List 27. Tečaj XXXIII. > gospodarske, obrtniške narod Tabajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold? za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani sredo julija O b S e g : Stiri velike nadloge, katere žugajo tudi našemu kmetijstvu. Razpis treh gozdarskih učnih stipendij. gospodarskih zapovedi Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. (Dalje.) O naši liko posnetkov iz &iklošieeve sintakse. (Konec.) — Mnogovrstne novice. Naši dopisi. ženski odgoji. Novicar. Dvoje Neko- Ciospodarske stvari. Stiri nove velike nadlone katere žugajo tuđi našemu kmetijstvu. (Dalje.) Kolor ado ali krompir jeo sadu Ta podoba nam kaže groznega škodljivca na onem , ki spada v vrsto poglavitnih živežev človeških. Domá je, kakor so „Novice" že pisale v severní Ameriki, kjer so ga v prvič našli na divjem krompirja od kodar pa se je razširil po vsem drugem domačem krompiri. Kolorado žužek mu je zato imé, ker so ga zaslediii izprva na divjem krompirju poleg reke K o- orado. seca Množi se pa ta mrčes tako-le: V začetku maja me-> ko začne krompir perje poganjati, zleze rujavo-^umeni in črno-progasti žužek iz zemlje, v kateri je ~ez zimo kot zapredek (buba) bival položi ona podolgasta, prizorna ? > čez 2 tedna po-rdeče rumenkasta jajcica na spodnjo stran perja, in to po 12 do 20 na vsako perje; tako jih poklada skozi 6 tednov, dokler ni otresel vse svoje iajčje zaloge, ki znaša 700 do 1200 jajčic. iz jajčic se čez kakih 8 doi naredijo go- senice temno rdeče barve, ki se kakor žužek živijo od tedne se podá zdaj popol- perja krompirjevega Cez noma izraščena gosenica (ličinka) redi gladko barve; iz nje v 10. do 12. dneh izleze žužek, ki sred luknjico, se levi v zemljo, si ondi nain postane zapredek enake 55 junija meseca drugi zarod leže, in zopet Čez 50 do dni v začetku avgusta meseca tretj i zarod. Iz tega se vidi, kako strašansko rodoviten je ta mrčes. Sto babic v enem poletji zamore zarediti na t''soče milijonov škodljivega mrčesa. 16 ietih se je razširil čez 360 geografičnih milj in čez 40 do 50.000 kvadratnih milj zemlje. On po- končuje tretji del krompirjevega polja in zato Ameriki bili že primorani kakošno leto popolnoma opustiti saj en je krompirja. Čeravno je Avstrijska vlada prepovedala, krompir cesarstvo voziti, si vendar nismo de- so V iz Amerike v naše naše gotovi žele, in to zato ne, ker se ta mrčes prime tudi drugih sadežev, po katerih utegne se vtepsti iz Amerike v da ne bi Kolorado se prikradel tudi v ker druge dežele. Naravni sovražniki, ki ta mrčes pokončujejo, so: nekatere muhe, polonice, nekatere stenice, nekateri drugi žužki. krote, vrane, race itd. ) i (Dalje prihodnjič.) Razpis treh gozdarskih učnih stipendij. Stipendije po 400 gold, poděli c. kr. ministerstvo kmetijstva trem učencem na gozdarskem oddelku c. kr. visoke šole za kmetovalstvo na Dunaji, katere vživajo, dokler traja nauk v tem oddelku. Prosilci za te stipendije morajo priložiti svojim proš više gimnazije ali više njam zraven spričevala zrelosti realke, ali morebiti še druzih dokazov svojega delovanj tudi spričevala, da nimajo premoženja, pa so čednega obnašanja, in če so bili prej učenci gozdarske akademije v Mariabrunn-u, tudi učna spričevala te šole. Prošnje naj se naravnajo na c. kr. ministerstvo kmetijstva, pa pošljejo rektoratu c. kr. visoke šole za kmetijstvo na Dunaj do 1. septembra t. 1. 224 Dvoje gospodarskih zapovědí. Deset zapovědí za kmetijstvo sploh. Sloveči italijanski pisatelj kmetijskib knjig prof, Ne kradi dreves, ne gozdne stelj ne ne mladih vej, skorje in druzegža, kar je življenj nega dre potrebno srnôle gozd ) P Kantoni je razglasi! nedavno „deset gospodarskih za-povedu večkrat beró, ter si jih dobro zapomnij zakrivaj gozdne tatvine, arnpaK po krivemi na Škodo gozdo 1 * i naznarn vsa zd ) , ki so vredne, da / / u i tudi naši kmetj beró po* in > da vsak hu in po njih rav- naj o Tako se kup ar nobenega zamlj s tuji m (posojenim) denarjem; zadovoljen bodi raji z majhnim škodovanja dotičnim gozdnim gosposkam dodeínik dobi svojo zasluženo kažen. e želi ia ne přisvojuj si svojega bližnjega gozdnih pridelkov; tudi ne přisvojuj si pridelka občia-skih gozdov in ne pol a i tako s^voj lastni žep posestvom, da je ie tvoj veseli se kim m pridelkov ) ce 10 sekanja d Ne daj se od z vitih g^oljufov do nedostoj tudi se naravnost ne tičejo gospodarstva, tem manj pa nizki ceni svojih lastnih pridelkov gozd liti s te li peljati; ne po)slušaj takih ki jemati ali pa občiniski gozd nepostavn de ? malo denarj ne podavaj se na veliko gospodarstvo; če nimaš premožeuja, bodi raji zakupnik aii najemnik (štantmao), kakor pa véliki posestnik. ampak imej vedno v mis.iih , da ti je Bog za to pamet dal, da z gozdom tako p>revidno ravnaš, kakor a svojim lastni m zdravjem. Dokler. lastnimi močmi. postopi mores ; obdeluj si polj s * # oj i m Novi panj se dati ničesa razen onega ) kar Je b h o d Ljub potrebno i marij ko ljudstva in kedar more hitre v ) daj delati s strojem (mašino), kajti to delo iov ceneje. Če kupuješ senožeti, izbiraj si take, kamor moreš spuščat d tvoj Imej samo tako živino, katera je pripravna za Ml « A M * ^ m 1 O • po Bzierzoiiowi osnovi. J Spisuje Luka Porenta, župnik: in čebelar v Bohinji. 