gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic".. Ljubljani 28. maja 1897. ■■■■..................... fr i Politiški oddelek. • fr Pri žrebanju se pa je ozirati le na porotnike, ki stanu-jejo v dotičnem kraji, kjer bode zasedanje vlada veliko moč v rokah. tem ima političnih pravdah bode Porotne sodbe na Ogerskem. ogerski zbornici poslancev se sedaj razpravlja načrt zakona o uredbi porotnih sodišč na Ogerskem. sodnjih okolišev osnovati jedno porotno sodišče. Imenik Kakor pri vsem se bode tudi tukoj gledalo samo na ko- porotnikov bode v tacih slučajih sestavilo sodišče přestavila porotno sodišče v kako zagrizeno madjarsko gnezdo in najzagrizenejši Madjari bodo za porotnike. Pravosodni minister je pa opravičen tudi za več kje risti madjarizacije. Splesti hočejo nov bič za nemadjarske bode sedež porotnemu sodišču. Seveda se bode gledalo, narodnosti. Načrt zakona nasprotuje vsem načelom pra- da bode sedež porotnemu sodišču kak madjarski kraj in vičnosti in državljanske jednakopravnosti, pa tudi za- vsled tega Madjari porotniki. htevam vsacega pravičnega in nepristranskega pravosodja. Vlada pa ima tudi pravico porotna sodišča odpra* Da bode v zbornici vsprejet, mi ne dvomimo in vlada viti. Temu so pa ugovarjali celo nekateri Madjari, a se bode tudi napela vse sile, da mu dobi najvišje potrjenje. je jim zagotovilo, da se bode vlada te pravice posluže- Pred vsem zahteva vladni načrt, da mora znati madjarski slednji porotnik. Nikakor pa ni določila, da bi vala proti drugim narodnostim. Kdor pozna madjarski šovinizem, ve, da pri taki moral znati tudi jezik obtožencev. Obravnave se pa bodo uredbi porotnih sodišč v političnih pravdah ni pričako-pri slovanskih, rumunskih in nemških zatožencih vršile vati nepristranske sodbe. Če bode državni pravdnik tožil po tolmačih. Pri taki določbi bi pa vendar utegnil kdo kacega Slovana ali Rumuna, ne bode zatoženec mogel postati porotnik, ki ni Madjar, a madjarski zna. Da se druzega pričakovati, da bode obsojen. Da celo v na- kaj tacega ne zgodi, bode pri vsakem zbornem sodišču vadnih kazenskih rečeh od Madjarov nasproti drugim odbor, ki bode točno pregledal sestavljeni porotniški narodnostim ni pričakovati pravice. Poleg tega bodo pa imenik in izpustil vse osebe, o katerih je dvomiti, da bi bile madjarskega mišljenja. Seveda naravnost to v za- Slovani in Rumuni imeli gmotno škodo hodili bodo daleč porotnim sodiščem v madjarska mesta, bodi si že y konu ni povedano, a kdor pozna ogerska sodišča, lahko kot zatoženci ali priče. Ponižani bodo v državljane druge sam ve, v kakšnem smislu bode ta odbor opravljal posle vrste, ker bodo izključeni od porotniškega pokliča. svoje. Proti izbiranju tega odseka ne bode nobene pritožbe Pravosodje bode pa jako trpelo. Pomisliti je, da na Pa še več drugih določeb je, ki služijo madjariza- Ogerskem ni obilo izobraženih in sposobnih mož za po-Nadsodišče sme pri posebnih povodih pri sodiščih rotnike. Omika je ondu daleč zaostala. Tudi pravni čut m m m Cl JI. odrediti izredno porotno zasedanje. Tako izredno porotno mej Madjari ni posebno utr jen kakor kažejo razne zasedanje bode se odredilo tedaj, če bodo sodili kake ne- pravde. Celo višji krogi so tako korupirani, kakor nikjer madjarske politične zločince. Za tako izredno zasedanje drugod. Težko je na Ogerskem dobiti sposobnih in pose bodo seveda skrbno zbrali porotniki pristnega madjar- štenih mož za porotnike, če se iščejo iz vsega prebival skega mišljenja. stva Če se bodo pa cele narodnosti in okraji izključili Pravosodni minister sme, če se mu zdi potrebno, od porotništva bode to nemogoče. Zadovoljiti se bodo mo- premestiti porotno sodišče v kak drugi kraj. V tem slu- rali z ljudmi dvomljivega poštenja. Pa kaj to Madjare čaju pa ima sestaviti sodnji odbor nov seznam porotnikov. briga, da le madjarizacija napreduje. Njim ni za poštenje To se reče, izpustiti se morajo vsi » ki so vendar prišli m pravico, temveč le za to, da ugonobe vse, kar je ne v letni seznam, a njih madjarsko mišljenje še ni znano, madjarskega Politični pregled. Državni zbor Se vedno ne more redno delo vati, kajti narodni in liberalni Nemci tirajo skrajno obstrukcijo. V ponedeljek se je čas s tem tratil, da je opozicija vedno zahtevala, da se vsaka proti jezikovnim naredbam izročena peticija pre-čita. Večina se je temu protivila. Levičarji so pa zahtevali, naj se glede vsake peticije posebej glasuje. Skoro bi bilo bolje, da bi bil dal predsednik prečitati te peticije. Vzbudilo bi bilo to vsaj nekoliko smeha ker so skoro vse narejene po istem uzorcu Bi se bilo vsaj vidělo, kako malo duševne zmožnosti imajo vsi tišti nemški okrajni in občinski zastopi, ki so te peticije sklepali. Levičarji bi najbrž kmalu sami se naveličali tega dolgočasnega berila in se morda zadovoljili, ko bi jih le nekoliko bilo prečitanih. Proti Ebenhochovem šolskem predlogu se ogla-šajo v vseh kronovinah razna učiteljska društva, pa tudi linška trgovska zbornica se je izrekla proti njemu. Sicer pa dosedaj nemški liberalci še niso zaČeli nobene večje agitacije proti pre-membi šolskega zakona v katoliškem smislu. Sedaj jezikovne naredbe obraČajo nase vso pozornost in se za Ebenhochov predlog nimajo časa brigati. Seveda vse drugače vpitje bi pa bilo proti poklerikaljeoju šole, da sedaj niso jezikovne naredbe na dnevnem redu. Volitve na Hrvaškem so za opozicijo še dosti ugodno izpale. Voljenih je 29 opozicijonalcev in 58 vladnih privržencev. Vlada ima še vedno veliko večino, a vendar more opozicija biti zadovoljna, če se pomisli, da je v prejšnjem deželnem zboru imela le 12 poslancev. Volitve so očitno pokazale, da narod začenja spoznavati škodljivost sedanje vladne politike. Trije opozicijski poslanci bi bili še več voljeni, da so se glasovi pravično šteli. Vlada je grozno pritiskala. Vsled tega je bilo več izgredov. V Bošnjakovcih je pri volitvah bilo tudi 28 ubitih. Na vse kraje so bili ob volitvah razposlali vojakov. Mnogo zaradi raznih stvari obsojenih kmetov je moralo daa pred volitvami v zapor, da niso mogli voliti. Vee so jih pa pred volitvami pod raznimi pretvezami zaprli. Vzlic temu pa lahko rečemo, da je iz volitev razvidna prav obsodba Khuen-Hedervaryjevega vladnega sistema. Pogodba z Ogersko. — Naš ministerski predsednik grof Badeni je bii v Budimpešti, da se je pogajal glede kvote z ogersko vlado. Doseglo se ni nobeno sporazumljenje, ker Madjari nočejo več plačevati, nego so plačevali doslej. Av-strijska vlada je stvari lotila se s napačne strani. Pri vžit-ninskem davku, bančnem vprašanju itd. je dovolila Ogrom vse mogoče ugodnosti nadejajoč se, da bodo potem Ogri odjenjali. Ogri so že izbili iz pogajanj take koristi, da bodo na do-bičku, ko bi se jim kvota tudi za 5 ali 6 °/0 povišala. Kakor sedaj stvari stoje, bode morala kvoto krona določiti zajedno