GLASNIK URADNI VESTNIK OBČIN: CERKNICA, GROSUPLJE. LITIJA, LJUBLJANA — BEŽIGRAD, CENTER. MOSTE-PO-LJE, SISKA. VIC-RUDNIK. LOGATEC, VRHNIKA IN MESTNEGA SVETA LJUBLJANA Ljubljana, 9. junija 1965 leto XII., ST. 27 MESTNI SVET 59 Na podlagi 1. člena zakona o urejanju in vzdrževanju zelenih površin v naseljih (Ur. 1. SRS št. 11/65), 3. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Ur. L FLRJ št. 2/59 in SFRJ St 13/65) ter 27. in 47. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik št 38/64) Je Mestni svet Ljubljana na svoji 2. seji, dne 28. aprila 1965 sprejel Zelene površine v lasti občanov urejajo in vzdržujejo njihovi lastniki oziroma uporabniki. Lastniki, delovne organizacije, hišni sveti in druge organizacije lahko urejanje in vzdrževanje zelenih površin, ki so pod njihc . o upravo, s pogodbo prenesejo na aoLvno organizacijo iz 4. člena teg„ odloka. 6. člen ODLOK o urejanju, vzdrževanju In varstvu zelenih površin v Ljubljani. I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Na območju mesta Ljubljane je treba urejati, vzdrževati in varovati zelene površine tako, da se ustvarjajo pogoji za rekreacijo prebivalcev, zavarujejo zemljišča in vodni tokovi pred škodljivimi klimatskimi in drugimi vplivi ter zagotovi estetska podoba mesta. 2. člen Za zelene površine po tem odlo-*tu se štejejo zlasti: — javni parki, nasadi, drevoredi m sprehajališča; — skupine gozdnega drevja do 5 arov; — gozdovi s posebnim namenom; — zelene površine ob javnih komunikacijah in vodnih tokovih, na Javnih kopališčih, športnih in otroških igriščih, pokopališčih in pri spomenikih;, — zelenice in okrasni nasadi v stanovanjskih soseskah ter pri turističnih in pri drugih javnih objektih; — vrtovi in drevesa na vrtovih; — posamezna gozdna in okrasna drevesa, ki so zavarovana po posebnih predpisih. 3. člen Kategorizacijo zelenih površin, ki javnega značaja ter način finan-c‘ranja, urejanja in vzdrževanja teh Površin, določi Mestni svet na pred-^8 skupščin ljubljanskih občin s po-sobnhn odlokom. 4. člen Urejanje in vzdrževanje zelenih Površin se lahko poveri samo za to Pocializirani delovni organizaciji. 5. člen . Zelene' površine, ki so družbena "■Srnina, niso pa javnega pomena, aJ° ln vzdržujejo delovne orga- skup- aMi ®, klSni sveti, krajevne "osti in druge organizacije. O tem, ali je treba šteti posamezno zemljišče po 2. členu tega odloka za zeleno površino, odloči v dvomljivih primerih občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve; če gre za zelene površine pri spomenikih in urbanističnih ambi-entih, odloči potem, ko dobi mnenje organa za spomeniško varstvo. H. UREJANJE ZELENIH POVRŠIN 7. člen Zelena površina se uredi v skladu z ureditvenim in zazidalnim načrtom. Ce ni bil sprejet ureditveni načrt, se upoštevajo elementi urbanističnega programa Ljubljane za urejanje zelenih površin. 8. člen Ce je po dovoljenju za lokacijo za novo visoko ali nizko gradnjo investitor dolžan urediti večjo ali pomembnejšo zeleno površino, mora zahtevi za dovoljenje za zgraditev priložiti tudi investicijsko tehnično dokumentacijo za ureditev zelene površine. Ta dokumentacija obsega: — načrt za ureditev zelene površine, oziroma za vzpostavitev zelene površine v prejšnje stanje; — predračun stroškov ureditve zelene površine in predračun dvoletnega vzdrževanja; mnenje organa upravljanja javne prometne in energetske naprave, kolikor bi bile prizadete koristi tega organa. Investicijsko tehnično dokumentacijo po prejšnjem odstavku lahko izdela le za to usposobljena in registrirana strokovna organizacija. 9. člen Tehnično kontrolo investicijske tehnične dokumentacije za ureditev zelene površine opravi strokovna komisija, ki da organu, pristojnemu za izdajo dovoljenja za graditev mnenje in predloge glede investicijske tehnične . dokumentacije za zeleno površino. Strokovno komisijo iz prejšnjega odstavka imenuje za komunalne zadeve pristojni svet skupščine občine izmed strokovnjakov s področja urbanizma, spomeniškega varstva in hortikulture ter predstavnikov, ki jih predlagata krajevna skupnost in komunalna organizacija za urejanje zelenih površin. 10. člen Izvajalec gradbenih del mora ob izkopu gradbene jame najprej na vsem ogroženem območju odstraniti plodno zemljo v celotni debelini, brez primesi nerodovitnega materiala in jo deponirati na primernem kraju in na primeren način, da se ohrani plodnost zemlje, ali pa jo uporabi za zboljšanje neplodnih zemljišč. Izvajalec gradbenih del mora med gradnjo zavarovati pred poškodbami drevje in okrasno grmovje, kolikor ni v dovoljenju za lokacijo drugače določeno. Po končani gradnji investicijskega objekta je izvajalec dolžan urediti zelene površine v skladu z dovoljenjem za lokacijo in z dovoljenjem za graditev, oziroma vzpostaviti zemljišče v prejšnje »tanje. Zelene površine, ki ob izdaji uporabnega dovoljenja za investicijski objekt niso urejene, mora investitor urediti v roku, ki se določi v uporabnem dovoljenju in ki ne ne sme biti daljši od enega leta. Ce investitor kljub opominu v naknadnem roku, ki mu ga določi občinski upravni organ za komunalne zadeve, zelene površine ne uredi, ta organ odredi, da uredi zeleno površino na stroške investitorja delovna organizacija iz 4. člena tega odloka. 