo- je zvonce. Ovce pa so šle svojo pot. Sovražniku je od presenečenja zastal korak. Ob nočeh so zapokale puške. Zdaj tu, Bdaj tam... Cez deset noči so zapokale ie na dveh, treh krajih hkrati. Po ulicah glavnega mesta so lepaki (Kdo, hudiča, jih je raztrosil, saj so straže vendar pa- čile vso noč!) pozivali k vstaji. Mostovi so se v hrumenju eksplozij rušili drug ca dru^m. Vlaki so se prevračali po na- sipih in obležali % vrtečimi kolesi. Vojaki kljukastega križa, črnih, belih (kdo bi vse poznal) vojska so se vračali z obve- canimi glavami in mrtveci v postojanke. % Stanko se je previdno stisnil za grm in uperil oči v temo. V globeli je šmnela reka; nad njo je bil razpet čm lok. tem- nejši od noči. Zelezaiiški most Desno od njega je ždela prihuljena zver z linami, v katerih so ležali mitraljezi. Nič se ni Zganilo okoli nje. Ko ne bi bila tako mučna tišina! Počasi je prišlo, da sam ni vedel, od kod se je vzelo. Kakor bi ga hlad obje- mal okoli tilnika, po hrbtu, nogah ... Strah! Prvič je ležal tako, s puško v ro- kah, ne zato, da bi spal in se spočil po dolgem pohodu. Čakal je na dogovorjeni znak, ko se bo začelo tisto, kar se pona- vadi imenuje nanad^ juriš, boj, ali ka;kor že. Bral je že o tem, a se mu je zdelo, da še noben človek, kar jih je,nosila zemlja, ni čutil tega, kar je zdaj nosil v duši. Bal se je. Ko bi vsaj vedel, česa se najbolj boji, da bi lahko ubil ta strah. Ko bi vsaj bil tu poleg komandir in mu spet govoril: »Koliko si star, fant? Sedemnajst? Mlad si. Pazi na svojo mladost, ko boš v boju. Lahko ti zmeša glavo in potem ne bo več ne glave ne mladosti.« Nenadoma se je začelo. Zdelo se mu je kakor bi se zemlja odprla. Streljanje mu je napolnilo ušesa, da ni slišal več ne besed strahu ne mladosti. Desno in levo od njega so se zganile sključene sence tovarišev. Ni jih mogel prepoznati, vse sence so bile enake. Plaz naskoka ga je potegnil za sabo. Pretekel in preplazil se je čez nekakšen jarek in pritlikavo grmi- čevje in obležal v kotanji nedaleč od bunkerja. Iz strelske line so v kratkih sunkih sršele mitraljeske iskre. Sele ko ga je sunek eksplozije udaril v obraz in je mitraljez utihnil, se je zavedel, da je to storila njegova ročna bomba. Streljanje se je ublažilo in naenkrat odsekano končalo. Zavedel se je. Popa- del ga je blazen strah ob misli, da ga je smrt zgrešila morda za centimeter. Spomnil se je komandirjevih besed. Umiril se je, nekam toplo mu je postalo pri srcu. Naj bo čudno ali ne, začel se je spoštovati. Prestal je ognjeni krst. * Savražnik je odgovoril odločno in brez pomišljanja: smrt! Zagorele so vasi; za- jokali so otroci, ki so jih odtrgali od ma- ter; dolge kolone so odhajale v pregnan- stvo, od koder se bo morda vrnil le vsak deseti, vsak stoti. V tihih nočeh so na samotnih krajih padali talcL * Kopal je jamo kar se da počasi. Nekdo ga je sunil s puškinim kopitom v ledja, kar je pomenilo, naj pohiti. Z vsako gru- do zemlje, ki jo je vrgel na vedno večji kup, je bil bliže smrti. Sestorica se je s hrbti obrnila proti skopani jami. Stali so mirno, le prsi so jim plale, da se navžijejo zadnjega daha življenja? Zadnjega? Kako naj človek, ki hoče živeti, razume, da čez hip ne bo več živ? Kdo si mu upa to razložiti? Ni se mogel premakniti. Z njim se je dogajalo nekaj nenavadnega in velike- ga. Morda je bilo prvič v življenju, ko je hotel samo živeti in nič drugega. Živeti, ni važno kako. Hotel je delati vse, misliti vse, videti vse, spomniti se vsega ... Člo- veško življenje je tako bogato, da ga ne moremo objeti z eno mislijo. Morda se lahko v hipu spomnimo na tri, štiri svoja dobra dela, teže na dva slaba. Spominjal se je na najlepše trenutke. Svojo zadnjo misel je ponesel v grob. Ko je Stanko zvedel za očetovo smrt, mu je bilo hudo, kakor bi jo sam zakrivil. Težko mu je bilo, da mu pred odhodom ni podal roke v slovo. Mislil je, da ga ne bo razumel. Zdaj je žrtvoval življenje za isto stvar, žrtvoval prej kot on. Oče! * Ljudstvo je ječalo od terorja, umiralo od lakote in neutešenih hrepenenj — a živelo za svobodo. Svoboda je bila v go- zdovih, majhna sicer, a z vsakim dnem je bila vse večja in večja in vedno bliže in bliže je prihajal njen Dan. Vrste nje- nih borcev so bile vedno bolj številne, čeprav smrt ni štela svojih žrtev. Na mesto padlih so prihajali novL Ljudstvo pa je čakalo in živelo zanje. Previdno se je ogledal po cesti in ko je videl, da je vse mimo, je brez skrbi odšel v hrib, kjer je stala zapuščena ko- ča. Ne, iz dimnika se je kadilo. »Dober dan. Pelje ta pot na Vrbje?