DOKUMENTACIJA KULTURNE DEDIŠČINE V PROJEKTU ZBORZBIRK Kulturna dediščina v zbirkah med Alpami in Krasom
Strokovni članek | 1.04
Izvleček: Članek predstavlja dokumentacijo kulturne dediščine v projektu »ZBORZBIRK - Kulturna dediščina v zbirkah med Alpami in Krasom«. Osrednje mesto projekta zavzemajo popis zbirk etnološko pričevalnih predmetov ter s popisom povezana katalogizacija, vnos v podatkovno bazo in postavitev spletnega iskalnika za pregledovanje baze.
Ključne besede: čezmejno sodelovanje, dokumentacija, kulturna dediščina, metapodatkovna baza, popis, zbirke
Abstract: The paper discusses the documentation of cultural heritage in the project ZBORZBIRK - Cultural Heritage in Collections between the Alps and the Karst (ZBORZBIRK - Kulturna dediščina v zbirkah med Alpami in Krasom). The project focuses primarily on the register of collections of ethnologically relevant objects, the related cataloguing, entry in the database, and the setting up of a search engine for viewing the database.
Key Words: cross-border cooperation, documentation, cultural heritage, metadata database, register, collections
66
Projekt »ZBORZBIRK - Kulturna dediščina v zbirkah med Alpami in Krasom« je bil odobren na tretjem razpisu Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013, namenjenem ožjemu kopenskemu območju. Sofinancirata ga Evropski sklad za regionalni razvoj in država. Poleg vodilnega partnerja, Inštituta za slovensko narodopisje Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU, Raziskovalna postaja Nova Gorica), sodelujeta pri projektu še dve izobraževalno-raziskovalni ustanovi (Univerza v Vidmu in Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra), dva muzeja (Goriški muzej Kromberk - Nova Gorica in Gornjesavski muzej Jesenice) in šest lokalnih skupnosti (Občina Bardo, Podbonesec in Tipana na italijanski ter Občina Brda, Kanal ob Soči in Kobarid na slovenski strani).
Projekt je namenjen ovrednotenju - evidentiranju, popisu, ureditvi, predstavitvi in promociji - (predvsem etnološko pričevalnih) krajevnih zbirk kulturne dediščine na obmejnem območju med Alpami in Krasom: v Kanalski dolini, Reziji, Terskih in Nadiških dolinah na italijanski ter v Gornjesavski dolini, Breginju, na Ko-bariškem, Kambreškem, v Ligu, Spodnjem Posočju in v Brdih na slovenski strani. Zbirke se popisujejo in bodo v nadaljevanju širši javnosti predstavljene v vodniku, na zgibankah in na spletišču (http://zborzbirk.zrc-sazu.si) ter tako skupaj s posnetki in prepisi izsekov pogovorov, t. i. zgodbami o predmetih, restavriranimi arhivskimi filmi in novonastalimi videoposnetki ter etnološko in dialektološko predstavitvijo območja postavljene v družbeno-zgodovinsko sobesedilo pestrega in raznovrstnega obmejnega območja. Poleg muzeoloških in raziskovalnih nalog se v okviru projekta za izbrane zbirke obnavljajo in urejajo prostori in informacijske točke,1 predvsem pa se skladno s cilji Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 (2010) promovira kulturna dediščina kot neizkoriščen gospodarski potencial območja. Izhodiščna zamisel za projekt se je
snovateljici projekta in partnerstva, dr. Mojci Ravnik, sodelavki Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, porodila ob terenskem raziskovanju na Kambreškem, Ligu in v Benečiji. Pobudi se je najprej pridružila Univerza v Vidmu in v nadaljevanju še drugi partnerji (Ravnik 2013: 102).