leto. Ostala pogodba se baje začasno podaljša na dve leti. Sicer je pa popolnoma vse jedno, če sta si vladi glede kvote sedaj sporazumeli ali ne, kajti dokler vladajo v avstrijskem državnem zboru sedanje razmere, bi državni zbor pogodbo z Ogersko ne rešil. Nemčija. — Pruskému državnemu zboru je vlada predložila načrt novega društvenega zakona. Z novim zakonom naj bi se omejile sedanje že itak majhne pravice društev. Vladi seveda so izrazi prostega mišljenja, ki pridejo potom društev na dan jako neljubi. Vlada bi rada neomejeno gospodovala in vsakomur takoj sapo zaprla, ki bi se le upal katero proti nji ziniti. Posebno upa vlada, da bi z novim zakonom udušila gibanje socijalnih demokratov, katerih se tako boji. Vladni za-stopniki in konservativni poslanci so z veliko vnemo zagovar-jali nov zakon, dočim so ga vsi svobodomiselni poslanci odločno pobijali. Načrt zakona se je izročil posebnemu odseku v pretres. Dosti upanja ni, da bi vlada prodrla z predloženim zakonom. Grško-turška vojska. — Na skupno noto velevlasti) je turška vlada odgovorila, da ji je mnogo do trajnega miru in da rada ustreže željam velevlastij in prične mirovna poga janja toda le pod gotovimi pogoji. Odpreti se morata prista-nišči Prevesa in Volo vsem iz Carigrada dohajajočim ekspe-dicijam. Nova meja se mora določiti na podlagi prejšnje mejne črte in na podlagi zmage, katero si je Turška priborila z mnogimi žrtvami Grška mora plaćati 10 milijonov odškodnine za delno poravnanje provzročene škode na državnem in zasebnem blagu Razveljati je vse pogodbe mej Turčijo in Grško ter se morajo obnoviti v smislu splošno veljavnih mejnarodnih pravnih dolocb. Skleniti je mejsebojno pogodbo glede izročitve zločincev. Dokler se ti pogoji ne spolnijo, se turška vlada ne moie spu-ščati v mirovna pogajaoja. Zgodilo se je pa vendar, da se je sklenilo premirje, ne da bi se bili spolnili omenjeni stavljeni pogoji. Velesile so pritisnite na Turčijo, da je přivolila v premirje. Dosedaj je imel namreč sultan najboljšo oporo v Nemčiji in Rusiji. Nemški cesar in ruski car sta sultanu čestitala k uspehu turškega orožja in ob ednem izrekla željo, naj se vojevanje takoj ustavi. Ker se sultan boji izgubiti naklonjenost teh dveh držav je odjenjal in přivolil v premirje. Sicer ve dobro, da bi se mu bilo bati sile. Z jedne strani se poroča, da se je premirje sklenilo za 17, z druge zopet samo za 10 dni. V teku tega časa naj se sklene trajni mir. Turčija seveda stavi velikanske zahteve. v katere Grški ne bo mogoče pri voliti. Sploh ni misliti, da bi se Turčija in Grška mogli sami pobotati. Poslaniki evropskih velesil so dobili instrukcije, glasom katerih velesile odbijajo turško zahtevo, naj Grška odstopi Tesalijo, pač pa pritrjajo zahtevi, naj se meja regulira. Zahtevajo tudi, naj Turčija zniža svoje zahteve glede odškodnine in se izrekajo zoper odpravo kapitulacij. Grški ministerski predsednik Ralli se pred vsem skličuje nasproti velikim zahtevam Turčije na noto velevlastij, kjer se glasi, da napadovalec ne sme imeti od eventuvalne zmage nikake koristi. Grški listi pritrjajo predsedniku in naglašajo še, da je v resnici Turčija pričela vojsko. — Sultanu razni mohame-danski krogi jako nasprotujejo, ker je přivolil v mirovna po-gajanja. Mohamedanci so r izburieni, ker se je sultan dal vpli-vati od velevlastij Turkom je pač vzrastel greben vsled pri-dobljenih zmag. Domišljaj j si zdaj, da bo vse njih, kar so zasedli. Seveda v tem oziru se močno motijo Nevolja mej njimi bo pa še večja, ko bodo uviděli, da z zmago proti Grkom ne bodo toliko dosegli, kakor sedaj pričakujejo. Istina je pač, da se ima Turčija v prvi vrsti zahvaliti velevlastim, da si je priborila take zmage. Ko bi velevlasti ne bi bile vplivale na ostale balkanske države in bi se bili spuntali v Epiru in Makedoniji, na kar je Grška računala, potem bi se bila Turški vsa druga godila. Turška naj bo lepo zadovoljna s tem, kar se ji ponudi in pomisli naj, da prav za prav nima pravice do obstoja v Evropi, ker ne uvede v svojih deželah reform, kakoršne zahteva civilizirana Evropa. Grška. — Poročali smo že o revolucijonarnem posto-panju ljudstva nasproti kralju. Policija je sedaj prišla na sled tajni družbi, iz katere so izšli vsi izgredi nasproti kraljevi hiši. V tej družbi je tudi več italijanskih anarhistov, ki so baje celo voditelji zarote. Torej tudi v Atenah delajo Italijani zgago. Da so na bojnem polju laški prostovoljci prvi bežali, je znano. Sploh se zdaj odločno zatrjuje, da so Lahi, ki so pri-hiteli na Grško, imeli vse druge namene nego . dobre in ni jim bilo pomagati maloštevilnim Grkom napram močnemu Turku, temveč izkoristiti so si hoteli nesrečen položaj Grške. V Atenah so nahujskali ljudstvo zoper kralja. Vlada je prišla sicer tej zaroti na sled toda bati se je, da ne prepozno. Razmere v Grški so zdaj sila žalostné. Ljudstvo je obupano vsled pomankanja in porazov na bojiščih in vse blagajne so prazne. Ni čuda, da je nezadovoljnost ljudstva velika in da je na-hujskanje prav lahka stvar. V Grški se spletejo lahko naj-večje prekucije in kralj Jurij in prestolonaslednik Konstantin 213 t>ota najbrže prestolu. velesilam imela zahvaliti, če ostaneta na luč, če tuđi dokaj intenzivno luč, da je marveč treba več, primerno razpostavljenih, če tudi slabejših lučij, da dobi Italija v Afriki. Ko so v zbornici razpravljali o italijanski pokrajini v Afriki, je vojni minister predlagal, naj se odzove domov vsa vojaška posadka, kolikor jo je v Eritreji,. vsak kotiček dovolj svetlobe. Jakost svetlobe pojema v kvadratnem razmerju daljave, to se pravi, ako je isto ter naj se uvede ondi zopet civilna uprava s civilnim guver- telo od luči dva ali trikrat bolj oddaljeno, potem dobiva nerjem na čelu. Poudarjal, da Italija itak mora vsako leto od nje štirikrat, oziroma devetkrat manj svetlobe in je velikanske svote šteti za vojsko, kar državne finance težko prenašajo Temu predlogu se je uprl ministerski predsednik Rudini, češ, da tega ni mogoče storiti. Navadno je drugod, da vojni minister stavi take pretirane zahteve in da ga morajo drugi ministri pobijati, no v Italiji je Vojni minister, tedaj tolikrát manj svetio. Ako razsvetlimo kak nekoliko večji prostor samo z jedno lučjo, potem je pač v bliži ni luči svetio, najbolj oddaljenih mestih pa ostaje večja ali ravno narobe, manjša tema. je sprevidel, kaj bi bilo najpametneje, našel Vsaka luč, pri kateri izhaja svetloba iz gorečega je nasprotje pri drugi vladi. Italiji torej ne bode še dano plamena, siplje največ svetlobe v horizontalni meri in biti prosti nepotrebnih břemen v Afriki. navzgor naj ma nj pa navzdol Take luči ne moremo nikdar tako obrniti, da bi dajala največjo svetlobo na vzdol Obrtnija. j MBUHI \ i nektorji proti tlom, kjer jo navadno potrebujemo re Električna razsvetljava in nje nasprotniki. II Plinarno je 1. 