« je vprašal starko, ki je neslišno prišla izza vogala. Zgodilo se je, da ga je povabila na ko- zarec jabolčnika. »Veš, nekaj mi boš pomagal napisati,« mu je dejala tako zaupno, kakor bi se poznala že dolgo vrsto let. Po stenah so visele fotogafije mladih ljudi. »Gledaš?« je rekla. »Mm, ena od vseh deklet sem še jaz. Strašno dolgo je že od tega, si lahko misliš. Vidiš, ta je pa moj sin.« »Moj« je povedala z nekim poseb- nim prizvokom. ^ »Kje pa imate zdaj sina?« »Vidiš, ravno zato sem te hotela pro- siti, da bi mi pomagal napisati pismo. 2e dolgo ga nisem videla. Saj ti bi ga vendar moral poznati! Ne poznaš tega fanta? Maks mu je ime. Maks Strmšek?« »Pri nas je toliko ljudi. Lahko da sem ga videl. Bržčas sva se že kje srečala, a spominjam se ne. V kateri brigadi pa je?« »Ko bi vedela! Vsakega sprašujem, ki ga pot prinese tu mimo. Vsi so bili dobri fantje, pomagali so mi napisati pismo. Veš, ne vidim več dobro. Le mojega fan- ta ni od nikoder. Nekdo mi je pravil, da je poznal nekega Maksa, ki pa je padeL No, pa je potem sam rekel, da to že ne more biti moj sin, ker bi me obvestili. Ce pade sin, sporočite materi, ne?« »O, ja, sporočimo,« je zamišljeno pri- pomnil. »Saj sem vedela. Padel? Da bi moj sin padel? Prišel bo, kar iznenada bo vstopU v izbo in me bo pozdravil m... Glej, ga vidiš, mojega sina? Maks!... Maks!... Saj sem vedela, da boš prišel!... Preglasno izgovorjeno ime se je le po- časi porazgubilo po kotih zamračene i»- be. Starka je dolgo časa molčala. »Mati? Bova napisala pismo?« »Kako je pa tetoi ime?« »Stanko^« »Lepo ime. Mati te mora imeti zek) rada, ne?c Pripravil je papir. »Nič ne bova pisala, sinko.« * Pa je prišel dan, ko je pomlad stopila iz gozdov in napolnila vasi in mesta s svojo pesmijo. Napol mrtvi so oživeli. Sovražnik se je zavlekel v svoj brlog, kjer so mu odsekali glavo. Pesem pomladi so lahko slišali samo živi. Izruvano drevo ne ozeleni nikoli več. Ves svet je bil podoben velikemu gozdu, ki ga je pravkar prešel strahoten vihar. Izruvana drevesa leže vsepovsod. Ves svet je bil ena sama razvalina. Z veselim srcem in ponosen se je vrnil iz gozdov. Sanjal je o tem, da ga bodo sprejeli kakor pravljičnega heroja s kru- hom in vinom. Spet bo videl domače in... Našel je grob brez cvetja. Vrnil se je iz taborišča; doma so se zjokali od bolesti. Želeli so moža in oče- ta, pa so dobili živega mrtveca. Le redke so bile take hiše, kjer ni bilo prostora za žalovanje. Za solze ni bilo veliko časa. Delo je klicalo. Zapuščene njive so klicale pridne roke, ki bodo zagrabile za plug, zrahljale s krvjo pognojeno zemljo, ki je čakala na setev. Mesta so v razvalinah. Vasi požgane. Od železniške proge je ostal le še razbit nasip z zvitimi kosi tračnic; od mostov so ostali žalostno samevajoči stebri; to- varne so bile večidel ena sama razbitina; trgovske ladje potopljene na morskem dnu... Ljudje niso poznali počitka. Zagrizli so se v delo. Z vsakim dnem se je podo- ba mest in dežele vidno spremenila. * Stanko se je naveličal pokoja. Ko 9C je vrnil iz gozdov, si je moral dolgo časa dan za dnem dopovedovati, da ni več vojne, napornih maršev skozi noč, muč- nega stražarjenja, ko je človekova edina skrb, da ostane buden, neprestane oprez- nosti in naoetosti, ko te korak lahko sta- ne življenje, bombnih napadov, strelja- nja, ko moraš ubiti človeka zato, da cn ne ubije tebe... Zdaj je lahko spal v pravi postelji in šel, kamor je hotel, ne da bi se bal, da bi ga kdo presenetil s klicem »stoj« v ka- terem koli jeziku. Nekaj časa ne bi tako življenje zame- njal za ničesar. Potem pa je prišlo dolgo- časje, ki ga je počasi a vztrajno ubijalo. »Delal bom,« se je odločil. »Študiral bom. Kaj vse bi rad vedel, pa ne vem. Vojna mi je požrla najlepša leta a ne vseh. Nekaj moram postati.