Osrednje mesto med projektnimi aktivnostmi obsegajo popis zbirk predmetov, tiskovin in dokumentov ter s popisom povezana katalogizacija, vnos v podatkovno bazo ter zasnova in postavitev spletnega iskalnika za pregledovanje baze. V okviru projekta bo predvidoma popisanih 34 krajevnih zbirk. Formalno, vsebinsko in glede na merilo urejenosti in odprtosti gre za zelo različne zbirke, od izpostav muzejev2 do v različni meri urejenih in javnosti dostopnih občinskih,3 društvenih4 in v prvi vrsti zasebnih zbirk.5 Pri evidentiranju zbirk smo se oprli na izkušnje Slovenskega etnološkega društva, ki je skupaj s tržaško Narodno in študijsko knjižnico6 tematiziralo vprašanja materialne etnološke dediščine in muzejskih zbirk v zamejstvu na posvetovanju o
0
(M
1 18. 5. 2013 je bila na železniški postaji v Kanalu odprta prva informacijska točka z Zbirko Zorana Šuligoja; 10. 5. 2014 Muzej Rakarjev hram v Bijačah; 17. 5. 2014 pa Muzej Rateče.
2	Muzej Rateče.
3	Rakarjev hram v Bijačah in Muzej blumarjev in vasi v Čarnem varhu, zbirki Pričevanja kmečke kulture v Prosnidu in Tipani.
4	Muzej v Dreki in zbirka podobic Cieglici prav tam, Etnografski muzej v Bardu, Glasovi Kanalske doline v Ukvah, Muzej brusačev na Solbici Muzej rezijanskih ljudi v Bili, Muzej varha Matajura v Mašerah.
5	Etnološka zbirka družine Darinke Sirk v Krasnem, Etnološka in vojna zbirka Jožeta Gorjanca v Rodežu, Etnološko-rezbarska zbirka Franca Je-rončiča v Melinkih, Muzejska zbirka Mazora Breginj in muzejska zbirka Stol 1915-1917 prav tam, zbirka Grablje na Tarčmunu, Jervahova mizarska zbirka v Ratečah, Jugova zbirka v Seniškem Bregu, zbirka Kovačija v Mašerah, Lukčeva hiša na Kambreškem, muzejska zbirka Poti umika pri Kobaridu 1917 v Kobaridu, zbirka V Vidrijah na Belopeški ravnini, Zbirka cerkvenih podobic in Črna kuhinja Pri Čuoljevih v Ročinju, Zbirka razglednic Kanalskega v Morskem, Zbirka Elia Qualizze - Kaluta v Gnidovici, Odda Lesizze v Oborči, Zorana Šuligoja v Kanalu, Zbirka grabelj na Tarčmunu, Zgodovinski muzej Balus in zbirka iz Kravaršča-kove hiše v Gorenjem Tarbilju.
6	Narodna in študijska knjižnica je v letih 1981-1998 na projektnem območju organizirala mladinske raziskovalne tabore, na katerih so sodelovali tudi etnologi (Pahor 2003: 23-24; Ravnik 2013: 102).
4
m Q UJ
5
Dr. Špela Ledinek Lozej, doktorica etnoloških znanosti in prof. umet. zgod., asistentka z doktoratom, Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, Raziskovalna postaja Nova Gorica. 5000 Nova Gorica, Delpinova 12, spela.ledinek@zrc-sazu.si.
Gostilniški šank v Lukčevi hiši ob zaključku delavnice Zbirke povezujejo. Foto: Špela Ledinek Lozej, Kambreško, 18. 5. 2013.
Zbirka Elia Qualizze - Kaluta.
Foto: Andrej Furlan, Gnidovca, 25. 3. 2014.
