OBČINA UUBUANA-ŠIŠKA Uprava za družbene prihodke DAVČNI SISTEM IN DAVČNA POLITIKA Poročilo o izvajanju v letu 1985 I. UVOD Podlaga za oblikovanje davčnega sistema in davčne politike je Ustava SR Slovenije in sodita v pristojnost družbeno političnih skupnosti. Sistem, vire in vrste davkov, taks in drugih davščin oziroma obveznosti za financiranje družbene režije določajo republiški zakoni. Ti zakoni so zlasti: zakon o davkih občanov, zakon o taksah, zakoni o prometnih davkih ter zakoni, ki urejajo obveznosti za področje družbenih dejavnosti oziroma druga sa-moupravna interesna področja. Zveza ureja davčno področje, ki ima vpliv na enoten jugoslo-vanski trg in odnose s tujino, nadalje s področja davčnega sistema in davčne politike zveza ureja kolizijska razmerja med republikami in pokrajinami. Zveza skrbi za dogovarjanje republik in pokrajin o temeljnih načelih davčnega sistema in davčne politike v skladu z ustavnimi določili. ki je podlaga za republiško davčno zakonodajo. Občinski davčni predpisi so sestavni del celotnega davčnega sistema in davčne politike v SR Sloveniji, ki imajo pomemben vpliv na družbeno ekonomske odnose. Zato občina tem nalogam posveča mnogo pozornosti, da sistem in davčno politiko usklajuje z drugimi družbeno političnimi skupnostmi, da ne prihaja pri izvajanju davčne politike do neutemeljenih razlik. II OBLIKOVANJE SISTEMA IN DAVČNE POLITIKE Davčna politika sodi v republiško prlstojnost, ki jo v načelu oblikuje v skladu z dolgoročno in srednjeročno ekonomsko poli-tiko V zvezi s tem republika sprejema ustrezne sistemske predpise s področja družbenih prihodkov, ki so podlaga za oblikovanje konkretne davčne politike v republiki in občini. Sistem in davčno politiko v občini snuje skupščina občine, ki samostojno predpisuje višino in vrsto davkov, taks in drugih družbenih prihodkov v skladu s sistemskimi predpisi in dogovorje-no politiko po načelu zlasti, da: — vsak občan prispeva k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb po svoji gospodarski moči, — občani plačujejo davke in druge obveznosti po načelu sora-zmernosti, da družbeni skupnosti prispeva več tisti občan, ki dosega večji dohodek. — občani na območju občine ob enakih, s predpisi določenih pogojih, plačujejo enake družbene obveznosti, — občina predpisuje družbene obveznosti v takem obsegu, da se z njimi občane trajno spodbuja k večji produktivnosti dela in da se ne ustvarjajo neutemeljene razlike v višini družbenih obvezno-sti med posameznimi družbeno političnimi skupnostmi. Zakon o davkih občanov namreč občine in republiko zavezuje, zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja, skladnega razvoja SR Slovenije in zagotavljanja enakopravnega položaja občana, da z medsebojnimi dogovori usklajujejo davčno politiko. Ta načela so uveljavljena v odloku o davkih občanov in odloku o davku na promet nepremičnin zlasti s tem, da je pri značilnih oblikah davščin uveden ustrezen sistem davčnih osnov, davčnih stopenj in sistem davčnih olajšav ter druge posebnosti, da bi se zagotavljala prej navedena načela. V skladu s tako naravnano davčno politiko odlok o davkih občanov in odlok o davku na promet nepremičnin vsebujeta naslednjo progresivno oziroma diferencirano obdavčenje: 1. Gospodarska in poklicna dejavnost Gospodarska in poklicna dejavnost plačujeta vse družbene obveznosti po proporcionalnih davčnih stopnjah ne glede na dejavnost in višino dohodka, enako kot delavci v združenem delu, razen davek od ostanka čistega dohodka. Za davek od ostanka čistega dohodka so do preteklega leta veljale progresivne davčne stopnje v razponu od 20% do 57% ob upoštevanju predpisanega okvira davčnih osnov s tem, da je veljala pri davčni osnovi 60.000,-din 20% stopnja in pri davčni osnovi nad 800.000,- din 57% davčna stopnja. Skladno z medrepubliškim dogovorom je republika Slovenija z zakonom o davkih občanov spremenila sistem ugotavljanja in obdavčevanja ostanka čistega dohodka iz gospodarskih in poklic-nih dejavnosti. Glede na takšno ureditev v zakonu o davkih občanov in glede na dogovor o usklajevanju davčne politike v SR Slovenlji, je skupščina občine Ljubljana-Šiška z letom 1985 za te dejavnosti predpisala diferencirane proporcionalne davčne stop-nje ne glede na višino ustvarjenega ostanka čistega dohodka in sicer za zavezance, ki opravljajo: — gospodarsko in poklicno dejavnost kot glavni poklic, stopnjo 35%, — postransko gospodarsko dejavnost, — občani, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospo-darskih dejavnosti, če s predpisi niso prepovedane, stopnjo 45%. Za zavezance davka po dejanskem dohodku, ki opravljajo gostinsko dejavnost bifejskega značaja pa je z letom 1986 predpisana posebna davčna stopnja od ostanka čistega dohodka, ki znaša 40%. Z letom 1985 je v davčni sistem vgrajen davek v pavšalnem letnem znesku za zavezance gospodarskih in poklicnih dejavnosti, ki sicer plačujejo družbene obveznosti po dejanskem dohodku, če ne dosežejo ostanka čistega dohodka najmanj v višini 10% povprečnega letnega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja. Ti zavezanci plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku po predpi-sih in merilih, ki veljajo za zavezance, ki so razvrščeni kot pavšalisti. V letu 1984 je bilo več kot 60% zavezancev, ki so plačevali družbene obveznosti po dejanskem dohodku in niso ustvarili ostanka čistega dohodka, zaradi česar niso plačevali davka iz dejavnosti. Z letom 1985 pa bo tej kategoriji zavezancev predpisan davek v pavšalnem letnem znesku. 