3 (Dalje.) Vsakemu panju, kateregža kakemu čebelarju po-šljem, naredim tudi premakljivo okence. To okeace je ravno tako dolgo, kakor je panj v svitlobi Širok, pa ravno tako visoko, kakor je panj v svitlobi visok. posestvo jbolj se malo živine ? a ta naj ima dovolj krm Ne spuščaj se v vel mnogovrstni h podarskih podvzetij 7 g se dr kar se ti stisne plača; kdor grabi po pre\ t ničesa prav ne 10 Popačevanj varuj se kakor hude oiih gospodarskih pridelkov vraga kajt e n dobiček z go škodo ki ljufnim blagom poplaća! bodeš s s tot ti bo nastala iz nezaupanja pri ljudéh. Trgovca kakor kmetiškega gospodarja najbolj priporoča dobra, nepo-kvarjena Vsako okence ima spodaj ravnio tako žrelo, kakorŠne imajo sprednje končnice panjew. Na enem koncu tega žrela je prišravfana majhna diljjica, katera se doli pritisne , kedar se hoče žrelo zaipreti, ali pa se kvišku vzdigne, če se hoče žrelo odpreeti. Poglavitni namen teh oknicc je, da čebelar lahko čebelam prostor v panju zmanjš;a, kakor hoče, in kakor se mu potrebno in koristno zdi.. Dobro je pa prostor v panj u z m a nj š a t i : i Takrat, kedar se kak bolj majhen rojiček v panj vsadi. Skušnja nas namrec uči da majhen roj ce roba * # se v velik panj vgrebe, nekakio obupa, da bi zamogel tako velik prostor s satovjem im medom napolniti; tako pa včasih čebele vse veselje dio delovanja zgubé. Ce se pa prostor v panju pomanjšai, se čebele z veliko ve- veseljem delovanja poprimejo,^ker se tako zmanjšan tudi ,deset za povedi" prostor že tudi napolniti upajo. Ce tedaj kacega d ruj ca razglasil, ki naj bi si jih na prid zanemarjenim in zlo- ali tretjiča v panj vgrebeš, puisti kaka dva ali tri dni rabljenim gozdom dobro v glavo vtisnili gospodarji, ki so posestniki veČih ali manjih gozdov. Tako-le se glasé: Deset zapovedi za posestnike gozdov. Časnik Stajarskega društva za povzdigo konjereje, V • cim ,,Pferdezuchteríť imenovan, je vse pri miru, potem pa kacih 8 satnikov ali romčekov, na priliko ; v sprednji konec 1. Veruj, da vsako drevo, vsak grič, vsak gozd najspredaj tište, na katere so> čebele pjanja prestavi, se ve, V ze je posredovalec med zemljo in zrakom, brez njih in na mesto, kamor bi imel dteveti satnik priti sodelovanja stinja. lijevi U UJL 1 J \J X Là LÀ i a U V UJ J KJ±\*/£J âJ j AJLJ. v/^ vvr y ^mi^ví ^wwy^vj. wm/^ij.«. ^ j. j rodovitna dežela postala — mrtva pu- premakljivo okence; tako bod© imele čebele da delati začele, obesi kako ? Ne ampak skrbi, da iz revnega grmovja na občin- polovico prostora v panju odprítega, in ti bodo v tern im en u j nikoli po nema mem imena prostorčeku prav srčno in veselio delovale kmalu s satovjem napolnile. gozd", skih zemljiščih postane košat gozd. t paša dobra m Ko ga? je če je teh 8 satov dodelanih, potem spet kaka dva satnika ali rom- Ne zabi, da od gozda dobivaš najpotreb- čeka dodaj : okence pa toliko naizaj prestavi, kolikor pro-nejše za vsakdanje življenje; da je narava tvoje živ- stora bosta ta dva dodana satniika ali romčeka vzela itd. ljenje od zibelke do groba na gozd privezala da "\J° UJc vikj^ll^ yjua, na, guûu juivcůtua, V.« je Ko je polovica panja dodelania, potem smeš okence tvoj blagostan, če tudi se braniš, odvisen od rodovit- popolnoma odstraniti, ker je zdíaj roj že toliko pri moči, nosti gozda. "x. S poštuj gozd in drevje; sadi in izrejaj gozd mwxum ivj^ ^ ^, ™ za svoje sinove, da se bode tebi in tvojim potomcem panju zmanjšati, in sicer posebno takim, kateri so že da bo srčno naprej dělal. Tudi močnim rojem je včasih dobro, prostor v dobro godilo na svetu. Ne ubijaj ptiča ali kake druge živali ) ka- lj o1 j požni in se je povpameti Ibati, da bi se znala pasa tera živi od gozdnih mrčesov, uu » * ^ poškodovalce gozdov, pa njih naravne sovražnike spoznavati: une pokončavati, tem pa prizanašati. ampak v krátkém odtrgati. Že popřej sem omenil, da se vča- uči svoje otroke, sih prigodi da dobra močen roj, posebno če je paša prav v začne. kar naenkrat skoraj ina vseh satnikih delati To je sicer prav veselo» za čebelarja, če se Ne dreves sejaj ) ampak v • v gozdno zemljo nesposobnih paša odtrga in če še v ajdi čebele kaj prida ne dobé, da bodo pogozdovanje potem ne morejo skoraj nobentega sata popolnoma do- delati. Vsak čebelar pa vé, dža tak panj, kateri more* uci svoje sinove, in vzrejo gozdov vedno po postavah narave dělali. 225 še biti popolnoma ni zaprt tudi pu^umuiJLi« úl Ldvix za prezimovanje nič in okolici njegovi. Da pa more društvo razviti zdatno rida ni, ker je v njem čebelam rado premrzlo. delavnost, potřebuje pred vsem pravil, katera se mu tacih okolišcinah je tedaj bolj modro, tudi močnemu iu prostor v panju zmanjsaïi, in mu le dobro polovico ustiti? zakaj boljše je, da čebele predolgo časa ne potrdijo. * kacih 9 ali 10 satov olnoma ciodelajo, kakor da bi vse satove delati za- Nova uravnava zem St ajerce, kakor y .Slov. davkov utegne za povišanje davkov pouzroČiti. Kajti drugod , , jako nepovoljno popoinoma uuueictju, ui ui voc oaiuvc ticiau z-a- povišanje davkov pouzroćiti. Jlajti drugocl, na p Lie, pa nobenega ne dokončale. Ako je pa roj zgoden Moravském so previsoke tarife za 30% z niž ali W ^ win vi "i ^rúKo r^r»ag f ay»o rt rrv omSauoii où +nrli -no , • 1 • - , • * v v • v • j t pr m m o čan, mu ni treba prostora zmanjševati, če tudi na nas 0 tem nj slišati ničesar, čeravno je očitno enem delati začne, ker se sme po pa vseh satnikih ob roeti pričakovati, da bo saj nekaj satov popolnoma dodělal? čeravno morebiti ne prav vseh. Je dobro prostor zmanjšati boli slabim pleme-ki se cez zimo puste, zato, da je čebelam bolj Ce tedaj kak bolj slab panj čez zimo pustiš, ki fjakom toplo« ima 1 V kacih ali satov, postavi te satove v sprednji potem obesi okence v panj , tako ti bo o konec panja _ stalo med okencem in zadnjo končnico za polovico panja praznega prostora, in tega smes s pezdirjem, otavo ali kako drugo enako stvarjo napolniti, potem bo imel tudi bolj reven plemenjak zadosti toplote čez zimo. jVíočni in zeló čebelni plemenjaki pa tudi po zimi oknic rje potrebujejo, ker imajo čebele že tako tuđi v najhujši zimi zadosti toplote, če se le panjovi zadosti zadelajo in odenej o Iz tega, kar sem tukaj zastran oknic povedal y Je pa razvidno : Da ni potrebno y da moral imeti čebelar to liko premakljivih oknic, kol »kor ima takrat panjev, ke- dar mu čebele obrojijo, ampak da že lahko izhaja ima le nekako toliko okuic, kolikor plemenjakov y v ce čez zimo pusti. Zakaj močni in zgodnji roji ne potrebujejo poleti oknic, in močni plemenjaki tudi čez tudi bolj slabi, al bolj močni jejo oknic celo poletje, ampak zimo ne; pa pa pozni roji ne potrebu- toliko časa, da čebele nekako polovico panja dodelajo, potem se jim lahko od-vzamejo, in se za druge panjove porabijo kateri jih še potrebujejo. Iz tega pa sledi, da morajo biti vsa oknica na tanko po eni meri narejena, da se lahko vsako okence zdaj za ta, zdaj za drugi panj porabi larju poljubi. y kakor se čebe- Da bi zamogel čebelar ravno ta namen tudi s tem doseći, ako bi imel namesto oknic le premakljive diljice. Te diljice bi morale biti ravno tako narejene, samo toliko zato kakoršne so sprednje končnice panjev krajše, da gredo lahko v panjove. Oknica so bolj pripravna, ker čebelar, če lahko skozi šipo vidi odpre. ze le zadnjo končnico panja koliko satov so mu že V Vi M JL W J M-A V> Jk W JLJL V AJk V/^A ^J + v^ f A * y «A VA* M. A. V rw V^í V\/ W PVV Vfc u v čebele naredile, in kdaj je treba oknice nazaj postaviti in novih satnikov dodati ; kdor ima pa namesti oknic Í^H^HMMB t^mmgmm hoče diljice , LUUIC1 » ÛU1VJ ťV i. VJ ¥ j^CVA-lJCV VUiVliti , AJ.\J\j\s spoznati, kdaj je treba novih satnikov dodati in diljico mora vselej pokrov panja odkriti bolj nazaj prestaviti. Da se mora žrelo okenca ali premakljive diljice vselej odpreti, kedar se čebelam jesti dá, to že vsaki dobro vé, ker bi sicer čebele do koritica priti ne mogle. f (Dalje prihodnjič.) * Gospodarske novice. Zidne kokone kupuje gosp. Titus Rochel & Comp. v Crradci na Štajarskem, in sicer po 1 gold. 80 kr. tudi pri nas vse previsoko cenilo. y da na pri se je y odučne stvari. naši ženski odgoji. Dobrovoljen epistel našim gospém in gospodičinam. Med tem ; ko z veseljem opazujemo kako v naši t našim moški družbi slovenski živelj nemškutarskega odriva vidimo nasprotno na našo veliko žalost, da med ženskim spolom po mestih švabščina vedno dalje rije prvi vrsti so temu kriva dek liška od go jišca, kjer se natihoma, pa trdovratno nemškutari stopijo iz dekliške šole, znajo prav Naše lepo po regelcah Saksonskega dialekta, a malokatera zna cei yy gospodičine, ki tajč govoriti, odpirati in zapirati ustica pravilno sta vek v síovenščini pravilno zapisati. Vrh tega so ženske se sužinje „mode", in tajč' yy y t ker je do zdaj še zmirom v „modi", zato se veselo naprej nemškutari domá y e skršencoinkuharico na ulicah in v salonu. se je treba meniti po „krajnsk". Slovenka v Trstu ti odgovori na slovenski ogovor: „mi no pario achiavo", in če prides v Ljubljansko čitalnico na pl es, boš na svoje začudenje zapazil, da se konverzira v tistem ,,abera-jeziku, kakor v kazini. Ne rečem ; da yy ni izjem y y da! častne izjeme se najdejo dobijo se gospé in gospodičine, bolj izvedene o slovenski literaturi ko marsikak vseučiliščnik, a to so žalibog izjeme Pa a. c ne samo to nemškutarenje, ot> ^«j v^v, mui« gnjilega biti v naših dekliških šolah, kajti nikjer ni videti med našimi gospémi in gospodičinami tistega zdravega duševnega gibanja, kakor, na priliko, med Ce- se kaj vec mora y na vseučilišce, domá v Rusiji hinjami in Ru s i nj ami. Rusinje imajo tako veselje do znanosti, do napredka, da gredó celó v daljno Svico pa zahtevajo svoje ženske gimnazije, svojo univerzo. Čehinje imajo svoj časopis, in pri vsaki priliki pokazujejo svoje rodoljubje, in svoje veselje do veče vednosti, do napredka. Većino naših krasotic pa ne veseli in ne zanima nič druzega ko lišp znajo ,,tajču govoriti, mislijo, imajo ze zadosti „bildunge", ne pomislece, da in koncert ali ples, in ce da tajč" govori vsaka pesternja in branjevka na Dunaji in v druzih nemških mestih. Tudi Ruski profesor, ki je potoval po Slovenskem (imena se ne spominjamo več), je opazil, da je našel med našimi kmečkimi dekleti veliko več veselja za uk, ko med gospodičinami. Marsikdo se - bo morda smehljal tem tožbam in rekel, da to nima temu Bog vedi nobene važnosti. Tudi jaz ne dajem kake posebne važnosti ; m silno žalostno bilo bi za nas možke, ako bi v svojem politis- ée plač