muzejskih zbirkah Slovencev v Italiji (Pahor 2003: 13-14; Ske-telj 2003: 9). Slovensko etnološko društvo je zasebne zbiratelje popisalo tudi v okviru projektov »Evidentiranje oziroma terenska topografija neobdelanih in neobjavljenih etnoloških zbirk, ki se hranijo zunaj pristojnih muzejev na slovenskem etničnem ozemlju« (2005-2005) in »Etnološka dediščina v rokah ljubiteljev« (2007-) (Porenta 2006, 2007a, 2007b). Zasebne zbirke na projektnem območju so evidentirali sodelavci Goriškega, Tolminskega in Slovenskega etnografskega muzeja. Končni izbor za popis predvidenih zbirk sta poleg strokovnih etnoloških meril, zaobseženih v naštetih evidencah, določili partnerstvo in pa seveda pripravljenost lastnikov, zbirateljev ali upraviteljev za sodelovanje pri popisu. Zadržki zbirateljev do sodelovanja so bili povezani s strahom pred morebitnimi posledicami registracije zbirke, ki je bil, ker so v večini zbirk tudi številne ostaline iz prve svetovne vojne, zveden iz 26. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine, po katerem naj bi najditelji arheoloških ostalin (mednje sodijo tudi ostaline prve svetovne vojne) o najdbah obvestili Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKD-1 2008). Poleg skrbi zaradi morebitne odtujitve predmetov so se nekateri zbiratelji zbali, da po inventarizaciji zbirke ne bodo mogli več prosto razpolagati (menjavati in trgovati) s predmeti;7 med lastnikih zbirk tiskovin (npr. razglednic in cerkvenih podobic) pa tudi strah, da bo zbrano gradivo ob objavi na spletu prosto dostopno za nadaljnjo reprodukcijo in distribucijo. Ker so zaokrožene zbirke sad dolgoletnih prizadevanj, s tem povezanih stroškov in investicij, bi spletna objava in spletno širjenje gradiva, po njihovi presoji, razvrednotila zbirateljska prizadevanja in celovitost zbirke. Z lastniki, upravitelji oziroma z zakonitimi zastopniki zbirk so bile zato podpisane Izjave o uporabi gradiva, s katerimi so dovolili popis in objavo popisanih in digitaliziranih podatkov na spletu, v tiskanih in elektronskih medijih. Ob upoštevanju 50. in 62. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (2007) smo se odločili, da so avtorska dela, ki niso v prosti uporabi (kar je v primeru omenjenih tiskovin 70 let po zakoniti
7 Poleg predmetov so v zbirkah, predvidenih za popis, tudi fotografije, podobe in dokumenti. Izraz predmet se v nadaljevanju nanaša na vse navedeno.
objavi dela), ob privolitvi zbiratelja le reproducirana, ne pa tudi distribuirana. Prav nasprotno pa so na drugi strani nekateri zbiratelji naknadno pristopili (ali želeli pristopiti) k projektnim aktivnostim prav zaradi možnosti distribucije gradiva iz zbirk in o zbirkah prek različnih nosilcev in medijev (spletne strani, vodnika, zloženk in druge promocijske aktivnosti). Izkušnje Slovenskega etnološkega društva, Slovenskega etnografskega muzeja in v projekt vključenih lokalnih muzejskih ustanov, Goriškega in Gornjesavskega muzeja, so bile osnova za pripravo popisnega obrazca. Pri snovanju smo upoštevali vsebinsko raznovrstnost zbirk, od vsakdanjih predmetov o preteklem načinu življenja na izbrani domačiji8 ali območju,9 zbirk ostalin s soške fronte,10 vsebinsko11 ali tipološko opredeljenih zbirk12 in zbirk z zelo raznovrstnimi predmeti.13
Pregledali smo dosedanje popise evidentiranih zbirk: v regionalnem informacijskem sistemu muzejskih zbirk Furlanije - Julijske krajine SIRPAC (Sistema informativo Regionale del Patrimonio Culturale) je objavljen delni popis Muzeja brusačev (spletni vir 1; spletni vir 2); deloma so bili popisani tudi predmeti v Muzeju rezijanskih ljudi (Negro in Quaglia 2009), Etnografskem muzeju v Bardu (Furlan 1992) in v zbirki Glasovi Kanalske doline (Kenda Jež 2007); v okviru mladinskega raziskovalnega tabora Mašere '9614 pa zbirki Valentina Dusa iz Mašer in Alda Medveša
8
9
11
Npr. zbirka V Vidrijah na Belopeški ravnini in Zbirka iz Kravarščakove hiše v Gorenjem Tarbilju.
Npr. Etnografski muzej v Bardu, Etnološka zbirka družine Sirk v Krasnem, Muzej v Ratečah.
10 Npr. Poti umika pri Kobaridu 1917.
Npr. Zbirka grabelj na Tarčmunu, Črna kuhinja v Prosnidu, Glasovi Kanalske doline v Ukvah, Jervahova mizarska zbirka v Ratečah, Kovačija v Mašerah, Muzej brusačev na Solbici, Pust v občini Podbonesec.
12	Npr. Zbirka razglednic Kanalskega v Morskem, Zbirka cerkvenih podobic v Ročinju in v Dreki.
13	Npr. Muzejska zbirka Mazora Bregin, Jugova zbirka v Seniškem Bregu, Lukčeva hiša na Kambreškem.
14	Mladinski raziskovalni tabor je organizirala Narodna in študijska knjižnica v sodelovanju s Slovenskim raziskovalnim inštitutom, Društvom slovenskih naravoslovcev in tehnikov Tone Penko, Društvom mladih raziskovalcev iz Trsta in Gibanjem znanost mladini iz Ljubljane.