11. člen Obveznosti izvajalca oziroma investitorja po prejšnjem členu se vnesejo v dovoljenje za lokacijo in v dovoljenje za graditev. 12. člen Za urejanje in vzdrževanje gozdov s posebnim namenom veljajo predpisi o gozdovih. III. VZDRŽEVANJE IN VARSTVO ZELENIH POVRŠIN 13. člen Stroški vzdrževanja zelene površine, ki je splošnega mestnega pomena za Ljubljano, gredo v breme finančnega načrta mesta Ljubljane. 14. člen Sredstva za vzdrževanje zelene površine občinskega pomena gredo v breme proračuna občin. , 15. člen ..V Stroški vzdrževanja zelene površine iz 5. člena tega odloka gredo v breme organizacije, hišnega sveta iz sredstev najemnin, lastnika oziroma V 1 B I L 0 na 4. redno sejo mestnega sveta Ljubljane Na podlagi 39. in 45. člena statuta mesta Ljubljane sklicujem 4. redno sejo mestnega sveta Ljubljane, ki bo v sredo, dne 9. junija 1965 ob 16.30 v veliki sejni dvorani Magistrata v Ljubljani. Predlagam naslednji dnevni red: 1. Razprava o aktualnih prometnih problemih v Ljubljani. 2. Odlok o potrditvi zazidalnega načrta Soseske Sl — Trnovo. 3. Poročilo o delu mestne urbanistične inšpekcije. 4. Poslovnik o delu odborov in komisij mestnega sveta Ljubljane. 5. Odlok o ustanovitvi štaba civilne zaščite za mesto Ljubljana. 6. Sklep o ustanovitvi pravno-redakcijske komisije mestnega sveta Ljubljane. Zazidalni načrt Soseske Sl — Trnovo je od dne 2. junija 1965 naprej razgrnjen v prostorih mestne urbanistične inšpekcije. Magistrat, Mestni trg št. 1. Morebitno odsotnost javite tajništvu mestnega sveta Ljubljane, Mestni trg 1 (telefon 21-855). Številka: 06-044/65. Datum: 3. junija 1965. Predsednik mestnega sveta Ljubljana: Ing. Marjan Tepina L t. uporabnika zelene površine in drugih organizacij. 16. člen Vzdrževanje zelene površine obsega: — negovanje in obnavljanje gozdnega, sadnega ali okrasnega drevja, grmovja, cvetličnih nasadov, trat in podobno; — vzdrževanje in obnavljanje peš poti, ograj, inštalacij in opreme; — varstvo zelenih površin pred poškodbami in boleznimi. 17. člen Nadzor nad vzdrževanjem zelenih površin opravlja pristojni upravni organ občinske skupščine ali pristojna inšpekcija. 18. člen Ce lastnik, ali uporabnik, hišni svet, delovna organizacija kljub ponovnemu opominu v določenem roku ne izvrši potrebnih vzdrževalnih del na zeleni površini, lahko občinski upravni organ za komunalne zadeve odredi, da izvrši ta dela delovna organizacija iz 4. člena tega odloka na njihove stroške. ' 18. člen Delovni organizaciji iz 4. člena tega odloka se lahko poveri tudi vodenje registra zelenih površin. Register zelenih površin je javen. 20. člen Prepovedano je sekanje, dbaeka-vanje in odstranjevanje značilnega drevja ter sprememba namena zelene površine na ureditvenem območju Ljubljane brez dovoljenja upravnega orgaria za komunalne zadeve pristojne skupščine občine. Preden sc izda dovoljenje po prejšnjem odstavku za posek javnega parka, nasada, drevoreda ali sprehajališča, mora dati o tem mnenje strokovna komisija, ki jo za vsak primer posebej imenuje upravni organ iz prejšnjega odstavka izmed strokovnjakov s področja urbanizma, spomeniškega varstva in hortikulture. 21. člen Na javnih zelenih površinah je prepovedano: 1. lomiti drevje ali grmovje, trgati cvetlice, obirati sadeže, hoditi, jezditi aU voziti izven dovoljenih poti: 2. poškodovati žive meje ob javnih poteh; 3. prevračati, prestavljati ali mazati klopi, mize, ograje in druge naprave na javnih poteh. Na javnih zelenih površinah je dovoljeno obirati sadeže in cvetje le z dovoljenjem pristojnega upravnega organa skupščine občine. 22. člen Val vrtovi na območju Ljubljane morajo biti estetsko urejeni. Na vrtovih in na njivah na ureditvenem območju mesta ni dovoljeno graditi utic, brez posebnega dovoljenja pristojnega upravnega organa skupščine občine. Vse neprimerne utice Je treba najkasneje v roku 1 meseca odstraniti. Vse obdelovalne površine njive morajo biti lepo urejene, vse fižo- lovke je treba pred nastopom zime odstraniti in na ustrezen način zložiti na obdelovalni površini, če tam ostanejo. Pristojni upravni organ skupščine občine lahko prepove sajenje določenih vrtnin in kultur na površinah, na katerih te kvarijo estetsko podobo mesta. Na zelenih in obdelovalnih površinah je prepovedano vsako odlaganje smeti in drugega odpadnega materiala. IV. KAZENSKE DOLOČBE 23. člen Določeni gospodarski prestopki s področja, ki ga ureja ta odlok, se kaznujejo po določilih republiškega zakona o urejanju in vzdrževanju zelenih površin v naseljih (Uradni list SRS št 11/65). 24. člen Z denarno kaznijo 2000 dinarjev se kaznuje posameznik, ki: 1. na zelenih površinah lomi drevje ali grmovje, trga cvetlice, obira sadeže brez dovoljenja, jeedf ali vozi izven dovoljenih poti; 2. poškoduje živo mejo ob javnih poteh; 3. prevrača, prestavlja ali maže klopi, mize, ograje in druge naprave na javnih poteh. 