u j gre na funt manj kakor 300 kokonov; 1 e za 350 y potem gold. 50 kr. nem boji morali nježni spol na pomoč klicati. Al tega gold. 30 kr. za 400, nadalje vendar ne moremo trpeti, da bi žene naše in dekleta jezik svojih móž in očetov demonstrativno zaničevale in da bi se na ljubo tišti nori babi, ki se imenuje „moda' goldv10 kr. za 450 in 1 gold, za 500 kokonov na IIHI HH mt ^B^BHHPH IH R HHH HIP puje samo* 90 kr. Kokoni morajo biti že umorjêni porivala v saionih slovenščina v kot! Kedar so ženske Ce pa jih 600 ali še več pride na 1 funt, se pla- dobro posušeni. Vlažni, mokro tni kokoni se po- med sabo, naj blebetajo v svoji ljubi švabščini, kolikor P*ej posušé, potem na tehtnico denejo in tako izplaeajo. jim je drago, a v naši družbi imamo pravico jih pri- fiûuje * Društvo za razplod in razširjenje velikih kunić se 1 i /A l # # + TT« * # v f * w 1 • _ y siliti, da z nami govorijo v našem jeziku. Vsakako pa y kakor se „Obzoru" iz Vinice piše, v Varaždinu moramo enkrat pogledati tudi v naše dekliške šole r - y 22Ù kako in kaj V Ť se tam uci, in kaj delajo z dekleti, da nam euje znano solnce temnivši jih pošiljajo nazaj kot popolne nemskutarice. našega pesnika; nam 1 ____ • A V V ^ rec iz Buslaeva: pribyl kalêkoju domoj, tašča Tište gospé, ki so izobražene v narodnem duhu j krylo i v o 1 o c i v š i nogu (er fam aíS Jíritybeí í;eim 9 mi bodo gotovo pritrdile, da nisem prečrno risa! ? in fcfyleltyenb itd.). svos prav do njih se obraćam naj ustana vij o časnik za Slovenke. Naša častita gospá Lujiza Pe sja kova naj bi prevzela vredništvo ; našle se bodo gotovo izobražene Slovenke, ki bodo to podvzetje rade duševno Spornim na deželne zbore. podpirale; naj se ne bojé kritike! Pošten Slovenec tega SlOVeilSkl jezik V CeSaFSkih Uradňijah časnika gotovo ne bo hudobno kritikoval, saj se vé, da Gotovo bi bil tak časnik za naše gospé in go- vsak začetek je težak ; s časom se bodo moči pa iz-urile. spodične jako korišten , da bi jib spodbujal brepenenji po znanosti da uicp^u^lijl |j \j ûuauuotlj u« ul j im ujluliu vjè. \j\j lvjjuwuwu skimi spisi, da bi jih izobraževal z zgodovinskimi, pri- kje si? Zadnjemu deželnemu zboru je bilo izročeno neko-većemu liko prošinj o tem, da bi se potegnil za to, da cesarske j — r ----j ------- ------ r~----j w ----7 — — r---o---- — t — "w—■*■ jim blažil srce z lepoznan- uradnije nehajo trpinciti ljudstvo slovensko z nemškitni dopisi rodoslovnimi in drugimi spisi, šivilni mizi itd., vrh ukazi itd. Tudi županija Pijave Gorice in pri dinjstva v kuhinji še kazal nove iznajdbe v ženskih delih ni drugace pa jih tudi učil gospo- županija Želimeljska ste gosp. dr. Bleiweisu poslale tega pa jim enako peticijo s prošnjo, naj jo izroČi deželnemu zboru. i in V v ce ze Al peticiji ste prišli v Ljubijano še 18. tudi list prav prikupiti v „modi". In če se nam hoče ta zbor bil že končan. v jljij VA iljaj c4ijw ou au -l dq ći j njim vse enskem jeziku, uradnija ima delavcev, kolikor boce kako tedaj se more in se sme ore vsacemu posebej postrezati? ovarjati y da ; ne Po vsi Ljubljanski okolici so preb župani Slovenci muč edino veljavnost, in da bi še župana slovenski ni tedaj naravno , da bi c. kr. tern š k o ifl ZUpaui kJtuvt-ii^i, «X m uaiavuu , u.a ui okrajno glavarstvo slovenščini ne dalo le prednost ; ki radovanje za SI u mu, da to narobe svet tirj ) resnobno zavrnilo, rekši Vprasamo menda po pravici ne more 100 gold, plaćati zato ? Je da na stotine dop dolžan župan župan ne bil ) > nositi po pol ure ali celo uro daleč kazat čez leto in dan i da dobi člověka prijaznega ? mu pošteno vé razložiti > kaj ki to v domaćem jeziku? dolžan župan Slovenec žrtvovati toliko časa pa toliko krivice delati svoji dr ) in za zamujeno delo pri kmetiji delavcev za svoj denar najemati? . rt f 1 • « 9 • i/ • 1 It 1 1 « I 1 ♦ 1 • , • Kj se dajejo bolj krivični davki, kakor jih je dajati prisilj župan ako hoče tirjatvam Nem zadostovati ? si Gosposka zato študira, da si vé pomagati. Kmet po svojem tako-le pomaga: če je slabe vole kupil •X vi n va ^ í A i i In nr n /"lnno»û r. n i r\rv rl a hsnnlr nlï n A»nUn • o i zabarantá jih za druge, naj bo dobiček ali eden ne vleče dirai 3 vicv;c, v preze uve*, — amci, ixi jui In gospoda se bo izgovarjala pred kmetom dva gub t aKo tako kmet. ki ni štu » da ne more izpeljati iz klanca Bodi si pa že kakor si hoče, gotovo je to, da tudi 1 t 1 • • H • i • trezen kmet vé > kaj dobro čuti. da tak prav; zato podp } ni opíraje se na 19 P kak županija, daj, ličanstva ) ponižno prosi pnpomagati I I m da postave in na resno voljo Njih Ve- deželni zbor blago voli naj u.