67
0 2
4
5
Q UJ
(D
Gl
68
o
(M
m Q UJ CO
iz Barce (Dokumentacija ISN ZRC SAZU). V rokopisni obliki je pri Gornjesavskem muzeju Jesenice inventarizirana zbirka Muzeja Rateče, pri Tolminskem muzeju pa Muzejska zbirka Mazora Breginj in zbirka Stol 1915-1917 Zdravka Marcole. Poleg upoštevanja že opravljenega ter izkušenj SED in Goriškega muzeja pri evidentiranju zasebnih zbiralcev smo se pri zasnovi popisnega obrazca zgledovali pri priročnikih (Sketelj 2008; Sosič 2009; Motnikar 2010), predvsem pa pri že opravljenih katalogizacijah sodelavcev Slovenskega etnografskega muzeja na Tržaškem, izdanih v seriji Zbirke s te ali one strani? (Repinc 2002; Se-rec Hodžar 2003; Sosič 2009a), Irene Destovnik na Koroškem (1996, 2001, 2009, 2012) in tudi pri drugi priročniški literaturi in virih za standardizirano dokumentacijo predmetov (spletni vir 3; Holm 2003; Moder 2008). V popisnem obrazcu so za dokumentacijo zbirke predvideni naslednji vsebinski razdelki: poimenovanje, lokacija (zemljepisna dolžina in širina, država, kraj, naslov), dostopnost,15 ustanovitelj, lastnik in upravitelj zbirke, muzejska ustanova, pri kateri je zbirka evidentirana, in historiat zbirke. Za dokumentacijo predmetov so bile določene naslednje vsebinske rubrike: poleg knjižnega poimenovanja v slovenskem in italijanskem jeziku (ter kot možnost, v primeru etimološke povezave, tudi v furlanskem in nemškem jeziku) je bil predviden tudi zapis krajevnega poimenovanja predmeta, tip,16 stanje ohranjenosti, popolnost,17 pridobitev, materiali in tehnika izdelave, datacija izdelave, avtorstvo,18 mere, opis predmeta, raba predmeta, zgodovina predmeta, viri,19 napisi in opombe. Naknadno je bilo zaradi povezljivosti nekaterih enot v sklenjene celote (npr. skodelice in ročke v čajni servis ali posamičnih kosov oblačil in predmetov v pustno opravo) dodana še rubrika skupine. Administrativne rubrike popisnega obrazca pa so signatura, starejša ali druga signatura20 in popisovalec. Vnosu je bilo dodano tudi eno ali več gesel.21 Sledili smo decimalni sistematiki, ki jo je v prizadevanjih za enotno dokumentacijo za slovensko etnološko bibliografijo ob opori na Vprašalnice Etnološke topografije slovenskega etničnega ozemlja (Kremenšek 1976-1978) pripravila dokumentacijska komisija SED (Bogataj 1976: 8; Račič-Simon-čič 1997: XXIV-XXV), v nadaljevanju pa so jo za potrebe lastne dokumentacije dopolnjevali ISN ZRC SAZU, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in, s posebno pozornostjo na materialno kulturo, najpodrobneje dokumentacijski oddelek SEM.22 Skladno
15	Navedba, ali je zbirka odprta za javnost, ter po želji urnik oziroma kontaktni podatki.
16	Izhajali smo iz tipskega vokabularja Dublin Core Metadate Intitiative (DCMT1): besedilo, dogodek, film, fotografija, interaktivni vir, objekt, podatki, podoba, programje, storitev, zbirka, zvočni zapis (spletni vir 4).
17	Navedba morebitnih manjkajočih ali poškodovanih elementov.
18	Podatki o podjetju ali osebi, ki je predmet izdelala, ustvarila ali izdala.
19	Osebe, literatura, spletne strani idr. morebitni viri, ki so vir informacij o predmetu pri popisu.
20	Vpis že zapisane inventarne številke, signature ali drugega identifikatorja predmeta ali dodelitev nove sekundarne signature po sistemu dodeljevanja signatur pristojne muzejske institucije.