2. Kmetijska dejavnost Diferencirano obdavčenje je občina v skladu z zakonom in dogovorom vpeljala za dohodke iz kmetijske dejavnosti od katastr-skega dohodka negozdnih zemljišč. Diferencirana obdavčitev dohodka iz kmetijske dejavnosti je urejena po skupinah katastrskih občin, ki so vezane na kakovost kmetijskih zemljišč, prometnih zvez, tržnih pogojev in reljefnih lastnosti zemljišč. Določena upravičena raznolikost v obdavčenju je izražena tudi v razvrstitvi kmatijskih zemljišč v bonitetne razrede in določanju kultur zem-Ijišč, kar opravlja katastrski organ. Slednji zasnovi primerno vplivata na obveznosti zdravstvenega varstva za kmete—zava-rovance in za tiste kmete, ki so še starostno zavarovani kot kmetje pa tudi na višino prispevka za starostno zavarovanje kmetov. Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti, ki niso sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, plačujejo davek iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč in na dohodek iz gozda po dodatni davčni stopnji. Ta oblika davka je izravnalnega značaja v tem smislu, da zavezanci kmetij oziroma kmetijskih zemljišč, ki so zdravstveno in pokojninsko zavarovani na kakšni drugi podlagi, plačujejo približno enake družbene obveznosti kot zavezanci, ki so zdravstveno in pokojninsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva. Zavezanci davka. ki niso zavarovani na podlagi dohod-ka \z kmetijstva, plačujejo davek po dodatni stopnji m poseben prispevek za pokojninsko zavarovanje. 3. Dohodek od premoženja in premoženjskih pravic in davek od premoženja Z odlokom o davkih občanov je progresivna obdavčitev uvedena na dohodke iz premoženja in premoženjskih pravic ter oti premo-ženja, kjer so predpisani vrednostni razponi davčnih osnov in progresivne stopnje in sicer: — od vseh vrst dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic je izpeljana progresivna davčna lestvica z razponom davčnih osnov od 77.600.- din do 465.600,- din, razpon stopenj pa od 15% do 65% tako, da se za davčno osnovo do zneska 77.600.-din uporablja stopnja 15% in za davčno osnovo nad 465.600,- din pa stopnja 65%, — od premoženja na posest stavb so urejene davčne osnove v razponu z raznoliko vsebino ter predpisane progresivne davčne stopnje po namenu uporabe stavb, za stanovanjske prostore in stavbe, za prostore, namenjene za počitek oziroma rekreacijo ter za poslovne prostore in stavbe: — za stanovanjske stavbe in prostore so predpisane stopnje v razponu 0,10% pri davčni osnovi (vrednosti stanovanja oziroma stavbe) 1.430.000,-dm m 1,00% pn davcmosnovinad 14.300.300. - din, — za prostore, ki se uporabljajo za počitek oziroma rekreacijo. so stopnje v razponu od 0,20% do 1.50% s tem, da se pri davčni osnovi do 1.430.000,- din uporablja stopnja 0.20% in pri davčni osnovi nad 14,300.000,- din pa stopnja 1,50%, — za poslovne stavbe in poslovne prostore veljajo davčne stopnje v razponu od 0,15% do 1,25% tako, da se za davčno osnovo do 1.430.000,-dm uporablja začetna davčna stopnja 0,15% in za davčno osnovo nad 7,150.000,- din najvišje predpi-sana stopnja 1,25%. Davek od premoženja za stanovanjske prostore in stanovanjske hiše se ne piačuje od tistega dela davčne osnove. ki ustreza 160 m^ s pogojem da je lastnik ali njegovi ožji družinski člani oziroma uživalec v letu pred ielom. za katero se davek odmerja. v njih stalno prebival. Pred letom 1985 |e prostorninski limit stano-van|skih prostorov znašal 70 rrtf. V občmi L|ubl|ana-Šiška je vseh stanovanjskih proslorov v leiu 1984 v lasli občanov bilo 14.557. oci teh s 70 m2 površmo oproščenih 7.802 lastnikov. v ielu 1985 |e biio vseh lastnikov 15.184. od teh. ki cto površme 160 m? ne plačujeio davka od stavb pa je kar 13.510. 4. Davek od posameznega dohodka (davek po odbitku) Upravičena in ustrezna raznolikost v obdavčenju (davek po odbitku) |e z odlokom o davkih občanov vpeljan od dohodkov, ki jih občani dosegajo iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti ter od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav. Za gospodarske dejavnosti se davek v odstotku od vsakega posameznega do-hodka plačuje od dohodkov, ki jih občani dosegajo od nekaterih značilnih storitev in glede na značaj so storitve razvrščene v tri skupine ter za vsako skupino predpisana posebna davčna stopnja in sicer za prvo skupino 10%, za drugo 25% in za tretjo skupino 40%. Davek po odbitku od dohodkov iz poklicnih dejavnosti se plačuje po stopnji 40%. Posebno pestro je odlok o davkih občanov uredil obdavčenje dohodkov iz avtorskih pravic. patentov m tehničnih izboijšav po odbitku in sicer: — od dohodkov iz avtorskih pravic, stopnja 20%. — od dohodkov iz avtorskih pravic, če jih dosegajo delovni Ijudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kultumo dejavnost, stopnja 6%, — od dohodkov od patentov m tehničnih izboljšav, stopnja 3%, — od dohodkov, ki jih dosegajo od patentov in tehničnih izboljšav tuje fizične ali pravne osebe, stopnja 20%. Stopnja davka od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki ga doseže oseba, na katero je prsnešena avtorska pravica, je za 50% višja od prej navedenih. Izjemoma se davek od dohodkov iz avtorskih pravic od vsakega posameznega dohodka, doseženega z izvajanjem »komercialnih-avtorskih pravic, plačuje po stopnji 40%. 5. Davek na promet nepremičnin Odlok o davku na promet nepremičnin ureja posebno pestrost v obdavčenju nepremičnin v kupoprodajnem prometu in sicer: — za kmetijska zemljišča je predpisana stopnja 15% ne glede na ugotovljeno davčno osnovo oziroma kupoprodajno ceno, — za nezazidana stavbna zemljišča in druga zemljišča, ki se ne uporabljajo v kmetijske namene od prometne vrednosti kvadratne-ga metra, je predpisana stopničasta davčna lestvica v pogledu davčnih osnov in davčnih stopenj. Razpon davčnih osnov \e pred-pisana po vrednosti kvadratnega metra do 72,- dm in nad 715,-din tako, da se plačuje davek do davčne osnove 72,- din po stopnii 15% m od osnove nad 715,- din pa se davek odmerja v znesku 226.15 dm 00 kvadratnega metra m ocf razlike osnove, ki presega ceno 715,- din za kvadratni meter po stopnji 60%, — za gradbene objekte je predpisana osnovna prometna vre-dnost objekta, stopnja pa 25% ne glede na prometno vrednost gradbenega objekta. Za gradbene objekte je predpisana posebnost v tem, da se razlika med prometno in gradbeno vrednostjo kvadratnega metra gradbenega objekta, obdavči še po stopničasti progresivni lestvici liiKO. >:a se na pnmer oc! razlike vrednosti do 1 430.- din odmen davek po stopnji 15% ter od razlike vrednosti m? 16.445,- din odmeri davek v višini 4.683,25 din in od razlike vrednosti. ki presega 16.445,- din pa še po stopnji 50%. Odmerjeni davek pa se poveča za 30%, če je nepremičnina odtujena pred potekom petih let od pridobitve s pogojem, da |e bila ta pridobljena z nakupom ali z darilom. 6. Usklajevanje davčne politike Preapisi o davčni politiki v občini Ljubljana-Šiška bazirajo na sistemski republiški zakonodaji in dogovoru o usklajevanju davčne politike, ki ga sklenejo občine v SR Sloveniji. Nadaljno usklajeva-nje poteka na nivoju regije, z občinami Ljubljane pa še posebej. Davčni odloki Ijubljanskih občin so po vsebmi usklajeni, davčni inšjrumentarij deluje v Ljubljani enotno, kar zagotavlja, da so občani Ijubljanskih občin v pogledu obdavčenja v enakem položaju in tako je ustavno načelo »za splošne družbene potrebe naj prispeva sorazmerno več tisti, ki dosega večji dohodek«, v vseh občinah Ljubljane enako upoštevan. Pri oblikovanju davčne politike se občina prizadeva uveljaviti tako politiko, da s predpisovanjem višine davčnih obveznosti zavezance trajno spodbuja k večji produktivnosti dela. To velja zlasti za tiste zavezance, ki samostojno opravljajo gospodarske in kmetijske dejavnosti. Večina občanov iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti, ki se jitn dohodek ugotavlja, plačuje od tistega dela dohodkov, ki ima značaj osebnega dohodka le obveznosti po stopnjah kot delavci v združenem delu — to je davek iz osebnega dohodka in prispevki za financiranje interesnih skupnosti združe-nih dejavnosti ter interesnih skupnosti drugih interesnih področij. Tisti zavezanci davka po dejanskem dohodku, ki ustvarjajo ostanek čistega dohodka, pa plačujejo še davek iz dejavnosti. Občine medsebojno usklajujejo tudi predpisovanje davčnih olajšav za zavezance, ki opravljajo gospodarske in poklicne dejavnosti ter kmetijske dejavnosti, ki v materialnem pogledu predstavljajo pomemben delež. Ugotoviti pa je mogoče, da nekatere uvedene davčne olajšave zaradi značaja pnhajajo do izraza le v manjšem obsegu ali pa sploh ne — kot so doseganje prihodka z izvozom proizvodov in storitev, gradnja malih hidro-elektraren in drugih energetskih virov, proizvodnja električne energije za javno električno omrežje, vlaganje sredstev za razvoj kmečkega turizma itd. 7. Uvedene davčne olajšave Obcina Ljubljana-Šiška je na podlagi republiških predpisov. dogovora o usklajevanju davčne politike v občinah in v skladu z razvojnimi cilji malega gospodarstva in kmetijstva v občini, predpi-sala sistem davčnih olajšav. 7.1 Davčne olajšave za gospodarske dejavnosti Z odlokom o davkih občanov so za gospodarske dejavnosti uvedene naslednje davčne olajšave: — zavezance, ki so gospodarsko dejavnost začeli in sicer za prvo leto 100% drugo leto 50% in za tretje leto 25%, od odmerje-nega davka iz dejavnosti, — za zavezance določenih storitvenih dejavnosti, ki jih občina želi posebej pospeševati, olajšave so razdeljene v tri skupine glede na pomen dejavnosti in temu ustrezno so predpisane olajšave, ki znašajo glede na skupino dejavnosti 20%, 30% in 40% od odmerjenega davka, — za zavezance, ki vlagap sredstva v gradnjo malih hidroelek-traren m drugih alternativnih energetskih virov, glede na višmo vloženih sredstev, — za zavezance, ki dosegajo dohodek s proizvodnjo električne energije in jo oddajajo v elektro energetski sistem. — za zavezance, ki dosegajo dohodek z izvozom blaga in storitev na konvertibilno območje, — za zavezance, ki dodatno zaposlijo nove delavce, — za zavezance, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma praksi. Po zakonu o davkih občanov zavezanci gospodarskih dejavno-sti po dejanskem dohodku, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo m modernizacijo osnovnih sredstev zaradi ra« ... ve dejavnosti, lahko uveljavlja znižanje d.. včne osnove do 25% največ za dobo petih let od vsakega vlaganja. Odlok o davkih občanov pa zavezancem nekaterih storitvenih dejavnosti omogo-ča, da znižanje davčne osnove dodatno uveljavlja še do nadaln; . 5, 10 in 15% glede na vrsto dejavnosti. Zavezanci gospodarskin dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku pa so za iste namene upravičeni uveljavljati davčno olajšavo v odstotku od odmerjenega pavšalnega davka. Z odlokom o davkih občanov so predpisane še nekatere davčne olajšave, ki imajo več ali manj socialni značaj. 7.2. Davčne olajšave za poklicne dejavnosti Zavezanci davka po dejanskem dohodku iz poklicnih dejavnosti imajo pravico do davčnih olajšav pod enakimi pogoji kot zavezanci iz gospodarskih dejavnosti, razen znižanje davčne osnove za vlaganje sredstev, ki jo določa občinski odlok. 7.3. Davčne olajšave iz kmetijske dejavnosti Zakon o davkih občanov in občinski odlok o davkih občanov urejata ekonomske in socialne davčne olajšave za zavezance iz kmetijske dejavnosti. Socialne olajšave ureja zakon neposredno, merila za ekonomske davčne olajšave pa na podlagi določil zakona predpisuje odlok o davkih občanov občine. Med ekonom-ske olajšave je kot najpomembnejše šteti vlaganje sredstev v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva in vlaganja v preusmeritev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene. Vlaganja sredstev v družbeno organizirano modernizaci-jo gospodarstva so mišljena vlaganja za graditev in adaptacijo gospodarskih poslopij. za nabavo strojev in kmetijske opreme ter vlaganja v živinorejsko proizvodnjo. Pomembna olajšava je za oddane določene kmetijske proizvode kmetijskim organizacijam. III. IZVAJANJE DAVCNE POLITIKE 1. Naloge v zvezi z odmero družbenih obveznosti 1.1. Odgovornost in pristojnost Davčni in organizacijski predpisi, to so zlasti zakon o davkih občanov in drugi predpisi, ki urejajo področje prispevkov ter zakon o upravah za družbene prihodke v SR Sloveniji, pooblašča uprave za družbene prihodke, da izvajajo predpise s področja prihodkov. V širšem smislu je skrb za izvajanje predpisov o družbenih prihodkih naiožena vsem ustreznim službam v organizacijah združenega dela, delovnih skupnosti, samoupravnih organizacij in drugim družbenim subjektom. In ne nazadnje, če ne kot prvo, je skrb za izvajanje predpisov o družbenih prihodkih naložena občanom kot davčnim zavezancem. Slednji so zavezani svoje pnhodke pnkazovan v reainih okvirih in izpolnjevati davčne obvez-nosti pravočasno v obsegu kot so jim predpisane. Izvajanje davčne politike razvrščamo v dve kategoriji: — davek po odbitku so dolžne obračunavati in plačevati vse organizacije združenega dela, delovne skupnosti, samoupravne organizacije in občani, kadar jih predpisi o družbenih prihodkih zavezujejo, da te naloge neposredno same opravljajo, načelo avtomatizma, — davek po davčno odmernem postopku. Naloge obračunava-nja oziroma odmerjanja in pobiranja davkov in drugih družbenih pnhodkov izvajajo občinske uprave za družbene prihodke, načelo davčno odmerni postppek. V občini L|ubljana-Šiška naloge odmerjanja in pobiranja davkov in drugih družbenih prihodkov, izvaja občinska uprava za družbe-ne prihodke v skladu s sprejeto davčno politiko. Učinkovitost izvajanja davčne politike je v marsičem odvisna od ustreznega delovnega pristopa občinske uprave za družbene prihodke. njene organiziranosti, kadrovskega obsega in struktume usposobljenosti ter ne nazadnje od večjega ali manjšega osebnega angažiranja posameznih delavcev in vseh delavcev v občinski upravi za družbene prihodke. Občinska uprava za družbene prihodke je pristojna, da na podlagi upravnega odločanja odmerja in pobira davke in prispevke od naslednjih dejavnosti oziroma oblik dohodka: — iz kmetijske dejavnosti — iz gospodarskih dejavnosti — iz poklicnih dejavnosti — iz premoženja in premoženjskih pravic — na posest premoženja "- , . — iz skupnega dohodka občanov — nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Te obiike davkov in prispevkov oziroma druge družbene dajatve občinska uprava za družbene prihodke odmerja in pobira na podlagi letnih osnov in v zvezi s tem zavezancem za vsako leto za posamezno obliko izda odmerno odločbo, v kateri ugotovi davčno oziroma prispevno osnovo, stopnjo ali drugo merilo, s katero določi posamezno obveznost ter višino in vrste vseh družbenih obveznosti, ki jih je treba plačevati od posamezne dejavnosti oziroma oblike dohodka. Nadalje občinska uprava za družbene prihodke odmerja davek in druge družbene obveznosti od vsakega posameznega primera oziroma dohodka in o tem izda ugotovitveno odmerno odločbo. Te obveznosti so naslednje: — davek na dediščine in darila — davek na promet nepremičnin — davek za nakup oziroma prodajo cestnega motornega vozila. 1.2. Naloge v zvezi z odmero družbenih obveznosti 1.2.1. Davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti Osnova za davek iz kmetijske dejavnosti je katastrski dohodek negozdnih zemljišč in vrednost lesa, določenega za posek. Za tiste občane, ki se jim odmerja tudi prispevek za zdravstveno varstvo in starostno zavarovanje kmetov, je podlaga za ti dve obveznosti seštevek obeh osnov. Za tiste zavezance, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodka iz kmetijstva, pa je osnova za odmero prispevka izbrana pokojninska osnova. 1.2.2. Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti Občinska uprava za družbene prihodke odmerja in pobira davčne in druge družbene obveznosti \z gospodarskih dejavnosti: — po dejanskem dohodku. Ugotovitveni postopek o razporeditvi celotnega prihodka, dohodka, čistega dohodka oziroma o ugotovi-tvi ostanka čistega dohodka, vodi na podlagi podpisanih poslovnih evidenc in po uradni dolžnosti zbranih podatkov in pri tem se uprava predvsem poslužuje poslovnih knjig in dokumentacije ter davčne napovedi. V ugotovitvenem postopku je osnovna pozornost posvečena pravilnosti prikazanih poslovnih stroškovterzakonskiminpogod-benim obveznostim oziroma elementom. na osnovi katerih se je mogoče kar najbolj mogoče približati realni vrednosti davčnih osnov, ki so podlaga za odmero višine in vrste družbenih obvez-nosti, — v pavšalnem letnem znesku. Ugotovitveni postopek je eno-stavnejši. podlaga za ugotovitev je davčna napoved zavezanca. drugi podatki, ki jih ponudi zavezanec ter po uradni dolžnosti zbrani dohodkovni in drugi podatki. Pri tem so zlasti pomembm delavniški prostori, opremljenost delavnice m stopnja mehanizira-nosti opreme, tržni in lokacijski pogoji, vrsta dejavnosti ter zapo-slenost delavca, družinskih članov in zavezanca samega. 1.2.3. Davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti Za odmero davčnih in drugih družbenih obveznosti \z poklicnih dejavnosti, se občinska uprava za družbene prihodke za ugotovi-tev dohodkovnih elementov več ali manj poslužuje istih kriterijev kot za zavezance iz gospodarskih dejavnosti. Davek na posest plovnega objekta se plačuje, če njegova dolžina znaša najmanj osem metrov, višina davka pa je odvisna od predpisanih meril in dolžine plovnega objekta. 1.2.6. Davek iz skupnega dohodka občanov Osnova za davek iz skupnega dohodka občanov so vsi viri dohodkov v enem koledarskem letu z upoštevanjem neobdavčlji-vega dela čistega dohodka, ki znaša trikratni povprečni čisti osebni dohodek zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije. Pri ugotavljanju davčne osnove za odmero davka iz skupnega dohodka občanov je treba upoštevati davčne olajšave za vzdrže-vane družinske člane, plačane članarine družbenim organizacijam in druge odbitne postavke. 1.2.7. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča Podlaga za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je površina nezazidanega oziroma zazidanega stavbne-ga zemljišča, komunalne opremljenosti, namena uporabe zemlji-šča oziroma objekta in lega zemljišča (razvrstitev v cono). Vrednost točke, ki ga določa Skupščina mesta Ljubljane, je regulativni faktor, ki ureja vrednostna razmerja stavbnega zemlji-šča oziroma nadomestila. 1.2.8. Davek na dediščine in darila Podlaga za odmero davka na dediščine in darila je: — pravnomočni sklep sodišča o končanem zapuščinskem po-stopku, odmerna odločba o višini davka pa se izda po tem, ko uprava za družbene prihodke spelje ugotovitveni postopek o ugotovitvi odmerne osnove. Zavezanci prvega dednega reda so oproščeni davka na dediščine in darila, prav tako so oproščeni zavezanci davka do določenega zneska ter za stanovanjske! površine pod določenimi pogoji ter kmetijska zemljišča oziroma kmetijska posestva. če ima dedič status kmeta. —darilna pogodba o podaritvi premičnega ali nepremičnega premoženja. Podlaga za odmero davka je ugotovljena podarjena vrednost oziroma ugotovljena davčna osnova. ki jo ugotovi uprava za družbene dohodke. V primeru daritve veljajo iste davčne olajšave oziroma oprostitve kot so predpisane za primere dedovanja. — izvršilna pogodba o izročitvi kmetijskega gospodarstva. pre-vzemnik mora imeti status kmeta, da je lahko prevzemnik kmetije. Davka na dediščine in darila prevzemnik ne plača oziroma davka na promet nepremičnin je oproščen. ki bi ga moral plačati zaradi odmaknjenosti dednega reda. 1.2.9. Davek na promet nepremičnin V postopku odmere davka na promet nepremičnin je treba upoštevati določbe pogodbe zlasti v pogledu primernosti dogovo-rjene kupoprodajne cene oziroma prometne vrednosti, pri gradbe-nih objektih pa tudi primernost gradbene vrednosti in pn tem je treba paziti na realno ugotovitev vrednosti kot davčne osnove. Pri izpeljavi davčno odmemega postopka je treba upoštevati normativne določbe o oprostitvah, ki so predpisne za številne primere, zlasti so še posebej aktualne davčne olajšave za primere. ko zavezanci prodajajo stanovanjske prostore kupnino pa vlagajo za nove stanovanjske naložbe. 1.2.4. Davek iz premoženja in premoženjskih pravic Ta oblika vsebuje prvenstveno prihodke dosežene z oddaja-njem stanovanjskih, poslovnih prostorov, počitniških hiš in zemljišč v najem in podnajem, ki je podlaga za davek letno dosežena najemnina, stroški so normirani. V davčno odmemem postopku je treba ugotoviti realnost celotnega prihodka. Redkeje pri tej obliki nastopajo prihodki od premičnega premo-ženja, kjer so letne osnove in prihodki od posameznega pnmera. Stroški so dejanski. 1.2.10. Davek za nakup oziroma prodajo cestno motornih vozil Pri nakupu novih cestno motornih vozil nastopata temeljni in posebni republiški prometni davek, pri prodaji rabljenih motornih vozil pa posebni občinski prometni davek. Vse tri oblike prometnih davkov odmerja in pobira občinska uprava za družbene prihodke. Osnova za obračun prvih dveh davkov je nabavna cena navedena na fakturi, dočim je za rabljena vozila potrebno davčno osnovo ugotoviti na podlagi predloženih podatkov in predpisanih normati- VQV. 1.2.5. Davek od premoženja Osnova za odmero davka od premoženja je vrednost stano-vanjske hiše ali stanovanja, garaže, poslovne stavbe ali poslovne-ga prostora in prostorov namenjenih za počitek oziroma rekreaci|o (počitniške hiše), ki se ugotovi na podlagi izvedenega točkovanja. Višina obdavčitve je odvisna od vrednosti in namena uporabe stavb oziroma prostorov. 1.3. Prikaz odmerjenih družbenih obveznosti Zaradi preglednosti in primerjave prikazujemo število davčnih zavezancev in višino odmerjenih davkov m drucjn <:iuzbenn obveznosti za leta 1984 in 1985, ki jih odmerja in pobira občinska uprava za družbene prihodke na podlagi letnih davčnih osnov ter na podlagi osnov doseženega dohodka oziroma osnov, ki nasta-nejo na osnovi posameznih pravnih poslov. v tisočih din Oblike obveznosti Število davčnih zavezancev Odmerjeni davek in druge družbene obveznosti leto 1984 leto 1985 znesek 1984 znesek 1985 indeks 85/84 — iz kmetijske dejavnosti — iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti — po dejanskem dohodku — v pavšal. letnem znesku — iz premoženja in premoženj-skih pravic — iz premoženja — na dediščine in darila — iz skupnega dohodka občanov — na promet nepremičnin — nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča — davek na cestna motorna vozila 2.874 2.995 30.880 39.624 128 1.476 - 1.509 439.559 626.695 143 119 173 9.182 26.697 291 706 747 12.945 13.394 103 14.557 15.184 17.617 25.214 143 294 225 7.064 11.271 160 428 452 44.555 53.797 121 168 159 41.801 61.492 147 14.706 14.655 129.463 228.521 177 6.530 6.970 265.819 496.472 187 1.4. Priznane davčne olajšave 1 4.1. Davčne olajšave iz kmetijske dejavnosti Davčne olajšave iz kmetijske dejavnosti je v letu 1984 uveljavilo 516 zavezancev. od tega ekonomske 451. socialne pa 65 zave-zancev. v letu 1985 je število zavezancev. ki so uveijavih ciavčne olajšave padlo na 335, od tega ekonomske na 273 in socialne na 62 zavezancev. Davčne olajšave za omenjeni dve leti tudi zneskovno niso v ugodnem razmerju, kar je razvidno iz naslednjega pregleda: denarni podatki v tisočih dinarjih ¦!§ « N O-.9J, l^ to o « c JD 1:1 o i5 > Jil.E O o 1 44 5 43 v* CO CO O 90 96 6,10 6,36 Nadalje prikazujemo denarni učinek priznanih davčnih olajšav za leta 1984 in 1985 ter odstotni prikaz olajšav na celotno odmerjeni davek zavezancev po dejanskem dohodku. Odstotno razmerje je upoštevano tako. da globalno odmer)eni davek vsebu-je tudi znesek olajšav. Prikaz davčnih olajšav s primerjalnim razmerjem je naslednji: aenani! fimMlM v tibueih umcine\ S O a> > 35 "- ¦=• o II sl II l| il Jj CE 2 iiL O"o Wo Oc 1984 2.918 2.790 4.335 10.043 5.63 1985 7.689 4.224 4.992 16.905 7.08 1.4.3. Olajšave davka na dediščine in darila Davek na dediščine in darila, zaradi oprostitve davka. ni bil odmerjen v letu 1984 173 in v letu 1985 pa 557 zavezancem. Oprostitev denarno ni vrednotena. ker davek ni bil odmerjen in se s tem podatkom zato ne razpolaga. 1.4.4. Davčna olajšava pri prodaji nepremičnin Davčne ola|šave. ki |ih predpisuje zakon o davku na promet nepremičnin so sorazmerno obsežne po vrsti olajšav oziroma oprostitev in po nominalnem obsegu. Davčne olajšave pri prodaji stanovanjskih hiš in stanovanj tistih občanov, ki kupnino vlagaio za novo gradnjo stanovanjskih hiš ali nakup novih stanovan|. ki nekateri od teh rešujejo pereča stanovanjska vprašanja svoje družine. so dokai obsežne. V letu 1984 je davčno olajšavo uveljavljalo 147 zavezancev. davek pa je bil odmerjen le 168 zavezancem. v letu 1985 razmer|e ni bistveno drugačno. olajšavo je uveljavljalo 192 zavezancev, davek pa je bil odmerjen 159 zavezancem. Nominalno primerjavo prikazujemo zaradi pomembnosti le dav-čno olajšavo za zavezance, ki so jih uveljavljali ob prodaji s pogojem. da kupmno vložijo v nova vlaganja za stanovanjske namene: podatki v tisočih dinarjev o ID 1984 1985 1 E II co o 164.102 307.567 122.301 246.075 74,53 80.01 2. Odmerjena sredstva po namenu porabe 2.1 Vpliv davčne politike na družbeno porabo V planskih dokumentih in resolucijah ekonomskega razvoja sta vsebovana tudi splošna in skupna poraba. v katerih občina, kakor tudi širša družbenopolitična skupnost usmerjata ti dve obliki porabe. Načeloma morata, poleg osebne porabe, rast splošne in skupne porabe za nekaj odstotnih točk zaostajati za rastjo dohodka, vendar se z ukrepi tekoče ekonomske politike včasih le odstopa od dolgoročno načrtovanih dohodkovnih razmerij. Takšen pristop k oblikovanju davčne politike predstavlja povečano usmerjanje do-hodka organizacij združenega dela in drugih samoupravnih orga-nizacij za namene splošne in skupne porabe. Podobna delitvena razmerja dohodka obstojajo tudi med družbeno skupnostjo na eni in občani, ki opravljajo samostojne dejavnosti na drugi strani. 2.2. Sredstva za splošno in skupno porabo ter druge na-mene Občani, ki opravljajo samostojne dejavnosti in s tem dosegajo dohodek ter občani, ki imajo dohodek oziroma imajo premoženje v posesti, plačujejo davke in prispevke za financiranje družbene porabe na področju splošne in skupne porabe ter posebne namene, pri slednjih pretežno za intervencijske namene. Uprava za družbene prihodke občine, občanom odmerja 1n pobira davke in prispevke vrst in oblik, ki so jih le ti zavezanci dolžni plačevati po davčnih in drugih predpisih Čeprav je za upravo za družbene prihodke to dokajšnja obremenitev, saj včasih ni v celoti kos vsem poverjenim nalogam, pa je iz družbeno ekonomskega stališča takšna ureditev vendarle smoterna in upravičljiva. Uprava za družbene prihodke odmerja in pobira davke in prispevke za splošno in skupno porabo ter posebne namene na ravni zveze, republike in občine oziroma mesta. 2.3 Pregled sredstev po namenu Po letu 1981 so bile v pristojnosti uprav za družbene prihodke ob-čin postopoma prenešene vse naloge v zvezi s predpisovanjem in pobiranjem davkov in prispevkov, ki so jih dolžni plačevati občani družbenopolitičnim skupnostim za vse oblike namenov. V naslednjem pregledu prikazujemo sredstva po materijalnih m področnih namenih z namenom prikazati, da so občani udeleženi s svojimi sredstvi v bistvu v vseh družbenih področjih. Povzemamo globalna sredstva, odmerjena v letu 1985: Sredstva po namenu oziroma koristnikih Sredstva v tisočih dm Struktura Sredstva za splošno porabo — za zvezni proračun — za republiški proračun — za proračun občine Sredstva za skupno porabo Za financiranje potreb družbenih dejavnosti — interesne skupnosti v republiki — interesne skupnosti v občini Za financiranje materijalnih dejavnosti — interesne skupnosti v republiki — interesne skupnosti v občini Sredstva za druge družbene namene — za zvezo oziroma za namene izven SRS — za namene v republiki — za namene v občini Skupaj vsa sredstva po namenih porabe 2.663.380 330.462 12,41 229.060 8,60 669.746 25,15 416.735 15,65 420.124 15,77 24.494 0,92 59.341 2.15 12.867 0,48 69.232 2,60 433.319 16,27 100,00 V global prikaznih sredstev »za druge namene v občini« v višini 433.319 so vključena tudi sredstva za skupne mestne potrebe. ki v strukturi znašajo 12,17%. Prikaz sredstev po področnem načelu: — zveza, vsi nameni porabe 343.329 12,89 — republika, vsi namem porabe 739.521 27,77 — občina vsi nameni porabe 1.580.530 59,34 Skupaj vsa sredstva po področjih 2.663.380 100,00 Ti pregledi izkazujejo usmeritev občanom odmerjenih sredstev in ugotoviti je, da občani plačujejo družbene dajatve pretežno za na-mene v občini in mestu, dobro četrtino za vse namene v republiki. Za namene na zveznem nivoju oziroma za namene izven SR Slovenije pa le slabih 13 %, v ta global so prvenstveno vključeni prometni davki in solidarnostna sredstva. 3. Davčno knjigovodstvo in izterjava družbenih obveznosti Za uspešno delovnje uprave za družbene prihodke je pomemb-no, da je davčno knjigovodstvo strokovno in sprotno vodeno tako v pregledu knjiženja obremenitev in plačanih sredstev. Slednja opra-vila so pomembna tudi s stališča koristnikov družbenih sredstev, saj prav sprotno knjiženje omogoča realni odvod plačanih sredstev upravičenim koristnikom plačanih sredstev. 3.1. Davčno knjigovodstvo in izterjava Davčno knjigovodstvo v računskem smislu razpolaga s soraz-merno obsežnimi sredstvi. To je razvidno iz naslednjega pregledaza preteklih 5 let: Dl CD U>'O C § c iS § roE _ J2 oi5 to^-5 o .S. I si iii si §n ži 1981 332.333 100,0 310.628 21.705 93,47 1982 480.284 144,5 448.774 31.510 93,44 1983 969 144 201,8 914.115 55.029 94 32 1984 1.442.567 148,8 1.357 998 84.569 94J4 1985 2.398.864 166,3 2.334 589 64.275 97,32 Letna obremenitev vsebuje dolg in preplačila preteklega leta in odmerjene obveznosti tekočega leta, iz pregleda je razvidna rast globalne obrementive obveznosti, ki je večali manj odvisnaod sploš-nih družbenih in ekonomskih gibanj, vključno inflacijskih, strukture prihodkov občanovdoločenega leta, pravnega prometas premičnim premoženjem in nepremičninami. 3.2. Zamudne obresti Zamudne obresti imajo določeno vlogo pri večji ali manjši plačilni disciplini davkov in prispevkov. Do septembra 1983 so znašale splo-šne zamudne obresti 12%, za prometni davek pa soznašale 18%, koje Republiški izvršnisvetpredpisal35%stopnjozamudnihobre-sti, nato pa to obrestno mero zviševal v skladu s splošnimi obrestnimi stopnjami, sedaj znašajo zamudne obresti prispevkov in davkov 73 %. Obrestno stopnjo zamudnih obresti je bilo realno primerno us-klajevati s splošno obrestno mero, sicer bi davčne zavezance stimu-lirala k plačilni nedisciplini. Čeprav so zamudne obresti sorazmerno visoke oziroma usklaje-ne s splošno veljavnimi obrestnimi stopnjami nekateri davčni zave-zanci zamujajo s plačili predpisanih obveznosti, kar se rezultira tudi na predpisanih obrestih. Pregled globalno predpisanih obresti po letih: Odstotno razmerje na celotno letno obremenitev 2,11 1,49 0,93 1,18 1,21 Zamudne obresti se zaračunavajo vsem zavezancem, ki v roku ne plačajo predpisanih obveznosti, za vse vrste družbenih obvez-nosti.kijihodmerjainpodpiraupravazadružbeneprihodke.Plačane zamudne obresti uprava odvaja vsem upravičencem združenih sredstevvtistem razmerju kot odaja redna sredstva, do katerih so upravičeni. Iz pregleda je razvidno, da so predpisane zamudne ob-resti relativno v upadanju, čeprav so v minimalnem porastu, iz česar je povzeti, da višina stopnje zamudnih obresti v določeni meri vpliva na plačilno disciplino. 3.3. Izterjava družbenih obveznosti Akti vnost občinske uprave zadružbene prihodke in še posebej njene izterjevalne službe je tako naravnana, da spodbuja davčne zavezan-ce k večjemu redu in pravočasnemu plačevanju predpisanih obresti indajesprotnain letnaizterjavačimugodnejša. Iz5 letnegapregleda pod točko 3.1. je razvidno, da je izterjava odmerjenih obveznosti so-razmemo ugodna, zlasti v letu 1985, ko je znašala kar 97,32°/o. Izvršilna služba se je pri izvajanju svojih nalog primorana zatekati tudi k prisilnim ukrepom sicer bi izterjava ne bila uspešna. Za leta 1983, 1984 in 1985 prikazujemo vrsto in število ukrepov: Predpisane obresti -et0 v tisočih din 1981 7.005 1982 7.170 1983 - 9.058 1984 16.977 1985 29.093 I ° = = F o. «J > E t o> cr ra cd &o ¦ II • &* f ii 11 i'l 1983 13.000 2.324 — 1984 16.800 1.873 47 1985 13.100 3.332 52 Sklepi o pnsilni izterjavi so več vrstni in sicer: blokiranje žiro raču-nov, prepoved izplačila osebnih dohodkov zaposlenih m upokojenih občanov, prepoved izplačevalcem poravnati račun davčnim dolžni-kom z nalogo, da le te plačujejo na račun dolžnega zneska in sklepi o prisilni izterjavi pred opravljeno rubežjo. Izvršilna služba v skladu s predpisi odreja prodajo zarubljeni stvari in predlaga odvzem obrt-nega dovoljenja. 4. Davčna inšpekcija Delovno področje davčne inšpekcije je dokaj obsežno. ki pred-vsem obsega področje prihodka pri opravljanju dejavnosti s sredstvi v lasti občanov in področje premoženja. s katerim občani dosegajo prihodke ter tisti del pnhodka in premoženja občanov, ki nista prido-bljena z delom. Zlasti slednje naloge so dokaj zahtevne in delikatne po načinu pristopa k nalogam in zbiranju podatkovter zaradi subjek-livne občutljivosti. Obseg občanov, ki opravljajogospodarske dejav-nosti, se povečuje po številu m dohodkovnem obsegu. to pa pomeni. da se naloge na področju davčne inšpekcije neprestano povečujejo. število inšpektorjev pa ostaja isto, kar pomem, da se deficitamost pri pokrivanju poverjenih nalog in del povečuje. Na davčni inšpekciji v danem trenutku leži največje breme odgo-vornosti ugotavljanje realnosti celotnega prihodka in davčnih osnov za davčne zavezance, ki z osebnim delom samostojno opravljajo sa-mostojne dejavnosti s sredstvi v lasti občanov. To pa je odgovorna naloga, ko je treba ocenjevati in opravljati ustrezno selekcijo stroš-kov in razločevati. ki so potrebni za dosego celotnega pnhodka od tistih, ki niso potrebni oziroma niso mogli nastati. pa so pogosto iz-kazani. Navadno so razmere posebno kritične pn tistih zavezancih, ki opravljajo gospodarske dejavnosti pretežno an izkljucno z obca-ni, kajti od pravilnosti ugotovitve celotnega pnhodka, stroškovnih kategorij in davčnih osnov. je odvisna višina družbemh obveznosti. ki pripadajo družbi ali pa neugotovljeni del ostane pn zavezancih. Davčna inšpekcija je v letu 1985 na pnmer za odmerno teto 19B4 s svojo dejavnostjo povečala. na račun seiekcije stroskovmh kale-gonj, dohodkov pri zavezancih po dejanskem dohodku za 107.427.822,- din. Za ta znesek se je hkrati povečaia davcna os-nova, ki okoli 50°o tega odpade na davcne m druge druzbene ob-veznosti. Glede na to, da davčna inšpekcija zaradi obsežnosti naiog in de ne uspeva v celoti poknvati poverjenje deiovnega področja. usmerja svojo aktivnost na področje, k]er pnčakuie največji finančni ucmek alipajeproblematikatudisicerperečamaktuaina. Vletu1985jedav čna inšpekcija posebno pozornost namenila inšpekciji in kontroli prometa v zasebnih gostmskih obratovalnicah. pri tem še posebej evidentiranje prometa na registrskih blagajnah. Z zakonitimi ukre-pi, vključno s kaznovanjem krštteljev. je bil pri teh zavezancih dose-žen sorazmerni red v poslovanju oziroma spoštovanjudavčnih pred-pisov. Davčna mšpekcija odknva zavezance. ki občasno opravl|ajo ne-dovoljene gospodarske dejavnosti in dosegajo dohodek. V letu 1985 je bilo odkritih 15 pnmerov, ki jim je bilo po zaključnem postopku od-merjen davek skupaj 1.310.724,- din. Zaradi značaja nalog in del davčne inšpekcije le ta usmerja svoje delovanje prvenstveno na teren, kjer pregleduje poslovanje davčnih" zavezancev. Tako je v letu 1985 opravila 650 vseh pregledov poslo-vanja in pri tem ugotovila tudi kršitve davčnih predpisov ter v zvezi s tem predlagala naslednje ukrepe: — 64 predlogov za upravno kaznovanje zaradi prekrškov. globai-ni znesek denarnih kazni znaša 1.120.00,- din. — 2 primera javnemu tožtlstvu zaradi suma davčne ula]e. — 11 pnmerov obnove postopka zaradi ponovne odmere obvez-nosti, denarni učinek obnovitvenih postopkovznaša216.621,- din. IV. Zaključek in naloge Zahtevni družbeno ekonomski položaj v katerem se nahajamo, zahteva od uprave za družbene prihodke maksimalno angažiranje, saj bomo lahko samo z doslednjim izvajanjem davčne politike za-gotavljali načelo, da vsakdo prispeva k zadovoljevanju splošnih m skupnih družbenih potreb po svoji ekonomski moči in onemogočali socialno diferenciacijo. Za uresmčitev teh nalog bomo dali povdarek predvsem nasied-njim nalogam: 1. Doslednejše ugotavljanje višine dohodka in premoženja. pred-vsem na področju samostojne dejavnosti kar bomozagotovili z več-jo tekočo kontrolo na terenu. poslovanje zavezancev med letom m več vsebmske kontroie poslovnih knjig. 2. Intenzivirati delo v smislu ažurnejšega poslovanja. predvsem pri izvršitvi odmemega postopka, kar bo omogočilo enotnejši in ena-komirnejši priliv sredstev. 3. V postopku prisilne izterjave v večjemobseguinpredvsem pra-vočasnejše uporabljati vse ukrepe prisilne izterjave (odtegnitve od računov, blokacije žiro računov, prepovedi na osebne dohodke, ru-beži in javne dražbe itd.). Dosledno obračunavati tudi vse stroške1 ukrepov in ustrezne obresti. 4. Zaostnti kaznovaino poliziko, takov izvajanju kazenskih doiočb za katere je pristojna uprava, kakor tudi podajanju predlogov drugim organom. V večji meri predlagati odvzem obrtnegadovoljenja v pri-rnerih neplačevanja obveznosti. 5. Nadalje razvijati AOP obdelavo podatkov in evidenc uprave, kot osnovo za učinkovito ukrepanje. Na avtomatsko obdelavo po-datkov prenesti tudi vse tiste naloge katere je zaradi narave to moz-no in smotrno. 6. Svoje delo bo polrebno še bolj natančno programirati in s pre-verjanjem uresničevanja programa ocenjevati tudi uspešnost. Spre-meniti bo potrebno tudi sistem nagrajevanja tako. da bo osebni do-hodek delavca dejansko odvisen od rezullatov dela, pri tem pa po-sebej upoštevati vrednotenje del in nalog inšpekcije m izterjatve. Ljubljana, 25. 4. 1986 Direktor uprava za družbene prihodke Ana Kuhar