« ^adnije, ki imajo s slovenskimi župa-praviti, občujejo ž njirni v domaćem slovenskem nijami jeziku tÍ Županstvo Želimeljsko v Kladi Jože Janež župan. ^eleznikar, svetovalci, — j- i muvju viiavau, jl* i aii^c xuiuic: France Virant, Jože Mavec, Jože Podržaj, Jože Purkrat I Andrej Lišnek, odborniki Anton Virant. J Mavec Fr Fr Glavan, France Mihle j f Mnogovrstne novice, * Trst Tudi južna železniea lezn pelje ; to je, tista železniea, ki v VI- lahko oddajo, in tako so Rotšildi oddali akcij soki ceni, spravili nekoliko milijonov v judovski zep in bogatin je zopet bolj obogate!, revei bolj ubožal. Tudi to oče bil je sad narodne ekonomije-sleparij v minister Bruck Avstriji, kater Gorici * 1 • 9 julija. Naj se silim, kakor hočem, modrovanjem, napolnii bi lahko več ko eno ne morem najti tvařme za eno pošteno korespondencijo. Ko bi.hotel zrak bičati z neslanim — znabiti tudi preslanim polo papirja, ali to se mi ne ljubi — že zarad toplote ne. Sicer pa do prave suhe poletne toplote nismo še prišli letos; vsak dan skoraj imamo dež in vsak hip polje zdaj tù, zdaj tam v nevarnosti, da ga toča ne pobije. Preteklo sredo smo imeli hudo vreme. (Va ure od tod) je střela ubila nekega hlapca C., sto- je St. Petru ječega na vratib. Na vratili ne stati drugi kmet blizo Kviškega Brdih) si je mislil in umaknil se V ze umri 5 tako hudo v kot za ognjišče; ali viš-jo strelo : švignila je po dim-niku doli in stari mož je znabiti ga je zadela. — Eno ali poldrugo uro od Gorice proti jugoizhodu (med Bukovico in Vogerskim menda) je ciganska mati cigansko dejanje doprinesla: zadavila je z ruto novorojeno dete in položila ga v grm. — V 2 la- ških vaséh pa so ljudje bili priča neljubih prizorov iz zakonskega življenja. enem kraji je mož ženo ubil ) v drugem pa je žena pijanega moža pahnila, da se je po stopnjicah doli zvrnil in koj mrtev obležal. Imate dovolj napredka? Tombola 29. u. m. je znesla zavoljo neugodnega vremena samih 774 gold. Čistega dobička (stroški in takse znašajo 566 gold.; morali od 1340 gold, dohodka odbiti). so se Fr. grof Cor oni ni, kterega je „ v mestno starešinstvo izvolila, in ki Deželni glavar Isonzo"-va stranka ni dolgo casa hotel nič vedeti o tem , da bi izvolitev sprejel, přišel je na zadnje vendar k seji. Gosp. grof bo brž ko ne naš pri- Prevzv. gospod knezo-nadškof so hodnji župan Šli birmavat v Lahe, kjer ostanejo od t. m. Kocevskega 19. junija. (Zivinoreja. Sadjereja. / „Novicah" sem bral, da bo jeseni v Postojni dražba plemeoskih goved. Kako je pa to, da se si. odbor c. k. kmetijske družbe nas Kočevarjev nikdar ne spomni? kaj pa delà naša podružnica? ali se ona nič ne oglasi? Naši kraji so, po moji pameti, vsi sposobni za živino Pincgavskega rodů, in vec posestnikov sem že čul, da bi si radi vsaj takega bika preskrbeli. Ali bi ne bilo prav, ko bi si. c. k. kmetijska družba kaj take živine nakupila in jo nekaj tudi v Kočevje na dražbo dala? ) je po čudno skritih potih iz državne že- Pohišna trgovina (havziranje) je čedalje slabeja in menda ice postala privatna in je slovela za naj bolj pre- jej poje že mrtvaški zvon; treba bo Kočevarjem jttozno železnico, ima svoj denarni polom. Kako je *ako daleč zabředla, da ima zdaj 1.128 milijonov frankov dolgá dai časa do misliti na drug zaslužek; polje ne more tù kmeta rediti, al y s živino bi se tù dobro opravilo, zato pa je da akcije zdaj že branjevcem na funte pro- treba preskrbeti si dobro tuje pleme ali vsaj zboljšati akoravno so v začetku veljale za 200 gold. ' ....... đ&jo, «^uiavuu au v vcijaie ù ko avecl je F» smrt 9 potopilo v globoko in resnično žalovanje. svojega Kamor pogledamo, povsod vidimo da vi i a LU i u * , *ij. j « , ~ « «v + v «««v "HUJUI ^/v^ivuMUiuj pu r o v/ va y i \a.í lij , v.l a uu CaSU V Ici» da bodo Koprivničani kmalu do dobrega pre- darstva njegovega je skozi motne oblake, skozi kovárně naprej, pričani, da Koprivnik za sadjerejo ni premrzel, posebno spletke, skozi težke udarce posijevalo kakor blago če se izberó plemena, katera se mraza toliko ne bojé. zmirom dobrotljivo in milostno srce Ferdinandovo. Mnog Topile na Doleoskeill. (Poslano.) Kakor je podoba, let v ječe zaklenj karbonare Laške puntarj Ga pride v tukajšnje toplice, katere je zdravnik A. Kulavic liške itd. je pomilostil in celó onemu besnemu stotniku v nájem vzel, letos vec gostov, kakor prejšnja leta, Reindelnu, ki mu je po življenju stregel, je neprenehoma vsaj je število njih z vštetimi vojaki in kmečkimi ljudmí milosti skazoval v záporu. On je prvi dal slovanskim do konca preteklega meseca junija znašalo 216. Sedaj narodom je tukaj tudi posebna kopel, v kateri se bolnikom, ki pravnost zato po pravici Ritters berg pisal v časniku „Raní list" od 10. decembra 1843 to želijo, kupice ali rožici stavijo, kakor v toplicah „on nam je v kratki dobi več dal, kakor kateri koli Krapinskih, Varaždinskih in Tupolskih. Pota v parku prejšnjih vladarjev z njegovega rodů' o brotlj so čedna, nekoliko je tudi novih, za kar jma posebne cesarja Ferdinanda bila je neizmerna; na tisoče ubozih zasluge vojaški komandant gosp. Novak. Zeleti bi bilo rodovín je dobivalo milodarov iz njegovih rok, in ni 9 da se zlasti tista tudi Topliška županija za pota kaj storila in cerkve ali cerkvice, ki ga je podp pot, katera služujejo tudi drugi ljudje te občine , popravila bi bila pot za pokoro bolnikom na nogah. Ljubljane. v park pelje in katere se po- ne bila dobila od pobožnega cesarja prosila 9 da bi je ; da ne ■ |Tudi naša in ko je septem Kranjska dežela ni bila pozablj bra meseca leta 1844 přišel ogledavat v L j ubij obrtnijsko razstavo, imeli smo priliko prepričati se nje gove ijubeznjivosti; temu priča pom Cesar Ferdinand je umri! na spomin navzočosti njegove pod naslovom „Denk buch der Anwesenheit Ihrer ki toliko je zadnji naš list mogel povedati po telegramu ; Je malo pred tiskom „Novic" přišel iz Dunaja v nand tadanj Majestâten Ferdi und Maria Anna in Krain und Kárnten* djunkt finančně prokuraturo dr. Ulep i pisal 'Naj Ljubljano. iz te spomenice položimo na grob Ferdinand Dolžnost vsacega pravega Avstrijana je da se milo tljivega skromno pesmico spominja vladarja, ki, dih let ni mogel razvijati silnih čeravno zarad bolehnosti od mla- jnki Miha Kastelic, kot znamenje prisrčne ko, ki jo je zložil udanosti moci, je bil tako milega Slovencev Tako se glasila srca 9 da mu po pravici gré naslov „Ferdinand Do- brotljivi" in da v zgodovini Avstrijskih vladarjev mu je na veke zagotovljen hvaležen spomin. Cesar Ferdinand je bil prvi sin cesarja Franca, na Dunaji 19. aprila 1793; vladařstvo Avstrije je Kaj Ljubljana uka, raja? Kaj veselja grom ustaja Od Triglava sivih kôp ? Oce, Mati, skrbna , mila Od nas bosta odvrnila, Kar sovražno nam preti r f roj en nastopil 2. marca ; 1835, ko je že leta 1830 bil v Po- žunu kronan za kralja Ogerskega; leta 1831. se je zaročil z Marijo Ano, pobožno princesinjo Sardinsko ; Ferdinand, Marija Ana Varha nam od neba dana Prišla sta osrečat nas! Ti pa, ljubi Oče večni i Ker P Tebi smo le srecm, Dolgo zdravje Njima daj t leta 1836 se je dal kronati za kralja Ceskega v Pragi zato ga Ćehi radi imenujejo Ferdinanda V. zadnjega kronanega kralja Ceskega; leta 1838 je dal kronati za kralja Lombarškega in Ve- Zato ukamo veseli Po Iliriji se celi Njima venci sp'etajo Daj nam srečo doživeti V z vest' Iliriji sprejeti Ano, Ferdinanda spet! 9 se ne skega. Po želji očetovi so mu celi čas vladařstva grenilo je mnogo britkih ur! Naj v miru počiva blagi vladar , čegar življenje njegovega na strani stali knez Včeraj popoldne, ko je bil pogreb cesarja Fer- kot. svétniki njegovi stric ^ , 4 „ nadvojvoda Ludevik, knez Metternich in grof Ko- din an da Milega na Dunaji, je to žalostno dogodbo iovrat. Ko so leta 1848 tudi čez Avstrijo prišli viharni naznanjala na hiši narodne čitalnice mrliška časi in ko se blagi vladar, čeravno je narodom Avstrij- stava. skim pošteno usta v o podělil , in, ko so nekateri svét- jaiki njegovi va nj tiŠČali Juter ob 10. uri je v stolni cerkvi sloveso» ? naj punt Dunajski s kano- črna masa za ranjim cesarjem Ferdinandom. Ž elni ine odbor mestni odbor in drugi so se koj ko a __. (Iz odborové sel telegram žaiostno vest v Ljubljane, podali predsedniku sreno milovanje izreči. J8 formalitet kmalu ? zato se je včeraj dr. PogaČar, od papeževega nuncija poklican , z brzovlakom podal na Dunaj. In tako je časnikarsko pravdanje o Hamletovenr seje družbe kmetijske 4. dne t. m) „sein oder nicht sein" pri kraji. Dopis c. k. ministerstva, po katerem se ne more želja — ( Vabilo k 34. odboroví skupsčini slovem V,u^bi kmetijski spolniti, da bi vaje voj ako v bile tice) v četrtek 15. julija ob 4. uri popoludne. -wií in ne ob času žetve, se ie vzel na znanie z razsrovorov: 1. Prebere in notrdi se zaoisnik ( Vabilo k 34. odboroví skupŠČini slovenske Ma- Vrsta oz itni in ne ob času žetve, se je vzel na znanje razgovorov: dostf vkom f Prebere in potrdi se zapisnik 33. od- dá vendar hoče ministerstvo kmetijstvu to borove skupščine. 2. Prebere se poročilo pregledova'icev jfg'želnega predsedstva prizna va, da ni res, kar se j jež. zboru očitalo subvencijskemu odboru o subven- ščina, Trsteojakove razprnve o venetščini 3. de1, dopoi- olajf.ĐJ ladi, e > da so polovica vojakov pokliče spo- društvenih računov. dati polovica pa jeseni v vaje Odpis c. kr. za knjige in o drugih stvaréh. Poročilo tajnikovo o prošnjah Poročevanje odseka za izdavanje knjig (Tomanov životopis, Cafova zapu- . « « • • i ci] naji vodnjaka v Mihovem. se popraša: za kolikoŠne stroške Inženir Riitger na Du- nitev podučnega in zabavnega delà Letopisa za 1875. se da! o leto). 5. Določi se konec 11. Matičnega leta. (Kegljanje za dobitke) v prid domaćega orkestra 100 vinogradskih ko lov na koncéh, da trpe žni osta- nejo, z njegovim sredstvom, ki ga ministerstvo prípo- čitalničnega še je pričelo 1. t. m. in bo trajalo do 15. roca, navdati ? * » v/»^ J ^IIUIUUV* UV f V7 ^/A iJJU ^AL^AlilOU^^a O \J J C. kr. deželni vladi se toplo pripo- t. m. Dobitke so 6, 4 in 3 ces. zlati, potem 10, i in roča, da dovoli vsak mesec enkrat živin ski sejm v 5 srebernih goldinarjev. Serija (9 mečajev v treh vrstah) Volitev BI. Len čeka, župnika veljá 20 kr. Dozdaj je kegljanje prav živahno jj0vem mestu. v Starem trgu, za predsednika kmetijske podružnice je že 21 kegljev. Ňaj gre ? padlo tako kožke na Notranjskem se vzame zadovoljno na znanje mnogo cistega in bivšemu predsedniku gosp. M. Svajgarju za mar- pore res s srca želeti. dobicka ostane, ker mu naprej j da orkestru je denarno pod- (Zastopnik banke „Slovenije") v S k o f j i xu ok i li ivo delovanje zahvala izreče. — Na poziv ministerstva kmetijstva, naj nasvetuje nekatere možé, ki bi sposobni je zdaj ondašnji župan gosp. Blaž Mohar. Dobro! v Klosterneuburg na stadije o trtni uši po- Le takih vrlfh zastopnikov veliko ki banka stoji kmalu slani biti, nasvetuje odbor po nasvetu dotičnih podruž- na trdnih nogah. Hrvatov), ki gredo 15. au- nic: za Novomeški okraj vinorejca gosp. Ogulina Bletliški učitelja gosp. Fr. Setino, za Krški okraj za (Za prijazen sprejem Aleks. Trenca in župnika Tav čar ja, za Vipavski odbor narodnih društev. gusta skozi Ljubljano v Bled, se je ustanovil poseben posestnika gosp. Fil. Cigoja. Predlogi gosp (Letno poročilo Graskega zavarovalnega društva ) Vičelna kot prvomestnika gozdarskega odseka o vza- je današnjemu listu priloženo, iz katerega je med dru-jemni določbi stavbenegalesá po novi meri in o jcujiii »«.» * A^Qc* uv v x ao^i», .u v gim razvidno, da čeravno je leta 1874 po odstopih , udeležbi kmetijske družbe pri shodu gozdarjev na brisih, zmanjšanji obstoječega zavarovalnega zoeska in 1Z- Dunaji septembra meseca so biii soglasno sprejeti. Konećno odbor po telegramu pozdravlja prvi zbor Kranjsko Primorskega gozdarskega društva. po preteku zavarovalnih pogodeb društvu odpadlo 3795 deležnikov, je število niih konec 1874. leta vendar bilo 84.378. (CeŠnjev veliki sejm) v ponde 1 jek bil je na vse Predsednik podružnice Bohinjske gosp župnik straní prav majhen. Goveje živine bilo je veliko na Mesár je po želji ministerstva v pondeljek nastopil po- i trgu, za krave je še bilo nekaj kupca, za vole vna- tovanje za ustanovitev sirarskih družeb po planinah. Naj njega pa skor nobenega. Cena goveji živini je za tret- mu je sreča mila. ~~ Vrtčevo" vredništvo naznanja v zadnjem svo- listu, da bode v posebnih zvezkih izdajalo gleda- jino niža ko lánsko leto. Konj in posebno žebet je bilo mnogo, kupca pa tudi malo. t) jem Glas je pocil po mestu, da so vse sodniške diške igre za slovensko mladino, in da zoget vrne preiskave o glasovitih volit va h za kupčijsko zbor- navadni pisavi slov. jezika. Oboje hvale vredno! meo ustavljene; tedai se je zgodilo, česar smo ^^^ _ (Pobirki iz Časnikov.) Gosp. Ivan Dolinar, tajnik koj izprva pričakovali. Tako se je na najkrajši poti „Edinosti", zagovarja se proti obtožbi „Slovenčevi", da javni moraliteti zadostilo! Celi kupi opravičenih pritožeb o nepravilnosti volitev so acta". stepli tedaj vrzem » ad )) so „Edinost" vrgli v „Sočo", Ali se ne boji si. vlada , da ne bi se ti u )) z onimi í akti po katerih so bile vse volitve leta 1867 tabor pa poslali v april. Gosp. Dolinarjeva obramba je pa zagonetka, ki je noben nepristranec ne more resiti. Kaj neki je tísti Slovenec, samo zavoljo par nerednih volitev z a vrže ne? Se ve takrat ni bilo niti dr. Banhansa, niti viteza Wid- manna, niti Vestenecka! (Vitez Anton Gariboldi) je prejel Franc Jožefov ki nad strankama , starih" in „mladih" stoji? Popišite nam ga Radovedni smo zato, kakošno podobo bode imela „Soča" zdaj , ko je z „Edinostjo" v zakon stopila ali kakor Hrvatje pravijo, seji, krivati, kar vsak vidi, kiima očí in videti hoče! Gosp. ,udala' emu za- red. Ljudj e vgibujejo, s čem neki je deželni predsed- Dolinar svetuje , naj bi se tudi drugi slovenski čas- vitez Widmann podpiral nasvèt za to odlikovanje, niki pomirili in združili, to je per analogiam , v „Slov. pa ne uganejo; mi jim povemo na kratko tako: Nr. i. jiGoldtonerl" je prejšnji čas v deželnem zboru sedel na narodni strani, zdaj sedí na nemškutarski; Nr. 2: pri glasovitih volitvah za kupčijsko zbornico je za Ve- Narod u potopili. Potem se ve da na) Reform", „Pokrok"' itd. litik", „Vaterland", „ v liberalne judovske „Presse", pa (i bode & tene ka veliko volilnih listov polovil; Nr. 3: svak je "beralnega kolovodje dr. Schafferja. dopita In potem se bode smelo v se reči po besedah tudi „Pose potopé mir na svetu. . Doli- narja: „ zdaj skrbimo vsi v prvi vrsti za narod"!! Kaj še le Dunajski „liberalni" časniki so začeli „za narod" (Okrajna glavarja g. Pajk in pl. Schiwitzhofen) skrbeti? — kaj od leta 1848 do 1871 ni bilo nobenega pokoj- " ' " ...... No ! vitez Vestenek a cavallo. člověka v okolici Tržaški, ki bi bil za „národ" skrbel ? ! (Zarad novega škof a Ljubljanskega) tudi po Odkritosrčnost je beseda Zadnjem našem listu razglašena novica vendar ni bila po se prazna govorica, le tehnični izraz ni bil pravi možá ) ne pa to 9 kar Slo macka delà, ko okoli vroče kaše lazi. Veï*cu" se namreč «v— il a lui eu cr. dne t. m. iz Dunaja piše, «« ^ lavnokar prišlo pismo iz Rima, v katerem so papež da Je pedhodno potrdi li od cesarja za škofa Ljubljanskega ^v°ijenega prošta dr. Pogačarja; konečná potr- Noviéar iz domaćih in ptujíh dežel. ev (praeconisatio) zgodi se zdaj brez sicer navadnih cesarja Iz Dunaja. — Sprevod izPrage pripeljanega trupla Ferdinanda včeraj popoldne je bil veličastan 230 Gaz. Narodovi Vbalzamovano truplo je bilo po navadnem običaju ce3. vPrusko. rodovine v rakev cerkve kapuciuske položeno; srce seje na Šlezkem, u« uoic tat*u vcum <-ratisnij dalo v rakev cerkve Avguštinske, drob pa v rako cerkve živine in druzih reči gré na Prusko, da ie podoba t;?1 sv. Štefana. - *......^ —^ u: ----'«..A..? > ^k . . se Plge 1Z Bolg^ da skozi tište kraje tako veliki transpjj, Po oporoki ranjkega cesarja je dedič da bi vsak hip se začela vojska. Posebno mnogo Oř privatnega njegovega premoženja cesar Franc Jožef. maihnega gališkega hribovskega plemena goniio *i> ;______ „ A.. U '__"XX' . ^ „ J '___J___________ T>_l_l_ _ __ -r» _ i • _____. 4 • 1 i-v P J __ Belsko proti Pruski meji ; na sejmu v Dunajcu so Pr^?! take konjice, ki so namenjeni za lahko koniišJ^ mnogo nadvojvodov dobi grajščine Ferdinandové, dobro-delne naprave v Pragi in na Dunaji so obdarované z izdatoo podporo. Pri ravno začetih obravnavah zarad col ne in kupcijske zvezemedAvstrijo inOgerskem so to gre^, vse čez mejo na Prusko agenti kupovali po 150 do 180 gold sila veliko prešičev, na teden od 10.000 do 12.000 Belo (Bialo) g0nj > ) tuđ 1 se, kakor se je lahko naprej vedelo, pokazale jako na-sprotne misli med Dunajskim in Ogerskim minister- zahteve tako, da naše stvom. Magjari napenjajo svoje ministerstvo v bistvenih stvaréh nikakor ne more do-voliti, kar ošabni Magjarski séparatizem tirja. Pričakovati moremo, da se Dunajsko ministerstvo trdno drži svojih načel in to ne le na korist Avstriji, temuč tudi na korist zaslepljenim Magjarom. — Zdaj ko so nove volitve Spanjsko nekateri listi pa trdijo, da bo tako kmalu danj stola pahnj Mladi kralj se je že naveličal s Kneg Windischgratz v Prag pre poslala Don Karolu 300.000 frankov in izrekla pri te^ > da Franco sko kmalu přišel na prestol vero v • • siri ) na Francoskem se Povsod skoro preganjajo katoliš^ in ta m aga njena čedalj bol v državni zbor na Ogerskem pred durrni, slišimo o ce- tudi čez zmaga lih plohah govorov Magjarskih kandidatov; Bog daj mei se bode gotovo v nepredolgem času Francoske širiti začela. Grozovite da bi rodile dober sad, sad namrec ; spoz nanj a da dnje v južnem Francoskem so naredile škod brez ravnopravnosti vseh narodov, ki pod Oger- tesne z veze z Avstrijo stoji jo cenijo na 300 miliionov frankov, ljudi pa 3000 y vtonilo sko krono spadajo, in brez Uganjka magjarizem na lončenem podnožji, ki ga bo razrušil prvi veliki politični vihar. Minister vojaštva namerava velike spremembe vpeljati za zmanjšanje stroškov pri armadi, nižim vojakom pa povikšati plačo za zboljšanje vsakdanjega po takem daljne besede: go s živeža (menaže). besedne zastavice v zadnjem listu. Črke gosli predstavljajo številke 1 2 3 4 5 > ? silo ) 1 i S 0 ) osli, logi Mnogo Ceskih^rodoljubov je v imenu 140.000 na Dunaji bivajočih Cehoslovanov prošnjo vložilo nadškofu Dunajskému vitezu Rauscher-ju, soli. goli ? ; gosli, solil. ukreniti, da se naj blagovoli vsaj v eni ondašnjih cerkev božja be- zapisnik doneskov za dr. Costov spominek za katerega so darovali > seda pridigova v Českem jeziku, je nadškof odrekel Po j> Volksfreundu" gospodje: Matija Kulavic, župnik v St. Vidu pri Zatični v v to prošnjo, ces, naj se v cerkvena gold. ) opravila ne vrivajo narodne zahteve! Od prvaka nem-čurskih ustavovercev res ni bilo ugodne rešitve pričakovati, vendar bi se smelo misliti, da Režek,^ kaplan Andrej Pecar, župnik na Krki gold. Peter na Krki gold. j nik v Smarji gold., Boltežar Bartol, Anton Mazik, posest- župnik v Lipo- se viši duševni pastir ne valja kakor Politik" pravi v blatu po- glavu 1 gold., Janez Podborštnik, učitelj v Smarji 1 gold. Anton Rojec, posestnik v St. Pavlu 50 kr., Franjo Ku- litične strasti in da ne zanikuje besed sv. evangelija ki pravijo, da je Izveličar apostolom rekel: ,,idite po svetu in učite vse narode"! mer, kaplan tar v St. JVidu pri Zatični 1 gold., Janez Stri- benificiat v St. Vidu pri Zatični 1 gold., Janez Moravsko. Iz Brn a. Vpor delavcev tkal ce v proti svojim gospodom fabrikantom še zmirom ni pri VCLL , ucmuuai, v kjl. pu ^ati^m x gum., Skrbinec, nadučitelj v St. Vidu pri Zatični 1 gold., Jakob Dolenec, stolni kaplan v Ljubljani 2. gold. m And. Brus, blagajnik. kraji j marveč se širi zunaj Brna. Več tišoč delavcev je tedaj delo ustavilo zavoljo presilno jim znižane dnine, katera poprek ne znaša več kot 2 gld. 66 kr. Za nagrobni spominek Hicingerjev: gosp. Miha De na teden. Zanimivo da med 43 velikimi fabrikanti belak 2 gold je, -----w — ——, katerim so se delavci uprli, je le 10 kristjanov, ostalih 33 pa je samo j u d o v. Upora neopravičenega ne more nihče zagovarjati, al tuje druga. Pa kaj svetujejo „liberalni" judovski časniki? — druzega nič kot s policijo in voja- v gán ško silo brez zaslišanja pritožnikov zatreti upor! To jim 5 fl. 31. — tnršice 3 fl Zitna cena 7 Ljublian 23, juoija Î875, novem denarii: pšenice dom&če 4 fl. 70. banat&a sorsice 4 d. 10. rží 3 fl. 30. ) ,gleiches Recht fur Aile". Je - Mnogo dijakov so te dni zaprli v Linci, v Krems-míinstru, v íSalcburgu, v Freistadtu, ker so bili s p r u s-kimi dijaki v izdajalni zvezi. Zopet lep sad naših liberalnih šolskih kričačev! Iz Primorskega. ,,Primorac" naznanja žalostno no- ječmena 2 fl. 70. Krom pir 1 ň. 60 prosa 2 ti. 70. ajde 2 fl. 60 ovsa 2 fl. 10. Kursi na Dunaji 7. julija. 5% metaliki 70 ů. 25 kr. Narodno posojiio 73 6. 95 kr. Azijo srebra 100 ň, 30 kr. Napoleondori 8 ťL 88 kr. vico, da se je po več ; lezen na trtah pogostoma nahajajo morski volkovi. krajih Primorskega prikazala bo-v Jadranskem morji pa da se zopet Loterijne srečke: Ogersko. Strašanska ploha s točo je 26. dne t. m. v Budinu in Pešti napravila neizmerno škodo, kakoršne nikdo ne pomni. v Trstu v Linču 3. julija 1875: 77. 31. 52. 69. 18. 34. 90. 13. 82. 85. Prihodnje sreČkanje v Trstu 17. julija, CUës iêiiiiè n. ta* o en ih / Mil 99 / t?«© 9 Ker v Novice4 i nimajo navade ? listov svojih vsiljevati ohčinstvu, zato ponavljamo se en krat vabilo, v 26. listu razglašeno. Administracija „Novic". Odgovorni vrednik: Alojzi Jlajer Tisk in založba : Jožef Blazoikovih dedicev v Ljublj