21	Vsebinska sistematizacija elementa z nadzorovanim besediščem oziroma gesli, pri čemer naj bi se v primeru več gesel prvo nanašalo na etnološko specifiko, druga pa na morebitne dodatne funkcije.
22	Podrobno razdelan geselnik Slovenskega etnografskega muzeja smo
uporabili v želji po uskladitvi klasifikacijskih sistemov dokumentacije
etnoloških institucij.
z zahtevami Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 je predviden dvojezičen, slovenski in italijanski vnos v rubrike. Pri tem so obvezno dvojezični vsi podatki o zbirki, poimenovanje in opis predmeta ter izbirne rubrike (tip, stanje ohranjenosti, pridobitev in geslo), priporočljiv pa je tudi dvojezični vnos v rubrike raba in zgodovina predmeta, materiali in tehnika izdelave ter popolnost. Izkušnje ZRC SAZU s snovanjem in upravljanjem podatkovnih baz digitalnih arhivov23 in izkušnje partnerjev z rokovanjem s programi za vodenje muzejskih inventarnih knjig in dokumentacije24 so omogočile smotrno zasnovo metapodatkovne sheme in spletne aplikacije za administracijo in vnos popisa v metapodat-kovno bazo na strežniku ZRC SAZU (spletni vir 11). V spletni aplikaciji sta bili zbirkam dodeljeni oznaka ID in kratica, na podlagi katere se predmetom samodejno dodeljuje signatura, zapiše pa se tudi datum vnosa in identiteta vnašalca v bazo. Ostale rubrike so ali odprte, brez oblikovnih omejitev, ali pa gre za izbirne sezname z določenimi vrednostmi (popisovalec, tip, stanje ohranjenosti in pridobitev). Enotam je mogoče dodeliti več gesel. Ker je glavnina rubrik odprta, so bila za potrebe poenotenega vnosa spisana vsebinska in oblikovna navodila, podkrepljena z različnimi primeri vnosa, ki so v pomoč v aplikaciji za administracijo baze. Še podrobnejša Navodila za popis in vnos metapodatkov v spletni portal ZBORZBIRK z dodanimi legendami in konvencijami o vrsti vpisa, zapisu narečja in decimalnim geselnikom, so bila pripravljena kot priročnik za pomoč popisovalcem in redak-torjem (Peče in Ledinek Lozej 2013).
Še pred začetkom popisa je Goriški muzej organiziral izobraževanje za popisovalce in vnašalce v podatkovno bazo. Udeležencem je bilo predstavljeno projektno območje, trenutna etnološka dokumentacija in popisi, zbiranje zgodb o predmetih, v prvi vrsti pa poenostavljena oblika narečnega zapisa, popisni obrazec in fotografiranje predmetov za dokumentacijo. Digitalne fotografije popisanih predmetov bodo popisovalci shranjevali v ločenih datotekah, označenih s signaturo predmeta, in se bodo naknadno naložile v podatkovno bazo.
Vnašalcem sta bila dodeljena uporabniško ime in geslo, ki omogočata dostop do spletne aplikacije za administracijo in vnos v metapodatkovno bazo. Širše administrativne pravice so bile dodeljene območnim in področnim redaktorjem, ki bodo pregledovali in po potrebi popravili vnose oziroma opozorili vnašalce na formalne ali vsebinske nedoslednosti. Aprila 2013 je bilo opravljenih 42 testnih vnosov v petih izbranih zbirkah, na podlagi katerih smo aplikacijo vsebinsko in oblikovno popravili, predvsem pa dopolnili navodila za formalno in vsebinsko poenoten vnos v bazo (prav tam). Poenoten vnos je pomemben za razumevanje ali berljivost vnesenih podatkov in tudi zaradi prikaza vnosov. Bazo bo mogoče pregledovati prek spletne aplikacija za dostop in pregledovanje baze na spletišču projekta (http://zborzbirk.zrc-sazu.si). Spletna aplikacija bo imela standarden zbir uporabniških orodij, na primer preprosto (full-text) in napredno iskanje z različnimi možnostmi filtriranja, enostavne tabelne prikaze, pa
23	Prim. npr. metapodatovne zbirke in digitalne arhive Arzenal (spletni vir 5), Avdiovizualnega laboratorij Inštituta za slovensko narodopisje (spletni vir 6), Interaktivna karta Slovenije z zbirkami ZRC SAZU (spletni vir 7), Slovenski biografski leksikon (spletni vir 8), Zbirke (spletni vir 9); prim. tudi Ogrin idr. 2011.