1860. zgradil. I. Riedinger iz Augs-imrga, ko je bil z mestom sklenil 35 let veljavno in zanj zelo ugodno pogodbo. časom je plinarna prišla v last posebne akcijske družbe, vendar je večina dělnic ostala v rokah Riedingerja, primerno število pa ima tudi nekoliko Ljubljančanov (Nemcev). seji dne 16. julija leta 1889 je občinski svet sklenil plinovi družbi pogodbo odpovedati, in leta 1894. je sklenil, zgraditi si svojo elektrárno. Da so občinskega sveta plinovi družbi bili neprijetni, sklepi je bilo lahko umevno, če se pomisli, da so delničarji prejemali iz plinarniških dohodkov prav lep dobiček. Zadnji čas je plinarna pričela zase in proti mestni elektrarni jako in- tenzivno agitacijo, hoteč s tem ne samo obdržati svoje dosedanje konsumente, ampak pridobiti si tudi tem več novih. Na oglih nabiti plakati, posebne okrožnice in cele knjižice, ki se ljudem dele po mestu poveličujejo plinovo luč nad vsako drugo luč. Pecati se moramo z okrožnico, tiskano v slovenskem in nemškem jeziku, ter naslovljeno „Elektrika ali Auer- jeva luč". Tu se poskuša dokazati, da je električna raz- svetljava dosti dražja kakor Auerjeva luč, za katero v vsakem oziru sploh zelo daleč zaostaja, da je električna razsvetljava še dandanes predmet luksusa. Ker so neka-tere trditve v tej okrožnici na videz zelo prepričevalne radi tega, ker so podprte s številkami, in bi utegnile marsikomu vzbujati dvom, za katero razsvetljavo, električno ali Auerjevo, tančneje ogledamo. okrožnici se v prvi vrsti primerja cena Auerjeve luči s ceno za luč od električnih žarnic. Ta primera iz-pade, kakor je lahko umevno, na škodo električne žar- se odločil, treba, da si jih na- nice, ker se tukaj primerja le absolutna svetlivost jedne luči z drugo, a ne gleda, na to, kako světlost na raz- svetljenih predmetih dobimo po jedni ali drugi. Vsakemu je pač znano, da kak prostor ni povsodi jednakomerno svete!, ako vanj postavimo le samo jedno sicer odbijamo navzgor težoče svetlobne trake navzdol, sploh v vsako mer, kamor hočemo; pri tem pa se svetloba izdatno oslabuje, in dejanski efekt luíi zaostaje daleč za teoretičnim. Električna žarnica pa ima to izvrstno lastnost, da jo lahko obrnemo in začujemo, kakor se nam zljubi; lahko jo imamo prav blizu nad seboj ali poleg sebe, ona ne razvija ne smrada ne kakšne izdatne toplote, ona se da vsaki potrebi prav z lahka prilagati. Prav zaradi tega moremo z jedno samo žarnico čestokrat doseči na dolo-čenem prostoru isti ali pa še celo boljši efekt, kakor z jedno Auerjevo lučjo, čeravno ima žarnica dosti manjšo teoretično ali absolutno svetlivost od Auerjevega plamena. Navadna Auerjeva lue ima svetlivost 50 normalnih sveč, a ta svetlivost ni stanovitna, in prav hitro pojema. Izkušnje so dokazale, da se Auerjevi luči svetlivost po-lagoma izmanjša za 29%, ako je plinov pritisk jednako- meren in ni previsok. Ako pa se le ta pritisk pogostem menjava ali pa razmerno visok, ali pa, ako se luč dostikrat ugaša in zopet prižiga, znaša zmanjšanje svet-livosti do 65 °/0. Svetlivost te luči pa je tudi zelo od-visna od kakovosti plina. Dober plin razvija pri zgoretju več toplote in vsled tega tudi večjo svetlobo, slab plin pa oboje v manjši meri. Tudi žarnici pojema s časoma nje svetlivost, pa le za kakih 22 %, če je svetila približno 800 ur. Jeden plamen Auerjeve luči potroši v normaln h razmerah 105 litrov plina, kakor navaja tudi okrožnica; to pa takrat, ako je pritisk plina normalen y ako je namreč ekvivalenten pritisku 25 do 28 milimetrov viso-kega vodenega stebrička. Pri plinarnah pa se pritisk plina zelo menjava, po dnevu je sploh manjši na večer pa, posebno v Ljubljani, precej velik. Čim večji je pri- tem več plina potroši plamen, tem večja pa postane tisk tudi cena za plamen. Res je y da luč močnejša, ako potroši več plina a pri tem pa se izdatno izmanjša trpežnost Auerjeve mreže (žakeljčka). Troški za to mrežo pa igrajo pri do-ločevanju cene za Auerjevo luč zelo važno ulogo. V navedeni okrožnici so troški vzdrževanja za žarna telesa (mreže in cilindre) izračunjeni na 0-18 kr za vsako uro svetljenja, iz česar moremo izvajati, da znaša trpežnost take mreže v normalnih razmerah 500 ur svetljenja. Temu pa direktno nasprotuje to, ker je ravnatelj dunajské plinove družbe G. Fàhndrich povedal v nekem članku o Auerjevi luči, trdeč doslovno: „Morebiti bodemo prav storili, ako računimo dobo gorenja ali svetljenja povprečno Če na 350 ur". vzamemo to številko za resnično, povečajo se troški vzdrževanja za žarna telesa za vsako uro svetljenja na 0 22 kr. Pri tem pa se ni nikakor oziralo na one mreže, katere se pri prižaganju ali snaženju vsled nespretnosti ali nepravilnosti prižigalca ali sploh po kakem naključju poterejo. Vsaka na ta način ugonobljena mreža prouzroči poseben trošek 90 kr. 4§ • Kmetijstvo. Kmetijske hranilnice in posojilnice po Raiffeisenovem sistemu. (Konec.) Iz teh naznanil je razvidno, da so deželni zastopi vseh v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel ustanovitev in vzdržavanje Raiffeisenovih blagajnic materijalno pospeševali, ker so prišli do prepričanja, da člani za-se ne zahtevajo nikakega dobička, temveč nameravajo navadno obrestovanje svojih opravilnih deležev. blagajnicami povzdiguje se osebni kredit temi vpoštevamo dalje, da so zaradi čestokrat več- ter se kmetovalcu v nujnih slučajih daje ceneno posojilo, jega plinovega pritiska, kakor je normales, za jedno in to gotovo pospešuje ljudsko blagostanje. Auerjevo luč v vsaki uri potroši več kakor 105 litrov plina, dostikrat do 120 litrov, potem takoj razvidimo * da številka za troške jedne take luči, kakor jo navaja pli-narna v svoji okrožnici, ni absolutno zanesljiva, ampak mogla dovoliti podpora, ker v to svrho ni bil dovoljen Na Kranjskem so se do sedaj sledeča društva obrnila na deželni zastop za podporo, in sicer. 1.) Posojilno društvo na Slapu, kateremu pa se ni najmanjša, ki se v normalnih razmerah da doseči. Poleg tega treba še izrecno poudarjati, da plinarna v svoji okrožnici ne črhne niti besedice o kakem po- pustu katerega bi dajala svojim večjim konsumentom. Mestna elektrarna pa bode svojim konsumentom dajala prav izdatne popuste, ki so po ceniku že za vsak slučaj določeni. 4 Trditev v okrožnici, da se da jedna Auerjeva luč nadomestiti le s tremi žarnicami po 16 sveč in z jedno po 10 sveč, je že potem, kar smo popřeje navedli, ne osnovana. Kdor bi vzel namesto jedne Auerjeve luči tri ali štiri žarnice, imel bode dotični prostor dosti bolj svetel in t kar poglavitno, po vseh straneh dosti bolj jednakomerno razsvetljen, ker svoje žarnice lahko raz-vrsti kakor mu luč najbolj ugaja. Če pa ima prostor dosti bolj ugodno razsvetljen, pa se ne sme čuditi, da ga razsvetljava nekoliko več stane. Mi smo uverjeni, da se bode v normalnih razmerah lahko shajalo, če se jedna plinova luč nadomesti z jedno žarnico po 14 sveč; kdor pa hoče kaj več storiti, lahko vzame žarnico s svetlivostjo 25 j ali 45 normalnih sveč. Če » • ♦ za žarnično luč zares moral nekoliko več plače vati, kakor za Auerjevo, pa treba uvaževati na prednosti, s katerimi električna luč nadvlada v drugem oziru vsako drugo luč, na prednosti, katere so se v tem listu še pred kratkem iznova povdarjale. Obrtnijske raznoterosti. nikak kredit. 2.) Posojilno društvo v Dobrepoljah, kateremu je bilo v smislu visokega deželno-zborskega sklepa z dne 13. februvarja 1895 dovoljeno iz deželnega zaklada posojilo v znesku 150 gld., ki se bo moralo povrniti iz rezervnega zaklada. 3.) Hranilno in posojilno društvo v Cerknici i ka teremu deželni odbor zaradi pomanjkanja dotičnega kredita ni mogel dovoliti ne podpore in ne posojila. . AI 4.) Posojilno društvo v Kranjskigori, kateremu se vsled visokega deželno-zborskega sklepa naznanilo, da se zaradi pospeševanja posojilnic vrše poizvedbe ter da se bo definitivna rešitev mogla izdati šele na podlagi dotičnega sklepa visokega deželnega zbora. 5.) Isto kakor pod točko 4.) prijavilo se je tudi slovenski centralni posojilnici v Krškem, katera je prosila za 4 % posojilo v znesku 50.000 gld. 6.) Zvezi kranjskih posojilnic, katera je prosila za podporo, potem za dovolitev kredita, s katerim bi mogel deželni odbor pospeševati ustanovitev posojilnic po Raiffeisenovem sistemu, in končno za naročilo deželnemu odboru, da bi isti hranilne vloge iz deželnih zaklado v na-lagal pri posojilnicah, bilo je vsled visokega deželno- zborskega sklepa z dne 13. januvarja 1896 naznanjeno, da se o tem vprašanji vrše poizvedbe ter je torej definitivna rešitev odvisna od daljnega sklepa visokega de» želnega zbora. Iz poslednje navedene prošnje je razvidno, da je do konca 1895. leta pristopilo zvezi trinajst posojilnic, in sicer: ljudska posojilnica v Ljubljani, hranilnice in posojilnice v Metliki v Črnemvrhu î Staremtrgu i Mošnjah » Ameriško surovo železo. Evropskému železarstvu Cerknici, Horjulu, Trnovém, Gorjah, na Blokah v preti velika nevarnost od Amerike. Pokazalo se je, da se ameriško surovo železo da ravno tako dobro v jèklo podelati, » kakor naše domače. Ladije vozijo pavolo v Evropo spre- Petru poljah. Šfc v Srednji vasi, v Bohinju in posojilnica v Dobre- jemajo železo za oteženje, ker potem ladija bolje vozi. Prevažanje samega železa iz Amerike je pa še predrago.. Te posojilnice z neomejenim poroštvom so ustanovljene v smislu zakonov z dne junija bile 1889 in 215 li. junija 1894, drž. zak. št. 91 in 111. Zveza ima stro- mrzlim naudušenjem, naučeními besedami in da bi jaz kovno izobraženega nadzornika in ker je delovanje zveze přišel v vrsto tacih ljudij, z'ielo se mi je najhujše na spojeno z znatnimi troški, misli ista, da na korist stvari svetu. sme računiti na podporo visokega deželnega zbora. Ne tak nisem bil jaz ; v moji ljubezni je bilo nekaj Deželni odbor se prepričal, da posojilnice in čudnega nenavadnega celo divjega, rekel Naj hranilnice po Raiffeisenovem sistemu pospešujejo ljudsko ljudje pojmejo ali ne, smešen jaz biti nisem mogel blagostanje in da torej zaslužijo pospešitve od prav in pravično me Go- vse pobere in požge, kar doseže. Razrušajoč se sama, razrušuje v strani mogočna strast se vali, kakor lava da dežele. Zaradi tega bi bilo tudi dežela Kranjska po svojih sredstvih podpirala usta- PePel vse ovire, in preminja celo morje v kipeči kotel novitev in vzdržavanje posojilnic in hranilnic po Raiff- Tako sem ljubil njo imenujmo Polino. Vse kar eisenovem sistemu ; deželnemu odboru pa naj bi bila pri more ženska vdahniti, kar moški more čutiti, se je vdah tem pridržana pravica, da jih po svojem preudarku sme nil° in žutilo. Ona je pripadala drugemu, a baš to še revidirati. Do sedaj obstoje na Kranjskem posojilnice po sistemu Raiffeisen in Schultze-Delitzscb. Na podlagi tega poročila je deželni zbor po daljši debati storil naslednje sklepe: 1.) Deželnemu odboru se da izda navodilo o ustanovitvi in oskrbovanji 2.) naroča hranilnic in posojilnic po Raiffeisenovem sistemu, delno pokritje stroškov ustanovitve in prve oprave hranilnic in posojilnic po Raiffeisenovem sistemu sme deželni odbor po svoji previdnosti dovoljevati prispevke po 50 do 80 gld. 3.) Deželni odbor se pooblašča, da sme hranilnim in posojilnim društvom dovoljevati 4 °/ 0 poso- jila do najvišjega zneska 300 gld. iz razpoložljivih bla-gajničnih zalog. 4.) Ustanovni prispevek, kakor tudi po- sojilo sme pa se dovoliti pod tem pogojem > če se društvo podvrže višjemu nadzorstvu deželnega odbora, katero more le-ta izvrševati po posebnem odposlancu ali pa po z ezi posojilnic. Zvezi kranjskih hranilnic in posojilnic dovoli se za 1. 1897. v pospešitev njenih na menov podpora 300 gld. iz deželnega zaklada. 6.) De- želnemu odboru se dovoli za L 1897. za ustanovitev hranilnic in posojilnic v podporo istih kredit 1200 gld. iz deželnega zaklada. bolje povzdignilo ceno njene ljubeznjivosti, bolje razdra-žilo mojo slepo strast, vzbujeno z upanjem. Moje srce se bilo moralo razpočiti, da sem ga zaprl z molčanjem; sem razbil ljeno žensko. ga kakor prenapolnjen lonec pred ljub sedaj mi zatrepeče slednja žila, ko se spomnim, da sem ljubil; če se sladkosti pozebne sreče more izraziti z glasovi, je to mogoče le s takimi glasovi. Prvi pot sem pritisnil svojo ustno k njeni roki in pri tem na vse pozabil. Zdelo se mi » da sem se premenil v blisk; tako hitro, tako lahko, tako goreče je bilo to čuvstvo > če se sploh čuvstvo imenovati more. Pa kratka je bila moja sreča: Polina je bila ravno tako stroga, kakor mična. Ljubila me je, kakor še nisem bil ljubljen nikdar poprej, in kakor ne bodem tudi nikdar več ljubljen: ljubila me je strastno, nežno in neopo- je bilo meni sveto, je njo stalo več rečno . To, kar solz, nego mene trpljenja. Kakor zaupljivo se udalo varstvu mojega velikodušja, ravno tako jo goreče pro- Dragi sila i moj i da jo rešim očitanja, da je rušila zvestobo. Midva sva daleč od greha, — rekla je, sva pa tudi vselej daleč od slabosti. Kdor pogosto skuša svoje moči, padal ; redkeje se mora va shajati ! Trdno sem sklenil se je nadalje izogibati. In minoli so trije tedni, da Poline nisem videl. i Poučni in zabavni del. Treba je vam povedati, da sem služil v Severskem ko-njiškem polku, ki je tedaj bil v orlovski guberniji. . . dovolite, da vam okraja ne povem. Moj ekskadron bil a^^r^r*^^ nastanjen blizu graščine Polininega moža. Božiču je • t bil zbláznil. Strašno prorokovan je. (Ruski spisal Marlinski.) Tedaj sem bil strašno zaljubljen, zaljubljen, da kako sem slepil te, ki so gledajoč na moje prijazno smehljanje, na moje razstresene poglede, na moje malomarno govorjenje v krogu lepotic, vsi me imeli za ravnodušnega in hladnokrvnega. Vedeli niso da se globoka čuvstva baš zaradi tega redko kažejo so globoka ; > » ker ko bili mogli pogledati v moje srce, in je razumeti, bi bili se prestrašili! Vse, o čemer toliko tako radi blebetajo pesniki, s čimer se tako lahkomiš- moj polk dobil povelje odriniti v tulsko gubernijo in jaz sem imel dovolj duševne odločnosti, da sem odšel, ne da se bil poslovil. Přiznávám, da me je bolje zadržavala bojazen, da izdam tajnost drugim, nego skromnost. Da zaslužim njeno spoštovanje, treba se, je bilo odreči ljubezni in skušnjavo tudi premagati. Zastonj so me vabili sosedni graščaki na praznik, pri katerih se poslovimo i zastonj so me nagovarjali tovariši, ki je slednji imel kako srčno vez, da pridem na kak ples (Dalje sledi.) ostal sem trden. ljeno igrajo ženske, kar toli skrivaio zaljubljenci, je ki-pelo v meni, kakor razstopljena kovina, nad katero se zažigajo pari, ko ne najdejo izhoda. Vendar so meni se w v «. ' : - - CIL* f t i 1X1U J \J i Mli4JUť /«w j 2 J-UI11J V/JX U 1 zdeli smešni, od žalosti potrti nauduševatelji s svojimi v setah na suhem ostalo na morju razvnetimi srci; zoprni so mi bili vsi dvoritelji s svojim šteti niti deželni brambovci niti rezervniki. Več kot 21/ Poučni in zabavni drobiž. Koliko stane v Evropi vojaštvo? Evropske države imajo približno %l/2 milijona vojakov, in sicer 3,200.000 temu pa še niso pri- ■ • mi- lijard goldinarjev stane na leto orožje, druge potrebščine pa priliki se otvori tudi dirkališče ima do tedaj biti več kot 15 milijard goldinarjev. Skupni dolg vseh evropskih napravlj držav znaša 6.589 milijard, torej znesejo obresti približno tega dolga Lepi krajcarji. Uradniški dom v Ljubljani. Prvo avstrijsko-milijardi, kar vse mora ljudstvo za časa miru donesti. ogersko uradništvo društvo je imelo dne 15. maja na Dunaji svoj občni zbor. priliki je društveni predsednik obljubil Prebivalstvo Rusije. Vsa Rusija šteje po ljudskem podpirati prizadevanje, da se v Ljubljani zgradi uradniški dom. štetji, 108.819.332 bilo januvarija t. 129,211.833 osob proti 1885. Cela država meri 18,990.735 kva- m dratnih verst. Izmej večjih mest šteje Petrograd 1,267.023, Moskva 988.610, Varšava 614.752, Odesa 404.651, Lodz 514.780, Riga 282.943 in Kiev 248.750 prebivalcev. V Mostah pod Ljubljano so ustanovili gasilno društvo. Društvo že šteje 30 izvršujočih članov. Brizgalnica, katero so si omislili je stala 570 gld. in shramba za orodje, se gradi stala bo 700 gld. To so znatni izvanredni stroški za revno občino, ki šteje le 1200 prebivalcev s 170 hišami. Novo gasilno društvo se je vsled tega obrnilo do dobrotnikov proěnjo, da mu z darovi pomorejo k pokritju stroškov. Novice. i r. Romanje na sv. Višarje začelo se je kakor na- vadno včeraj na praznik Vnebohoda Gospodovega dne 27. maja. Občinski svet ljubljanski v svoji zadnji seji Letos bodo stalno na gori trije duhovoiki, ondi božjo službo, bodo opravljali na predlog občinskega odbornika g. dr. Majarona sprejel edno- Poštna zadeva. Preglednikoin poštnih in brzo glasno naslednjo resolucijo : „Občinski svet deželnega stolnega javnih uradov v revizijskem okraju obsezajočem poli mesta Ljubljane pozdravlja jezikovne naredbe, zadnji čas iz- ^ične okraje Litija, Kočevje, Krško, Novomesto in Črnomelj dane za češko in Moravsko, kot prepotrebno in v državnih jmenován poštni koncipist g. Karol Czarda. osnovnih zakonih utemeljeno delno izvršenje jezikovne in na- _ nOVo cesto mej Vačami in Litijo pridno grade, rodne jednakopravnosti ter izreka nado, da bode visoka vlada prva polovica je že gotova. Do zime se upa celo progo izgo- čim preje na ednak način in vsaj V toliki meri zagotovila toviti< Dej0 ge je mai0 zavleklo vsled udiranja terena in tudi troški bodo vsled tega poskočili, jako mnogo. novo cesto pridobe Vače V Ameriko hotel pobegniti Peter Prijanovič, slovensko uradovanje v deželah, koder prebivajo Slovenci". Predlagatelj je dobro utemeljil resolucijo, pred vsem poudarjaje solidarnost slovenskega s češkim narodom. — Koraku, katerega je prva storila bela Ljubljana, slede naj ostale slovenske občine, ki naj istim potom izrazijo svoje zahteve. Reorganizacija sodišč. Vsled uvedenja novega Qa kolodvoru aretovala in izrodila' sodišču" Utonil je dne 16. maja v Kokri hlapec Lorenc Slabanja. Spal je pijan ob obrežji Kokre, kar se je zavalil po utonil doma v Tribušah v črnomaljskem okraju, ne da bi bil še za-dostil vojaški dolžnosti. Mestna policija ljubljanska pa ga civilnopravdnega reda se bodo sodišča reorganizovala in se z dotičnimi deli že začelo. Za Kranjsko so bila sistemizovana naslednja uradniška mesta: Pri sodišči ljubljanskem 1 pred- , 13 sodnih pristavov, pri okr sodišči novomeškem 1 predsednik (VI. č. r.), deželnosodnih svetnikov stavi : sednik (V. činovni razred), 1 podpredsednik (VI. deželnosodnih svetnikov, 6 svetniških tajnikov in strmém bregu v vodo in Otroci idoči iz šole so vi- děli ta dogodek. Ker je bila Kokra močno narastla, so truplo svetniški tajniki in 3 sodni pri-pri okrajnih sodiščih so poleg mest sodnih načelnikov dolečena Se naslednja mesta pristavov po mesti pri sodiščih utopljencevo dobili še le 18. maja. Goljufiva potovka. Potovki Neži Zima iz Sred-njevasi v rado vij iškem okraju so ljudje že več let daj ali denar da naj Postojini, Bistrici, Kranju, Litiji, Radovljici, Kamniku, Krškem nesla v kranjsko hranilnico v Ljubljani. Ljudje so ji celo tako zaupali, da so pustili hranilne knjižice pri nj i Metliki in Mokronogu po mesta pri sodiščih v Črnomlju spravljene Potovka to zaupanje zlorabila in denar, katerega na in Kočevju po jedno mesto pri sodiščih v Škofji Loki Brdu, v ldriji, v Ložu, v Logatcu, na Vrhniki, v Senožečah so ljudje izročili za se porabila. Opeharila je tako oseb v v Vipavi, v Cerknici, v Velikih Lašičah, v Kostanjevici, Radečah, v Ribnici, v Žužemberku, v Zatičini in v Trebnjem. Diurnisti. Glede rešitve vprašanja o uredbi plač diumistom (pomočnim uradnikom) so se baje v ministerstvu že sporazumeli. Sedaj se pripravlja dotična predloga. Ustanovi šila za skupnih 1446 gld. Tatico so izročili sodišču. Proglašenje svetnikom. Včeraj dne 27. maja vrše je v Sv. Petra cerkvi v Rimu velikánská slavnost. Papež Leon XIII. je v navzočnosti kardinalov, škofov itd. ter nebrojnega občinstva proglasil svetnikom blaženega Antona Marija Zaccaria in Peter Fourier-a. Oba sta bila duhovnega stanu. se posebni penzijski fond, h kateremu pristopiti bo vsak diurnist obligatorično obvezan. Pra\ico do pokojnine imajo oni, Prvi je umrl 1539 doma v Lombardiji, diugi 1640 v Lotaringiji. To je bila tretja ednaka slavnost za časa vladanja so služili že 10 let. Najmanjša penzija znaša 120 gld i sedanjega papeža. Prva bila najvišja 350 gld. Za pisarniška uradna mesta imajo diurnisti 1881 in druga 1888. Veli-so spojene s takimi slav- pred drugimi prosilci razun certificiranih podčastnikov prednost. diurnist zboli, dobi tri mesece celo ali pa redu- cirano dnevščino. Odpusti se diurnist še če več kakor kanske in izvanredne ceremonije, nostmi, vzbujajo zanimanje najširših krogov in je udeležba naj-mnogobrojneja. Požar. Dne 19. maja okrog 11. ure po noči mesecev bolan. Najmanja dnevščina znaša za Dunaj 1 gld. nastal pri posestniku in izdelovalcu slamnikov Francu Mazovcu za province 80 kr. Dosedanja 14dnevna odpoved se je podalj- v Domžalah požar, ki je uničil hišni strešni stol, nekaj oprave iala na en mesec. Upati je, da bode poslanska zbornica to in obleke ter 300 slamnikov in 4000 povesnov slamnatih kit, prav mačehovsko uredbo vprašanja diurnostov znatno zboljšala tem v prid. so bile pod streho spravljene. Škoda znaša 2000 gld. Po- gorelec bil zavarovan le za 975 gld Ogenj najbrže na- odbor Deželnozborska stenografska pisama. Deželni stal pod streho pri dimniku, okrog katerega je bila sprav- imenoval Henrika Pfeifer-ja voditeljem deželno- ljena slama. zborske stenografske pisarne. V smislu sklepa deželnega zbora preustrojila se bode stenografska pisarna tako, da bode odgo-varjala vsem sedanjim zahtevam Sivanko je pogoltnila v Prankolovem pri Vojniku na Sp, Stajarskem neka šivilja; trebila si namreč njo zobe, a šivanka izpodrknila izmed prstov in se spope- Klub slovenskih biciklistov »Ljubljana« pra- ljevala někam po goltu. Dekle, seve v največjem strahu, pe Znoval bode dne 5. septembra slovesno svojo desetletnico. ljalo se takoj iskat zdravniške pomoči. Toda niti v Celji i «Il — *> • šl niti na kliniki v Grradci niso našli usodne àivanke ; měnili so, da je že v želodcu, od kodér se bo tekom casa skozi mišice íprivrtala na dan. Reva je že 12 dnij koprnela v smrtnem strahu, kar se ji je jelo zopet dozdevati, da je bode v goltu. Pošljejo torej po bližnjega zdravnika gosp. dr. Antona Žižeka. Le temu posrećilo se je po težavnem delu privleôi z veščo roko nevarno usiljenko na dan. Šivanka je namreč- ticala z jednim koncem v dušnikovem hrustancu, a z drugim zapičila se je v veliko vratno mišico. Iz tega slučaja je pač lahko po-sneti kako nevarno je s šivanko trebiti * zobe. — Ubil se je dne 17. t. m. ogljar Jakob Pretnar iz Lesc. Hotel je iz Podkorita- na planino, a potoma je pal v brezdno, globoko kacih 40 do 50 metrov. Ponesrečenec je-bil takoj mrtev. — Defravdanta so přijeli v Krakovu. Svojedobno je poneveril blagajnik pri neki tovarni v Lodz-u svoto, 12 000 rubljev in potem zbežal v Ameriko. Vrnil se je pod izmišljenim imenom, a spoznali so ga in přijeli ter našli pri njem 7000 rubljev. — Požar. V Budapešti je nastal v noči od 20. na 21. maja velik požar v neki stavbeni ključarnici. Ogenj se je pozno zapazil. Nad delavnico je spalo 25 ključarskih vajencev. Ti reveži so opazili požar, ko se že skoro rešiti ni bilo več moč. Vendar se je posrečilo pogumnim ljudem 19 teh fantov rešiti, 6 jih je pa ostalo v ognju. Našli so njih trupla popolnoma zgorela. Ogenj je zanetil neki delavec, ki je pustil go-reČo pipo v podstrešji. — Veledušno volilo. Bivši odvetnik in posestnik cukrárně v Cerekvicah pri Ljutomišlu, dr. Fran Kadtčik je te dni umri. V svoji oporoki je volil češkemu vseučilišcu v __ • Pragi 400 000 gld, v podporo čeških mest in čeških kmeto- valcev pa 100.000 gld. — Loterijci pa pariška katastrofa. Fanatični lote-rijci so pri zadnjem sreČkanji v Rimu močno stavili na štiri številke, tičoče se pariškega velikega požara. In glej, vse štiri številke so bile vlečene, tako, da je moral državni za-, klad velike svote izplačati. Policija je morala pred loterijami red delati, ko so prišli ljudje po dobitke, tak naval je bil. — Sovraštvo mej bratoma. V Petrovcih na-Hr-vatskem se je dogodil grozen zločin. Brata Miloš in Simo Vu-kosavljevič sta živela v sovraštvu. Dne 10. t. m je přišel prvi v hišo poslednjega. V hiši sta bila Simova otroka 41etni Rade in 121etna Zlatica. Napal je ta dva z nožem in jih grozno obdělal. Dečku je prizadjal trioajst ran na glavi. Po tem groznem činu je zločinec pobegnil. Nedolžna otroka sta bila torej žrtev nesrečnega bratovskega sovražtva. — Prenaredba ženske obleke. Pariške dame se po-tegujejo za to, da bi se ženska obleka reformirala. Pred vsem naj bi se namesto kril uvele tudi za ženske hlače. To svojo zahtevo utemeljujejo dame s tem, da so krila nepraktična. Pri zadnjem velikem požaru je največ zato toliko dam ostalo v ognju, ker se radi svojih nerodnih in opletajočih kril niso mogle rešiti, dočim so se večinoma vsi moški rešili. — Zdravnik — tat. V galeriji slik grofa čeinina na Dunaju přijeli so minole dni gospoda, ki se je pripravljal ukrasti jako dragoceno sliko. Mož se ni rad udal, da je hotel krasti, naposled je vendar obstál povdarjaje, da kot praktični zdravnik ne zasluži toliko, da bi mogel živeti. Imenovanec je dr. Bela Lenkey iz Budimpešte, ki je tudi že drugod več tatvin izvršil. — V smrt obsodili so minole dni v Zagrebu Ka-tarino Sever, Pavla Ilič-a in Franja-Kelceč-Pester-ja. Napali sp skupno 221etno kmeti co Ano Hrabrič in jo na grozen način ubili. — Sove uničevalke mišij. Neki posestnik na Nem-škem je ob hiši našel gnezdo z mladimi sovami in je pre- nesel v prazno sobo. Ker so mlade sove kričale, sta starca kmalu te našla. Posestnik je zdaj opazoval prehianitev mladih in ni se mogel načuditi koliko miši sta starca nanesla mladim. V jutro so bili mladiči preskrbljeni z naj manj 30 mišmi, katere so povžili čez dan. Koliko so mlade sove požrle po noči, ko sta jim starca donašala ! — Grozen trenotek je preživel zdravnik Sir Andrew Clarke na svojem potovanju v Italiji. Ko je šel nekega večera na stolp velike cerkve, našel je na vrhu že drugega gosta, nekega Angleža. Anglež in zdravnik sta razgledovala krasno okolico ter se pomenkovala. Nakrat zgrabi Anglež zdravnika za rameni ter mu pravi čisto mirno: „Sedaj Vas bom pa doli vrgel!" — Anglež je bil ocividno blažen, in # * , t zdravnik je bil v najstrašnejšem položaju. Toda mirnost ga f M ^ ni zapustila. „Prava rec!" je odgovoril Angleža; „to zna vsákdo ! Toda kaj staviva, da me od tal ne vržete do sem gori?" — „Kolikor hočete!" je dejal blaznik. „Prepričan sem, da vas vržem tudi od tal do semkaj". — „Nu dobro; stava velja Pojdiva doli, da me vržete!" — In hitro sta šla s stolpa, kjer so blaznika naglo zaprli. — Skrivnostni umori. Zadnji čas se je v Novem Yorku přiměřila cela vrsta skrivnostnih umorov, kateri so mej lahkomiselno živečimi ženskami obudili pravo paniko. Umori so se zgodili v najrazličnejših mestnih okrajih in povsod natančno na isti način. Morilci so svojo žrtev poiskali na njenem stanovanji, ji vrgli majhno \rv krog vratu in jo zadušili. Policija je pac hitro uganila, da ima opraviti z večjo družbo morilcev, a vsa nje prizadenja, priti morilcem na sled, so bila zaman, dasi so se ti umori hitro ponavljali in je bilo časih kar po več izvršenih na jeden dan. Te dni pa se jedna teh žrtev še pravočasno ubranila. Napadla sta jo dva elegantna gospoda, a bila je močnejša kakor napadalca. Priklicala je pomoč, na kar sta napadalca zbežala Na srečo so jima bili ljudje koj za petami in ju ujeli — Vas morilcev je italijansko gnezdo Artena. Tu se je rodil zadnji napadalec italijanskega kralja, lopov Accia-rito. Artena je že od nekdaj mati razbojnikov. Že 1. 