URADNI VESTNIK
OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KOPER
Leto II.	Kaper, dne 20. novembra 1953	štev. 9
VSEBINA:
PREDPISI OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA.
64.	Odločba o tarifi za prodajo elekitrične energije v okraju Koper.
65.	Odlok o gostinskih obratih.
66.	Odlok o poklicnem gasilskem vodu.
ZAPISNIK VIII. SKUPNE SEJE OKRAJNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV OLO KOPER Z DNE 13. X. 1953.
ZAPISNIK V. REDNE SEJE OKRAJNEGA ZBORA OLO KOPER Z DNE 17. X. 1953.
ZAPISNIK VII. SEJE ZBORA PROIZVAJALCEV OLO KOPER Z DNE 17. X. 1953.
ZAPISNIK (nadaljevanje) VII. SEJE ZBORA PROIZVAJALCEV OLO KOPER Z DNE 19. X. 1953. ZAPISNIK (nadaljevanje) VIII. SKUPNE SEJE OKRAJNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV OLO KOPER Z DNE 17. X. 1953.
PREKLICI IZGUBLJENIH LISTIN.
Predpisi Okrajnega
64.
Na podlagi 24. člena odloka IOLO o planskem vodstv" narodnega gospodarstva z dne 11. aprila 1952 ter 15. člena in 5. točke 64. člena zakona LRtS o okrajnih ljudskih odborih z dne 8. julija 1952, ki je bil razširjen na okraj Koper z odločbo št. 31/52 Komandanta Vojaške uprave JLA Jugoslovanske cone STO, sprejema Okrajni ljudski odbor Koper na seji olbelh Zborov dne 3. novembra 1953
ODLOČBO
O TARIFI ZA PRODAJO ELEKTRIČNE ENERGIJE V OKRAJU KOPER
I.	Splošne določbe
1.	Porabljena električna energija se obračunava po eni od spodaj navedenih tarif in sicer:
a)	po tarifi za veleodjem, ta) po tarifi za maloodjem.
2.	Po tarifi za veleodjem se obračunava poraba:
a)	odjemalcev, ki so sklenili z dobaviteljem pogodbo, da bodo odvzeli iz omrežja dobavitelja' tekom koledarskega leta najmanj 50.000 kwh,
b)	odjemalcev, ki imajo v svoji instalaciji priključen porabnik (motor ali podobno) z učinkom 30 kW ali več.
3.	Poraba vseh drugih odjemalcev se obračunava po tarifi za maloodjem.
4 Odjem preprodajalcev električne energije in uporaba rudnika črnega premoga Sečovlje se ne obračunava po določilih te tarife ter se cena energije določi s posebno pogodbo.
5.	Obračun porabljene električne energije se vrši mesečno s tem, da se števci po možnosti Odčitavajo na isti dan.
ljudskega odbora
6.	Kolikor je po določbah te tarife višina cene Odvisna od porabe električne energije v dnevnem ali nočnem času, velja kot
a)	dnevni čas (podnevi) od 6. do 22. ure,
b)	nočni čas (ponoči) od 22. do 6. ure.
Ce odjemalec prejema električno energijo po več priključkih, se v tarifnem pogledu šteje vsak» odjemno mesto kot samostojen odjemalec.
II.	Tarifa za maloodjem
1.	Prodajna cena električne energije sestoji:
a)	iz osnovnega prispevka,
b)	iz cene za porabljene kWh.
Tarifne kategorije
2.	Tarifa za maloodjem se deli v tele kategorije:
a)	gospodinjstvo,
b)	razsvetljava poslovnih prostorov,
c)	motorji in aparati,
d)	javna razsvetljava.
3.	Po tarifni kategoriji za gospodinjstvo se obračunava poraba električne energije v gospodinjske namene, t. j. za razsvetljavo stanovanj s pripadajočimi stranskimi in gospodarskimi prostori ter za razsvetljavo dostopov k stanovanjskim hišam; za pripravljanje hrane, za pranje, likanje in šivanje; za čiščenje stanovanj, za gretje in hlajenje, za radijske in gramofonske aparate, za črpanje vode za gospodinjske potrebe, če moč črpalnega motorja ne presega 1 kW in podobno.
Isto velja za otroške, dijaške, delavske in invalidske domove ter za domove onemoglih in upokojencev. Poraba energije v upravnih prostorih nave-
denih domov se obračunava po tarifni kategoriji za razsvetljavo poslovnih prostorov.
4.	Po tarifni kategoriji za razsvetljavo poslovnih prostorov se obračunava poraba električne energije za razsvetljavo,, če ta ne spada pod točko 3 in 6 tega poglavja.
Enako se obračunava poraba električne energije, ki se priložnostno rabi za termične aparate v poslovnih prostorih, kolikor se tl aparati ne uporabljajo v pridObitvene namene.
5.	Po tarifni kategoriji za motorje in aparate se obračunava poraba električne energije za vse motorje in aparate, kolikor ö ne spadajo pod točko 3 in 4 tega poglavja kakor tudi takrat, kadar se z električno energijo proizvajana svetloba rabi neposredno v pn> izvajalne namene (n. pr. v kopirnih zavodih, pri fotografih itd.).
6.	Po tarifni kategoriji za javno razsvetljavo se obračunava poraba energije za razsvetljavo ulic, cest in trgov v naseljih.
7.	Odjemalca uvršča v ustrezno kategorijo maloodjema dobavitelj. O sporih o uvrstitvi odloči sodišče oziroma arbitraža.
Prispevek
8.	Osnovni prispevek se pobira mesečno v naprej ter znaša:
a)	pri gospodinjstvu	din 50.—
b)	.pri razsvetljavi poslovnih prostorov din 100.—
c)	pri motorjih in aparatih	din 200.—
d)	pri javni razsvetljavi se kot osnovni tarifni prispevek smatra najemnina za dobaviteljeve števce in stikalne ure, ki se pobira v višini, ki je določena pod točko 11/34.
9.	Prispevek se zaračunava za ves mesec, če je bil priključek prijavljen pred 15. v mesecu oziroma če je bil priključek odjavljen po 15. v mesecu, sicer pa se prispevek za tisti mesec ne zaračunava.
Cena kilovatne ure
10.	Cena za porabljene kWh pri gospodinjstvu, pri razsvetljavi poslovnih prostorov ter pri motorjih in aparatih je dvojna in sicer:
a) višja cena	20.— din za kWh
b) nižja cena	3.— din za kWh
11.	Cena za porabljene kWh pri javni razsvetljavi je enotna ter znaša 10.— din za 1 kWh.
12.	Po višji ceni iz točke 11/10 se odjemalcu zaračunava določena količina kWh, ki je odvisna od kategorije odjema in števila tarifnih enot. če odjemalec to količino preseže, se mu presežek zaračunava po nižji ceni.
13.	Količina kWh, ki se zaračunava po višji ceni znaša mesečno za eno tarifno enoto:
a)	pri gospodinjstvu	4 kWh,
b) pri razsvetljavi poslovnih prostorov 30 kWh,
c) pri motorjih in aparatih	75 kWh.
14.	če ima odjemalec lastni dvotariifni števec, se mu od količine kWh, ki bi se sicer morale obračunavati po nižji ceni, Odštejejo kWh, prevzete ponoči ter se obračunavajo po znižani nočni ceni, ki znaša 2,— din za kWh.
Tarifne enote
15.	Tarifne enote ugotavlja dobavitelj v smislu spodaj navedenih določil.
16.	Odjemalec mora dobavitelju dati vse podatke, ki so potrebni za določitev števila tarifnih enot. Najpozneje do prvega naslednjega odčitavanja števcev mora sporočiti dobavitelju vsako spremembo, ki vpliva na število tarifnih enot. Dolžnost prijave je šele tedaj izpolnjena če dobavitelj pismeno potrdi prejem prijave.
17.	če odjemalec nastalih sprememb, ki so odločilne za zvišanje števila tarifnih enot ne naznani pravočasno, zaračuna dobavitelj za vsako neprijavljeno tarifno .enoto toliko kilovatnih ur mesečno po višji ceni, kolikor je za dotično kategorijo predvideno v točki 11/13 in sicer od dneva nastale spremembe, če se čas nastanka spremembe ne da določiti, se dodatne kilovatne ure zaračunavajo od dneva ko so bile zadnjič določene tarifne enote, največ pa za 6 mesecev nazaj,
18.	Spremembe, ki so odločilne za znižanje števila tarifnih enot upošteva dobavitelj od meseca prijave in sicer:
a)	do 15. v mesecu odjavljene in po 15. v mesecu prijavljene tarifne enote 'se v dotičnem mesecu ne upoštevajo;
b)	odjave po 15. v mesecu se upoštevajo v začetku naslednjega meseca;
c)	prijave do 15. v mesecu se upoštevajo v tekočem mesecu.