25. člen Z denarno kaznijo od 5000 do 10.000 dinarjev se kaznuje posameznik, ki: 1. brez dovoljenja pristojnega organa skupščine občine gradi utice na vrtovih in na njivah na ureditvenem območju mesta (22. člen); 2. z obdelovalnih površin njiv ne odstrani fižolovk in jih ne zloži na ustrezen način (22. člen); 3. sadi vrtnine in kulture na določenih površinah, na katerih te kvarijo estetsko podobo mesta (22. čl). Za prekrške iz prejšnjega odstavka se kaznuje pravna oseba z denarno kaznijo od 30.000 do 50.000 dinarjev. 26. člen Uslužbenci milice so pooblaščeni, da takoj na mestu Izterjajo denarno kazen od tistih, ki jih zalotijo pri prekrških, navedenih v 24. členu tega odloka. V. KONČNE DOLOČBE 27. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«. Štev.: 010-035/65 Datum: 28/4-1965 Predsednik Mestnega sveta Ljubljana Ing. Marjan Tepina, I. r. M Na podlagi 3. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Ur. L FLRJ št, 2/59 In SFRJ št 13/85) ter 27. In 47. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, št 38/64) je Mestni svet Ljubljana na svoji seji, dne 28. aprila 1965 sprejel ODLOK o ureditvi in načinu izobešanja zastav v Ljubljani 1. člen Delovne organizacije, hišni sveti, lastniki, oz. upravitelji zgradb na območju mesta Ljubljane so dolžni na dan državnih, republiških in krajevnih praznikov, ob posebnih prilikah pa na splošen poziv pristojnega organa, izobesiti državne in republiške zastave. 2. člen Splošen poziv, ki se nanaša na posebne prilike iz 1. člena tega odloka, mora pristojni organ objaviti v dnevnem tisku in RTV, najkasneje en dan prej. 3. člen Zastave SFRJ in SR Slovenije, Iti se izobešajo, morajo ustrezati ustavnim določilom. - 4. člen Najmanjša velikost zastav, ki se izobešajo, sme znašati po širini 1 m In dolžini 2 m. 5. člen Na vsaki stanovanjski ali poslovni zgradbi mora v smislu določil 1. člena tega odloka biti izobešena najmanj 1 zastava. 6. člen Na območju, ki ga oblikujejo: Prešernova cesta, Trg OP, Resljeva cesta, Kopitarjeva cesta, Krekov trg, Grajski predor, Karlovška cesta, Levstikov trg, Cojzova cesta, Aškerčeva cesta in Trg MDB ter ob Tržaški cesti, Dolenj tiči cesti, Zaloški cesti, Celovški cesti in Titovi cesti se mora na vsaki zgradbi v smislu določil 1. člena tega odloka urediti tri vtična mesta (konzole) za izobešanje zastav posamično ali v snopu. Ce je na zgradbi več konzol, morajo biti razporejene v enakomernih razdaljah. Na stavbah z več vhodi morajo biti na vsakem delu zgradbe, ki Ima svoj vhod, vtična mesta. Kadar ima zgradbe več vhodov, se mora izobesiti zastava na vsakem delu, ki ima svoj vhod. Ce se izobešajo tri zastave, mora biti državna zastava v sredini. 7. člen Na stolpnicah in posebno visokih zgradbah z ravno streho se zastave lahko Izobesijo na jamborih. Zastave, ki se izobešajo na jamborih, morajo biti vidne in ustrezne velikosti. 8. člen Zastave je treba izobešatl v snopu ali posamezno. Na zgradbi z več kot enim nadstropjem morajo biti zastave izobešene na konzole, ki morajo biti pritrjene na cestno lice fasade zgradbe v višini 4,5 m od tal. 9. člen Državne, republiške In druge zastave, ki se izobešajo, ne smejo biti raztrgane, umazane, obledele ali sicer neprimerne. 10. člen Zastave je treba odstraniti takoj, najkasneje pa v roku 24 ur, ko mine razlog, zaradi katerega so bile izobešene. Hkrati je treba odstraniti morebitne transparente in druge priložnostne okraske. 11. člen Zastave tujih držav se Izobešajo samo na splošen poziv pristojnega organa. 12. člen Izobešanje zastav na javnih prometnih površinah opravlja delovna organizacija, ki je pooblasti Mestni svet. 13. člen Izobešanje zastav v smislu določil 6. in 8. člena tega odloka mora biti usklajeno v roku 3 mesecev od dneva veljavnosti tega odloka. 14. člen Z denarno kaznijo do 16.000 dinarjev se kaznuje lastnik oziroma upravitelj zgradbe, predsednik hišnega sveta ali druga odgovorna oseba, ki se ne ravna po določbah tega odloka. 15. člen Ta odlok začne veljati oemi dan po objavi v Glasniku. Štev.: 010-036/65 Datum: 31/5-1965 Predsednik Mestnega sveta Ljubljana Ing. Marjan Tepina, 1. r. M Na podlagi 3. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ št 2/59 In SFRJ št. 13/65) ter 27. In 47. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik št. 38/64) je Mestni svet Ljubljana na svoji 2. seji, dne 28. aprila 1966 sprejel ODLOK • ureditvi plakatiranja v Ljubljani 1. člen S tem odlokom se ureja lepljenje in nameščanje plakatov, oglasov in podobnih objav na ožjem mestnem območju Ljubljane. Ožje mestno območje Ljubljana obsega: celotno območje občine Ljub-ljana-Center in dele občine Ljublja-na-Bežigrad, Ljubljana-Siška, Ljub-ljana-Moste-Polje ter del občine Ljubljana-Vič-Rudnik, ki je zazidana gradbena površina z izdelanimi prometnimi komunikacijami in ima ulice, ceste, trge ln druge javne cestne površine, ki so Imensko označene. 2. člen Lepljenje ln nameščanje plakatov, oglasov in podobnih objav daje volilna komisija skupščine občine Cerknica ' poročilo o izidu nadomestnih volitev za odbornika občinskega zbora skupščine občine Cerknica v 21. volilni enoti, ki so bile dne 28. marca 1965. 1 2 3 1. Za kandidata v 21. volilni enoti je bil predlagan en kandidat, in sicer Jože AVSEC iz Starega trga 62. 2. Za kandidata Jožeta AVSCA je glasovalo 245 volivcev. Neveljavnih je bilo 25 glasovnic. 