Vszebina. Klekl Jozsef: Marija Lankovicska, negda Tisinszka 193 Kj: Navuk za meszec julius........194 Dober prijatel. Scsipkov šopek lublene matere . . 196 Bassa Ivan : Iz zgodovine szv. matercerkve . . . 203 Szlepec Ivan : Cslovek..........208 Horvdth Lovrenc. Edna zapoved — nasa duzsnoszt 212 M. Tanacs za dobre duše, stere Jezusovo Szrce . 216 Drobizs. — Glaszi...........219 Ki scsč liszt (Mblati, naj za njega dve koroni posle na ime: Klekl Jozsef plebanos pri szv. Szebestjani, posta Battyan<. o,> .»^^jjf^r^i. .>i> B" 0<§><&0~^<$>" i<ž><^fi> Marija Lankovicska, negda Tisinszka. namenim jaz v Lankovic priti ? Zvami lubleni tisincsarje scsem jaz ta romati, ali ne z praznimi rokami nego z darom vu njih, z ednov zlatov koronov, stero bi vi farniki Mariji kupili i z sterov bi njeno podobo tam koro-niivali. Po dovoljenji vašega vreloga g. esperesa i plebanosa, dr. Ivanoczy Franca pisem jaz to, ki szo mi szlo-boscsino dali naj vam to naznanim. Oni vam bodo ravnitel i voj, oni ta-nacsnik i pomocsnik vu tom deli. Jaz mirovno denem zdaj doli moje pero ar szem dovrso ka szem nameno, nikdasnjo naso Marijiko szem dao szpoznati, pot szem k njoj pokazao szamo hodimo zdaj po pokazanoj poti, poiscsimo jo gor, objocsimo pred njov nase grehe, naso zgiibo, nase nevole ino jo prav ponižno proszimo naj nam bode vszik ino vszikdar dobra nebeszkn mati. NEVTEPENO POPRUETA DEVICA MARIJA ZMOZSNA GOSZPA VOGRSZKA == POBOZSEN MESZECSEN LISZT, ===== Oproszo bi pa zdaj naszlednje vu imeni BI. Device Marije ravnitela lisinszke fare, dobroge paszlera ovcsic vernih, naj vzemejo to romanje prek i naj nasz vsze f&rnike i rojake tisinszke fare, duhovnike i v szveckom sztani sztojecse, ki bomo, sze li mogocsi od doma odtrgnoli, v kem veksem seregi z pobozsnim szrcom k „tisinszkoj Mariji, materi miloszti", v Lankovic pripelajo. Bog daj to kem hitrej! Navuk za meszec julius. rRJlSjra/ edela poriszdlah 7. „Ne bode vszaki, ki veli Goszpodne, Goszpodne, noter so v nebeszko kralesztvo11. Te recsi pomenijo, ka ne pride vszaki v nebo, csi glih szpozna Jezusa za goszpoda i Boga. Lehko J^l^} vidite to pri vragi, Judasi, pri zsidovah, ki szo njega za goszpoda zvali i szpoznali, pa szo sze itak po-giibili. K zvelicsanji je potrebno poszvecsenje nase duše, sztalis poszvecsejocse miloscse. vTo je bozsa vola, poszvecsenje vase" pravi szveto piszmo. Krivi proroki nam zap-ravaljo vero, vupanje, liibezen, brezi sterih jakoszt je niscse ne vu miloscsi poszvecsejocsoj, to je brezi szmrtnoga greha ; ogibati sze jih moremo zalo. Krivi proroki ti poterejo vero. Kak ? Etak je csujemo gucsati: dober katolicsantc szam, kda morem (ednok v leti, naj oblecs pokazse) idem k mesi, szirotnaki tiidi dam (naj ga drugi hvalijo), molim zato tiidi. Kda pa na an-gelszko pozdrevlenje zvonijo kda pa viizemszka szpoved pride, kda sze pa posztno vremen notriprikloni, te tč dober (Konec). Klekl Jozsef. katolicsanec tak pravi tebi draga diisa, to je ne potrebno. Ti njemi verjes, navcsis sze odnjega szamo zveksega szpunjavati duzsnoszti tvoje vere i gratas eden med onimi milijonami, ki sze pravijo mlacsni krscseniki, ki kak sze g. Bog vu szv. piszmi tozsi, „ga z jezikom hvalijo, z djdnjom pa bldznijo." Mlacsen szi ar szi zgiibo vero mocsno po zapelavci. ,, Brezi vere sze je pa ne mogocse Bogi dopadnoti." „Moj pravicsen z vere zsive11, pravi szv. piszmo. Ti ne zsives z nje, ne szi zato pravicsen, nemores zato v nebo priti. Vidiš: szem, na to nizko sztubo te szpravijo krivi proroki, ki szi vero po szvojem gusztusi obracsajo, ki na duhovnikove karajocse recsi te odgovor davajo „Ne je vsze isztina, ka popi predgajo". Morijo nam krivi proroki viipanje, ar tak gucsijo : vzsivaj, i ne moli telko, mascsasz escse sze szpokoriti itd". K szveckomi veszelji nasz prikapcsijo, od nebe odtrgnejo. Keliko diis szo tak v pekel szpravili, keliko v szamomor sziinoli! Vzsivali szo po zapelivih recsah ti neszrecsniki, pili szo z kupice szveckoge veszelja, kda szo pa do pelina prišli, kda je Bog szkiisavati zacsco, obviipoli szo i morili szo sze. Morijo nam liibezen. Navcsijo nasz preklinjati, duhovnike ogovarjati, dobro piti, pleszati, navcsijo nasz na necsisztocso, tolvajijo i druge grehe, ka je vsze, szamo liibezen do g. Boga ne. Szmo ne bratje i szesztre mi tih krivih prorokov? Te jaj nam! Jezus szam sze nam proti „Jaj tisztomi csloveki, pokom szpaka pride". Csi szmo krivi proroki, sztrsznimo i pobolsajmo sze, na dobro pot ravnajmo tiszte, stere szmo szpacsili. Csi szmo pa ne, te sze jih pa ognimo, da szamo edno diiso mamo. m Scsipkov šopek liiblene matere. I. red nisternimi 'letami szlednje dni aprila je eden mladenec priso v Rim. Njegovo bledo lice je kazalo, da eden beteg je njegovo szrcč, z steroga sze zsmetno oszlobodi vu etom zsitki. Kak z vlika dole sztopi, sze taki v edno najprednjeso ostario da pelati. Vu prvih dnevah szo ga za potnika meli, szamo szledkar szo zvedili, ka je ne. Mladenec je vudniš imenitna meszta varasa preg-lejiivao, vecser je pa steo ali szlikao (malao). Njegovo szlabo telo je na ednok szamo goripovedalo szliizsbo. VIčzse i vcsaszi po vracsitela posle. Ete njemi ocsiveszno pove, ka malo vtipanja ma do njegovoga zdravja, zato je njemi tonaracsao, naj v rčd posztavi szvoja dela, ar sze preblizsava ona viira, kda sze bode mogo locsiti z etoga szveta. Betezsnik je ne vervao recsam vracsitela, zato sze je potozso goszpodi, ki naj bi diisni sztalis szvojega goszta polehsao, je obecsao, ka ednoga vu varasi bole glaszno-vitnoga vracsitela da k njemi zazvati. Zsalosztno, toga glasznovitnoga vracsitela odgovor je ravno taksi bio, kak prvoga, ztem razlocskom, ka sze je z betezsnikom lepše djao. Za nisterne dni potom pride edna zse priletna zsenszka vu ostario, stera je szpitavala za mladenca i proszila szlugo ostarie, da bi jo pelo vu hizso "betezsnika. I komaj vu hizso sztopi, k betezsniki bezsi i na sinjek szpadnovsa zsalosztno szi etak zdehne : — Oh moj Karol ! Liiblčni moj Karol ! — Betezsnik sze csiiddcs pita: Liiblena moja mati, kak szte prišli szem ? Mati sze oszlobodivsa z rok szina odgovori : — Ana moja vnuka te je vpamet vzčla pri preseta-vanji i je zvedila tvoje sztaniivanje, i mi je odpiszala tvoj * naszlov. Ov dčn mi je pa brzojavila, ka szi jako betezsen. Kak moreš tak miszliti, ka bi zamudila teb<š goripoiszkati. Pčt let je minolo, ka szi sze odtergno od mčne i vu tom csaszi nepresztano jocsdcs szam Boga proszila, da bi te na dobro pot pripelo. Liiblena mati, ti szi vtelovlena dobrota pravi szkuzecs betezsnik. Potom sze je na glasz jokao i znovics kiisno tak dugo ne videno mater. Zdaj te zse ne zapiisztim, pravi zsalosztna mati, dokecs ne bodes popolno zdrav. Bole pravi dokecs ne zaprem moje ocsi, mrmrao je med zobmi betezsnik. Liiblena mati z jalnim viipanjom sze ne vkani. Moje zdravje je zse celo ta. Csiitim, da merjem. II. Našega betezsnika bi jako lehko za »szina szkuz« imeniivali. Z plamenitnoga sztarinszkoga pokolenta je izhajo. Goszpod Bog ga je blageszlovo z vszemi naturalszkimi darmi i dobrimi lasztivnosztmi, stere bi njemi lehko lepo prisesztnoszt zagotovile. • Szamo da je szrecsa velkoj szkiis-nji vodjana i Karol je ne steo vopresztati Vu szvet sztopivsi vszik ino vszikdar szi je szamo od veszelja i blazsensztva premislavo i szvecke dobrote iszkao. Z onoga krsztsanszkoga navuka, steroga je vu roditelsz-kom domi zadobo, sze je szpozabo, ali csi ravno szo njemi vcsaszi vglavo prišli, zametavajocs sze je miszlo-nanje tak, da bi sze njemi grdili. Med tem sze je ozseno. Pri potiivanji je tak troso, ka je zsena, kda szta v Monaco prišla i njima eden filer ne oszto, prisziljeno bila szvoj najlepši i dragsi kincs ednomi anglezsi odati, ovak nebi mogla domo. Ete sztopaj, na steroga je zsena prisziljena bila je vu zacsdki szamo kreganje, potom pa locsenjd zrokiivao. Kda szo ocsa to razlocsenje zvedili, tak njim je hudo gratalo, ka szo szi na tanacs vracsitela vcsaszi redovnika " dali zazvati, naj szlednja szvesztva escse vcsasz morejo gorivzeti. Za nisterne viire szo pa z etimi recsmi dali nazaj dušo szvojemi Goszpodi i Sztvoriteli : — »Bog moj, jaz njemi odpiisztim, ve ti znas, ka za volo njega merjčm !« Na szprevodi je Karol ne bio, i materi szamo retko kda piszo od szvojega sztaniivanja. Od szprčvoda je mi-nolo pet let i vu tom csaszi szamo ednok pogledno szvoje rojsztno meszto, ali te je szvojo mater tiidi ne pohodo ali rodbino, szamo ozdalecs je glddo tiszti kasteo, kde je szvoja detecsja leta prezsivo. Potom je na cintor so, gde je pri grobi pokojnoga ocsč na kolena szpadno i milo jokati zacsno. Njegova diisnaveszt, hiido zsivlenje, stero je pelao i stero je po csaszoma njegovo zdravje na nikoj szpravilo, szo njega nazaj drzsali, naj vu ocsinszko hizso ne sztopi. Vcsaszi vcsaszi szo njemi taksa mislenja prišla, ka bi sze szkoncsao. Te szi je vszikdar na szvojo liibleno mater zmiszlo i ona veszt, ka »moja szmrt bode zrokiivala szmrt liiblčne materd tiidi«, je'njega vszikdar nazaj drzsala » od onoga sztopaja, ka bi szi zsivlenje vzeo. III. Med taksimi okolnosztmi je nazocsnoszt materč v Rimi z ednoga kraja veszdlje z driigoga kraja prava kas-tiga bila za našega betezsnika. Csi bi krsztsanszkoga csii-tenja szamo edna kaplica prebivala vu njegovom szrci, te bi szi to mogo miszliti, ka je vu oszebi liiblčne materd g. Bog ednoga angela poszlo k njemi zato, naj njemi * nazaj szpravi zgiibleno diisevno mirovnoszt i ga na dobro pot pripela. Ali da je diisa betezsnika bole liibila zemel-szka dela, njemi je nancs na pamet ne prišlo kaj taksega szi miszliti. Mati je z szvojimi bisztrimi ocsmi vcsaszi szpoznala njegov dušni sztalis, ali zato ga zsalosztiti ne štela. Vu betezsniki je zato escse bila liibdzen do materi, ali kak je ona szveto imč Goszpodna Boga naprej pri neszla, sze je sztroszo i njoj proszdcs pravo : — Liibldna mati, bodi moja tolazsba i osztani pri meni, ar tvoja nazocsnoszt je meni jako prijetna. I gucsi i meni, liiblčna moja mati kajsdcs, szamo vero i Boga mi naprej ne noszi. Jaz zse vu nikom ne verjem, szamo vu ednom deli. Znas vu kom ? pita z lubeznosztjov kusuva-jocsi roko drage materč i potom dene : — Jasz szamo vu tvojoj liibavi verjem, ali szamo vu toj ! Liiblčni Karol, pa szi sze ti zse celo szpozabo z bla-zsene device Marije, stero szi kak dete tak jako liibo ? Stero szi te tak jako postiivao ? szpitava ga mati zsa-losztno. Pomlis, te szi to pravo, ka njo bole liibis kak mend, ar szam jaz szamo tvoja zemelszka mati, ona pa nebeszka ? — Vzse to szo detecsji gucsi bili, pravi Karol szme-hom. — Cse bi zaisztino bio nebeszki orszag, te bi pos-tiivo i liibo tam prebivajocso blazseno devico Marijo, ar vunjoj bi tebč tiidi postiivo i liibo .... Szamo da ne-besz nega . . . Zato nehajmo ta detinszka dela, ve szam zse ne pet sdszt let sztaro dete, nego oszemdvajszeti let sztar mladčnec. Ne gucsi mi tak taksa dela, ar me man-tras znjimi, meni je pa mirovnoszt potrebna. Ja mirovnoszt! — pravi szkuznata mati. Szirota mati ! Kelko szi sze trudila, dokecs szi szvete pravice krszt-csanszke vere vu diiso tvojega szina poszadila i ovo zdaj, da bi oni szad jakoszti rada vidla, zsalosztno moreš szpoznati, da je tvoje delo zaman bilo i je zgiibleno. Ne dalecs od ostarie je cerkev bila. Ta cerkev je glaszovitna bila po kepi blazsene ddvice Marie i po njem vcsinjenih csiidah. Neszrecsna mati je od dneva do dneva hodila szem i je molila. Pobozsno vrelo . . . Za povernjenjč szvojega szina ! Na to je tiidi mela szkrb, naj oltar blazsene device t Marie z korinami bode okincsani i szvecse nocs i dčn gorijo, da z njenov molbov zjedinjene njej na pomocs bodo. Potom je doszta miloscsine delila sziromakom i proszila njč, naj molijo za ednoga mirajocsega, koga po-vernjenjd sze szamo po csiidi lehko zgodi. Ka bi csinala ? pitala je eden den ednoga redovnika. Ka bi escse delala ? — Szamo sze viipaj ! toli jo on. I nepresztanoma proszi blazseno Devico, ar je pomocs blazsene device tak mocsna, ka csi szamo edno recs pove pri szvojem Szini za tvojega szina, rešeni je tvoj szin. 4 I nad povrjenjom sze telko triidecsa mati dale moli i proszi blazseno devico i mocsno sze viipa. IV. Bio je vu onom csaszi eden cliihovnik v Rimi koga je Karol escse od szvojega detinsztva poznao i z kim je vszigdar rad vkup hodo. Kda bi lublena mati na zadob-lenje dušne mirovnoszti szvojega szina zse vsze mogocsno vcsinila, proszila je toga duhovnika tiidi, naj pohodijo Karola, ki bi jih rad vido i z njimi gucsao, ar je zse preči dugo, ka szta obszledjim vkiipbila. — Z velkim veszdljom primem gori Pius ocso, to je bilo ime redovnika, pravo je Karol kda je zvedo, ka ga duhovni prijatel pohoditi scsč, ali szamo tak, csi mi vero naprej ne prineszč. Kak prijatela ga scsem viditi, i ne kak diihovnika. Proszim te draga mati, opominaj ga na to. Tak sze je tudi zgodilo. I duhovnik, kak vucseni cslovek, sze je zaderzsavao od vszakoga pitanja, stero bi betezsnika zsmetno szpad-nolo. Dugo szta szi pogucsavala i Karol sze je za jako blazsenoga csiito. Pri locsitvi je eto pravo Pius ocsa : — Za tdbe, sze meni vidi, jaz zse vecs nikaj nemo-rem vcsiniti. Ali csi bi ti kda na pomocs mogeo biti, povrni sze szamo k meni, ki szam tebi vszikdar dober krsztsanszki prijatel bio. — To dobro znam — odgovori Karol. Za vsze to szam hvalo duzsen i to meni batrivnoszt da, naj te edno proszim. Csiitim, da szamo nisterne dnčve bodem zsivo. To je moje zselenje, naj menč vu ocsinszki grob polozsijo. Proszim te tak, szprevodi moje telo, kda do je domo szpravlali. — Z szrca szpunim tvoje zselenje. Ali jaz drugo tiidi vcsinim za tčbe! — Ka vcsinis? * — Molo bodem za tdbe! — Molo bodes ? Zakaj ? pita betezsnik. — Zakaj? Tak ti zse vecs ne verjes vu mocsi molitve? — Ne! pravi Karol. Ve szam zse vecs ne tiszti po-bozsen decsak, koga szi ti vszaki den dvoriti vido vu kapeli našega kastela. Jaz szam zdaj neveren. Poleg mojega nega Boga. Zsao mi je, ka tak gucsim z tebom, ali ne-morem postiivati tiszto vero, stero ne verjem. Karol, jaz to nemorem vervati, kabi ti to zaisztino gucsao, pravi duhovnik. Ali da, Pius ocsa. Gledaj szamo, to je moja vera. * Cslovek je szamo sztvar, stera sze narodi trpi, veszeli i obszlednjim preide. Edna sztvar, stera je iz zemlč i sze pali vu zemlo povrnd. Na nikoj ga pa szpravi szrecsa ali neszrecsa, stero pri rojsztvi z szebom na ete szvet pri-neszč. Te sze ti Karol do nejme zsivine nanizis? vje ga z recsjov duhovnik — Tiho bodi, szkricsi betezsnik. Ti vervaj, ka sze tebi vidi jaz pa to verjem, ka jaz scsem. Na szlednje csi moliti scsds za mdne, to ti nemorem zabraniti, moli. Pius ocsa sze ne steo zsnjim trgati. Escse ednok szlovo vzeme od szvojega prijatela i odhaja. Viine je zse csakala duhovnika mati, steroj pravi: — Csi sze csiido ne zgodi, mi nikaj nemorcmo vcsi-niti, ar je Karol celo neveren. Za tri dni Pius ocsa pali pohodijo betezsnika. Vu poszteli lezsčcsi Karol od velke szlaboszti kda kda pove edno recs. Pius ocsa vidivsi sztalis betezsnika, szo njemi naro-csili, naj szlednja szvesztva vzeme gori. Ali Karol cse-merno pogledne duhovnika i proti krsztcsanszkoj veri pek-lenszke recsi gucsi. Duhovnik ga sesajo pomiriti, ali zobsztom, ar on od blazine vdpotdgne revolvo i z etimi reesmi zdigne na njih : ; — »Csi escse edno recs pregovoriš, doli te sztrlim«. Pius ocsa je od presztrasenja komaj k recsi priso, i da je vido, ka je tu vsze zaman, betezsnika na szčbe niha. Mati zvedivsa, ka sze zgodilo je; jako zsalosztna po-sztanola; od velke boleznoszti sze k blazsenoj devici Mariji pasesi, naj tam pri njenih nogah vovlije szkuze trplenja i pred njov odkrije zdihavanja szvojega szrca, naj vidi bla-zsena Devica, ka sze szamo vu njoj viipa, ar je ona szlednjo viipanje vszehonih, ki sze zse vecs vu nikom ne viipajo. (Dale.) Bober prijatel. Iz zgodovine szv. materecerkve. IV. ero caszar je szam szebe vmoro 68-ga leta po Kr. On je bio te peti po Augusztusi, za koga csasza i kraluvanja sze je Jezus nerodo. Poganszki rimlanszki narod sze je zse z vszov mocsjov vojiivao proti novoj veri, ar szo vnogo bozsnoga drzsali od krscsemikov ino szo sztrah bili za szvojo po-ganszko krivico, stero szo vnogi med njimi za isztino jlrzsali. Caszarje szo pa za szvojo csaszt sze bojali, ar szo pozabili, ka je Krisztus ne etoga szveta kralesztvo naszta-vo, ali szo pa ne csiili od Njega. Zsidovje szo sze veszelili. Oni szo naime zacsnoli obprvim preganjati krscsemke, oni szo tiidi od nyih lazsi razsirjavali ino je poganom prekdavali, nego za nje je tiidi prišla po mali vora, stero je Krisztus jocsecs naprejpovedao: »Csi bi ti (Jeruzalem) szpoznao, ka ti je na mir tvoj! Zdaj je pa szkrito to pred tvojmi ocsmi. Dnevi pridejo na tebe, kda te neprijatelje obvzemejo z kopalinov, notri zaprejo vsze okoli ino od vszeh sztranih te tezsili bodo. Oni tebe i deco tvojo, stera szo vu tebe, na tla pritisznejo i ne nihajo kamna .na kamni vu tebi, ar szi ne szpoznao csasza obiszkavanja tvojega.« (Luk. ig.) Zsidovje szo naime zse dugo szrditi gledali rimszko oblaszt, stera je nyihovo drzsanje obmocsila. Farizeusje i * Sadduceusje szo vnogograt z orozsjom sze protiposztavlali poganszkoj vladi, da je pa Bog oszlepo szrca nyihova, ka szo med szebom tiidi naveke boj meli i te szlabesi del je navadno pa pogane zvao proti mocsnesemi na pomocs. Zse Pilatus sze je navolo zsidovov ino je z tem kas-tigao, ka je zlato i szrebrno szveto poszode z cerkve posz-vojo, zkem je tiidi szebi haszek redo. Zsidovje szo sze na to poreberili, on je pa te prednje dao szpomoriti med njimi. Za tri leta po szmrti Jezusovoj szo ga zsidovje v Rimi obtozsili tak, ka je od szliizsbe priseo ino szledkar t na francuszko poszlani za kastigo, kde sze je szam vmoro. Za csasza caszara Kaligule je te cslovek zapovedao, naj sze njegov szteber tak moli kak bog. Na zsidovszkom szo to tiidi od ludsztva zseleli, pa kda szo sze zsidovje tomi proti posztavlali, te ne szamo, ka szo vnoge szpo-morili znjih ino je prisziljavali szvinjszko meszo jeszti, ka zsidovszka vora prepovedava, nego szo sli pa szo zapoved dali, ka sze caszarov szteber, kakti bog, naj vu Jeru-zsalemszkoj cerkvi goriposztavi. Na to je escse veksa zmeslava nasztanola, vu steroj je rimlanszka vojszka vecs kak sztojezero zsidovov szpomorila po razlicsnih mesztaj, kak nam tisztoga hipa zsidovszki zgodovinar, Flavius Jozsef, pise. Vsze je bilo zburkano i zmešano po zsidovszkoj drzsavi, krivi proroki szo nasztanjiivali, ki szo sze za Krisztuse, za od Boga obecsane messiase vodavali pa je zmešano liidsztvo, stero je toga pravoga zavrglo, zdaj vszakomi vervale ino szi po toj poti szamo szvoje nesz-recse poveksavalo. Csasz zadnje i najvekse neszrecse sze je zse pribli-zsavao i znamenja, od sterih je Jezus gucsao rekocs : »Kda te vidili, ka je Jeruzsalem sz vojszkov obdani, znajte, ka je njega razdiranje bluzi. Te naj bezsi, ki je v Judeji vu gore i ki je v Jeruzsalemi, naj neide, ar de velka szkiisnjava vu toj drzsavi ino szod szrditoszti zoper ludsztva. toga ... i Jerusalem raztlacsijo poganje.« (Luk. 21.) Ta znamenja szo sze zse prikazsiivala. Leta 67-ga naime vu nocsi 8-ga aprila, na szam viizem, sze je okoli polnocsi velka szvetloszt prikazala vu cerkvi jerusalemszkoj, velka izhodna vrata sz verigami i zseleznimi drogami zarinjena szo sze od szebe odprla ; za poldrugi meszec potom szo sze na nebi /viinredna znamenja prikazsiivala i na riszalszke szvetke je vu cerkvi velika larma nasztanola i glaszi angelov szo sze csiili : »Hodmoiz toga meszta!« i niki Ananus prorok je tri leta hodo szem-tam po vulicaj kricsecsi : »Groza na cerkvi, groza na cerkvi, od izhoda i zahoda, od juga i szevra groza na cerkev i na Jerusalem.« Zsidovje szo ga dali bi-csiivati, ali ne sze je jokao, szamo li dale to edno kricsao, pa na tretje leto je na szteni varasa zkricsao : »Groza tiidi nameni.« i te gaje kamen iz rimlanszkoga kamen szi-pavajocsega masina doleto ino je tam mro. Zsidovje szo sze zdaj zse szploj burkali proti vladi, vlada je pa vszikdar bole tezsila, dokecs szo ne vojszko rimszke vlade z Jerusalema ztirali i jalno szpoklali. Nero caszar je ravno toga hipa szvojega vojvodo Veszpaziana v Egiptom poszlao mir delat sz velkov vojszkov ino njemi je narocso, ka odnet naj proti zsidovom ide. Nego doma vu Rimi sze je vojszka poreberila, Nero caszara pretirala, on sze je vmoro, vojszka je pa Veszpaziana za caszara posztavila. Na to je Veszpazian nazaj v Rim odiseo pa je to egiptomszko vojszko na szvojega szima Titusa za-viipao. Titus sze je pomali priblizsavao proti Jerusalemi i kda je ta priseo, ar . je znao, ka szo vu varosi zsidovje szami na dvoje razdeljeni ino sze vojiijejo eden proti ovo-mi, je steo sz lepim, brezi prelevanja krvi k pameti szpra-viti, nego zsidovje ne szamo, ka szo ga ne poszliihnoli, liki celo szo na njegove poszlaniki sztrelali. — Vsze te dogodbe je popiszao Flavius Josef zsidovszki zgodovinar rtoga csasza — Zsidovje szo naime miszlili vu szvojoj blodnoszti, ka zdaj pride messias, to je odktipitel, steroga njim je Bog obecsao, ar szo od pravoga Zvelicsara csiiti ne šteli, ino szo tiidi to vervali vu szvojoj blodnoszti, ka te messias zbije rimszko vojszko i celi szvet pod zsidov-szko vlado szpravi, ar szo oni ne na diis Odresitela, nego zemelszkoga krala šteli meti vu njem. Ka je njim bilo za duše, pa za vekivecsnoszt ! I Pa vu toj blodnoszti szo tak sztalni bili, ka csi li, da szo vidili rimszko vojszko Jerusalemi sze priblizsavati, I szo sze li vszi rivali na riszalszke szvetke notri tak, ka K jih je te dneve vecs kak poldriigo million tam vkiiper prišlo. Lehko szi zmiszlimo : poldriigo million ludih vkiiper pa za strti del tej zsivezsa ne ! Glad pa kiiga sze je zacs-nola. - - Kak divje zverine szo sli vnogi od hizse do hizse zsivezs iszkat i szledjen koscsek kruha szo deci z rok jemali odrascsei moški, naj bi szi nisterno vero zsivlenje tpoduzsali. Csi szo ovarali csloveka z rudecsim, zdravim obrazom, zgrabili szo ga ino szo ga do szmrti zmantrali, dokecs ne ovado, kde ma kriih szkriti. Za prgiscso zrnja je vnogi dao celo szvoje premozsenje ino sze je szkrio z njim ino pojo szirovo. Vojvodje njihovi szo pa krali i szebi szpravlali, szpomorili szo velikase i imanja njihova poszvojili, i vojiivali szo sze ne szamo na sztenah varosa proti rimlancom, nego tiidi eden proti ovomi na veke. »Pili szo krv szvojih mescsanov.« pise Flavius Jozsef, »ino szo szi razdelili med szebom njihova mrtva tela. Njihovo pokvarjenoszt natenko pripovedavati je ne mogocse ; nikdar je varos ne telko trpo od zacsetka szveta i nikdar ne bilo liidsztva vu taksih grehih.« Vnogi szo vu nocsi szkrivoma hodili vo z meszta szebi korenje iszkat za zsivezs i travine, ali kda szo nazaj szprisli, szo njim ovi vsze szpojemali, ka szo szi nab-rabi. Rimszki vojvoda. Titus, je miliivao te sziromake, vu meszto je znova posilao poszlanike, naj bi sze brezi boja podali mesztjanje, ali kem duzse, tem bole divji szo bili. Kda je to Titus szpoznao. dao je te nocsne zsivezs isz-kajocse za kastigo vkiipnaloviti, pred ocsmi mesztsa-nov bicsiivati i na krizse razpeti — ali i to je ne genolo okorna szrca prebivalcov meszta Jerusalema, csi li, ka \ szo od glada tak mirali, ka je v poltretjem meszeci 116 jezero zakopani. Szledkar szo je nancs ne pokapali, szamo prek sztene meszta vrgli. Sesztszto jezer taksih mrtvecev szo rimlanci vu kratkom csaszi precsteli. Te szo zse vsze jeli, ka za grizti bilo, misi, podgani, sztare obiiteli, konj-szko napravo, lesz i t. d. Edna mati je szvoje dete vmo-rila, polovico zpekla i pojela, drugo polovico pa zhranila. Druge je zdiiha pecsenoga mesza ta vabila, pa kda szo prišli je etak ta mati pravila : »Moj szin je i jasz szam to vcsinila ! Jete, jasz szam tiidi jela, ne bodite bole csiit-livi kak zsenszka. bole szmileni od matere!« Grozovitno «. djanje i sztrahsne recsi od glada zablodjene matere. Roparje szo pa hodili po meszti ino kda szo sze naszitili cslovecsega mesza, szo krali dragocenoszti iz cerkve ino mrtvih tel od glada zpokaplenih velikasov. Vu gnoji prehnecsem szo iszkali zrnje i jeszti vredno hrano pa szo pozsirali drago kamenje, zlat i szrebro, ka bi szi obcsuvali. Vnogi szo vovuidavali k rimlancom. nego tam szo pa od toga z pomrli, ka szo sze po dugom gladi vcsaszi prevecs najeli, druge szo pa vu tom seregi bivši vojaki z Arabje i Szirije gnrivrezali, kda szo szpali, ka szo njim v zsalodcaj iszkali pozsrete dragocenoszti. Titus, rimszki vojvoda i caszarov szin. je znao. ka sze vu meszti godi, zato kda je vido, ka z lepim vecs zsidove k pameti szpraviti ne more, sze je odlocso na to, ka varos sz mocsjov potere ino konec napravi neszrecsi prebivalcov. Dao je viszike biire i kopaline napraviti okoli sztene meszta ino grad Jerusalema njim je vzeo. Zsidovje szo sze na to nazajvzeli vu znotrasnji varaš ino vu cerkev, ka bi sze tam dale branili. Titus glaszovitno cerkev Jeruzalema ne bi rad razruso, zato njim je znova glasz poszlao, naj sze vu miri podajo ino njim je tiidi obecsao, ka njim dopiiszti vu miri odidti brezi kastige. Ne szo ga poszliihnoli. Na to je Titus zapoved dao szvojoj vojszki, naj okoli cerkve meszto vuzsgejo, driigi del vojszke je pa poszlao, naj pazi na cerkev, ar bi njo escse izda rad obcsuvao od ognja, nego Krisztusova recs : »Zaisztino velim vam, ne osztane tii kamen na kamni«, sze je mogla szpuniti, stera je pred 37 letih bila povedana. Zsidovje szo sze naime vu cerkvi vkiip narinoli i odnet sztrelali i kamenje lucsali na rimszko vojszko, stera je cerkev branila, tak ka sze je eden poganszki vojak razszrdo, na rame driigoga sztopo in nad okno velko gorecso szkalo vrgeo na zsidove. Cerkev je zacsnola goreti, liidsztvo vo znje bezsati med szable rimszkih vojakov ino vu kratkom csaszi je glaszovitna cerkev sztaroga zakona v pepeli i vogelji lezsala. Ka szo rimlanci ? nje voznoszili, to je szledkar v Rim odneseno na znamenje njihovoga obladanja. Titus, kda je pogledno velke bojne sztroje (masine) ino debele sztene Jerusalema je etak pravo : »Z bozsov pomocs-jov szmo ete boj meli Bog je, ki je zsidove z ete mocsne trdnjave raztirao, ar cslovecsa mocs i sker to zmozsnoszt nikdar ne bi pobila.« Pa je isztino meo ete pogan : Bog je raztirao to liidsztvo z szvojov prekunbov, ar je ne szpoznalo dneva njegovoga poiszkanja. Vnoge szo te poganje szpomorili, driige med divje zverine zmetali — escse szrecsni szo bili, stere szo razdelili po vszeh krajaj szveta za kastigo. Titus sze je szam jokao, csi li ka pogan bio, za volo razrusenja toga le-poga meszta, nego on je mogeo to vcsiniti, ar je vlada vecsnoga boja i nemirnoszti, stero szo delali, zse do guta szita bila. Za dve leti po tom je caszar Veszpaszian, Titusov ocsa, zodao szeliscsa i kmetiji po čelom zsidovszkom i sz tem szlednje viipanje vzeo razskroplenomi izraelszkomi liidsztvi, ka escse ednok nazaj dobi szvojo domovino. Kastiga bozsa je grozovitna bila, nego zaszliizsena tiidi. (Dale.) Bassa Ivan. Cslovek. Julius od 30 do 50 lela Vrocsina i tezeki znoj. si szam glih ne zakonszki cslovek, zato mi dopiisz-tite, ka bi vam zakoriszkim na mirno zsivlenje tanacs dao. Doktor tiidi recept szpise betezsniki ino njemi gorida, ka bi jo i pio, csi je glih nigdar ne bio vu onom betegi. Vi szte tak zdaj zse hizsni tivarisje, vu roko szte szi szčgnoli pred oltarom i tam obliibili, ka edendriigoga ne odsztavite. Kak zdaj sztojite ? Jeli je steromi zse ne zsao. ka je 16 sztopaj vcsino. Zdaj szi zse vecs doszta ne teri glavo, kak bi csino. Ka sze zgodilo, to sze zgodilo, to zdaj zse nacsi nemore biti, kak Mura tiidi nede z Vogrsz-koga nazaj na Stajar tekla. Zdaj szi zse szamo od toga premislavaj, kak bi mogo vu zakoni bolse vopriti. Szkrbita sze, naj mir osztane med vama. Csi szta dva junca vu eden jarem naprezseniva i eden na csa, ov pa na hajsz vlecsč, te kola dalecs ne pridejo, vu grabo sze prevrzsejo. Ali steri junec bi ovomi popiiszto ? «Vszaki bi szi lehko zgucsao : Jaz szam tiidi telko kak ti, ti moreš mend bogati». Kak bi mogli med njima pravico csiniti ? steri jo ma ? Ni eden ne, csi nede tam ta so, kam ga najemnik ravna. Priglihajmo zdaj zse to priliko na hizsnike. Nescsem vasz zbantiivati ali pa spotati, ka bi vasz za junce drzsao ; to je szamo taksa prilika, stera vasz na to vcsi: ka csi vi nete edne vole, te de pri vasz hudo slo ; ar csi bi glih eden z hizsnikov dobro szpunjavao szvojo duzsnoszt, na priliko denem lagojo deco pokastigao, ali ov hizsnik sze pa kre decč gorizeme i ne piiszti njč poka stigati, te nancs csednesega hizsnika delo nede doszta valalo, hiido de sze pri njima godilo i deca tiidi nedo velki sztrah meli od sztarisov. Ali steri bi sze mogao ravnati po driigoga voli ? Miszlim, da zsena po mozsinji-noj voli. Tak bi to moglo biti poleg bozsega ravnanja. Ar je Bog moskoga posztavo za glavo familie naj bi on ravnao i apostol eta pise: »Zsene vi pa bojte pod-lozsne vašim mozsom«. Ali csi bi sze mozs tak oponasao, kak kakse zaleteno kure, csi bi szamo glazs cčcao (ali ne mleko), csi bi vu vszakojacskih grehah plavao, szvojo vero zavrgao, jeli bi te tiidi szamo on zapovedavao pri hizsi ? To bi ravno tak bilo kak csi bi vu ednoj obcsini kaksega diindeka posztavili za rihtara. Zato sze zsena tiidi neszme t rezi vszega razuma po mozsinjinoj voli ravnati, nego obadva naj sze drzsita k bozsoj voli, kak to Bog zsele od njidva; csi eden hizsnik pobozsno zsivč, te szi naj ov od njega vzgldd jemld i naj ne zsele to, ka bi ga na hiido pot na-szlediivao. Nadale z hizsnikov ni eden je ne angel, nego z zčmle vzeto nevolno šztvorjenje z vnogov szlabosztjov obdeljeni. Zato morete biti potrplivi od rane gojdne do kčszne tmice. Ali csi vi hizsnicje zse eti na zemli sesate kusati, ^ kaksi je pekel, kak to lehko doszčgnete, to vam tiidi po-v6m: Ti hizsni goszpodar gda ti zsena dohro ne oszoli zsupe, ali gda de te na kakse kupilo peneze proszila, te zacsaj szamo sztvarjati i preklinjati, tak ka do sze escse okna troszila; csi keszno domo prideš i doszta penez szi zatroso, stero de ti zsena na ocsi metala, te jo szamo zgrabi za kite ali njoj pa z pesznicov lampe zakrpaj, ka nede vszigdar proti szvojemi. goszpodi brbrala. Csi je pa nema, potrpliva ino sze szkrivoma jocse, te jo pa nadiin-kaj, zakaj sze je zafrdocnola. Gda' szi sze pa dobro raz-csemero te pa idi vu krcsmo i zalevaj do szvetle zorje vu vino tvojo zsaloszt. — Tebi pa zsena, csi je mozs z kak-sov driigov zsenszkov gucsao, to pravim, te sze drzsi ki-szilo, tak da bi jeszi szpila. I csi tvoje predrago dete za volo nepostenoszti dobro mozs namazse z kaksov lesztikov, te sze pred decov kregaj z mozsom. Csi ti mozs kaj za-pove te njemi pokazsi, ka ravno nede njegova vola i csi bi sze ti prtio, te odbezsi z njegovoga hrama, pa po celoj veszi voztuli. kak grobianszkoga mozsa ti mas, ka szi ti nika ne kriva. Csi vu vasem hrami vkiipzbivajo kaksi sztarci, szvekrova ali szvekčr, njim nika ne popiiszti, kuhaj njim takso hrano, ka sze hitro najejo i szlobod vzemejo ali od tvojega praga, ali pa od toga szveta. Csi te sze tak oponašali hizsnicje, te te sze gotovo vu pekel pasicsli. Po szmrti vszaki ta pride, kama szlisi. Ki je vu szvaji zsivo, on ta pride, gde szo vekivecsni cse-mčrje; csi pa na meszto vekivecsnoga mira i blazsensztva sesate priti, te zse na etom szveti mirovno morete zsiveti. Vszaki ma kakso falingo, stera sze ne z esemerami, nego z dobrim djanjom more vraesiti. Luckomi csloveki ne szila znati, ka sze godi pri vasoj hizsi. I csi ti nevolna zsenszka scsčs vovlejati tvojo zsaloszt, te ne bezsi vcsaszi k szo-szedam, nego idi vu edno drugo hizso, gde najdeš onoga, ki ti je mogoesen pomagati, idi vu cčrkev k Jezusi vu Oltarszkom szvesztvi bodocsemi. Proszi Boga naj na dobro pot povrni tvojega mozsa. I naj bi isztinszko dugo potrp-lenje mela, edno zgodovino ti scsčm pripovedavati. •Ednoj pobozsnoj bogabojeesoj zseni je Bog dao ednoga nevernoga mozsa. Tč ftiesek gda bi ednok poleg navade vu kčsznoj nocsi z szvojimi pajdasami lumpao, je to pravo, ka bi njegova tivarisica ta najbosa zsena bila na szveti, szamo da nebi telko bogamolila. Sztaviti sze steo, ka csi bi zdaj k njemi sli i njegovo zseno z sznah gori-zruzsili i zapovedali njoj, ka bi njim kakse jeszti szpravila, ona bi to njuvo zselo rezi vsze recsi szpunila. Na to szo vszi pajdasje trobili, ka je to ne mogocsno, ka sze oni sztavijo. — Zgodilo sze pa, ka szo sze te pijanci zdignoli i z popevanjom pa z juhkanjom szo sli vu ono hrambo, gde je ta pobozsna zsena prebivala, i zapovedali szo njoj, naj bi njim vcsaszi vecsdrjo szpravila. I ka miszlis, ka sze je zgodilo? Ti bi szi zaisztino lice zgrbala ino nje vsze vkiipszkunola, i gda szi sze zse dobro vozcsemerila, te bi njim dveri pokazala; ali ki sze hodi vcsit vu Jezusa solo, on je krotek i ponižen. Ona zsena je tiidi z ponižnim licom naprejprisla i gda je csula, ka od njč zselejo, vcsaszi je odisla vo vu kiinjo i hitro sze je tam hladilo jeszti na sztoli. Oni grobianszki pajdasje szo sze pa csiidivali nad tov velkov trplivosztjov. Mozs pa. gda szo pajdasje odisli, sze zajokao i po tom sze szploh szpreobrno. Escse ti szamo dvoje delo naprejdam. Edno novo navado morete notrivpelati pri hizsi, csi szte jo escse ne zvrsavali. najmre domacso pobozsnoszt. Krscsaszka hizsa more biti kak edna kapelica, kam sze domacsi zvelicsat hodijo. Delati, jeszti, szpati je pri hizsi szlobodno, potrebno, tak to od vdsz szam Bog zsele. Ali naj bi vase delo, szpanjč i jelo pred Bogom dopadlivo bilo, to morete z molitevjov poszvčtiti. Zato vszako gojdno opravte vaso jiitrasnjo pobozsnoszt. Z molitevjov preglednite zaran, z molitevjov zaprite ocsi, vu dnčvi szi tiidi vecskrat k Bogi zdehnite, tak odbijete hiida mislenja, tak de vszo vase vszakdanasnje delo Bogi na diko poszvecseno. To driigo pa, na koj vasz sesem opominati je, ka nebi vu zakoni zsiveli nerddno. Szamo telko scsčm zamer-kati, ka vnogi hizsnicje vu tom tali doszta grešijo i niti szi to za greh nevzemejo. Duhovnik nemore vsze na pred-ganico neszti, vu szpovednom gledali je tiidi vsze ne ocsi-veszno voszpiszano. Vnogi szi to miszli, ka je vu zakoni zse vsze dopiiscseno, zato sze z teh grehov ne szpove-davajo, nego vu njih merjejo. Na szodnjem dndvi de pa szamo mrzko glčdao, gda njemi naprejszkladejo takse grehe, stere je on za nikoj stimao. »Ki za telo szeja on de vu teli zsenjao szvoje szkvarjenje« pravi szv. piszmo. