ANNALES 7/'95 

DELO NAŠ!H ZAVODO V I N DRUŠTEV/ATT1VITA DEI NOSTR] !STITUT I E DELIE NOSTRE SOCIETA/ACTIVITIES BY OU R INSTITUTIONS AN D ASSOCIATIONS, 263-273 
MEDMARAVIS 
Mediterranean Marine Bird Association 
Mediteranska zveza za morsko avifavno 


i gl i w 
' biološke raznovrstnosti v Severni Afriki, drugi in tretji | temi Populacijske ekoiogije morske avifavne v zahod­' nem oz. vzhodnem Sredozemlju, v četrtem sklopu pa so 
bili predstavljeni referati iz varstva in upravljanja habi­tatov v obalnem pasu. izpostavljeni so bili tudi problemi varstva drugih ogroženih živalskih vrst v Sredozemlju (npr. medvedjic.a Monachus monachus). Poleg referatov 
j so bili vzporedno predstavljeni posterji na temo varstva j- obalnih babitatov in njihovih ptic. i' Dva prispevka, ki sta globalno zajela območje Sre­!• dozemija, sta govorila o strategiji, ki je pomembna za i varstvo sredozemskih ptic in njihovih babitatov: Stra­{ tegija varstva morskih habitatov za sredozemsko in 
črnomorsko avifauno in Strategija varstva obalnih ptic (BirdUfe International). Analize, izvedene kot del evrop­skega programa kažejo, da je od 278 ptic SPEC-a (Spe­cies of European Conservation Concern) okoli 50 vrst v življenjskem ciklu vezanih na obalna mokrišča: 42 od teh vrst je v številčnem upadanju; med njimi so tudi sredozemske vrste, čeprav je bilo poudarjeno, da ptice j ne poznajo regionalnih meja. Predstavljena je bila tudi 
! problematika varstva habitatov v Slovenskem primorju. Prispevek se je osredotočil na Sečoveijske soline kot ekološko pomembno območje in lokacijo za močvirske in morske ptice (Sečovlje Salina, an Ecologically Impor­tant Wetland Area on the Slovenian Coast); dragocene podatke so posredovali člani Omitološkega društva [xobrychus iz Kopra. Vsi prispevki simpozija bodo objavljeni v zborniku, ki je v pripravi, 
j MEDMARAV1S je na letni skupščini sprejel tudi nova j interna pravila. Še naprej bo njegovo raziskovalno delo i vezano na morsko avifavno in ogrožene habitate, do-i datno pa bo spodbuja! raziskave v Sredozemlju in v j Črnem morju. Slovenski predstavnik in član sveta v i- organizaciji je Iztok Škomik iz O D Ixobrychus. j Posvet je bil zanimiv, za nespeciaiista v morski avi­| favni, pa tudi zelo poučen. Dragocen je njegov stro­; kovni prispevek k izmenjavi informacij in k boljšemu 
j. poznavanju obalnih ekosistemov ter sredozemskih ptič­; jih vrst in populacij. Diskusije so bile živahne in mar-j; sikdaj so se mnenja kresala, kot se je pokazalo pri i poseganju v ichkeu!, jezero na severni obali Tunizije; ali i pa pri razpravi o izvajanju nekaterih projektov v Sre­i dozemskem morju. Posvet je pokazal, kako nujna sta ! sodelovanje in povezovanje organizacij in projektov pri reševanju problemov uspešnega varstvo sredozemskih eko sistemov. 
Alenka Maiej 
"RAZVOJ OBALNIH OBMOČIJ, KAKOVOST VODA IN RIBIŠTVO: PRIMERJAVA SEVERNEGA JADRANA IN ZALIVA CHESAPEAKE" 
V okviru znanstveno-tehničnega sodelovanja med Združenimi državami Amerike in Slovenijo ter Hrvaško je od 14. do 20. maja 1995 potekal v Piranu in Rovinju seminar "Razvoj obalnih območij, kakovost voda in ri­bištvo: Primerjava severnega Jadrana in zaliva Chesa­peake1'. Organizatorji seminarja smo bifi: Morska postaja Piran Inštituta za biologijo, Slovenija, Centar za istra­živanje mora Rovinj Instituta R. Boškovič, Hrvaška in Horn Point Environmental Laboratory, Center for Envi­ronmental and Estuarine Studies, Maryland, ZDA. Na se­stanku so vodilni ameriški in evropski strokovnjaki, ki raziskujejo severni Jadran in zaliv Chesapeake na vzhodni ameriški obali, primerjali odnose med izko­riščanjem oz. rabo obalnih območij in povodja ter raz­merami v morju. Cilji primerjalne analize obeh morskih in zalednih sistemov so bili: 
- osvetlitev povezave med rabo prostora na obali in v povodju ter spremembami v kakovosti morja in v ribištvu, 
- opredelitev skupnih problemov in oblikovanje po­trebnih raziskovalnih programov ter priporočil za monitoring, 
- opredelitev podatkov in informacij, ki so potrebni za formulacijo in implementacijo primerne politike za okolje, 
- analiza problemov prenosa informacij iz strokovnih krogov do upravljalcev in politikov ter javnosti, 
- izmenjava informacij med državami. 