19.	Če odjemalec ne omogoči dobavitelju določitev števila tarifnih enot, se mu vsa poraba obračunava po višji ceni.
20.	Odjemalcu se za vsako odjemno mesto zaračuna najmanj ena tarifna enota.
Določanje tarifnih enot pri gospodinjstvu
21.	Kot tarifne enote veljajo:
a)	vsak stanovanjski prostor ne glede na to, v kakem
obsegu je izvedena v njem električna napeljava;
b)	pri stanovanjskih prostorih nad 40 m2 vsaka začeta talna površina po 40 m2;
c)	pri vodovodnih črpalkah tarifne enote ugotovljene po določbah tarifne kategorije za motorje in aparate.
22.	Kot tarifne enote se ne štejejo:
a)	prostori s talno površino pod 6 m2;
b)	neopremljene veže in odprte verande, stopnišča, kopalnice, stranišča, kleti in kletni prostori, pralnice, drvarnice, podstrešja in podobni prostori;
c)	garaže in gospodarski prostori, n. pr. kašče, shram-
be, hllevi, skednji in podobno.
Prostori navedena pod točkama b) in c), se ne štejejo kot tarifne enate, če se uporabljajo samo za označene namene in se ne izkoriščajo v obrtne namene.
23.	Kuhinja se šteje kot tarifna enota četuidi nima talne površine 6 m2.
24.	če v tč. 11/22 navedene prostore uporablja več strank ali pa če so veže in stopnišča opremljena za bivanje, se v pretežno stanovanjskih hišah kot tarifna
enota šteje vsakih 40 m2 skupne talne površine navedenih prostorov. Kot pretežno stanovanjska hiša se šteje tista, v kateri zavzemajo stanovanja več kot 50% skupne površine prostorov.
25.	Ce se prostori navedeni v tč. 11/22 uporabljajo za obrtne namene, se tarifne enote določajo enako kot za poslovne prostore.
Isto velja, če se posamezni prostori v stanovanjih uporabljajo za obrtne ali poklicne namene (n. pr. delavnice, prodajalne, pisarne, posvetovalnice,.ordinacije, čakalnice itd.).
Določanje tarifnih enot za razsvetljavo poslovnih prostorov
26.	Kot tarifna enota velja vsakih začetih:
20 m2 skupne talne površine prodajaln, pilsam, delavnic, čakalnici,| učtilinSfo, gostišč, bolniških sob, ordinacij, poslovnih in podobnih prostorov;
602 Skupne talne površine dvoran, zborovalnic, skladišč, itd.;
100 m2 skupne talne površine hlevov, lop, kleti, Stopnišč, hodnikov itd.
27.	Pri reklamni razsvetljavi (izložbah, napisih, iluminacijah, itd.) in pri razsvetljavi na prostem velja vsakih začetih 150 W moči priključenih svetil kot tarifna enota; pri tem se žarnice do 60 W računajo kot 40 W, žarnice nad 60 W pa se računajo po normalni moči.
Določanje tarifnih enot pri motorjih in aparatih
20.	Tarifna enota je polovica tarifnega kW. Tarifni kW se zaokrožijo na polovico navzdol ali navgor.
Za preračunavanje velja razmerje:
1 KM = 1 KVA = 0.75 kW.
29.	V tarifne kW se ne računajo motorčki in aparati do skupne moči 250 W, če se poraba teh naprav meri skupno is uporabo, obračunano po neki druigi' kategoriji.
30.	Ce ima odjemalec več naprav, ki morejo istočasno ■uporabljati električno energijo, se določijo tarifni' kw takole:
najmočnejiša naprava se upošteva v celoti,
naslednja po moči z 2/3,
vse druge pa z 1/3.
31.	C e j e s posebno tehnično ureditvijo onemogočeno uporabljati vse naprave istočasno, se »a določitev tarifnih kW upoštevajo tiste močnejše skupine, ki morejo istočasno uporabljati električno energijo.
32.	Ogrevalne naprave (n. pr. naprave za kuhanje, peko praženje, raizžarevanje, kaljenje, varjenje, likanje itd. se vračunajo v tarifne fcW, če se uporabljajo v obratne namene.
Jalovi tok
33.	Dobavitelj zaračuna odjemalcu prekomerno porabo jalovega toka po ceni 1.— din za 1 kVArh. Za prekomerno porabo jalovega toka se šteje poraba, ki presega 75% porabljene vatne energije <cos fi = 0.80).
Najemnina za merilne naprave
34.	Za dodatne merilne naprave, ki niso odločilne za fakturiranje, se zaračunava najemnina.
Mesečna najemnina znaša: za	enofazni števec	30.—	din
za	večfazni števec	60.—	din
za	stikalno uro	200.—	din
Odjem za različne kategorije po istem števcu
35.	Ce se vrši odjem različne tarifne kategorije po istem števcu:
a)	se zaračuna osnovni prispevek za vsako kategorijo;
b)	se določi količina kWh, ki se fakturira po višji ceni z ozirom na število tarifnih enot vsake kate-rije;
c)	porabljene kWh se obračunajo skupno.
36.	Obračun porabe za javno razsvetljavo skupno s porabo za kakršnokoli drugo kategorijo ni dopusten.
Neupravičen odjem
37.	Za neupravičen odjem električne energije velja tista poraba, ki je nastala tako da je odjemalec svoje naprave priključil pred števcem ali števec premestil oziroma kakorkoli vplival na števec, da ni kazal celotne odjemalčeve porabe.
38.	Za neupravičen odjem pri odjemalcu, kateremu se porabljena energija ocenjuje pavšalno, se smatra uporaba neprijavljenih porabnikov, oziroma porabnikov večje moči kakor so bile prijavljene za ugotovitev pavšalne porabe. Pril tem se šteje, da je v uporabi vsak porabnik, ki je v posesti odjemalca ter njegova uporaba ni onemogočena.
39.	iPri neupravičenem odjemu električne energije se množina porabe določi na podlagi ugotovitve legitimiranega dobaviteljevega zastopnika, pri tem se šteje, da so porabniki neupravičenega odjemalca bili priključeni: žarnice in likalniki 6 ur, drugi porabniki najmanj 12 ur dnevno. Ce pričetek manipulacije ni nesporno ugotovljen, se šteje, da je manipulacija trajala od dneva zadnjega uradnega 'pregleda odje-malčevih naprav, vendar pa z omejitvijo, da se zaračuna največ za 6 mesecev nazaj.
40.	K obračunu za neupravičen odjem po določbah 11/38 te tarife in k obračunu neprijavljenih tarifnih enot po določbah 11/17 te tarife se priračunajo stroški kontrole v višini:
300.— din za neupravičeno .porabo do 250 kWh ali do 2 neprijavljenih tarifnih enot;
500.— din za neupravičeno porabo do 750 kWh ali do 5 neprijavljenih tarifnih enot;
1.000,— din za neupravičeno porabo nad 750 kWh äli nad
5 neprijavljenih tarifnih enot.
Pavšalno ugotavljanje porabe
41.	Količina porabljene električne energije se določa pavšalno v primerih, ko jo je mogoče dovolj natančno ugotavljati in če obstojajo tehnične ovire za vgra--dffltev merilnih naprav, oziroma če dobavitelju merilne naprave primanjkujejo. Vendar lima dobavitelj pravico vsak čas montirati števce in po njih obračunavati do-bavljeno električno energijo.
42.	Za priključke malih aparatov (zvočni transformatorji, sinhronske ure in podobno), ¡katerih porabe merilne naprave ne beležijo, se zaračunavajo 10.— dih na mesec za vsako napravo kot prispevek.
43.	Poraba porabnikov se ocenjuje mesečno: za žarnice do 15 W za žarnice po 25 W in 40 W za žarniica po 60 W za žarnice po 75 W za žarnice po 100 W za žarnice višjih učin-
na 1 kWh na 2 kWh na 3 kWh na 4 kWh na 5 kWh
kov
na 50 ur gorenja (uporabe)
za žarnice javne razsvetljave: za celonočno	na 360 ur gorenja
za polnočno	na 180 ur gorenja
za radijske aparate na 8 kWh za likalnike v gospodinjstvu	na 7 kWh
za likalnike v obrti do
moči 700 W	na 20 kWh
preko moči 700 W na 40 kWh
za kuhalnike, grelce in pekače po priključni vrednosti in sicer:
za najmočnejši porabnik	na	80	ur	porabe
za drugi po	moči	na	40	ur	porabe
za tretji po	moči	na	20	ur	porabe
44.	Poraba 'kuhalnih plošč se ocenjuje z različnim številom ur porabe če se le-te lahko ločeno uporabljajo.
45.	Dobavitelj sme priključiti pavšalno tudi porabnike, ki niso omenjeni v toč. 11/43, vendar samo če se sporazume z odjemalcem glede trajanja uporabe teh porabnikov.