1155 pišejo kronike, da je Artena „valilnica roparjev, tatov in morilcev." 400 let pozneje je izdal papež Pavel IV. edikt, v katerem pravi, da prebivalci Artene „ropajo, kradejo in more" ter zato dovolj uje, da „sme kdor hoče in kakor kdo hoče ubiti Artenjane", in da „naj se mesto razbije v prah in pepel". L. 1870. se je zgodilo iz nova veliko grozodejstvo v Arteni. Neki učenjak je dokazal, da je v Arteni pětkrát več tatov, šestkrát več pretepačev, sedemkrat več morilcev in 39krat več roparjev, kakor drugod v Italiji. V Arteni so družine, kjer so sedeli oče mati in vsi otroci radi ropa ali umora v jeČah. Videti je skoraj, da so Artenjani vsled dědičnosti ali atavizma, torej po svojem rojstvu že nagnjeni k grozodejstvom. — Samomor. Na Dunaji se je obesil GOletni čevljar Peter Wrana. V pismu naslovljenem na sestro pravi samomo-rilec, da mu ni živeti vsled preslabih gmotnih razmer in bo-lehnosti in ker ne more prav nič spati. — Pri snaženju rokovic ponesrečila. 181etna služ-kinja Franja Kiirman na Dunaji je snažila z bencinom roko-vice. Vsled neprevidnosti je prišla z bencinom preveč blizu luči. bencin je eksplodiral in vžgal služkinji obleko. Nesreč-nica se je tako opekla, da se dvomi, če bo okrevala. — V italijanskih ječah se dogajajo zadnjih deset let grozna hudodelstva. Umori političnih obsojencev in aretovancev niso več redki, a izvršujejo se v prid sedanjemu trhlenemu sistemu, sistemu korupcije in brezvestnega izsesavanja ljudstva. V soboto se je v italijanskem parlamentu razkril nov grozen slučaj Policija je pred kratkim aretovala socijalista Frezzija prav brez uzroka. Teden dnij potem je Frezzi umri. Policija je najprej rekla, da je Frezzi umri za srčno kapjo, potem, da se je obesil, a komisija vseučiliških profesorjev-zJravnikov je dognala, da je bil Frezzi kruto trpinčen, ker ima več polom- 218 ljenih kostij, in naposled z 22 udarci po glavi ubit Proti katerim navadno kavo mlela, toliko časa tolkla po glavi morilcem se ničesar. seveda začela preiskava, a bati se jim ni Samomor dveh sester. vzbudil sočutje Berolinu je te dni da se je roča odlomila. Tepeni mož je imel vso glavo tako razbito, da so mu zdravniki komaj řešili življenje. Oseku sta se četrtošolca Sošolca ustřelil V seveda prepozno! samomor dveh sester Marko Šor in Ivan Karavidorović igrala s revolverjem ne da sti vtopile v „novem jezeru" v Potsdamu. Vdova Albertina vedela, da je bit or poměřil na Karavidoroviéa i & Pape in nje sestra Adele Wiedermann sti imeni samo- ustřelil ter zadel. Karavidorović je bil v prsa tako ne morilk — usmrtile sti se vsled skrajne bêde. Nekdaj sti imeli varno zadet, da ni upanja da okreva lepo premoženje. Njijin oče, trgovski kapitan v Dancigu, zapustil je vsakemu svojih otrok po jedno hišo in lep kup denarja v gotovini. Albertina Adele in še dve poročeni sestri so živeli v Berolinu. Toda lahkomiselno, zapiavljivo življenje vseh njih soprogov, je spravilo v kratkem na beraško palico. Vdova Pape in sestra Adele sti si najeli skupno podstrešno kamrico, kjer sti se preživljali, šivanjem ovratnic. Jako mršav zaslužek, ki ne donaša niti za kruh ! A ubogi ženski trpěli sti dalje, dokler ste mogli, slednjič pa ni šlo več. Kajti vsled nehvaležnega šivarenja pri slabi svetlobi prišli sti obe skoro popolnoma ob vid! In vsled tega novega udarca izgubili ste še dosedanji pičli zaslužek, in sti šli v jezero ! Poroka na smrtni postelji. Ganljiv prizor je bil dne 20. m. m. v bolnišnici v Clevelandu (država Ohio, verna Amerika). V bolnišniški dvorani se se- poročil 701etni John Hobbes z 621etno na smrt bolno Ano Pazig. Ta žena se je bila pred 30 leti ločila od svojega razuzdanega moža. Hobbes je bil nje sosed. Med obema se je razvilo prijateljstvo, ki pa se je slednjič převilo v ljubezen. Leta 1875 sta se zaročila in določila dan poroke. Toda kmalu zatem je Hobbes obolel in poroka se je morala odložiti. Ko je bil ženin ozdravěl, določil se je bil zopet nov dan poroke, toda umrl je oče neveste in iz poroke zopet ni bilo nič. In tako je ta nesrečni par najmanj dvanajstkrat odložil poroko in določil nov dan, a vselej je nemila usoda zabranila zakon. ln tako je trajala zaroka preko 20 let! Letos o Veliki noči naj bi bila poroka. Toda nevesta je obolela. Dne 15 aprila je izjavil zdravnik, da ne doživi bolnica več večera. Uboga ženska vs)ed tega naprosila svojega zaročnika, naj jej izpolni sen vsega nje življenja in naj jo poroci. In tako je došlo do po- roke na smrtni postelji Pol ure zatem žena, blaž* na in zadovoljna, izdahnila svojo dušo Hudodelec ali bolnik? V Aradskem komitatu je živel neki Peter Kulczun Pred 20 leti je umoril svojega SOletnega očeta. Po prestani kazni je umoril svojo snaho. Ko se je zopet vrnil iz zapora, zadavil je otroka sosedovega, te dni pa hotel zadaviti lastno ženo. Vpraša se Sedi ta Člověk v jtčo ali v blaznico? 529 potresov je bilo v l. 1896 na Grškem, torej nekako l1 2 potresa na dan Tako se poroča v publikacijah dr. Papavasilion 0 potresih grske države. Izmej vseh potresov je bilo 306 samo na otoku Zante. Požarna katastrofa v Parizu. Ker bi vsled tega, ker je požar uničil bazar, iz katerega čistega dobicka, so imeli razni dobrodelni zavodi dobiti znatne prispevke, odpali ti prispevki, so bogati dobrotmki darovali v ta namen tako velikanske svote, da bodo dobrodelni zavodi še bogateje obda- rovaní, kot bili sicer. Le časopis „Figaro" je nabral 1,218,015 frankov. Svojo daiežljivost in usmiljenost so Pari- žani v tem s u najsijajneje pokazali. Mej drugim so se da- rovalci tudi spominoli takih, so vsled požara pali v bedo. Skoro se sme reči, da so vrli Parižani veliko katastrofo gmotno že sanirali, seveda v duševnem oziru jim to ni mo- goče Koliko plemenitih rodbin žaluje po svojih izgubljenih dragih ! Celo naša presvitla cesarica mora obžalovati bridko izgubo svoje sestre, našla nesrečno smrt v plamenu. Jedino pravi «i (Tinctura balsamica) iz lekarne pri „angelju varhu in tovarne farmacevtičnih pre- paratov A. Thierry-ja v Pregradi V svrho varnosti ob-činstva vrednimi nic- pred ponareja- pri Rogatec-Slatini. Preskušen in potrjen od zdravstvenih oblastev. nji nosim od sedaj nadalje to-le oblast-veno registrováno varstveno znamko. (20) Naj starej e, najprístneje. najoe- neje ljudsko domaće zdravilo, ki uteši prsne in plućne