3. Pri nadomestnih volitvah za občinski zbor skupščine občine Cerk- nica je bil v 21. volilni enoti dne 28. marca 1965 izvoljen za odbornika kandidat Jože AVSEC iz Starega trga 52. \ Številka: 1/1-013-8/65 Datum: 28. 3. J965 Občinska volilna komisija: Predsednik: Uroš Potkonjak 1. r. Tajnik: Boris Svet 1. r. Član: Jože Skuk 1. r. 239 V smislu 2. odstavka 94. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Ur. list SRS, št. 11/63) daje volilna komisija skupščine občine Cerknica poročilo o izidu nadomestnih volitev za odbornika zbora delovnih skupnosti — v skupini gospodarstva skupščine občine Cerknica v 4. volilni enoti, ki so bile dne 26. marca 1965. 1. V 4. volilni enoti, kjer se voli en odbornik, so bili predlagani trije kandidati, in sicer: Ančka UDOVIČ — Slivice Janez OCEPEK — Rakek Ivan INTIHAR — Begunje 2. Za kandidata Ančko Udovič je glasovalo 80 volivcev, za kandidata Janeza Ocepka je glasovalo 92 volivcev in za kandidata Ivana Intiharja je glasovalo 85 volivcev. Neveljavnih je bilo 22 glasovnic. 3. Pri nadomestnih volitvah za zbor delovnih skupnosti — v skupini gospodarstva skupščine občine Cerknica je bil v 4. volilni enoti za odbornika dne 26. marca 1965 izvoljen Janez OCEPEK iz Viševka. Številka: 1/1-013-7/65 Datum: 26. 3. 1965 Občinska volilna komisija: Predsednik: Uroš Potkonjak 1. r Tajnik: Boris Svet 1. r. Član: Jože Skuk 1. r. 240 V smislu 2. odstavka 94. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skppščin (Ur. list SRS, št. 11/63) daje volilna komisija skupščine občine Cerknica poročilo o izidu nadomestnih volitev za odbornika zbora delovnih skupnosti — kmetijska skupina skupščine občine Cerknica v 20. volilni enoti, ki so bile dne-28. marca 1965. 1. V 20. volilni enoti, kjer se voli en odbornik, so bili predlagani trije kandidati, in sicer: Franc MLAKAR — Viševek Tone ZIGMUND — Stari trg Alojz KOMIDAR — Nadlesk 2. Za kandidata Franca Mlakarja je glasovalo 82 volivcev, za kandidata Toneta Zigmunda je glasovalo 49 volivcev in za kandidata Alojza Komidarja je glasovalo 64 volivcev. Neveljavnih je bilo 10 glasovnic. 3. Pri nadomestnih volitvah za zbor (Jglovnih skupnosti — kmetijska skupina skupščine občine Cerknica v 20. volilni enoti dne 28. marca 1965 je bil izvoljen za odbornika kandidat Franc MLAKAR iz Viševka. Številka: 1/1-013-7/65 Datum: 28. 3. 1965 Občinska volilna komisija: Predsednik: Uroš Potkonjak 1. r. Tajnik: Boris Svet 1. r? Član: Jože Skuk 1. r. 241 V smislu 2. odstavka 94. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Ur. list SRS, št. 11/63) daje volilna komisija skupščine občine Cerknica poročilo o izidu nadomestnih volitev za odbornika zbora delovnih skupnosti — v skupini prosveta in kultura skupščine občine Cerknica v 22. volilni enoti, ki so bile dne 26. marca 1965. 1. V 22. volilni enoti, kjer se voli en odbornik je bila predlagana za kandidata Majda ARKO iz Rakeka. 2. Za kandidata Majdo Arko je glasovalo 30 volivcev. Neveljavnih glasovnic ni bilo. 3. Pri nadomestnih volitvah za zbor delovnih skupnosti — v skupini prosvete in kulture skupščine občine Cerknica je bila v 22. volilni enoti 26. marca 1965 izvoljena za odbornika kandidatka Majda ARKO iz Rakeka. Številka: 1/1-013-7/65 Datum: 26. 3. 1965 Občinska volilna komisija: Predsednik: Uroš Potkonjak I. r Tajnik: Boris Svet 1. r. Član: Jože Skuk 1. r. OBČINA GROSUPLJE 242 Na podlagi 6. člena zakona za izvedbo odprave okrajev v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 10/65), 8. in 20. člena temeljnega zakona o zavodih (Ur. list SFRJ, št. 5/65) ter na predlog sveta za zdravstvo skupščine občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na" 4. redni seji dno 19. maja 1965 sprejela naslednjo ODLOČBO o prevzemu ustanoviteljskih pravic in dolžnosti do zavoda Dekliško vzgajallšče Višnja gora. Pravice in dolžnosti, ki so jih do zavoda Dekliško vzgajallšče Višnja gora izvrševali doslej organi okraja Ljubljana, prevzame z dnem 1. aprila 1965 skupščina občine Grosuplje. Štev.: 022-7/65-1/1. Datum: 19. maja 1965. Predsednik skupščine občine Grosuplje: Ivan Ahlin L r« 243 Na podlagi 6. člena zakona za izvedbo odprave okrajev v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 10/65), 8. in 20. člena temeljnega zakona o zavodih (Ur. list SFRJ, št. 5/65) ter na predlog sveta za zdravstvo skupščine občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na 4. redni seji dne 19. maja 1965 sprejela naslednjo ODLOČBO o prevzemu ustanoviteljskih pravic in dolžnosti do Zavoda za revmatične in srčne rekonvalescente za mladino Šentvid pri Stični. Pravice in dolžnosti, ki so jih do zavoda za revmatične in srčne rekonvalescente za mladino Šentvid pri Stični izvrševali doslej organi okraja Ljubljana, prevzame z dnem 1. aprila 1965 skupščina občine Grosuplje. Štev.: 022-3/65-1/1. Datum: 19. maja 1965. Predsednik skupščine občine Grosuplje: Ivan Ahlin 1. r. OBČINA LITIJA 244 Na podlagi 192. in 196. člena statuta občine Litija je skupščina občine Litija na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. maja 1965 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o sestavi in delovnem področju svetov skupščine občine Litija. 