46.	Uporaba pavšalno priključenih plošč za ogrevanje prostorov ni dovoljena. Kdor kljub temu to stori, se mu to zaračuna kot neupravičen odjem.
III.	Tarifa za veleodjem
3.	Prodajna cena električne energije sestoji :
a)	iz prispevka, ki se odmerja po višini konice,
b)	iz cene za porabljene kWh.
Prispevek
2.	Mesečni prispevek za vsak kW mesečne konice znaša 400 din.
3.	Mesečna konica je najvišja povprečna moč v koledarskem mesecu, ki je trajala 15 minut. V vsakem primeru se upošteva pri obračunu prispevka najmanj polovica pogodbene moči, četudi bi registrirana konica bila manjša.
4.	¡Dokler iz kakršnihkoli razlogov ni mogoče priključiti števca z napravo za merjenje konice, ugotovi dobavitelj 15 minut trajajočo konico Obtežbe, po kateri se izračunava prispevek, z obstoječimi merilnimi napravami in štoparico. Čas meritve konice lahko dobavitelj poljubno izbere, odjemalec pa ima pravico sam ali po pooblaščencu prisostvovati tej meritvi.
5.	če merilne naprave posebej registrirajo dnevno in nočno konico, se presežek nočne konice nad dnevno v
Obračunu prispevka upošteva samo z 1/3 merjenega presežka.
Navedeni postopek za obračun nočne konice more dobavitelj uporabiti za obračunavanje konice, dosežen v nedeljskem času (od 14. ure v soboto do 6. ure v ponedeljek), če je dobaviteljev organ na odjemal-čevo prijavo odčital števec ob začetku in koncu nedeljske porabe. To smiselno velja tudi za državne praznike.
Stroške dodatnega odčitavanja števcev je dobavitelj upravičen odjemalcu posebej zaračunati.
C.	če ima odjemalec več priključkov, se na posameznih mestih merjene konice aritmetično seštejejo.
7.	Pri melioracijskih napravah (črpalkah) se ne zaračunava prispevek, temveč se plačujejo samo porabljene kWh.
Cena kilovatne ure
8.	Cena za vsako porabljeno kWh znaša din 10.—
9.	če odjemalec omogoči s primernimi merilnimi napravami ločeno ugotavljanje dnevne in nočne porabe električne energije, se mu ponoči prevzeta energija zaračuna po znižani nočni ceni, če nočni odjem presega 10% dnevnega odjema.
Znižana nočna cena ene kWh znaša din 4.—
Pri veleodjemalcih, ki nimajo primernih naprav za registracijo nočne in dnevne porabe, se vsa poraba obračunava po višji dnevni ceni.
10.	Dobavitelj zaračuna odjemalcu prekomerno porabo jalovega toka, to je če poraba le-tega presega 75% porabljene vatne energije (cOs fi = 0,80) in ¡sicer po ceni 1.— din za WAih.
Napetost na mestu meritve
11.	Cene navedene v tem poglavju veljajo v primerih,
če se meritve vršijo na visokonapetostni strani, se k računskemu znesku, ki je izračunan v Skladu s prejšnjimi dotočili, prištejejo 3% na račun izgub v transformatorju.	r
12.	Visoka napetost je napetost razdelilnega visokonapetostnega omrežja, na katero je odjemalec priključen direktno ali po transformaciji, oziroma primarna napetost transformatorja, ,ki transformira energijo na najvišjo odjemalčevo obratno napetost.
IV.	Končne določbe
1.	Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku OLO Koper, uporablja pa se od 1. novembra 1953 dalje.
2.	Po uveljavljenju te tarife se razveljavijo vse dosedanje tarife za prodajo električne energije v okraju Koper.
štev. 1701/29.
Koper, dne 3. novembra 1953.
Predsednik OLO: Franc Kralj 1. r.
Na podlagi prvega odstavka 15. člena ter 5. točke 64. člena Zakona LRS o okrajnih ljudskih odborih z dne
8.	julija 1952, ki je bil razširjen na okraj Koper z odločbo komandanta Vojaške uprave JLA, štev. 31/52, je okrajni ljudski odbor Koper sprejel na seji obeh zborov dne 3. novembra 1953
ODLOK
O GOSTINSKIH OBRATIH
I.	Javni, zadružni in družbeni gostinski obrati
1.	člen
Po ureditvi, opremi ter po vrsti gostinskih uslug se gostinski1 obrati delijo v tele vrste:
a)	hoteli, ki nudijo hkrati več kot 20 gostom opremljene sobe in ležišča z večjim udobjem in z osebjem, ki po številu in strokovni izobrazbi ustreza velikosti in kategoriji obrata;
b)	prenočišča, ki izdajajo hkrati do 20 gostom opremljene sobe in ležišča enostavnejše ureditve in z ustreznim strokovnim osebjem:
c)	restavracije, ki v prostorih z boljšo in udobnejšo opremo pripravljajo din nudijo1 topla in mirzlia jedila, okrepčila ter vse vrste pijač s strokovno izvežbanim osebjem, ki ustreza velikosti in kategoriji obrata in ki lahko postrežejo hkrati več kakor 50 gostom;
d)	gostilne, ki pri bolj enostavni ureditvi in opremi nudijo hrano in vse vrste pijač, ki pa ne morejo postreči hkrati več kot 50 gostom, lahko pa imajo tudi sobe za prenočevanje;
e)	točilnice in bifeji, ki pripravljajo in nudijo praviloma le mrzla jedila in vse vrste pijač z manj številnim osebjem oziroma po načinu samopostrežbe ;
f)	kavarne, ki nudijo v glavnem le okrepčila, tople, žgane in brezalkoholne pijače, slaščice ter enostavnejša mrzla in topla jedila;
g)	bari, ki opravljajo kavarniške Storitve pretežno - v nočnem času in nudijo gostom tudi možnost
za ples;
h)	slaščičarne in mlečne restavracije, kjer se pripravlja in nudi mleko, kava, čaj, mlečni izdelki ter razno pecivo;
i)	penzioni, ki dajaj o gostom popolno oskrbo;
j)	menze, ki dajajo hrano in pijačo praviloma samo stalnim gostom ter so odprte le ob glavnih dnevnih obrokih;
k)	krčme, ki nudijo najenostavnejše pijače.
Gostinski obrati se razvrstijo glede na ureditev, opremo, udobnost in vrsto postrežbe v kategorije A, B, C in D po predpisih odredbe izvršnega odbora IGLO o kategorizaciji gostišč z dne 22. julija 1949 (Ur. list IOLO štev. 5-37/49).
Radi čim popolnejše ih kiultumejše postrežbe gostov lahko gostinska podjetja in obrati opravljajo razne postranske dejavnosti n. pr. vodenje ekonomij, ustanavljanje uslužnostniih obrtnih obratov, opravljanje manjših trgovskih poslov (prodaja tobaka, razglednic, .spominkov), prometne in razne športne usluge (prevoz potnikov in
prtljage, kopališča, igre in podobno), za kar ne potrebujejo posebna dovoljenja, v kolikor služijo le za namene gostinskega obrata in njegovih gostov. Gostinski obrati pa morajo tako postransko dejavnost prijaviti tajništvu za gospodarstvo in komunalne zadeve okrajnega ljudskega odbora.
2.	člen
Gostinski obrat mora obratovati stalno in tako, da so gostom v obratovalnem času zagotovljene storitve, ki so predmet njegovega poslovanja. Občinski ljudski odbor lahko dovoli, da se gostinski obrat za določen čas zapre, če obstoje za to utemeljeni razlogi.
Gostinski obrati se morajo pri poslovanju držati načel kulturne postrežbe in zdravega tekmovanja med podjetji.
3.	člen
Gostinski obrati morajo voditi predpisano potrjene poslovne 'knjige, iz katerih je razvidno njihovo poslovanje in premoženjsko Stanje.
4.	člen
Gostinski obrati morajo poslovati tako, da je vsak čas mogoča kontrola njihovega poslovanja (izobešanje cenikov, izdajanje računov na zahtevo gostov in podobno).
5.	člen
Gostinski obrati smejo izvrševati gostinske storitve praviloma samo v svojih poslovnih prostorih. Za izvrševanje storitev izven poslovnih prostorov za največ dva dni izda dovoljenje občinski ljudski odbor, za daljši čas pa izdaja dovoljenje tajništvo za gospodarstvo in komunalne zadeve okrajnega ljudskega odbora. To velja zlasti za točenje pijač ob semanjih dnevih, ko zaradi velikega navala ne zadostujejo poslovni prostori za postrežbo gostov.