bolesti in že-lodečni krč itd. ter je uporabno no-tranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtis-njena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna „pri an-gelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim ce-nejo tem n č vrednejo ponaredbo Pazi naj se torej vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj ! Pona-rejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo va-rajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lékárno A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot i 2 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja-se samo proti predplačilu ali poštnem povzetju. Pazi naj se vedno natančno na zgorajsno zeleno varstveno znamko, katera mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica. Zakonska sreča. oOletni čevljar Botscheiber na Dunaju je přišel minolo soboto šele o polnoči domov in sicer vinjen. To je njegovo boljšo polovico neizmerno razjezilo Vrgla je slabotnega moža na tla in ga z železnim mlinom, s lekarnar v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 219 ti gld. ajda gld. feča gld. 12 Tržne cene V Ljubljani dne 15. maja 1897. Pšenica gld. 8 30 kr. kr., ječmen gld. 5.— kr., oves gld. 6 50 kr., kr., turšica gld. 4 90 kr., kr., fižol gld. 9 - kr. kr., proso gld. kr., grah gld. 12 (Vse cene veljajo za 100 kgr.) Največja zaloga na pr. večne nemške detelje (lucerne), štajarske detelje, in-karnatke, turške in travniške detelje, raznih vrst velikanske pese, ki je splošno znana kot najboljša krma; potem travna semena za suha, mokra, peščena ali ilovnata tla. Velika zaloga raznih semen cikorije, dobra krma za prasiče, salate, kumar, peter-^silja, zelene, gladkega graha, fižola in drugih zelenjadnih vrst. Mnogobrojnega poseta prosi (12) (35 PETER LASSNIK v Ljubljani. Vixit a I •> I r priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani 7 Linču dne 22. maja t. 1. : 61, 28, 88, V Trstu dne 22. maja t. 1.: 22, 41, 14. , 21. 1, 66. V Pragi dne 26. maja t. • • 48, 3, 72, 33, 65. sukneno 3*10 m dolg zado-stuje za jedno j obleko za gospoda i in velja le > > 3*10 iz dobre 4-10 4-80 > 6" 7-74 9- 10 50 pristne najboljše J ovčje fine finejše najfinejše volne l odrezek za črno salonsko obleko gld. 10 Blago za vrhne suknje, loden, peruvien, dosking. Blago za državne in železniške uradnike, grebenčasto in ševejot blago, razpošilja po tovarniških cenah kot reelno in solidno dobro znana (15) sukno-tovarniška zaloga Kiesel-Amhof v Brnu Vzorce pošlje zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih. Pozor! P. n. občinstvo se opozori, da se blago veliko naravnost od nas naroči, kakor Tvrdka Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako tovarniških cenah brez krojaškega prebitka, zasebne naročnike zelo oškoduje. Patentirani Kozarec dobrega, svežega piva ! Turisti, lovci, kolesarji, sprehajalci, vsi si poželé sveže pijače, ako po prestanih težavah počivajo. Vender prepo-gosto so prevarjeni! Na deželi je navadni odgovor: „Pri nas se dobi ob nedeljah sveže pivo, ob delavnikih se premalo iztoči". Pride truděn izletnik pozno na večer v mesto, v nadi, da dobi svežo pijačo v navadni gostilni, tedaj se izgovarja večkrat krčmar : „Je že prekasno, ne morem več sodčka nastaviti, ker se mi pivo do jutri izveši, ter postane neslastno Nadomesti se res s pivom v steklenicah, vender pravim pivopivcem to ne prija ; tudi je to dražje ; delo, ubitje steklenic in večji prevožnji stroški morajo ceno izvišati. Eazni poskusi s takozvanimi stiskalnicami in ogljikovo-kislimi aparati Izpričajo najbolje o potrebi dobrih, zahtevam zadostujočih aparatov v ohranitev piva. Vender vsi ti aparati imajo mnogo nedostatkoví prvič je delo s tekočo ogljikovo kislino vedno z malo nevarnostjo spojeno, tudi vedna obnovitev iste, podražuje promet teh aparatov; nadalje se od mnogih strani opravičeno protivi proti vsim umetnim pripomočkom pri točenju piva. Upam, da sem s to iznajdbo napravil aparat, kateri vsem, tudi najsmelejsim zahtevam zadostuje, vse prednosti daje, ne da bi se najmanje moglo oporekati. Aparat je cenen, tako priprost, da ga vsakdo lahko uporabi, ter ne zahteva nikakih pripomočkov v ohranitev piva. Edini pogoj za brezgrajno delovanje je snaga. Pivo se do zadnje kaplje iztoči, ni nikaeega ostanka, niě počepne, torej tudi nikake nevarnosti za zdravje vsled pokvarjenega piva. To so prednosti, katere so v korist pivo pijočemu občinstvu, gostilničarju, pa tudi nič manj pivovarju. Pivo pijočemu občinstvu, ker dobi povsod, kjer so moji aparati v rabi, dobro, sveže, zdravo pivo. Gostilničarjem, ker imajo ob vsakem letnem in dnevnem času dobro, sveže pivo, torej več iztočijo, tudi "se njegovo dobro ne trpe škode, radi ostankov in počepne; ravno to koristi pivovarju, kateri je brez skrbi pivo s počepno mešalo in s tem na ugledu trpelo. » da Dokaz o izbornosti mojih aparatov so priznanja, katera sem prejel že v prvem letu izdelovanja in so vsa kemu na razpolago v pregled. V Ljubljani meseca aprila 1897. (6) Z odličnim spoštovanjem Albin O. Achtschiii. 220 kr. priv m odlikovana tovarna raznih likerov in maraskina (Maraschino di Zara) Naj bolji, najzdraveji glasoviteji liker na svetu m proti naj- sla- bemu želodcu itd. je Kdor si hoče ohraniti zdrav že-|odec, kdor se želi dobro počutiti, biti vesel, obvarovati si zdravje, pije naj po celem svetu razširjeni od vseh hvaljeni liker Vlahov, katerega iz zelišč kršne Dalmacij edini na svetu napravlja R. Vlahov v Zadru. Varujte se ponarejanj in zahtevajte vedno pravi Ylahov iz Zadra, katerega je dobiti v vsaki trgovini in kavarni. (4) Odlikovanja: Moji in Založnik Nj. c. in kr. Visokosti presvitlega gosp nadvojvoda Leopolda Salvatorja. Založnik kraljevske hiše Lussignan, Pariz. Častili Član italijanskega zavoda „Pogresso" z odlikovalno svetinjo. Privilegiran od vlade Zveznili držav severne Amerike. Odlikovanje s poprsjem Libertadora, republike Venezuela. Odlikovan na sledečih razstavah: Dunaj 1873. Svitinja za zasluge. Ne apel 1880. Svetinja I. razreda. Kalkuta 1883 84. Velika svetinja. Ne apel 1885. Zlata svetinja. Spa (Belgija) 1891. Zlata svetinja. Skradin 1875. Zlata s ve tinja. Trst 1882. Zlata svetinja. Cork (Irska) 1884. astna diploma. Zagreb 1891. Zlata svetinja. Bordeaux 1892. Zlata svetinja. Berlin 1892. Zlata svetinj a. Hl t izdelki se razpošiljajo dajajo v: Avstro-Ogerski, Italiji, Ne ni čiji, Angliji, Rusiji, Švediji in Norvegiji, Svici, Danski, Turčiji, Grški, Spaniji, Portugaliji, Rumu niji, Srbij i, Bolgariji, V Crnigori, Otoku Malta, Belgiji, Sjedinjenih državali amerikanskih, B r a z i 1 i j i, Meksiki, A r g e n t i nj i, Indiji, Kita j ski, Japonski, Egiptu, Perziji, Arabiji, Alžeriji, Tunisu, Maroku, Otoku Kipru. pro Odgovorni urednik: Avgnst Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.