« Ko je tako razmišljal, si je moral pri- znati, da si je že dolgo želel, da bi postal gradbeni tehnik. Ze v partizanih si je želel, da bi prišel čas, ko bo lahko tudi nekaj gradil, zidal... Izgubil je veliko časa. Mlajši rod ga je že začel prehitevati. Ni ubupal. Z bes- no vztrajnostjo se je oprijel študija. Ka- dar je bilo najhuje, se je spomnil na dne- ve med vojno — in delal naprej. * Mladina je bila neugnana. Kakor bi se hotela oddolžiti za žrtve svojih očetov in starejših bratov, je s pesmijo odhajala na delovne akcije. Rasle so proge, mestna naselja, ceste, avtostrade, mostovi, pri- stanišča, hidrocentrale... Kdo bi naštel in se spomnil vsega. * Sporazumeli so se samo s pogledi in mahanjem rok. Jamske svetilke so toliko razsvetljevale nizek in stisnjen predor, da se je komaj videla skupina umazanih bitij, ki so rila s kompresorji v krušljivo steno in lopatami mrzlično odmetavala zemljo. Gumijasti škomji so se vgrezali v blato. Voda je neutrudno curljala po stenah in grozila, da se bo naenkrat spre- menila v potoček, dva potočka, tri — cel potok bo bušnil iz stene, jo porušil, po- diral strop, padal v slapovih po ljudeh, ki se bodo morali nemočni umakniti na- zaj in priznati svoj poraz. Poraz? Ce bi se to zgodilo, bi bilo prvič. Udarna skupina tretje čete I. brigade ni vedela za poraz. Uporno in besno se je zagrizla v zemljo, kakor železen črv. Ure in ure je že trajal boj z brezčutno steno, ki ni pokazala nobenega znaka popušča- nja, omahovanja, fantje pa so se bili s poslednjimi atomi svojih sil. Nikoli se jim Se nI zgodilo, da bi morali odnehati. Nihče jih še ni videl, da bi jim roke v_ nemoči omahnile in izpustile orodje, da bi se s sklonjenimi glavami lunaknili z dela in kakor poražena vojska brez orož- ja bežali s fronte. Vsa brigada je vedela to, zato so jim zaupali najtežje delo, ki je moralo biti storjeno danes do petih po- poldne. Tako so se zaobljubili. Ura je bila tri. Stanko je zajemal zemljo z lopato in jo k^or stroj, kakor dva stroja metal dalje. Nekaj korakov stran je bil tovariš in nato dmg, ki je metal zemljo že v va- gonček, nenasitno pošast, ki ni hotela bi- ti polna. In ko je bila, je na njenem me- stu že stal drug, prazen vagonček. Utru- jen je bil od sklanjanja. Otrdeli križ ga Je zaskelel, ko se je hotel dvigniti, da bi se za sekundo oddahnil. Po golem hrbtu in prsih mu je curljal znoj, sUil je v oči, usta, skelel... Tovariši so delali ko vra- gi. Kako annorejo, se mu je utrnilo v možganih in jim v treh trenutkih z bes- nostjo zavidal njihovo moč, ki so jo je- mali kdo ve od kje. Kako le zmorejo? Mišice so mu od dolgotrajne napetosti začele otrdevati. Odnehal ni. Začel je omahovati. Zdelo se mu je, da naslednji hip že ne bo več dvignil lopate. Enostav- no bo pokleknil v blato, se oprl na roke in rekel, da ne more več, ali pa sploh ne bo nič rekel, ampak bo samo zaprl oči, pa naj hudič vzame vse skupaj. Rekel bo, da mu je slabo, da se mu je pretrgala mišica v roki... Ko bi se ročaj lopate zlomil na petdeset kosov! No, dovolj bi bilo na dva. Naj se zruši strop ali... ko bi vsaj tovariši za hip prenehal z delom! Kako le zmorejo? »Ti si hudič!« mu je zarjul oni z desne. Ko je spoznal, da se tudi drugi le še voljo drže na nogah, mu je odleglo. Saj Je za vse hudo, se je skoraj razveselil, ko Je videl, da ni slabši od njih. Zunaj so čakali tisoči samo na eno vest: »Uspelo je! Predor je prebit! Uspeli smo!« Kompresor je utihnil. Vse roke so ob- stale, kakor bi jih tišina zmotila. »Menjajmo,« je rekel Boris in izpustil kompresor iz rok. V tišini se je razločno zaslišal čuden hnmiot onkraj stene. Po- vsem blizu je bilo. Bili so tovariši, ki so vrtali z nasprotne strani. Spogledali so »e. Se malo, i>a bomo skui>aj! Stanko je zagrabil kompresor. Telo se mu je napelo kakor jeklen lok. Za misli ni bilo več prostora. Ni se vpraševal, za- kaj dela, ali, zakaj še sploh dela. Ni se vpraševal, ali dela že pet ur ali pet minut. Ni se zmenil za tovariše za sabo in tova- riše onkraj stene. Bil je samo še kom- presor in on in stena, ki je ni smelo biti več. Zunaj so čakali tisoči samo na eno vest: »Uspelo je!« Nenadoma je omahnil. Kompresor je zavrtal v prazno. Sprva je pomislil, da se je kaj zlomilo, potem pa se je zasme- jal. Ni verjel da je res. Se zadnji zamahi s krampi in skozi odprtino so zagledali skupinico od blata črnih fantov. Samo bele oči so se jim svetile in režali so se. kakor bi jih pekel na ražnju. »Uspeli smo!« Ura je bila štiri in deset minut popol- dne. Ko je ležal v šotoru in mislil na tisti neznansko majhen košček dela, ki ga je on, v primeri z velikansko gradnjo že- leznice, opravil, je bil vesel kot otrok. Srečen je bil. Železnica je dograjena! Se nekaj ur in stekel bo vlak čez pokrajino in vozil bo tudi po »njegovem« odseku skozi predor in še naprej v drugo pokra- jino. Sredi misli je zaspal. Morda je sa- njal o vlaku. * Sanje so se začele spreminjati v resni- co. Delavci so vzeU tovarne v svoje roke. Polja so ozelenela. Prišla so neurja in uničila žetev, ljudje pa so spet sejalL Omahovali smo, a v najtežjih trenutkih so spoznali svojo moč in ostali trdni. V tem je vsa skrivnost... Svet si je opomogel od vojne — zma- govalci in premaganci. Ljudje pa niso pozabili ničesar. Trpljenje ostane vedno v spominu. Temne slutnje in prikrite grožnje nas vsak dan spominjajo nanj. Se bo res spet ponovilo? * Od nervoze si je mel roke in jih vedno znova brisal z robcem. Kazalec na uri se ni in ni hotel nikamor premakniti. Hotel je premišljevati o vsem, samo ne o tem, da zdaj sedi tukaj. Jezen je bil na bol- niško sestro, ki je od časa do časa tiho prišla mimo in ga še pogledala ni. Imela je brezbrižen in ledeno miren obraz, da se je ni upal vprašati, kako je, čeprav je to vedno znova sklenil in si obljubljal, da ne bo več molčal. Zavidal ji je mir- nost. Skoraj se je samemu sebi zasmiliL »Vraga, saj sem že dovolj star!« se je nahrulil. Zdaj je bil gradbeni tehnik. Izpolnila se mu je davna želja. Lahko je gradil, kolikor mu je dalo srce, čeprav je žena.. Seveda, bil je poročen. Vedno se je a nekim posebnim zadovoljstvom spomin- jal, kako se je pred letom ali kaj med delom ustavil in ugotovil, da je pravza- prav sam na svetu. Od tistega dne, ko je to spoznal, mu samota ni dala več miru. Vedno več je je bilo. Potem je na vsem lepem prišlo, tako iznenada, da so je komaj zavedel. Menda se mu je malo zavrtelo v glavi in premalo časa je imel, da bi lahko premišljeval. Imel pa je sre- čo. Premišljevati sploh ni hotel. Seveda ima samota svoje prednosti. Naprimer zdaj, ko je moral pogledovati na uro in s prosečimi pogledi moledovati »ledenomrzlo« bolniško sestro za besedo, bi se mu kar prileglo, če bi bil sam in zapuščen na svetu. Spomnil se je na mater, kako je gle- dala, ko je odhajal v gozdove. Takrat ni vedela, kaj vse bo doživel. Saj, da bo tako hudo, si še sam ni mislil. Prešlo je, kakor preide vse, ampak ... »Ce bo sin, tega ne bom smel nikoli doživeti!« Pogledal je na uro. Se vedno je kazala prav toliko kot prej. Najraje bi se od jeze na glas zasmejal, ko je spoznal, da stoji. Na vratih se je spet pokazala »ledena« sestra. Tokrat se je nasmehnila: »Čestitam. Dobili ste sina!« 1941 ... 1942 ... 1943 ... Da. da sinovom nikoli ne bi bilo treba hoditi po teh stopinjah! STRAN 12 27. NOVEMBRA — Štev.45-46 Roka pravice« v Lembergu Po ozki dolini se vijuga cesta. Ozka je, skoraj kolovoz. Zložno se spusti k nekaj starinskim hišam na dnu doline, tam, kjer je ta najožja in komajda loči dva strma bregova med sabo. Lemberg. Starodaven trg. Kraj zani- mive in pisane preteklosti. Nad naseljem je ponosen grad, bivali- šče nekdaj mogočnih Plankensteinov. Odnesel jih je čas. Domačin pripoveduje, da je bilo nek- daj več gradov, ki naj bi jih viseči mo- stovi vezali čez doline. Kdo ve, če sam Bebi verjame. Obraz ima nekako tak, kot bi hotel reči: >Bo že res, če stari ljudje teko pravijo.« »Sicer pa,« pravi, »jaz sem nastarejši prebivalec Lemberga, O, pa moj oče je tiočakal devetdeset let, ded pa še več. Onadva sta mi pripovedovala vso to zgo- dovino, no, kako je včasih bilo. Tudi o visečih mostovih sta mi .povedala. Veste, Lemberg je bil včasih strašno imeniten kraj. Poglejte!« Z iztegnjeno roko je pokazal na izkle- san kamen, kjer je z velikimi in okorni- mi črkami pisalo: M. LEMBERG lOS. LIPPAUZ BEZ. RICHTER - 1870 Moral sem se nagniti prav nad kamen da sem lahko prebral. »Kamen sem našel za hišo, ga očistil in postavil sem, ob cesto. Naj stoji tu. Za spomin«, pripoveduje stari. Obraz ima zamišljen. Morda se je spomnil na pri- povedovanje svojega očeta ali deda. Lippauz. Čudno, še tako ix>kvečeno ime ne more skriti slovenskega ix)rekla. Res, niso nas mogli izbrisati. Ne tedaj, ne nikoli. Stari se je vzdramil. Pripoveduje. Kar tako. Zdaj to, zdaj ono. Lemberg je bil v davnih časih znamenit trg, eden naj- starejših na takratnem Štajerskem. Je že tako, da so se ljudje raje naselje- vali v odročnih dolinah kot na planem. Bil je kraj obrtnikov: čevljarjev, kova- čev ... Trg je imel svoje predpravice in svoje notranje zakone, kot se je spodobilo za tisti čas. »Ostanki« privilegijev so še vidni. Sramotilni kamen še stoji. Majhen sicer, toda dovolj velik, da ga privezani človek še zamajati ni mogel. Na steni nad kamnom je sončna ura. Zanimivo, prav kaže. Je že tako, da se vse spremi- nja, ostari, izgine, samo čas teče vedno ejoako hitro. Med okni, tik pod streho starinske hiše je na zid pribita približno pol metra dol- ga roka z dvignjenim mečem — »Roka pravice«. Zdi se, kot bi bila zlata. Pa ni. Res, nekoč je bila, toda iznajdljivi tržni župan jo je neke noči zamenjal s pona- rejeno, pozlačeno. To je ta, ki visi še sedaj. Mož jo je hotel z lahko priborje- nim bogastvom popihati, pa so ga kmalu izsledili. Nekaj let je bil zaprt v Grazu. Pa potem? Za njim se je zgubila vsaka sled, vsaj v spominu ljudi. Starec pripoveduje še o turških nava- lih, ki trgu niso prizanesli. Požgali so ga do tal, prebivalci pa so ga na novo posta- vili. »Svoje dni,« pravi, »so bili v Lembergu najbolj znani sejmi daleč naokoli. Ljud- je so prihajali tudi iz Savinjske doline in Hrvatskega Zagorja. Sejmska navada se je ohranila še do današnjih dni«. Čudno, kako se tradicija drži ljudi. Ne izpusti jih iz rok. O, pač. Toda počasi, počasi... »Ce pa hočete zvedeti še kaj več, pa pojdite v Maribor. Tam hranijo našo mestno kroniko. Ja, tis(ti gospodje pa ve- liko vedo.« Iz šole so se vsuli otroci in se razAje- žali po bregovih. »Pri nas jih ni veliko, toda okoli, po sosednjih vaseh so cele trume. No, saj vidite.« Ko sem odhajal, je bil njegov obraz spet zamišljen. Premišljuje o očetu in dedu? Ni verjetno. Bržčas mu brodijo po glavi najrazličnejši računi in premišlje- vanja o kravi, ki se zadnje čase nekam preveč poklapano vede. Dobro bi bilo poklicati veterinarja. Starec se je za svoja leta še zelo trdno napotil proti kozolcu. Delo kliče in takle razgovor o življenju v starih dneh vzame kar veliko časa. Treba ga je nadomestiti. Štiri zanimivosti v Lembergu: Najprej hiša, ki je nekoč bila »rotovš«, kjer je sodil »bezirksricf^^cr«. Roka prav^re pod nariu^em je bila baje iz zlata. Zamenjal jo je iupan, po je menda tudi sedel za svoje dejanje. Pranger — sramotuni sieoer na vogalu je očiten znak trških pravic Lemberga, sončna ura pod strešnim oknom pa je odmerila že dolga leta od tistih dob, ko je bila še »aktualna« POTA SE STEKAJO (Nadaljevanje z 9. strani) NriiuSeno pozdravljanje, ko je vstopil Tito s svojimi najožjimi sodelavci. Zborovanje je otvoril Ivan Ribar. Ob- čudovali smo njegovo mirnost in zadr- žanost in — sočustvovali z njim. Prej- šnji dan je padel Lola, njegov poslednji sin. Na govorniški oder je stopil Tito. Dvorana je grmela od navdušenja, toda Tito je stal mimo pred nami, ne za- nesen j aško željan slave, ampak kot re- volucionami voditelj svojega ljudstva, ki mu je posvetil vse življenje. Bil je prav tak, kakor ga poznamo še danes. Govoril je skoraj eno uro ter v krep- kih zarisih prikazal politični in vojaški potek osvobodilnega boja, pri čemer je zlasti poudaril izdajo ubežne vlade, njegovega vojnega ministra Mihailoviča ter kralja Petra Karadjordjeviča. Za- ključil je: »Borba naših narodov in sijajni uspe- ki, ki so jih dosegli s svojo slavno Na- rodnoosvobodilno vojsko in partizan- skimi odredi, so nam ustvarili pred vsem naprednim svetom velike simpa- tije, ustvarili so vse pogoje, da naši narodi uresničijo svoje težnje — svo- bodno, resnično demokratično Jugosla- vijo.« Za Titom so se vrstili številni go- vorniki iz vseh pokrajin; ljudje razno- vrstnih prepričanj; predstavniki nek- danjega političnega življenja so se vr- stili za mladimi, novimi ljudmi, ki so nosili na svojih ramenih vso težo osvo- bodilnega boja. Spregovorila je boreča se Jugoslavija in vse je prevzemalo enotno prizadevanje, doseči zmago nad tujimi in domačimi sovražniki ter ustvariti popolnoma novo Jugoslavijo, •svobojeno socialnega in narodnega za- tiranja, domovino enakopravnih naro- dov, v kateri bo imelo ljudstvo vso •blast. Proti jutru je bila sprejeta deklara- cija, ki se končuje s naslednjimi SKLEPI: 1. da se Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije konstituira v vrhovni zakonodajni in izvršni pred- eta vniški organ Jugoslavije kot vrhovni predstavnik suverenosti narodov in dr- žave Jugoslavije kot celote in da se postavi Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije kot organ z vsemi lastnost- mi narodne vlade, preko katerega bo Frotifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije izvrševal svojo izvršno fimkcijo; 2. da se izdajalski jugoslovanski ubežni »vladi« odvzamejo vse pravice zakonite vlade Jugoslavije, da bi še na- rej predstavljala narode Jugoslavije kjer koli in pred komer koli; 3. da se pregledajo vse mednarodne pogodbe in obveznosti, ki so jih skle- nile v imenu Jugoslavije ubežna »vla- da« v inozemstvu, da se prekliče j o ali ponovno sklenejo ali odobrijo, a med- narodne pogodbe in obveznosti, ki bi jih v bodoče eventualno še sklenila takoimenovana ubežna »vlada« se ne priznajo; 4. da se Jugoslavija zgradi na demo- kratičnem federativnem načelu kot dr- žavna skupnost enakopravnih narodov; 5. da se vsi ti sklepi formulirajo v posebnih odlokih AVNOJ-a. V Jajcu, dne 29. novembra 1943. Za Protifašistični svet narodne osvobo- ditve Jugoslavije: Sekretar: Predsednik: Rodoljub Colakovič Dr. Ivan Ribar Prvi korak je bil storjen! V imenu slovenske delegacije na II. zasedanju AVNOJ-a je Josip Vidmar predlagal: Da bi dali izraza sedanjemu stanju naše vojske, ki se je razvila iz majhnih partizanskih in diverzantskih odredov skozi težke borbe v redno, disciplini- rano, moderno organizirano in oboro- ženo enotno vodeno vojsko, da bi za- vestno dokumentirali njeno sedanje številčno in kvalitetjig stanje in da bi ji istočasno dali priznanje za njena velika in slavna dejanja v naši osvo- bodilni borbi, — predlagam v imenu slovenske delegacije, da predsedstvo AVNOJ-a izda odlok o podelitvi na- ziva maršala Jugoslavije vrhovnemu komandantu NOV in POJ tovarišu Titu. Ovacije so trajale več minut. Tako nam pripoveduje zgodovina, za- piski in spomini. Slovenska delegacija je odšla proti domu. Hitela je, da bi čimprej stopila na slovenska tla in zaklicala vsem bor- cem v gozdovih, političnim delavcem na terenu in v ilegali, vsemu sloven- skemu ljudstvu, da je zagorela plame- nica Nove Jugoslavije in da vsi njeni narodi mislijo, žele in hočejo isto, da se bore za skupno stvar. Anica Trpin Delo žena v Taboru med NOB (Pričujoči prispevek, ki ga je zelo pre- gledno napisala tovarišica Trpinova — žal, ga moramo objaviti zaradi pomanj- kanja prostora v skrajšani obliki — naj služi kot napotek vsem zbiralkam zgo- dovinskega gradiva za Zbornik o delu žena med NOB). Leto 1941: Prva skupina OF, ki sta jo že 7. maja 1941. leta formirala domačina Vlado Habjan in Ivan Kozmelj, je takoj priteg- nila k delu tudi številna dekleta in žene v Taboru. Med najzvestejše pomočnice v tem obdobju je šteti znano predvojno prosvetno delavko Matildo Lončar, ki je začela delati takoj v začetkunn v jeseni leta 1941 skrivala in oskrbovala 85 par- tizanov, ki so se umikali iz Dobrovelj na ipohodu proti Brežicam. Sodeloval je ves zaselek Zaglink in v Cmem vrhu so par- tizani dobili varno zatočišče pri mnogih naprednih družinah. Zaradi tega sta bili v oktobrv mesecu internirani družini Novakova in Šoštarjeva. Ostarela mati Alojzija Soštar je na posledicah inter- nacije tudi umrla. V dolinskih vaseh so sodelovale le po- samezne družine in žene. Posebej je tre- ba omeniti Kozmelovo mater in hčerki ter sosedo Orešnikovo, kjer so našli za- točišče tuji in domači prvoborci. Z na- rodnoosvobodilnim pokretom so tesno sodelovale tudi žene Pondora, Kaplje, Ojstriške vasi. (Mnogoštevilna imena tu izpuščamo, za Zbornik pa naj jih tova- rišice le navedejo!) V tem letu je bilo precej žena tudi izseljenih v Srbijo, Leto 1942: Kljub temu, da so Nemci že v letu 1941 začeli z množičnim streljanjem in ia- seljevanjem, delo v začetku leta 1942 »i pojenjalo. Delni zastoj so proti koncu zime povzročile številne aretacije, ki Itn- di ženam niso .prizanesle. Na spomlad p« se je delo poživelo predvsem pri zbiranju hrane za partizane. V Cmem vrhu m tovarišice pomagale kot obveščevaUce. Poleg drugega so nosile v čevljih in iso- ših važno pošto mimo postojanke, na do- govorjena mesta. Zbirale so tudi sanitet- ni material in razširjale razne letake m parole. Posledica tako živahnega dela m bile i^novne aretacije. Med vsemi za- prtimi in interniranimi je bilo 24 žena, od katerih večina ni dočakala svobode. Leto 1943: Hude izgube med aktivisti in terenski- mi pomočniki v letu 1942 ter ostra zim* v letu 1943 so začasno zavrle močnejše partizansko gLbanje, kar je bilo značOn« za Tabor v obeh prejšnjih letih. V marcu je padel tudi znan aktivist, domačin Ivaa Kozmelj — njegova smrt je spričo sploš- nega vpada v tem obdobju ix)menila ob- čutno vrzel. Stanje pa se je popravil« takoj po prihodu Slandrove brigade v ta- borške hribe in na bližnje Dobrovlje. Odslej so se na tem terenu spet gibale močnejše partizanske enote, ki so pred- vsem v hribovitih predelih našle največ pomočnikov med ženami. V Lokah n. pr. so priredili večji miting kar v šoli, kate- rega so se udeležile številne žene, pred- vsem s hribov. Drugih posebnosti v te« letu ni bila Leto 1944: Sodelovanje je to leto postalo tudi v nižinskih vaseh skoraj množično. Skoi» da ni bilo najti družine ali žene, ki ne bi kakorkoli podpirala NOB. V tem čajHi so tudi začeli povsod ustanavljati odboire OF, pri mladini pa skojevske aktive, v katerih so bile posebno delovne mladin- ke. Zene in njihovo organizacijo je v te« letu vodila parti zanka Marica Stropmik iz Šoštanja. SKOJ pa Danica Sestir ia Silva Rehar. Zene so pridne zbirale v«e potrebščine za vojsko in jih dostavljale na dogovorjena mesta. Za poletno obdob- je tega leta so značilni številni množičoi sestanki žena in mladine v obrobnih go- zdovih. Pozimi se je zateklo v taborske domačije mnogo ozeblih in ranjenih par- tizanov, ki so jih negovale žene in de- kleta. Žene so nabavljale ix)trebni ma- terial tudi tehniki Cankar. V Pondorjm so se neke noči, proti koncu leta ustavili pri Zofiji Slakan 3 višji ruski oficirji v partizanskem spremstvu. Bili so člani ruske misije pri Glavnem štabu Slove- nije in se spotoma v štab IV. operativce cone oglasili v taborskih vaseh, kjer •• bili povsod lepo sprejeti. Leto 1945: Dejavnost žena se je v tem poslednje* obdobju pred osvoboditvijo še stopnje- vala. Mimo običajnega dela (zbiranja hrane in sanitetnega materiala, razpeča- vanja časopisov ter široko razprežene obveščevalne mreže, ki je slonela pred- vsem na dekletih), so se žene pripravlja- le na kongres SPZZ. V aprilu je bilo or- ganizirano veliko zborovanje »pri Klo- buku« v Šmiklavžu, katerega so se ude- ležile tudi žene iz sosednih krajev. Tu m izvolili delegatke za kongres SPZZ, ki je bil v Ljubljani. Na tem zborovanju le govorili Marica Stropnik, Rudi Hribar i« Matevž Babič. Sploh je bilo razdobje od druge pole- vice leta 1944 pa vse do osvoboditve bo- gato na sestankih. Januarja 1945. let« je bila ustanovljena tudi terenska par- tijska organizacija. V celici so bile prve članice: Pavla Hanžič, Pavla, Ivica m Milica Ocvirk, Angela Habjan, Majda Kobale, Fn*ncka Kos in še nekatere druge. Narodnoosvobodilna borba, kot vidi- mo, taborske žene ni našla nepripravlje- ne. Vsa 4 leta so mnogo delale in mnoge žrtvovale. Samo med ženami beleži Ta- bor 16 smrtnih žrtev od skupnega števil« 88 mrtvih. STOKRAT ZA KAZEN Iz podeželske gimnazije je Mar- jetka prišla v mestno srednjo šo- lo. Sprva je bilo vse tako lepo. Veliko mesto z izložbenimi okni, od koder so se ponujale tudi reči, o katerih je Marjetka mogla le sanjati. Dijakinja je bila in de- narja ni imela, da bi mogla ugo- diti svojemu mladostnemu pože- lenju po belih oblekah, srčkanih čeveljčkih in modi. V šoli je če- stokrat sklonila glavo rahlo proti klopi in njene modrikaste oči so se sanjavo zazrle proti profesorju, ki ga pa niso niti videle. Morda so se njene misli ustavljale ob izložbenih oknih, morda so str- mele v nasmejan obraz zalega Marka, ki jo je po včerajšnji tekmi pospremil in ji zanosno pri- povedoval o zmagi. Kdo bi vedel, kaj se je dogajalo tokrat v Mar- jetkini glavici? Dejstvo je, da je preslišala pripovedovanje stro- gega profesorja matematike, ki je pravkar dejal: »Ce sta dva trikotnika podobna, je razmerje istoležnih-homogenih stranic enako.« — »Marjeta pono- vite!« je ostro poklical Marjetko. Stresla je glavo, se začudeno ozrla v profesorja, v očeh se je pretrgala sanjava meglica in lica so ji zažarela. Kot mlada srnica pred lovcem je v nemoči obstala, dokler ni začela nerazločno jec- ljati. »Tako, Marjeta, že ves čas vas opazujem! Niste me poslušali. Za- pomnite si: Ce sta dva trikotnika podobna, je razmerje istoležnih- homogenih stranic enako. Vi, za- spanka! Do jutri mi to napišite petdesetkrat! Ste razumeli?« »Da, tovariš profesor!« Razred je molčal. Zvečer je mislila prebirati knji- go »Komu zvoni«, pa je dolgo se- dela ob zvezku in mehanično pre- pisovala zahtevani stavek. Vedno znova se je v mislih vračala v razred in profesorjev obraz, ki je bil sicer vedno strog, se je v njeni predstavi zvijal v zlobnih grimasah. Tisti večer ni mogla brati knjige. Cez nekaj dni so imeli spet uro mntem.at^ke. »Marjeta, povejte, kako izvedemo operacijo, če upo- rabimo način nasprotnih količni- kov?« Marjeta je vstala. Prav tega se je učila včeraj. »Nagulila« se je zato je skušala korajžno odgovo- riti: »Ce uporabljamo način na- sprotnih količnikov, pomnožimo najprej eno ali obe enačbi s šte- vilom neznanke, eee...« Za hip se je zmedla. »A, seveda, zopet vi, Marjeta!« je vpadel profesor. »Zapomnite si, da pri matematiki ni koleba- nja. Vi se slabo učite. Najosnov- nejših matematičnih pravil si ne zapomnite. — Ce uporabimo na- čin nasprotnih koHčnikov, pomno- žimo najprej eno ali pa obe enač- bi s takšnim številom, da dobijo iste neznanke v obeh enačbah na- sprotne količnike; nato enačbi se- štejemo, ena neznanka odpade in dobimo neznanko, kateri nato do- ločimo vrednost. Ste razumeli?« Molčala je. »Do prihodnje ure mi napišite petdesetkrat to definicijo, da si jo boste zapomnili, vi. V Marjetki se je nekaj zlomilo. Stisnila je ustnice in v modrih očeh, ki so bile zmeraj tako sa- njave, se je utrnil oster blesk. Vračala se je po ulici in ni se ozi- rala v izložbe, ki jih je vedno občudovala. Prav nič je ni mi- kala vabljiva reklama za kino, čeprav je igral njen ljubljenec Steward Granger. Pozno popoldne in še zvečer je pisala dolgi sta- vek. Nazadnje sploh ni več vede- la, kaj piše. List za listom je ob- račala v zvezku in vedno znova začela: »Ce uporabljamo'.v. Ce uporabljamo...« Naslednjo uro je odprla pred profesorjem zvezek. Včasih se ga je bala, topot je bila mirna. Pro- fesor je pogledal: »Grdo pišete. Vedno slabše. Pri matematiki moramo biti natančni.« In štel je vrstice. »Kako? Samo devetinšti- ridesetkrat ste napisali. Moral vam bi dati stokrat za kazen! Ali mi vsaj zdaj veste definicijo, vi...!« Marjetka je molčala. Od- slej ni bilo hujših trenutkov v njenem šolskem življenju, kot so bile ure matematike. Vso voljo je morala uporabiti, če je hotela od- preti matematični zvezek. Ob za- ključku leta je imela popravni izpit. Naše mesto ob vodi je bilo še vedno lepo z razsvetljenimi iz- ložbami, s parkom, z modo, toda Marjetka ga ni mogla več prav tega našega mesta ob vodi. Toda mesto ni bilo krivo? Tudi mate- matika ni bila kriva? Da, Mar- jetki se je zdelo, da nad mestom lebdi ukaz: »Stokrat za kazen, še stokrat za kazen!« Soteljski Pisalo se je 1957.