6.	člen
'Poslovni prostori gostinskih obratov morajo ustrezati pogojem, ki so predpisani za tehnično in zdravstveno — tehnično varnost dela; poskrbljeno mora biti zlasti tudi za pravilno in higijensko ravnanje z blagom.
7.	člen
Za poslovne prostore po tem odloku se štejejo ne le prostori, v katerih se gostom streže, temveč tudi prostori v katerih se opravlja katerokoli delo, potrebno za izvrševanje gostinskih storitev. To velja zlasti tudi za kuhinje, kleti in garaže.
8.	člen
Gostinski obrat sme .poslovati le na podlagi dovoljenja, ki ga izda Tajništvo za gospodarstvo in komunalne zadeve Okrajnega ljudskega odbora, upoštevajoč krajevne potrebe in načrt gostinske mreže ter mnenje okrajne komisije za ogled poslovnih prostorov, da prostori ustrezajo pogojem iz 6. člena tega odloka in da ima osebje, ki je zaposleno v obratu potrebno strokovno izobrazbo, kot tudi na podlagi mnenja okrajne trgovinske in gostinske Zbornice in pristojnega občinskega ljudskega odbora.
Praviloma se izdajajo dovoljenja za Stalne gostinske obrate odprtega tipa, vendar se po potrebi lahko izdajajo pod enakimi pogoji tudi za sezonske in prehodne gostinske obrate ter za obrate zaprtega tipa.
9.	člen
Strokovno osebje, zaposleno v gostinskih obratih, mora imeti potrebno strokovno izobrazbo, ki se pridobi z uspešno dovršeno gostinsko šolo ali pa najmanj z triletnim praktičnim delom v gostinstvu in z uspešno opravljenim strokovnim izpitom, ali pa z petletnim praktičnim deilom po veljavnih predpisih o strokovni izobrazbi osebja, zaposlenega v gostinski stroki.
10.	člen
Vsako izdano dovoljenje za izvrševanje gostinske dejavnosti mora biti vpisano v register gostinskih obratov pri Okrajnem ljudskem odboru.
11.	člen
Prošnja za dovoljenje po 8. čl. tega odloka mora obsegati tele podatke:
a)	firmo podjetja ali ime prosilca ter sedež gostinskega obrata,
b)	označbo vrste obrata po 1. členu tega odloka,
c)	podatke o strokovni usposobljenosti osebja,
d)	podatke o osebi, ki bo podpisovala denarne listine.
II.	Zasebni gostinski obrati
12.	člen
V krajih, kjer je podana družbena potreba za ustanovitev gostinskega obrata, vendar pa javni organi družbene ali gospodarske organizacije nimajo interesa, da bi ustanovili tak obrat, lahko Tajništvo za gospodarstvo in komunalne zadeve Okrajnega ljudskega odbora dovoli zasebniku ustanovitev manjšega gostinskega obrata.
Pri -tem mora zasebnik izpolnjevati naslednje pogoje: da je stalni prebivallec Jugoslovanske cone STO, da je opravilno sposoben, da mu s sodno odločbo ni prepovedano opravljanje gostinskih storitev, da uživa državljanske pravice in da ima potrebno strokovno usposobljenost in lastna osnovna sredstva.
Zasebni gostinski obrat sme voditi le oseba, ki je imetnik dovoljenja in ne sme zaposlovati tuje delovne sile. Izjemoma sme zasebni gostinski obrat začasno zaposliti tujo pomožno delovno silo, vendar le s predhodnim pismenim dovoljenjem pristojnega občinskega ljudskega odbora. V posebnih primerih upravičene odsotnosti imetnika obrtnega dovoljenja (orožne vaje, daljša bolezen ali podobno), lahko tajništvo za gospodarstvo in komunalne zadeve okrajnega ljudskega odbora po zaslišanju trgovinske in gostinske zbornice dovoli, da sme postaviti imetnik dovoljenja poslovodjo. V primeru smrti imetnika dovoljenja pa se lahko dovoli vdovi ali mladoletnim otrokom, da nadaljujejo z obratovanjem in sicer vdova do ponovne omožiitve, mladoletni Otroci pa do polnoletnosti.
13.	člen
Tajništvo za gospodarstvo in komunalne zadeve okrajnega ljudskega odbora lahko z odločbo odvzame zasebniku dovoljenje za gostinski obrat:
a)	če brez dovoljenja ustavi poslovanje obrata za več kot 1 mesec,
b)	če je bil v zvezi z delom gostinskega obrata zaradi špekulacije ali drugih podobnih dejanj obsojen za
kaznivo dejanje, ali če je bil ponovno kaznovan za prekršek po tem odloku,
c)	če prepusti vodstvo obrata osebi brez dovoljenja v smislu tretjega odstavka 12. člena,
d)	če vodi gostinski obrat v nasprotju z družbenimi ■nameni gostinstva ali če v določenem roku ne ugodi predpisanim pogojem, na podlagi katerih je bilo dovoljenje izdano,
e)	če vodi. obrat v nasprotju is sanitarnimi in higijenskima predpisi, ali če je od častnega razsodišča trgovinske in gostinske zbornice obsojen zaradi kršitve socialistične poslovne morale.
14.	člen
Zasebniku dano dovoljenje za gostinski1 obrat ugasne:
a)	če se za stalno odseli iz Jugoslovanske cone STO, ali če izgubi opravilno sposobnost,
b)	če je obsojen na prepoved opravljanja gostinskega poklica ali na kazen strogega zapora daljšo od dveh let.
15.	člen
Manjši gostinski obrati ali posamezne obratovalnice, ki jih ustanovi javni organ, družbena ali gospodarska organizacija, se lahko daj a v zakup zasebnikom z dovoljenjem okrajnega ljudskega odbora.
Pogodbeno razmerje se uredi s pogodbo, v kateri mora biti dogovorjeno: čas trajanja zakupa, znesek zakupnine in način plačevanja, vrednost osnovnih in obratnih sredstev, ki jih zakupodajalec da zakupniku v uporabo, dolžnosti zakupnika glede vzdrževanja poslovnih prostorov in nudenja gostinskih uslug, način in razlogi prekinitve pogodbe, pogodbeni roki ter končno pogodbena globa za primer, da ena stranka ne izpolni pogojev iz pogodbe. Določila 13. in 14. člena tega odloka se smiselno uporabljajo tudi za zakupnike.
Gostinski obrati se oddajajo v zakup le z licitacijo in zakupodajalec mora prijaviti okrajnemu ljudskemu odboru znesek zakupnine, ki jo mora plačevati zakupnik. Okrajni ljudski odbor lahko tudi odredi, da se dei zakupnine, kolikor presega amortizacijo v obrat vloženih osnovnih sredstev, ne izplača zakupodajalcu temveč v okrajni proračun za poitrebe komunalnih dejavnosti in za pospeševanje gostinstva.
16.	člen
Predpisi od 1. do 8. člena tega odloka se smiselno uporabljajo tudi za zasebne gostinske obrate.
III.	Splošne in končne določbe
17.	člen
Svet za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora ukrene vse potrebno za redno poslovanje gostinskih obratov in izda po potrebi navodila za izvajanje tega odloka.
18.	člen
Gostinski obrati, ki so začeli poslovati1 preden začne veljati ta odlok, morajo spraviti svojo organizacijo in poslovanje v Sklad s predpisi tega odloka do 31. decembra 1953.
19.	člen
Prekršek stori in se kaznuje z denarno kaznijo do
3.000,— din, kdor vodi ah odpre gostinski obrat brez dovoljenja ali v nasprotju z določili drugega, tretjega,
četrtega, petega, seštega, osmega in osemnajstega člena ali kdor se ne ravna po ustreznih navodilih, ki jih izda svet za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora po predpisih 17. člena tega odloka.
20.	člen
Proti storilcu prekrška po 18. členu tega odloka lahko načelnik tajništva za gospodarstvo in komunalne zadeve okrajnega ljudskega odbora izda odločbo, s katero se mu odvzamejo sredstva dosežena s poslovanjem, ki je v nasprotju s predpisi tega odloka.
21.	člen
Dovoljenja za delo gostinskih obratov, izdana pred uveljavitvijo tega odloka ostanejo v veljavi za tiste gostinske obrate, ki na podlagi izdanega dovoljenja poslujejo na dan, ko začne veljati ta odlok.
22.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okrajnega ljudskega odbora Koper.
Štev. 6286/1.
Koper, dne 3. novembra 1953.
Predsednik OLO: Franc Kralj 1. r.
66.
Na podlagi 15. lin 64. čl. Zakona LRS o okrajnih ljudskih odborih z dne 18. julija 1952, ki je bil razširjen na okraj Koper z odredbo komandanta Vojaške uprave JLA Jugoslovanske cone STO štev. 31/52 ter 1. in 3. čl. Uredbe o nazivih in plačah gasilskih uslužbencev z dne
5.	januarja 1953, ki je bila razširjena na Jugoslovansko cono STO z odredbo komandanta Vojaške uprave JLA štev. 21/53 izdaja okrajni ljudski odbor Koper na seji obeh zborov z dne 3. novembra 1953.
ODLOK
O POKLICNEM GASILSKEM VODU
I.	Splošne določbe L člen
Za okraj Koper se ustanovi poklicni gasilski vod (v nadaljnem besedilu »vod«).'
Naziv voda je »poklicni gasilski vod okraja Koper«.
Vod je tehnična enota Okrajnega ljudskega odbora in ga neposredno vodi načelnik tajništva za notranje zadeve.
2.	člen
Vod ima tele naloge:
a)	gasi požare in pomaga reševati pri elementarnih nesrečah in katastrofah;
b)	sodeluje s prostovoljnimi gasilskimi društvi in poklicnimi gasilci ljudskega odbora mestne občine Piran, in jim nudi pomoč, zlasti pri strokovnem usposobi j enju;
c)	prireja tečaje in poljudna predavanja z namenom, da spoznajo prebivalci pomen pravilnega izvajar nja požarnovarnostnih ukrepov in gasilske službe;
d)	nadzira izvrševanje protipožarnih predpisov;
e)	straži v gledaliških in na ¡drugih kraljih, kjer je to potrebno iz požarnovarnostnih ozirov.
3.	čim
Vod sestavljajo poklicni gasilci, ki so uslužbenci Okrajnega ljudskega odbora.
člane voda postavlja in razrešuje predsednik okrajnega ljudskega odbora po predlogu in v sporazumu z načelnikom tajništva za notranje zadeve.
Osebni in stvarni izdatki za vzdrževanje voda gredo v breme okrajnega ljudskega odbora.
4.	člen
poklicni gasilci Ljudskega odbora mestne občine Piran se podredijo na kraju požara poklicnemu gasilskemu vodu okraja Koper.
5.	člen
Za člana voda je lahko sprejet, kdor izpolnjuje pogoje po predpisih o javnih uslužbencih in ni star nad 30 let.
Kdor je prebil nad 5 let kot aktivni gasilec v industrijski gasilski moti ali v enoti prostovoljnega gasilskega društva ali je za gasilsko službo sicer strokovno usposobljen, je lahko sprejet za člana voda, čeprav je star nad 30 let.
S posebnim zdravniškim pregledom se ugotovi, ali je kandidat telesno dobro razvit, ¡duševno in fizično zdrav ter iz teh razlogov sposoben za opravljanje gasilske službe.
člani voda so moški.
6.	člen
člani voda, ki niso oženjeni, ali so vdovci brez otrok, ali' so razvezani pa brez otrok, kakor tudi oženjeni, kar terih družina ne živi na področju okraja Koper, morajo .stanovati v okrajnem gasilskem domu. V tem primeru imajo pravico do brezplačnega ¡Stanovanja, kurjave in razsvetljave.
člani voda, ki ne stanujejo v okrajnem gasilskem domu, morajo stanovati v bližini tega doma.
7.	člen
član voda se sme premestiti na delo v drugo organizacijsko moto samo, če postane zaradi bolezni ali poškodbe nesposoben za gasilsko službo ali če obstojijo tehnični razlogi, zaradi katerih ne more opravljati gasilske službe.
8.	člen
člani voda imajo pravico do službene oblelke In obutve. V Službi morajo nositi službeno obleko in znake, ki izražajo njihov položaj v vodu.
Svet za notranje zadeve predpiše natančnejše določbe o kroju, barvi in sestavnih delih obleke, o njeni uporabi in o znakih, ki jih imajo člani voda.
9.	člen
V vodu so naslednji položaji:
poveljnik voda,
desetar,
gasilec.
člane voda razvrsti na položaje iz prednjega odstavka predsednik okrajnega ljudskega odbora po predlogu načelnika tajništva za notranje zadeve, upoštevaje sposobnosti posameznega člana.
n
10.	člen
Vod obsega 21 delovnih mest in sicer:
a)	poveljnik voda,
b)	2 desetarja,
c)	16 gasilcev, razvrščenih v 2 desetini,
d)	2 rezervna gasilca.
Uslužbenci se smejo postavljati samo na delovna mesta, ki so določena v prednjem odstavku.
III.	Naziv in razvrstitev v plačilne razrede
11.	člen
V vodu so naslednji nazivi in se razvrstijo v naslednje plačilne razrede:
A
Gasilec: XVIII., XVII., XVI., XV. plač. razred.
B
Višji gasilec: XVII., XVI., XV. in XIV. plač. razred.
Nižji gasilec tehnik: XIII., XII. in XI. plač. razred.
C
Gasil, tehnik: XV., XIV., XIII., XII. in XI. plaič.razr.
Višji gasilski tehnik: XI., X. in IX. plačilni razred.
Za naziv gasilca se zahteva osnovno-šoiska izobrazba, za naziv višjega gasilca in nižjega gasilskega tehnika nepopolna srednješolska 'izobrazba ali njej enaka strokovna izobrazba, za naziv gasilskega tehnika in višjega gasilskega temitoa pa popolna srednja šola ali njej enaka strokovna izobrazba.
Za gasilca, ki opravlja delo pisarniškega uslužbenca, se zahteva usposobljenost za naziv pomožnega pisarniškega referenta po veljavnih predpisih.
Član voda, ki je na položaju poveljnika voda, se lahko razvrsti in napreduje v višji plačilna1 razred od IX., če ima ali si pridobi višjo strokovno izobrazbo.
Za člane voda so po trti j e periodični poviški v XV., XIV., XI. in IX. plač. razredu.
Periodična poviški znašajo mesečno: v XV. plačilnem razredu 300.— din, v XIV. plač. razredu 400.— din, v XI. plač. razredu 500.— din in v IX. plač. razredu 600.— din.
Periodični poviški se dajejo po službeni1 dolžnosti po vsakih treh letih efektivne službe.
IV.	Pripravniška doba
13.	člen
Za nazive gasilca, višjega gasilca in gasilskega tehnika je pripravniška doba, ki traja 3 leta.
. Pripravnik lahko dela strokovni izpit, ko dopolni 2 leti pripravniške dobe.
Pripravnik se postavi v začetni plačilni razred naziva, za katerega se pripravlja. Ko napravi strokovni izpit m dopolni pripravniško dobo, se postavi v naziv, za katerega se je pripravljal, ter napreduje v prvi višji plačilni razred tega naziva.
V.	Napredovanje
14.	člen
Gasilec lahko napreduje v naziv višjega gasilca, če ima anjmanj devet let službe kot gasilec, vštevši priprav-
niško dobo in če napravi strokovni izpit za naziv višjega gasilca.
Višji gasilec napreduje lahko v naziv nižjega gasilskega tehnika, če ima najmanj devet let službe kot višji gasilec, vštevši pripravniško dobo, in če napravi strokovni izpit za naziv nižjega gasilskega tehnika.
Nižji gasilski tehnik napreduje lahko v naziv gasilskega tehnika, če ima najmanj devet let službe kot nižji (gasilski tehnik in napravi strokovni izpit za naziv gasilskega tehnika.
Gasilski tehnik napreduje lahko v naziv višjega gasilskega tehnika, če ima najmanj devet let službe kot gasilski tehnik, vštevši pripravniško dobo in če napravi strokovni izpit za naziv višjega gasilskega tehnika.
Kdor napreduje po določbah prednjih odstavkov v višji naziv, se uvrsti v prvi višji plačilni razred tega naziva.
VI.	Dodatki
15.	člen
Za položaje poveljnika voda in desetarja se določijo položajni dodatki v tehle mesečnih zneskih:
a) za poveljnika voda	1.000 — 1.600 din
b) za desetarja	500 —	600 din
Položajni dodatek se izplačuje mesečno vnaprej in
pripada od prvega dne naslednjega meseca po prevzemu dolžnosti do konca meseca, v katerem je bil uslužbenec razrešen dolžnosti, s katerim je združen položajni dodatek.
16.	člen
člani voda prejemajo posebni dodatek od 500 do 3.000 dinarjev mesečno.
Višino tega dodatka določi predsednik oktrajnega ijudškega odbora po predlogu načelnika Tajništva za no-trajne zadeve v mejah iz prednjega odstavka glede na ¿nevarnost, s katero je združeno opravljanje službe, ter glede na nadurno in nočno delo, ki ga član voda opravlja.
VII.	Delo
17.	člen
Služba v vodu se opravlja po turnusu 24—24 ur, ne glede na nedeljo in praznike.
V izrednih primerih (velik požar, več požarov na različnih krajih, elementarne nesreče itd.) morajo člani voda biti na razpolago poveljniku, ne glede na to ali so v službi ali ne.
dan voda, ki želi v prostem času oditi iz službenega kraja, mora imeti za to dovoljenje pristojnega starešine. Svoj odhod mora javiti službujočemu starešini in navesti kraj, kamor odhaja, vrnitev v službeni kraj pa prijaviti1.
18.	člen
če v službenem času ni gasilske akcije, so člani voda zaposleni v delavnicah gasilskega doma, pri čiščenju ali popravljanju vozil, orodja in opreme ali pa se strokovno izobražujejo po učnem načrtu, ki ga določi načelnik Taj-ništšva za notranje zadeve.
člani voda se ne smejo uporabljati za dela, ki niso v zvezi z gašenjem ali reševanjem in se tudi ne smejo zaposliti izven delavnic ozir. gasilskega doma.
Svet za notranje zadeve predpiše natančnejše določbe o notranji ureditvi' in o delu voda.
19.	člen
člani Narodne zaščite, ki so na dan uveljavitve tega odloka v gasilski službi, se prevedejo v nazive, ki jim gredo po predpisih tega odloka in uredbe o nazivih in plačah gasilskih uslužbencev.
članu voda, ki je neposredno prevzet v službo okrajnega ljudskega odbora, se priznajo prejemki po 11. čl. tega odloka, poleg tega pa mu pripada morebitna razlika med novo temeljno plačo in tisto, ki jo je imel kot član Narodne zaščite.
IX. Končne določbe
20.	člen
Kolikor ni s tem odlokom drugače urejeno, veljajo določbe temeljne uredbe o nazivih in plačah uslužbencev državnih organov, tudi za člane gasilskega voda.
21.	člen
Svet, za notranje zadeve predpiše natančnejše določbe o strokovnih izpitih iiz 13. in 14. člSna teiga odtoka.
22.	člen . •
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku Okrajnega ljudskega odbora Koper.
Štev. 6285/1
Koper, dne 3. novembra 1953.
Predsednik OLO: Franc Kralj, 1. r.
ZAPISNIK
VIII.	skupne seje okrajnega zbora in zbora proizvajalcev OLO Koper, ki se je vršila dne 13. oktobra 1953 ob 8. url v prostorih ljudskega gledališča v Kopru
Sejo je otvoril predsednik okrajnega ljudskega odbora Koper in pozdravil vse navzoče med njimi kot gosta tov. Jožeta Borštnarja, delegata Izvršnega sveta LRS pri Vojaški upravi JLA Koper, istočasno je predsednik ugotovil sklepčnost seje, ker je bilo od 49 odbornikov okrajnega zbora 34 prisotnih, 7 opravičeno odsotnih, 8 neopravičeno odsotnih.
Od 26 odbornikov zbora proizvajalcev 25 prisotnih, 1 neopravičeno odsoten.
Dnevni red:	'
1.	Otvoritev seje in ugotovitev sklepčnosti.
2.	Izvolitev zapisnikarjev in overovateljev zapisnika.
3.	Odobritev zapisnika VII. skupne seje okrajnega zbora in zbora proizvajalcev.
4.	a> Predlog resolucije na OZiN,
b)	dopolnitev odredbe št. 39/52, s katero se je razširila na to področje veljavnost uredbe vlade FLRJ o organizaciji protiletalske zaščite,
c)	predlog komandanta VUJLA za razpis volitev.
5.	Poročilo sodnika za prekrške.
6.	Odiloki in odločbe.
7.	Rešitev prošenj gospodarskih podjetij za povečanje zaslužka in za nadurno delo, potrditev zaključnih računov.
8.	Razno,
K točki 1 Sklep: obeh zborov da na podlagi 63 člena zakona o okrajnih ljudskih odborih zasedata skupno, glasujeta pa ločeno za vsak zbor posebej.
Ugotovi se sklepčnost obeh zborov.
K točki 2 Sklep: soglasno sta sprejeta za zapisnikarici Mija Sešek in Elda Starc in za averovateija zapisnika Delise Nevio lin Pečarič Srečko.
K točki 3 Sklep ¡odobri se zapisnik VII. skupne seje okrajnega zbora in zbora proizvajalcev.
K točki 4 a) Predsednik Franc Kralj govori o ogorčenju vseh jugoslovanskih narodov in kako se ta valj ogorčenja prenaša v Sleherno vas. Predlaga, da se pošlje protestno resolucijo organizaciji Združenih narodov, ki jo prečita.
Sklep: Resolucija je bila soglasno in z odobravanjem sprejeta. Tozadevno so govorili tudi še Jakomin Valerij, Cah arija Leopold in Beltram Julij.
4b) Glede na mednarodno situacijo in na trenuten položaj, ker je to področje neposredno ogroženo, je potrebno, da bi bila protiavijonska zaščitna služba tudi na tukajšnjem področju obvezna.
Sklep: Predlaga se komandantu VUJLA, da ukine drugi člen odredbe o protiletalski zaščitni službi in sicer v tem smislu, da postane ta služba tudi na tukajšnjem področju obvezna.
4 c) Predsednik Franc Kralj govori o potrebi, da se tudi za tukajšnjo področje razpišejo- volitve v zbor proizvajalcev tukajšnjega okrajnega ljudskega odbora radi česar je potrebno, da se stavi predlog komandantu Vojaške uprave JLA, da izda odlok o razpisu volitev v času od
6.	do 13. decembra 1953.
O pomenu volitev je govoril tudi Beltram Julij.
Sklep: Predlagati je komandantu VUJLA, da razpiše valitve v zbor proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora Koper in sicer-na podlagi 2. člena odredbe št. 33 z dne 16. avgusta 1952 in na podlagi 18 člena zakona LRS, o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicov odbornikov ljudskih odborov z dne 16. septembra 1953.
K točki 5 Tov. Beltram predlaga, da se prekine sejo s predlogom, da se seja zaključi glede na to, da se vrši ob 3 uri popoldan protestno zborovanje, na katerem bo govoril tov. Boris Krajgher. Vsi navzoči odborniki naj bi o tem obvestili in zainteresirali svoje volilce, da se tega zborovanja v čdmvečjem številu udeleže.
Sklep: Seja se prekine ob 9,30 uri in se bo nadaljevala v soboto dne 17. oktobra 1953. Ob 8. uri, brez posebnega pismenega obvestila.
Predsednik OLO: Franc Kralj, 1, r.
ZAPISNIK
nadaljevanja VIII. skupne seje okrajnega zbora in zbora proizvajalcev OLO Koper, ki se je vršila dne 17. X. 1953 v dvorani ljudskega gledališča v Kopru
Predsednik Franc Kralj otvori sejo ob 8.30 uri in ugotovi, da je od 75 delegatov prisotnih 50 in nato predlaga, da se dnevni red spremeni -tako, da se 5. in 6. točka dnevnega reda zamenjata v tem smislu, da bi prišlo poročilo sodnika za prekrške za odloki.
Sklep: Predlog je soglasno sprejet.
K točki 6 Glede na okolnost, da so bili odtoki vsem odbornikom razdeljeni dne 13. X. 1953, predlaga predsednik, da se ne- bi ponovno čitali in predlaga diskusijo.
Gojkovič predlaga, da bi se prvi odlok t. j. odlok o gostinstvu prečita! glede na njegovo važnost, dačam bi se ostali odloki sprejeli brez čitanja.
Sklep: Predlog je bil soglasno sprejet.
Odlok o gostinstva:
Predsednik Franc Kralj govori glede privatnega sektorja, da imamo preveč privatnih gostinskih obraitov v našem okraju. Predlaga naj bi se ta odlok še enkrat temeljito proučil in na prihodnji seji dal v odobritev.
K tem Odloku so govorili še Knez, Markič, Tomasin Plinio in Oaharija.
Sklep: Predlog predsednika Franca Kralja, je soglasno spirejelt.
Odredba o določitvi gospodarske dejavnosti.
Odlok je bil prebran.
Sklep: odredba o določitvi gospodarske dejavnosti soglasno sprejeta.
Odlok o določitvi pavšalnega povračila potnih stroškov,
Ta odlok je bil prebran.
Govorili so Knez Ivan, Sokol in Gojkovič.
Sklep: Odlok je soglasno sprejet.
Odločba o ustanovitvi gospodarskega podjetja »Rea-litetna agencija«.
Markič Janko je govoril o nuj nositi, da se ustanovi taka agencija.
Sklep: Odločba o ustanovitvi »Realiitetne agencije« soglasno sprejeta.
Poročilo o črpanju proračunske rezerve.
Poročilo poda Franc Kralj po sklepu OL0, da se mora o a vsaki seji poročati o čipanju proračunske rezerve.
Sklep: Poročilo je soglasno sprejeto in obenem odobreno v proračunu izdatkov OLO-Koper za leto 1953 pri. partiji 1—12 nova subpozilcija 1—h s sledečim besedilom: »Gradnja kulturnega doma v Krkavčah«.
Imenovanje komisije za reševanje davčnih pritožb.
Sklep: Predlagani člani za komisijo za reševanje davčnih pritožb sprejeti.
Imenovanje razlastitvenih komisij.
Predlagani člani razlastitvenih komisij za razlastitev zemljišč za gradnjo zadružnega doma Pobegi—-Cezarji in za gradnjo pralnice, kopalnice in protituberkuloznega dispanzerja v Kopru — soglasno sprejeti.
Komisija za pregled zaključnih računov.
Zbor proizvajalcev je bil obveščen, da je pripravljen material, ki bi ga moral reševati oziroma odobriti Zbor. Radi tega naj bi se dotočil datum seje.
Odločba o ustanovitvi osemletne šole v Marezigah in Sečovljah.
Sklep: Odločba soglasno sprejeta.
Ob zaključku zasedanja govori J-anko Markič o zadnjih ukrepih gospodarskega sveta na področju trgovine v zvezi z nastalo situacij^ o vprašanju Trsta, špekulantje namreč to izkoriščajo s tem, da nakupujejo odnosno so hoteli nakupovati ogromne količine živil, kar jim je bilo preprečeno. Vsem trgovcem so bila dana navodila, da morajo prodajati živilske artikle strankam kakor doslej, vendar ne nad določeno količimo- kakor je potreba za eno družino v mesecu. Postavljenih je bilo 5 inšpektorjev za kontrolo.
Skupna seja se zaključi ob 11,15 uri in bo zbor proizvajalcev nadaljeval sejo v dvorani ljudskega odbora mestne občine Koper, okrajni zbor pa v istem prostoru.
Predsednik OLO: Franc Kralj, 1. r.
ZAPISNIK
V.	redne seje okrajnega zbora okrajnega ljudskega odbora Koper z dne 17. oktobra 1953, ki se je vršila v dvorani ljudskega gledališča v Kopru
Predsedujoči Plinio Tomasin otvori sejo o-b 12. uri. Od 49 odbornikov okrajnega zbora se ugotovi, da jih je navzočih 26.
Predsednik -predlaga sledeči dnevni red:
1.	Poročilo sodnika za prekrške pri OLO Koper.
2.	Razno.
-Sklep: Dnevni red je soglasno sprejet.
Za zapisnikarici sta predlagani Mija Sešek in Eida Starc, za overovaitelj-a zapisnika pa Orolli-ni Elia in Klun Karel.
Sklep: Zapi-snikarilci in overovatelja — soglasno sprejeti.
K točki 1 Delegat Izvršnega sveta Ljudske republike Slovenije pri Vojaški -upravi JLA v Kopru, Borštnar Jože izj-avi na poročilo sodnika za prekrške dr. Suša Karla, da ni preveč razveseljivo za ta Okraj in obenem pripomni, da je poročilo suhoparno, ker niso bili nakazani vsi problemi. Dejstvo je, da s-e podjetja, ustanove in razni uradi premalo zanimajo, odnosno ne gledajo na to, da se zakoniti predpisi izvajajo. Delen vzrok temu je bližina Trsta. Napačno bi bilo, da bi to delo prepustili Notranji upravi. Dolžnost vseh je, da se borijo za izvajanje zakonov in obenem borijo proti raznim špekulacijam. Vse te -Stvari bi morale bolj zajeti Socialistična Zveza delovnih ljudi in Zv-eza komunistov.
Na poročilo sodnika za prekrške sta govorila še Jakomin Valerij in Suša Karel.
K točki 2 Tov. Beltram Julij poudari, da je naloga skupščine tudi ta, da Obsodi ravnanje Sovjetske zveze, ki je vložila noto. 'Predlaga naji bi ise imenovala komisija, ki bi imela nalogo sestaviti resolucijo s katero naj bi se obsodila nota Sovjetske zveze kot initrigantska provokatorska.
Sklep: Predlog je bil z odobravanjem sprejet ter imenovani člani komisije Beltram Julij, Franc Kralj in Karlo Klun.
Sej-a je zaključena ob 13,30 uri.
Predsednik:
PHni-o Tomasin, 1. r.
ZAPISNIK
VII.	seje zbora proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora Koper, z dne 17. oktobra 1953, ki se je vršila v sejni dvorani ljudskega odbora mestne občine Koper
Predsedujoči tov. Požar Ivan otvori sejo ob 11,35 uri, ki ugotovi, da je od 26 odbornikov zbora proizvajalcev prisotnih 23, dočim so odsotni 3.
Za zapisnikarja sta predlagana Daneu Anita in La-voslav Mlinar, ki sta oba soglasno sprejeta.
Za overovitelja ista predlagana Pečarič Srečko in Bur-lini Francesco, ki -sta Oba soglasno sprejeta,
Predsednik prečita dnevni red:
1.	Podjetje »Splošna trgovska« dd. Koper — odločba za odbitek izdatkov službenih potovanj od sklada za plače.
2.	Podjetje »Edilit« Izola — odločba o dovoljenju nadurnega dela.
3.	»Tiskarna Jadran«, Koper — odločba o povišanju povprečnega zaslužka za 5 %.
4.	»Piranske ladjedelnice« Piran — odločba o povečanju zaslužka za 10 %.
5.	»Projektivni urad« Koper — odločba o povečanju zaslužka za 20 %.
6.	»Pomorsko gradbeno podjetje« 'Reka — odločba o dovoljenju nadurnega dela.
7.	»Plinarni Izola in Piran« — odločba o povečanju zaslužka za 10 %.
8.	Podjetje »Omnia« Koper — odločba za povečanje zaslužka.
K točki I Prošnja podjetja se soglasno odobri.
K točki 2 Prošnja podjetja »Edilit« se soglasno odobri s pogojem, da se nadurno dello dovoli samo na zgradbi v Kopru in v Hervojah.
K točki 3 Janko Markič predlaga, da je potrebno glede tiskarne Jadran stvar še bcflj pregledati s tem, da bo gospodarski svet to prošnjo obravnaval na prihodnji seji.
V tem smislu govori tudi Boltezar Gorup.
Sklep: Predlog Janka Markiča je soglasno sprejet.
K točki 4 Prošnja piranskih ladjedelnic v Piranu soglasno sprejeta.
K točki 5 Soglasno se sklene, da se prošnja projektivnega urada v Kopru zavrne, odnosno da bo o tej zadevi še razpravljal na svoji seji gospodarski svet.
K točki 6 Prošnja Ponio r&ko-gradbenega podjetja, se soglasno odobri.
K točki 7 Tov. Prane Kralj govori o notranjem poslovanju podjetij in poda v kratkem svoje mnenje glede plinarne v Izoli in Piranu.
Sklep: Prošnji obeh plinaren sta soglasno sprejeti.
K točki 8 Tov. Pečarič Srečko v svojem govoru poudari, naj bi se prošnjo podjetju »Omnija« v Kopru zavrnilo, ker je podjetje aktivno.
Sklep: Prošnja podjetja OMNIA v Kopru se zavrne.
Tov. Franc Kralj v kratkem obrazloži današnjo situacijo v zvezi z tržaškim vprašanjem in predlaga, da bi se poslalo Organizaciji združenih narddov resolucijo, ki naj bi vsebovala odločen sklep Jugoslovanske vlade in narodov glede na noto, ki jo je Vložila Sovjetška zveza. Ta nota je namreč v popolnem nasprotju s pravičnimi zahtevami Jugoslovanskih narodov. Ta nota tudi ni v stanju, da bi uredila sedanjo mednarodno napetost, ki vlada med Jugoslavijo in Italijo, ki bi imela za posledico, da bi še bolj poglobila nastali spor. Politika Sovjetske zveze se prav v ničemer ne razlikuje od italijanskega imperializma. Potrebno je, vsa ta dejstva objasniti ljudem na vseh žborovanjih volilcev tako, da bodo. ljudje pravilno razumeli položaj in tako dejanje obsodili. Okrajni zbor je predlagal komisijo, v katero so bili imenovani: Beltram Julij, Franc Kralj in Karel Klun.
Zbor proizvajalcev soglasno odobri predlog za imenovanje članov komisije in z navdušenjem in aplavdira-njem odobri poročilo tov. Franca Kralja.
Predsedujoči Požar Ivan zaključi sejo ob 14 uri in povabi vse odbornike naj se dne 19. Oktobra 1953 ob 8 uri zopet sestanejo v istem prostoru, zaradi odobritve zaključnih računov raznih podjetij.
Predsednik:
Ivan Požar, 1. r.
ZAPISNIK
o nadaljevanju VII. seje zbora proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora Koper, z dne 19. oktobra 1953, ki se je vršila v sejni dvorani ljudskega odbora mestne občine Koper
Predsedujoči Požar Iivan otvori sejo ob 9. uri in ugotovi, da je navzočih 18 odbornikov, torej da je zasedanje sklepčno.
Predsednik odbornikom sporoči zaključne račune sledečih podjetij:
1.	»Riba« Izola, 2. »Odpad« Koper, 3. »Mesopromet« Koper, 4. »Fructus« Koper, 5. »Vodogradnja« Reka, 6. »Mlin« v Rižani, 7. Destilacija »Oorraido« Koper, 8. Podjetje za lokalno gospodarstvo, Izola, !9, »Iistra-Benz« Koper
10.	Splošna trgovska dd. Koper, 11. Okrajni vodovod Koper, 12. Sanacija podjetij:
a)	plinarna v Piranu,
b)	»Bite«, Izola,
c)	Podjetje »Vino« Koper,
d)	Tiskarna »Jadran« Koper,
e)	podjetje za lokalno gospodarstvo Koper.
K točki 1 V razpravi govore D elise, Orlando in Požar.
Sklep: Zaključni račun potrjen.
K točki 2 V razpravi govore Boltezar Gorup, Franc Kralj, Stanko Medved in Srečko Pečarič. Tov. Orlando Olindo predlaga naj bi se ne razdelilo dobička podjetja.
Sklep: Zaključni račun je potrjen.
K točki 3 V razpravi govorita Franc Kralj in Ivan Požar.
Sklep: Dobiček pcdjeitja naj se razdeli na polovico v plačni fond in polovico za investicije.
K točki 4 Ivan Požar v razpravi glede podjetja »Fructus« izjavi, da je to podjetje zadružno podjetje in bi morala o razdelitvi dobička odločati zadružna zveza.
V tej razpravi govore še Franc Kralj, ki želi vedeti, kako se bo razdelil dobiček in če gre ta v korist zadružne zveze, nadalje še govore Srečko Pečarič in Alojz Knez.
Tov. Franc Kralj poudari, da je imelo podjetje velikanski dobiček. Nadalje še omeni potrebo po moralizaciji trgovine, ki se mora spraviti v socialistični sistem in ne v špekulativen. Med podjetjem in zadružno zvezo je prišlo radi tega vprašanja do nekega trenja. Dobiček se je dosegel v glavnem z kompenzacijo in torej to ni zasluga proizvajalcev ampak je posledica posebnih običajnih o-kohščin. Radi tega ne bi bilo potrebno, da bi se ta dobiček delil na poljedeljstvo. S predlogom komisije se strinjata tudi Srečko Pečarič in Ivan Požar.
Tov. Kralj v razpravi še omeni, da hi se dobiček moral razporediti z„ dobički ostalih podjetij in je zato pravilno da gre en del tega dobička v korist skupnosti.
Tov. Deilise predlaga naj bi podjetje razdelilo kmetom umetna gnojila namesto denarja.
Knjigovodkinja podjetja vpraša, če bi se moglo nabaviti delovne obleke iz sklada za prosto razpolaganje in da bi bilo davka prosto. Tov. Kralj odgovori1, da bi moralo podjetje vložiti prošnjo, ki bi jo obravnaval gospodarski svet.
Sklep: Predlog komisije je soglasno sprejet.
Predsedujoči Požar Ivan predlaga pol ure odmora in prekine sejo ob 11,15 uri.
Sklep: Predlog soglasno sprejet.
Ob 11,45 uri se seja nadaljuje po istem dnevnem redu.
K točki 5 Zaključni račun podjetja soglasno potrjen.
K točki 6 Zaključni račun soglasno potrjen.
K točki 7 Tov. Hodžar, ki zastopa revizijsko komisijo pojasni, da je destilacija »Corrado« tekom leta 1952 delala samostojno samo 10 mesecev, ko je bila nato prevzeta v zakup od podjetja »Vino«. Izguba, ki se je ugotovila pri destilaciji »Corrado« za čas, ko je poslovalo kot privatno podjetje, se mora pripisati pomoti, ker se je stroške nekega popravila beležilo kot splošni dohodek. Dastilaoija ni bila soudeležena pri poslovanju podjetja »Vino« in je pasivno za dobo svoje delavnosti. Ker poseduje to podjetje razpoložljiva isradstva, se bo to izgubo v več letih amortiziralo. Ta sredstva predstavljajo stroji in razne druge naprave.
Sklep: Predlog komis'je je soglasno sprejet.
K točki 8 Tov. 'Hodžar pojasni, da je to že tretji zaključni račun, ki je bil tudi deloma popravljen. Prva dva računa sta se zavrnila, ker nista bila pravilno sestavljena. Ker je komisija smatrala sklad za razpolaganje plač za previsoko odmerjen, se je ta sklad znižalo.
Sklep: Predlog komisije je soglasno sprejet.
K točki 9 Komisija je morala ta račun skoraj popolnoma popraviti, ker je podjetje planiralo neki varnostni sklad glede na nestanovitne cene benzinu, kar pa je po zakonu nedopustno.
Sklep: Predlog komisije je soglasno sprejet.
K točki 10 Komisija je zaključni račun vskladiila z obstoječimi predpisi, ki veljajo za uvozno-izvozna podjetja, katera določajo, da se morajo izgube sanirata. Sklad plač za prosto razpolago se je znižalo. Podjetje se vzdržuje s provizijami.
Sklep: Predlog komisije je soglasno sprejet.
K točki 11 Komisija je morala bilanco spremeniti v več postavkah. Na podlagi veljavnih predpisov se mora do-
biček razdeliti med rezervni sklad, sklad za plače, amortizacijski sklad in proračun.
Sklep: Predlog komisije je bil s predlaganimi popravki soglasno, sprejet.
K točki 12 Komisija predlaga sanacijo naslednjih podjetij: Plinarne — Piran, »Elte« — Izola, podjetje »Vino« — Koper, tiskarne »Jadran« — Koper ter podjetja za lokalno gospodarstvo, Koper.
Komisija opozarja, da morajo podjetja v bodoče bolj paziti na tarifne pravilnike.
Sklep: Predlog komisije je soglasno sprejet.
Na koncu zasedanja Delise Gtovanni govori o pravilni kategorizaciji zemljišč in tozadevnem davku.
Tov. Burlini Francesoo pa pravi, da bi bilo potrebno bolj paziti na kupne cene vina, da ne bi bila cena nestalna v škodo malih proizvajalcev.
Tov. Pečarič Srečko pa izjavi, da bi se morala izvršiti reorganizacija katastra s tem, da bi se namestilo nove delovne moči.
Predsednik zbora proizvaj'alcev tov. Požar Ivan zaključi sejo ob 13,45 uri. e*
Predsednik:
Ivan Požar, 1. r.
PREKLICI IZGUBLJENIH LISTIN
KOCJANČIČ Alojz, pok. Josipa in pok. Ane Stefančič, rojen 25. X. 1923 v Laborju dbčina Marezige, okraj Koper, proglaša za neveljavno svojo osebno izkaznico štev. 34925/24887 izdano od OfbLO Marezige.
FURLANIC roj. BORDON Ana, roj. v Manžanu dne
15.	XII. 1908, stanujoča v Montinjanu št. 3, proglaša za neveljavno svojo osebno izkaznico št. 23283/13273, izdano od ObLO Marezige.
SARTORI Stana od Ernesta in Batič Marije, rojena v Uhamji (Ajdovščina) dne 17. V. 1928, Stanujoča v Kopru, Cankarjeva 25, proglaša za neveljavno svojo osebno izkaznico št. 36419/26319, izdana Od ObLO Koper-mesto.
ŽNIDARŠIČ roj. Rojac Amalija pok. Jožefa in Gri-zonič Mihaele, rojena v Gažonu dne 5. V. 1923, ištotam stanujoča pod št. 95, osebna Izkaznica št. 13253/3245, izdana od ObLO Šmarje dne 18. IX. 1952 prekliče objavo z dne 24. X. 1953 s katero je bila proglašena neveljavna njena osebna izkaznica ker se je našla.
'PRINČIČ Anka od Josipa in Klančič Josepine, rojena v Trstu dne 14. III. 1924, stanujoča v Kopru, Castalmusel-la 6, osebna izkaznica št. 36364/26264, ObLO Koper-mesto dne 9. V. 1953, prekliče objavo z dne 24. X. 1953, s katero je bila proglašena neveljavna njena osebna izkaznica, ker se je našla.
Izdaja: Okrajni ljudski odbor. Koper — Odgovorni urednik dr, Božidar Zega — Tiskala tiskarna »Jadran« v Kopru