24	Npr. sistem Galis (spletni vir 10).
tudi naprednim uporabnikom namenjene možnosti, med drugimi izpis posamične enote v zapisu XML.
Bogate in raznovrstne zbirke in zgodbe predmetov s slovensko-italijanskega čezmejnega obrobja bodo prek spletne aplikacije dostopne širši javnosti. Za širšo javnost bo dragocen predvsem virtualni dostop do tistih zbirk, ki niso fizično dostopne, za strokovno javnost pa sistematizirano in za nadaljnje strokovno ovrednotenje in analizo razpoložljivo digitalizirano gradivo. Poleg prispevka k dokumentaciji zbirk in že omenjenih strokovne etnološke in dialektološke kontekstualizacije ter investicij v ureditve zbirk, pa se, kot se je pokazalo na lanskem mednarodnem muzejskem dnevu (18. 5. 2013) na delavnici »Zbirke povezujejo« v Kanalu in na Kambreškem, na obmejnem območju med Alpami in Krasom tke mreža zbirateljev, strokovnjakov in sodelavcev projekta ZBORZBIRK, prepletena z zbirateljskimi, muzeološkimi, etnološkimi, jezikoslovnimi, upravnimi, projektnimi, predvsem pa življenjskimi izkušnjami in znanjem, ubese-denim in opredmetenim.
Viri in literatura
BOGATAJ, Janez: Slovenska etnološka bibliografija za leto 1974. Glasnik SED 16, 1976, 8-14.
DESTOVNIK, Irena: Ko bo cvetel lan: Etnološka razstava o lanu in ovci: Iz etnografske zbirke Slovenske prosvetne zveze v Celovcu = Wenn der Lein blüht: Aus der volkskundlichen Sammlung des Slowenischen Kulturverbandes in Klagenfurt. Celovec: Slovenska prosvetna zveza, 1996. DESTOVNIK, Irena: Odstiranja: Predstavitev narodopisne zbirke Slovenske prosvetne zveze v Celovcu = Enthüllungen: Aus der ethnographischen Sammlung des Slowenischen Kulturverbandes aus Klagenfurt. Celovec: Slovenska prosvetna zveza, 2001.
DESTOVNIK, Irena: Mozaik podob: Katalog k razstavi v Forumu Zarja v Železni Kapli = Bilder-Mozaik: Katalog zur Ausstellung im Forum Zarja in Eisenkappel. Železna Kapla, Celovec: Slovensko prosvetno društvo Zarja, Slovenska prosvetna zveza, 2009.
DESTOVNIK, Irena (ur): Podobe rokodelske ustvarjalnosti: Rokodelski izdelki čezmejnega območja = Die Vielfalt handwerklichen Schaffens: Handwerksprodukte aus dem grenzübergreifenden Gebiet. Celovec: Slovenska prosvetna zveza, 2012.
Dokumentacija ISN ZRC SAZU: Dokumentacija Mojce Ravnik, datoteki BEN1 in BEN1a, 15. 8. 1996, 22. 8. 1996.
FURLAN, Andrej: Il museo etnografico di Lusevera - Bardo: Progetto di valorizzazione. V: Renzo Calligaro in Luisa Cher (ur.), Marvice tou vjetru. [S. l.]: [s. n.], 1992. 92-96.
HOLM, Stuart A.: Opredmeteni predmeti: Kako dokumentirati muzejsko zbirko. Ljubljana: Skupnost muzejev Slovenije, 2003. KENDA - JEŽ, Karmen: Shranili smo jih v bančah: Slovarski prispevek k poznavanju oblačilne kulture v Kanalski dolini = Contributo lessicale alla conoscenza dell'abbigliamento in Val Canale. Ukve: S.K.S. Planika Kanalska dolina; [s. l.]: Slori; Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 2007.
KREMENŠEK, Slavko idr. (ur.): Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja: Vprašalnice. Ljubljana: Raziskovalna skupnost slovenskih etnologov, 1976-1978.