1. člen Odlok o sestavi in delovnem področju svetov skupščine občine Litija (Glasnik, uradni vestnik šL 22/65) se dopolni: 2. člen V 3. Členu se doda za točko 12. nova točka 13., ki se glasi: Svet za narodno obrambo: , a) svet šteje 9 članov; b) občinska skupščina izvoli v ta svet vse člane, za katere mora dobiti predhodna soglasja od Sekretariata za narodno obrambo SR Slovenije; c) .delovno področje sveta je: Svet za narodno obrambo vodi vse zadeve s področja narodne obrambe. Skrbi za izvajanje predpisov, ki urejajo ta vprašanja, razpravlja o urejanju in vodenju potrebnih evidenc ter dokumentacije. Skrbi za redno izvajanje predvoja-ške vzgoje mladincev. Rešuje in obravnava vse ostale zadeve, ki so z zakoni ali drugimi predpisi dane v pristojnost temu svetu. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«. Štev.: 010-2/65-1/1. Datum: 28. maja 1965. Podpredsednik skupščine občine Litija: , Albin Jesenšek 1. r. 245 Na podlagi 162. člena statuta občine Litija ter 2. člena zakona o družbeni denarni pomoči žrtvam fašističnega nasilja in njihovim družinam (Ur. list SRS, št. 11/65) je skupščina občine Litija na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. maja 1965 sprejela ODLOK o obsegu in višini denarne pomoči žrtvam fašističnega nasilja in njihovim družinam. 1. člen Skupščina občine Litija s tem odlokom določa višino denarne po-moči žrtvam fašističnega nasilja in njihovim družinam, katere imajo Pravico do denarne pomoči po zakonu o družbeni denarni pomoči £FN in njihovim družinam (Ur. list SRS, Št 11/65). 2. člen .Žrtvam fašističnega nasilja in njihovim družinam, ki imajo stalno Prebivališče na območju občine Li-jjja. pripada stalna redna mesečna denarna nagrada, in sicer: 1. osebnim žrtvam fašističnega nasilja, ki so zaradi fašističnega nabija ostale nesposobne za pridobitno delo v višini od 6000 do 1^.000 dinarjev mesečno ter za vsakega nepreskrbljenega člana družine, ki ga je dolžan vzdrževati, od 3000 do 500(5 dinarjev; 2. zakoncu umrle žrtve fašističnega nasilja pripada denarna pomoč °d 6000 do 12.000 dinarjev mesečno. Ce ima zakonec po umrli žrtvi fašističnega nasilja otroke ali svojce, ki jih je dolžan preživljati, mu za vsa-kega pridobitno nesposobnega družinskega člana pripada denarna po-moč v višini od 3000 do 5000 dinarjev mesečno. 3. člen Za določanje višine denarne po-*"°Či so odločilne upravičenčeve Premoženjske in pridobitne razmere ‘er delovna zmožnost. V najvišjem znesku denarne po-jbeči se priznavajo podpore le ose-am oziroma družinam, ki nimajo občnega lastnega premoženja ozi-°ma dohodkov ter so popolnoma oozmožnc za delo. Ce je upraviče-oc do denarne podpore le deloma l^Pžen za delo ali ima sicer nekaj astnih sredstev oziroma dohodkov, ‘ Pa ne zadoščajo za preživljanje, e odmeri ustrezna nižja podpora. D pri dodeljevanju denarnih pod-‘?r ZFN se upoštevajo premoženj-razmere uživalca denarne potic L ■ in vseh ostalih članov d rušijo ?' z ni*m v družinski skup- P®9bam, ki jim je bila zaradi hiož ‘k sPrememb v njihovem pre-dciZCnjs*tem stanju ali zmožnosti za Pozn ?enarna P°moč ustavljena, pa za s. zopct izpolnjujejo pogoje tVa"Pr6jomanje denarne pomoči žr-vjpf1 fašističnega nasilja, jim pra-se , ?° Podpore oživi, podpora pa Pasica® izplačevati od prvega dne ge Pdnjega meseca po vložitvi vlo-jZnL Ys?h dokazov o tem, da zopet ^k-uinjujejo pogoje za prejemanje "enarne pomoči. 4. Člen PomI*yico do prejemanja denarne ■"oči izgubijo: 1. osebe, ki niso več nezmožne za delo ali je v njihovem premoženjskem stanju oz. dohodkih nastopila tolikšna sprememba, da imajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje; 2. zakonec, če se vnovič poroči ali če nima otrok pod 14 let starosti ali če še niso dopolnile 45. leta starosti; 3. osebe, ki so sprejete v brezplačno oskrbo v domove počitka ali v druge zavode, za čas bivanja v domu oziroma zavodu; 4. otroci, osebne žrtve fašističnega nasilja, ko dopolnijo 16. leto starosti oziroma če se šolajo, ko končajo predpisano redno šolanje na srednji ali visoki šoli. Vsekakor pa jim preneha ta podpora na srednji šoli, ko dopolnijo 20 let, na visoki šoli pa 25 let starosti. 5. člen O zahtevku za priznanje do denarne pomoči in o višini denarne pomoči odloča pristojni organ za socialno varstvo skupščine občine Litija. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku. Številka: 010-17/65. Datum: 28. maja 1965. Podpredsednik skupščine občine Litija: Albin Jesenšek 1. r. 246 Na podlagi 19. in 176. člena 'zakona o bankah in kreditnih poslih (Ur. list SFRJ, št. 12/65) in 9. točke 162. člena statuta občine Litija je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. maja 1965 sprejela ODLOK o določitvi banke, v katero se vlagajo sredstva občine Litija za razširjeno reprodukcijo. 1. člen Sredstva občine Litija, ki so namenjena za razširjeno reprodukcijo in izvirajo iz dela ustvarjene vrednosti družbenega proizvoda delovnih organizacij (Družbeno investicijski sklad občine), se vložijo v kreditni sklad Komunalne banke Ljubljana z vso aktivo in pasivo. 