V okviru seminarja smo obravnavali predvsem vpliv obogatitve obalnega morja s hraniti kot posledice de­javnosti na obali in v povodju. Glavne teme delavnice so tako bile: 1) viri hranil in njihov vnos v priobalno morje, 2) obogatitev s hranili in vplivi na morski eko­sistem ter na kakovost morja, 3) spremembe v ribištvu z vidika ekosistema. Na seminarju je skupno sodelovalo prek 40 vabljenih strokovnjakov, poleg Slovencev, Hrvatov in Američanov Še Avstrijci in Italijani. Razen strokovnjakov iz raziskovalnih institucij so bili navzoči tudi predstavniki ministrstev za okolje oz. različnih agencij, katerih dejavnost je povezana z raziskavami in varstvom morja. 
Prva dva dneva seminarja smo raziskovalci predsta­vili razmere v obeh morskih sistemih ter zaledju tako, da je najprej o določeni temi govori! poznavalec zaliva Chesapeake, nato pa je isto temo za severni Jadran ob­
265 

ANNALES 7/'95 

DELO NAŠIH ZAVODO V IN DRUŠTEV/ATT! VITA DEI NOSTRIISTITUT1 E DEI.O NOSTRE SOCIETA / ACTIVITIES fi Y OU R INSTITUTIONS AN D ASSOCIATIONS, 263-273 
ravnaval evropski raziskovalec. Za oba sistema smo tako primerjali dejavnosti v povodju in z njimi povezan vnos branil v morje, spremembe obalnega prostora, procese cirkulacije in njihov vpliv na evtrofikacijo, spremembe pridnene morske vegetacije, letni ciklus in večletna ni­hanja v produkciji rastlinskega planktona, škodljiva cve­tenja in druge neobičajne biološke pojave, dinamiko ži­valskega planktona kot veznega člena do rib, masovni razvoj meduz in drugih želatinoznih organizmov, vlogo pridnenih živali v obeh sistemih, spremembe v ribištvu obeh območij ter povezave med dogajanji v vodi in na dnu. Seminar se je nato nadaljeval v okviru štirih delov­nih skupin, ki so obravnavale podobnosti in razlike med obema sistemoma, najpomembnejše kazalce preobre­menjenosti obalnega morja, vlogo monitoringa in raz­iskav ter možnosti za izboljšanje dostopa relevantnih in­formacij upravljavcem okolja in javnosti. Poleg tega smo razpravljali tudi o manjkajočih podatkih, ki so potrebni za smotrno upravljanje morskega okolja, in pripravili prednostne tematike raziskav za severni Jadran. 
Zbornik, ki bo obsegal predvsem rezultate disku­sijskega dela seminarja, bomo pripravili tudi v slo­venskem prevodu, medtem ko bo tekst v angleščini izšel v posebni številki hrvaške znanstvene revije Periodicum Bioiogorum. Poleg tega so sodelujoči predavatelji pri­pravili primerjalno analizo obeh morskih sistemov kot posamezna poglavja za knjigo, ki bo izšla v Združenih državah Amerike v seriji Coastal Zone Lecture Notes, American Geophisical Union. Knjigi bodo uredniki {Harding L., Malej A., Malone T., Smodlaka N.) dodali še uvodno in zaključno poglavje; predvidoma pa bo izšla že I. 1996. 
Seminar so finančno podprli: slovensko-ameriški in hrvaško-ameriški skupni odbori za znanstveno in tehno­loško sodelovanje, Ministrstvo za okolje in prostor R Slovenije, Uprava za okolje R HrvaŠke, The US National Science Foundation - Land Margin Ecosystem Research Program, The US Environmental Protection Agency, Multiscale Experimental Ecosystem Research Center. Poleg teh so izvedbo v Sloveniji sponzorirali še: Tele­com Koper, Luka Koper, Emona Obala, interevropa Koper, Agraria Koper, Vino Koper, Papirnice Koper in restavracija Božiček, za kar se jim najlepše zahvalju­jemo. Prav tako se zahvaljujemo piranskemu županu g. Fičurju za prijazen sprejem v občinski hiši. 

Stanka Šebeta 
3. MEDNARODNA KRASOSLOVNA ŠOLA "KLASIČN I KRAS " Postojna, 27.-30. junij 1995 
inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU je na pobudo Slovenske nacionalne komisije za UNESCO in s sodelovanjem jamarske zveze Slovenije že tretje leto zapored organiziral mednarodno krasoslovno šolo. Or­ganizacijski odbor so sestavljali: mag. janja KOGOV­ŠEK, dr. Andrej KRANJC, mag. Andrej MIHEVC in dr. Tadej SLABE. Tema prve krasoslovne šole, ki je bila leta 1993, je bil matični Kras, druge pa kraška polja. Le­tošnja tema so bife vrtače. Šolo so finančno podprli: Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Ministrstvo za šolstvo in Šport ter Slovenska nacionalna komisija za UNESCO. Namen letošnje šole je bil osvojiti in nad­graditi razumevanje kraškega pojava vrtač, ki ga raz­iskujejo geografi, geologi, kemiki, zgodovinarji in drugi. 
Od torka 27. junija do petka 30. junija se je v dopoldanskih urah v stavbi Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni zvrstilo 20 referatov, ki so bili predstavljeni v angleščini. Vseh udeležencev kraso­slovne šole je bito 45, in sicer iz itafije, Španije, Avstrije, Poljske, Slovaške, Češke, Hrvaške in Slovenije. V po­poldanskih urah smo organizirali ekskurzije, ki so zajele tipične primere vrtač in udornic. 
Prvi dan, 27. junija, se je dopoldan zvrstilo 5 refe­rentov. Dr. France ŠUŠTERŠIČ je predstavil genetsko sistemizacijo dolin. Španec C. j. GAViLAN MORENO je prikazal primere španskih dolin iz Cuence, ki jih ime­nujejo "torcas" in so rezultat zakrasevanja predvsem po tektonskih elementih. Mag. janja KOGOVŠEK je podala primer vertikalnega prenikanja deževnice skozi vrtače nad Planinsko in Pivka jamo. Dr. Jože ČAR je predstavil rezultate geološkega kartiranja vrtač na apnencih na področju nad Pivka in Magdaleno jamo. Vrtače, ki so nad podornimi dvoranami znanih rovov Postojnske jame, je obravnavala dr. Stanka ŠEBELA. 
Popoldansko ekskurzijo srno pripravili: dr. Stanka ŠEBELA, mag. janja KOGOVŠEK in mag. Nadja ZUPAN-HAjNA. Pot, ki smo jo prehodili peš, je zajemala 9,3 km na površju nad rovi Postojnske jame. Predstaviti smo geološko zgradbo terena, značilne vrtače in udornice, sledilni poskus nad rovi Pivka jame ter prelomno cono v Pivka jami. 

266