MODER, Gregor idr. (ur.): Identifikacijski obrazec predmeta kulturne dediščine. Ljubljana: Icom, Mednarodni muzejski svet, Slovenski odbor, 2008. MOTNIKAR, Ana (ur): Priročnik za nego predmetov kulturne dediščine. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, Skupnost muzejev Slovenije, 2010 (Zbirka Priročniki SEM).
NEGRO, Luigia in Sandro Quaglia: Biside ta-na traku: Biside anu imprešti od naših tastarih = Le parole su nastro: Testimonianze orali e materiali della vita di un tempo in Val Resia = Besede na traku: Besede in predmeti naših
starih. Paluzza: Associazione Culturale Museo della Gente della Val Resia in Zveza slovenskih kulturnih društev.
OGRIN, Matija idr..: Hands, Authors, and Textual Genres: Encoding Early-Modern Slovenian Manuscripts; http://crdo.up.univ-aix.fr/SLDRdata/doc/ show/copenhagen/SDH-2011/submissions/sdh2011_submission_49.pdf, 17. 5. 2013.
PAHOR, Milan: Uvodne misli.V: Katalin Munda Hirnök in Polona Sketelj (ur.), Odstrta dediščina: Etnološko delo in muzejske zbirke Slovencev v Italiji, na Madžarskem in v Avstriji. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo, 2003 (Knjižnica Glasnika Slovenskega etnološkega društva; 35),13-14. PAHOR; Milan: Etnološka zbirka pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. V: Katalin Munda Hirnök in Polona Sketelj (ur.), Odstrta dediščina: Etnološko delo in muzejske zbirke Slovencev v Italiji, na Madžarskem in v Avstriji. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo, 2003 (Knjižnica Glasnika Slovenskega etnološkega društva; 35), 23-24.
PEČE, Miha in Špela Ledinek Lozej (ur.): Navodila za popis in vnos meta-podatkov v spletni portal ZBORZBIRK. Ljubljana, Nova Gorica: [Tikpopis], 2013.
PORENTA, Tita: Rezultati projekta »Evidentiranje oziroma terenska topografija etnoloških in sorodnih zbirk, ki se hranijo zunaj pristojnih muzejev na slovenskem etničnem ozemlju«. Glasnik Slovenskega etnološkega društva 46/1, 2006, 19-25.
PORENTA, Tita: Stanje in vizije zasebnega zbirateljstva na Slovenskem. V: Karla Oder in Anja Serec Hodžar (ur.), Etnologija in regije. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo, 2007a (Knjižnica Glasnika Slovenskega etnološkega društva; 40), 65-81.
PORENTA, Tita: Pri SED je bila ustanovljena nova delovna skupina za ljubitelje etnologije. Glasnik SED 47/3, 4, 2007b, 142.
PROGRAM čezmejnega sodelovanja Slovenija - Italija 2007-2013: Operativni program. Trst: Skupni organ upravljanja Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija - Italija 2007-2013, Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina, Glavna direkcija za kulturo, šport, mednarodne odnose in odnose z EU, 2010.
RAČIČ - SIMONČIČ, Mojca: Slovenska etnološka bibliografija 1986-1990. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo, 1997 (Knjižnica Glasnika Slovenskega etnološkega društva; 25).
RAVNIK, Mojca: Kulturna dediščina v zbirkah med Alpami in Krasom: Evropski projekt ZBORZBIRK. Trinkov koledar za Beneške Slovence za leto 2013, 2012, 101-103.
REPINC, Martina: Muzej Ricmanje = Il museo di San Giuseppe della Chiu-sa - Ricmanje. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 2002 (Zbirke s te ali one strani? = Collezioni di qua o di la?).
SEREC HODŽAR, Anja idr (ur.): Muzej Kraška hiša v Repnu = Il museo della casa carsica di Repen. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej; [Trst]: Narodna in študijska knjižnica, Odsek za etnologijo; Inštitut za etnologijo, 2003 (Zbirke s te ali one strani? = Collezioni di qua o di la?). SKETELJ, Polona: Zborniku na pot. V: Katalin Munda Hirnök in Polona Sketelj (ur.), Odstrta dediščina: Etnološko delo in muzejske zbirke Slovencev v Italiji, na Madžarskem in v Avstriji. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo, 2003 (Knjižnica Glasnika Slovenskega etnološkega društva; 35), 7-10. SKETELJ, Polona: Priročnik za varovanje premične kulturne dediščine v muzejih na prostem. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 2008 (Zbirka Priročniki SEM).
SOSIČ, Barbara (ur.): Priročnik za dokumentacijo: Napotki za delo v muzejih in galerijah: Del 1. Ljubljana: Skupnost muzejev Slovenije, 2009 (Zbirka Priročniki SEM).
SOSIČ, Barbara (ur.): Škedenjski etnografski muzej = Il Museo etnografico di Servola. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej; Trst: Škedenjski etnografski muzej, Inštitut za etnologijo, 2009 (Zbirke s te ali one strani? = Collezioni di qua o di la?).
Zakon o varstvu kulturne dediščine. Ur. l. RS, št. 16/2008. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah. Ur. l. RS, št. 16/2007. ZVKD-1: Zakon o varstvu kulturne dediščine. Ur. l. RS, št. 16/2008.
69
o
(M
m Q UJ CO
Spletni viri
Spletni vir 1: http://www.sirpac-fvg.org/ricerche/cont.asp, 22. 5. 2013. Spletni vir 2:
http://www.sirm-fvg.org/mappe/cont_d.asp?CSez_ID=MAPPE&CCat_ ID=M0003&CCatS_ID=UD&Cont_ID=454&r=1#, 22. 5. 2013. Spletni vir 3: http://dublincore.org/documents/usageguide/elements.shtml, 22. 5. 2013.
Spletni vir 4: http://dublincore.org/documents/dcmi-type-vocabulary/#H7, 22. 5. 2013.
Spletni vir 5: http://www.arzenal.si/, 21. 5. 2013. Spletni vir 6: http://isn3.zrc-sazu.si/, 21. 5. 2013.
Spletni vir 7: http://gis.zrc-sazu.si/zrcgis/?%28193.77.90.32%29, 21. 5. 2013.
Spletni vir 8: http://ezb.ijs.si/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/, 24. 5. 2013. Spletni vir 9: http://www.zrc-sazu.si/sl/zbirke, 21. 5. 2013. Spletni vir 10: http://www.semantika.si/reference/details/31, 23. 5. 2013. Spletni vir 11: http://as.parsis.si/zborzbirk/, 23. 5. 2013.
Documentation of Cultural Heritage in the ZBORZBIRK Project - Cultural Heritage in the Collections between the Alps and the Karst
The project ZBORZBIRK - Cultural Heritage in Collections between the Alps and the Karst (ZBORZBIRK- Kulturna dediščina v zbirkah med Alpami in Krasom) is designed to evaluate local collections of cultural heritage in the territory along the state border between Slovenia and Italy. The area comprises Val Canale (Kanalska Dolina) and Gornjesavska Dolina in the north, Brda in the south, Alta Val Torre (Terske Doline) in the west, and Posočje in the east. All collections will be registered, organized, and presented to the public in a guidebook, in leaflets, and on the project's website.
In designing the registration form its creators took into consideration the documentation samples of the Slovene Ethnological Society, Slovene Ethnographic Museum, National and University Library, and other related manuals and sources for standardized documentation of objects. The following content sections are provided for the documentation of a collection: given name, location (latitude and longitude, country, city or place, address), accessibility, founder, owner and manager of the collection, museum institution with which the collection is registered, and the collection's history. For the documentation of individual objects there are, in addition to administrative sections, the following sections: official name in Slovene and Italian (optionally also in Friulian and German), local name, type, state of preservation, completeness, acquisition, materials and manufacturing technology, date of origin, authorship, dimensions, description, use (purpose), history, sources, inscriptions, and comments. Included are one or more vocabulary entries, where we used the decimal scheme of the Slovene Ethnographic Museum.
The registration form provided the basis for the Web application for administration and entry in the metadata database. In the Web application, every object automatically receives its ID label, entry date, and identity of the person who enters the object in the database. Other sections are either open and with no design restrictions, or represent selection lists with specified values. For the purposes of unified entry instructions as to form and content are provided. The database will be available through an online application on the project's website. In this way, the rich and diverse cultural heritage will be accessible to professionals and the general public.
70
o
(M
m Q UJ CO