2. člen Skupščina občine Litija bo z občinskim družbenim planom določila temeljne smernice, po katerih naj se upravljajo sredstva, ki so vložena po prvem členu tega odloka v kreditni sklad Komunalne banke Ljubljana. 3. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o odpravi družbeno investicijskega sklada in o uporabi sredstev za gospodarske Investicije občine Litija (»Glasnik« št. 61/64). 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku. Številka: 010-48/64-1/1. Datum: 28. maja 1965. Podpredsednik skupščine občine Litija: Albin Jesenšek L r. 247 Na podlagi 68. člena zakona o financiranju družbeno-politlčnih skupnosti v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št.,36/64), 18. do 22. člena temeljnega zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in zdravstvenem varstvu živine (Ur. list SFRJ, št. 16/65) ter 1., 4. in 143. do 148. člena statuta občine Litija je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. maja 1965 sprejela ODLOK o ustanovitvi sklada za osemenjevanje živine. 1. člen Ustanovi se sklad za osemenjevanje živine za območje občine Litija (v nadaljnjem besedilu sklad). 2. člen Pavšalno skočnino na območju občine Litija plačujejo vsi lastniki krav in telic, katere so 1. januarja tekočega leta dopolnile 12 mesecev starosti. Nastale spremembe o stanju živine tekom leta se ne upoštevajo, razen pogina, zasilnega zakola ter ugotovitve jalovosti po uradnem veterinarju. 3. člen Sredstva sklada se uporabljajo: a) za opravljanje službe umetnega in pri rodnega osemenjevanja živine; b) za nagrade bikorejcem pri vzdrževanju priznanih (licenciranih) plemenjakov; c) za subvencijo pri nabavi plemenskih bikov; d) za stroške popisa in izterjave plemenic oziroma neporavnanih obveznosti lastnikov plemenic do sklada; e) ostali stroški, nastali s funkcionalno dejavnostjo sklada. Vseh sredstev sklada, namenjenih za opravljanje storitev po tem členu, ni treba vfačati. 4. člen Sklad je pravna oseba. 5. člen Sklad ima statut. S statutom se določijo organizacija sklada ter druga vprašanja, ki imajo pomen ža samoupravljanje in način poslovanja sklada. Statut sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa ga občinska skupščina kot ustanovitelj sklada. 6. člen S skladom upravlja upravni odbor, ki šteje 7 članov. Člane upravnega odbora imenuje občinska skupščina na seji obeh zborov, in sicer: — enega izmed odbornikov občinske skupščine; — tri Člane iz vrst občanov, ki s svojimi izkušnjami lahko pijpo-morejo k uspešnemu poslovanju sklada; — člani upravnega odbora po svojem položaju so še: a) predsednik sveta za kmetij5 stvo; b) veterinarski inšpektor; c) kmetijski inšpektor. Predsednika upravnega odbora volijo člani upravnega odbora *► med sebe, Mandatna doba članov upravnega odbora traja dve leti. 7. člen Dohodki sklada so: — pavšalna skočnina; višino pavšalne skočnine določi pristojni svet za kmetijstvo in gozdarstvo za vsako leto vnaprej; — dotacije družbeno politične skupnosti, ki je sklad ustanovila; — dotacije gospodarskih in drugih organizacij; — dohodki od zamudnih obresti in samoprispevki občanov. 8. člen Vsa sredstva dosedanjega sklada se prenesejo kot dohodek v ta sklad. 9. člen •*' Administrativna in računovodska opravila sklada opravlja po določilih statuta sklada pristojni upravni organ skupščine občine Litija. 10. člen Sredstva sklada se razporejajo z letnim finančnim načrtom. Finančni načrt in zaključni račun sprejme upravni odbor sklada. Upravni odbor sklada mora predložiti finančni načrt in zaključni račun na vpogled občinski skupščini. 11. člen Odredbodajalec za izvršitev finančnega načrta je predsednik upravnega odbora sklada. 12. člen Sklad nima lastne rezerve. 13. člen Za obveznosti sklada je odgovoren sklad z vsemi svojimi sredstvu 14. člen Družbeno politična skupnost, ki je sklad ustanovila, je odgovorna za obveznosti sklada samo do višine svojih dohodkov, ki so bili razporejeni med dohodke sklada takrat, ko je sklad prevzel obveznosti. 15. člen Upravni odbor sklada poroča o svojem delu vsaj dvakrat letino svetu za kmetijstvo in gozdarstvo občinske skupščine. 16. člen S tem odlokom preneha veljati odlok o ustanovitvi sklada za pavšalne skočnine (Glasnik št 5-31/58) z dne 17. januarja 1958. Pravice in obveznosti sklada, ustanovljenega z odlokom hi 1." odstavka tega člena, se v celoti s st|-njem po zaključnem računu za leto 1964 prenesejo na novo ustanovljeni sklad. 17. člen Ta odlok začne veljati eemi dan po objavi v Glasniku. Številka: 010-18/65. Datum: 28. maja 1965. Podpredsednic skupščine občine Litije« Albin Jeeeniek L s. * \ IM OLASNfl OBČINA LJUBLJANA- CENTER 248 Na podlagi 7. b člena v zvezi s 7. a, 7. d in 7. 1 členom temeljnega zakona o sodnih taksah (Uradni list FLRJ, št. 16/60 in Uradni list SFRJ, št. 10/65), 3. in 9. člena zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64), 110. člena statuta občine Ljubljana-Center (Glasnik, številka 33/64) ter v soglasju s skupščinama občine Center na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. aprila 1965 sprejela ODLOK o občinskih sodnih taksah 1. člen V postopku pred občinskim so-diščenf se plačujejo občinske sodne takse po določbah tarife sodnih taks, ki je predpisana s temeljnim zakonom o sodnih taksah (Ur. list FLRJ, St. 16/60 in SFRJ, št. 10/65). 2. člen Dovoljenje za prodajo takšnih vrednotnic izdaja delovnim in drugim organizacijam in organom (v nadaljnjem besedilu: poblaščeni prodajalci) Svet za družbeni plan in finance. Za prodajo takšnih vrednotnic poblaščenim prodajalcem pripada provizija v višini 5 % od vrednosti prodanih taksnih vrednotnic. Pooblaščeni prodajalci morajo : vedno imeti v prodaji potrebne količine taksnih vrednotnic; taksne vrednotnice morajo biti občanom na razpolago v teku celotnega delovnega časa delovne organizacije oz. njene poslovne enote. Pooblaščeni prodajalci morajo taksne vrednotnice skrbno shranjevati in varovati. 3. člen Za finance pristojni upravni organ nadzoruje izvajanje tega odloka. 4. člen Ta odlok stopi v veljavo naslednji dan po objavi v »Glasniku«. Štev!: 423-03/65-31/S J Datum: 31. maja 1965 Predsednik skupščine občine Ljubljana-Center Ing. Drago Lipič, 1. r. 249 Na podlagi 110. člena statuta občine Ljubljana-Center in v zvezi s 176. členom zakona o bankah in kreditnih poslih (Ur. list SFRJ, št, 12/65) je skupščina občine Ljubljana-Center na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. maja 1965 sprejela ODLOK e odpravi družbenega investicijskega •klada občine Ljubljana-Center. 1. člen Dohodki 4.987,273.23» Družbeni investicijski sklad ob- 1. Sredstva za medobčinski cestni sklad 202,561.56» čine Ljubljana-Center (v nadaljnjem: 2. Sredstva za medobčinski šolski sklad 330,495.183 sklad) se odpravi. 3. Sredstva za Mestni svet 548,907.33» 2. člen 4. Sredstva za finančni načrt uprave 413,657.034 5. Sredstva za sklad za šolstvo 1.325,695.91» Vsa sredstva odpravljenega skla- 6. Sredstva za sklad za socialno varstvo 272,104.458 da se prenesejo v Kreditni sklad Komunalne banke Ljubljana po sta- 7. Sredstva za sklad za zdravstveno varstvo 86,757.938 nju 31. marca 1965 v smislu 18. in 8. Sredstva za komunalni sklad 299,709.254 176. člena Zakona o bankah in kre- 9. Sredstva za sklad za kulturo 256,330.285 ditnih poslih. 10. 10 % oz. 15 */» posebna prorač. rezerva 308,224.772 3. člen 11. Sredstva za proračun (ožji) 942,829.494 Komunalna banka Ljubljana prevzame vse pravice in obveznosti odpravljenega sklada. 5. člen 4. člen ' Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi v Glasniku. Številka: 402-70/65-3/S J. Datum: 20. maja 1965. Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna v zne- 3. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljšti odlok o odpravi družbeno investicijskega sklada in o uporabi Sredstev za gospodarske investicije občine Vrhnika (Glasnik št. 3/65). 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku. Številka: 4/1-44-3/65. Datum: 21. maja 1965. Predsednik skupščine občine Vrhnika: Franci Širok 1. r. 260 Na podlagi 134. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 47/64) in sklepa zbora volivcev volilnih enot Krajevne skupnosti Vrhnika z dne 18. I. 1965 je svet Krajevne skupnosti Vrhnika na svoji redni seji, dne 13. maja 1965 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje mesta Vrhnika L Uvede se krajevni samoprispevek v denarju za dograditev Zdravstvenega doma na Vrhniki in za odplačilo anuitet za najeto posojilo. II. Krajevni samoprispevek plačujejo občani, ki imajo stalno prebivališče na območju mesta Vrhnika in znaša: za delavce in uslužbence 1 % od neto prejetih mesečnih osebnih dohodkov. III. Krajevni samoprispevek se uvaja za čas od 1. junija 1965 do 31. decembra 1969. IV. Skupni znesek, ki je potreben za izvršitev del iz I, točke tega sklepa, znaša 227,000.000 dinarjev. V. Krajevni samoprispevek se odmerja in plačuje v skladu z določili zakona o prispevkih in davkih občanov v SRS (Uradni list SRS, ŠL 37/64), izterjuje pa po predpisih zakona o prisilni izterjavi prispevkov in davkov občanov (Uradni list SRS, št. 11/65). VI. Dela iz I. točke tega sklepa morajo biti končana najkasneje do 31. 12. 1965. VII. Denarna sredstva, ki se dobijo od krajevnega samoprispevka, se smejo uporabiti samo za namen, ki je naveden v I. točki tega sklepa. VIII. Za pobiranje in vodenje denarnih sredstev z naslova krajevnega samoprispevka skrbi Krajevna skupnost Vrhnika, za izvršitev del pa upravni odbor sklada za gradnjo objektov zdravstvenega značaja. IX. Krajevnega samoprispevka v denarju so oproščeni občani od socialnih podpor, invalidskih in minimalnih pokojnin ter od otroškega dodatka, dijaki in študentje od štipendij ter vajenci od svojih nagrad. X. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«. Številka 32 Datum: 13. V. 1965 Predsednik Sveta krajevne skupnosti Vrhnika Slavko Česen L r. 261 Na podlagi 134. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. list SRS št 37/64) in sklepa zbora volivcev za naselje Borovnica z dne 19. I. 1965, za naselje Breg-Pako z dne 20. I. 1965, za naselje Dol-Laze z dne 20. I. 1965, za naselja Dražica, Ohonica, Lašče, Pristava, Brezovica, Niževec, Zabočevo, Zavrh, Pokoj išče, Padež z dne 19. I. 1965 je Svet krajevne skupnosti Borovnica na svoji 14. redni seji dne 8. maja 1964 sprejel X SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Borovnica I. Uvede se krajevni samoprispevek v denarju namensko za izgradnjo in vzdrževanje komunalnih naprav in ostalih objektov družbenega standarda za naselja: Borovnica, Breg-Pako, Dol-Laze, Dražica, Ohonica, Pristava, Lašče, Brezovica, Niževec, Zabočevo, Zavrh, Pokojišče in Padež. II. Krajevni samoprispevek plačujejo občani za namen pod I. točko, ki uporabljajo komunalne naprave in ostale objekte družbenega standarda in imajo stalno bivališče na območju pod I. točko navedenih naselij ln znaša: 1. za delavce in uslužbence 1 % od neto prejetih mesečnih osebnih dohodkov; 2. za upokojence 1 % od neto mesečnih pokojnin, ki presegajo minimum; 3. za lastnike kmetijskih zemljišč: — od kmetijskih obdelovalnih zemljišč 4 % letno od ugotovljenega katastrskega dohodka po stanju 1. I. 1965; — od gozdnih zemljišč od vrednosti lesa na panju (bruto mase) po stopnji 10 % (vrednost lesa je ista kot osnova za odmero prispevka od osebnega dohodka od gozda, ki jo določi skupščina občine); 4. za ostale, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti 1 % letno od ugotovljene osnove, od katere se plačuje prispevek iz osebnega dohodka. III. Krajevni samoprispevek se uvaja za čas od 1. julija 1965 do 31. decembra 1970. IV. Skupni znesek, ki je potreben za izvršitev del iz I. točke znaša 127 milijonov dinarjev. V. Krajevni samoprispevek se odmerja in plačuje v skladu z določili zakona o prispevkih in davkih občanov v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 37/64), izterjuje pa po predpisih zakona o prisilni izterjavi prispevkov in davkov občanov (Uradni list SRS št. 11/65). VI. Dela iz I. točke tega sklepa morajo biti končana najkasneje do 31. decembra 1970. VII. Denarna sredstva, ki se dobijo od krajevnega samoprispevka, se smejo uporabiti samo za namene, ki so navedeni v I. točki tega sklepa. VIII. Za pobiranje, vodenje denarnih sredstev in izvrševanje del z naslova krajevnega samoprispevka skrbi Krajevna skupnost Borovnica. IX. Krajevnega samoprispevka v denarju so oproščeni občani od socialnih podpor, invalidnin in minimalnih pokojnin ter od otroškega dodatka, dijaki in študentje od štipendij in vajenci od svojih nagrad. X. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«. Številka: 10/65 Datum: 8. maja 1965 Predsednik Sveta Krajevne skupnosti Borovnica Janez Carin, 1. r. VSEBINA Vabilo na 4. sejo mestnega sveta Ljubljana. 5» Odlok o urejanju, vzdrževanju ln varstvu zelenih površin v Ljubljani. 60 Odlok o ureditvi ln načinu izobešanja zastav v Ljubljani. Odlok o ureditvi plakatiranja v LJub- 62 Odlok o napisih (firmah), svetlobnih reklamah ter razsvetljavi Izložb ln poslovnih prostorov v Ljubljani. 63 Sklep o prevzemu ustanoviteljskih pravic ln obveznosti do mladinskega klimatskega zdravilišča Siljevlca-Kra-ljevica. 64 Popravek odloka o spremembi odloka o obveznem odlaganju ln odvažanju smeti ter odpadkov. 237 Odlok o spremembi ln dopolnitvi odloka o urejanju mestnega zemljišča občine Cerknica. 236 Poročilo o izidu nadomestnih volitev v tl. volilni enoti v občinski zbor skupščine občine Cerknica. 239 Poročilo o Izidu nadomestnih volitev v 4. volilni enoti v zbor delovnih skupnosti skupščine občine Cerknica. 240 Poročilo o Izidu nadomestnih volitev v 20. volilni enoti v zbor delovnih skupnosti skupščine občine Cerknica. 241 Poročilo o izidu nadomestnih volitev v 22. volilni enoti v zbor delovnih skupnosti občine Cerknica. 242 Odločba o prevzemu ustanoviteljskih pravic In dolžnosti do zavoda Dekliško vzgajališče Višnja gora. 243 Odločba o prevzemu ustanoviteljskih pravic ln dolžnosti do Zavoda za revmatične ln srčne rekonvalescente za mladino Šentvid pri stični. 244 Odlok o dopolnitvi odloka o sestavi in delovnem področju svetov skup-dukcijo občine Litija. 246 Odlok o obsegu ln višini denarne pomoči žrtvam fašističnega nasilja in ' njihovim družinam občine Litija. 246 Odlok o določitvi banke, v katero se vlagajo sredstva za razširjeno repro-dukclzo občine Litija. 247 Odlok o ustanovitvi sklada za osemenjevanje živine občine Litija. 248 Odlok o občinskih sodnih taksah občine LJubljana-Center. 249 Odlok o odpravi družbenega investicijskega sklada občine Ljubljana-Center. 250 Odlok o zaključnem računu o Izvršitvi proračuna za 1. 1964 občine LJubljana-Center. 231 Odlok o potrditvi zaključnega računa družbenega Investicijskega sklada za I. 1964 občine LJubljana-Center. 262 Odlok o upravnih taksah občine LJublJana-Moste-PolJc. 253 Odlok o razpisu nadomestnih volitev v zbor delovnih skupnosti za 2. volilno enoto skupščine občine Ljubija-na-Slška. 254 Odlok o spremembah ln dopolnitvah odloka o cestah IV. reda občine LJublJana-Vlč-Rudnlk. 235 Sklep o dodatni pomoči za mleko, prodano neposredno potrošnikom občine LJublJana-Vlč-Rudnlk. 238 Popravek odloka o skladu za šolstvo občine LJublJana-Vlč-Rudnlk. 257 Odlok o občinskih upravnih taksah občine Vrhnika. 258 Odlok o občinskih sodnih taksah občine Vrhnika. 259 Odlok o določitvi banke, v katero so vlagajo sredstva za razširjeno reprodukcijo občine Vrhnika. 260 Sklep o uvedbi krajevnega samopri* s pevka za območje mesta Vrhnika. 261 sklep o uvedbi krajevnega samopri* spevka za območje krajevne skupno* ati Borovnica.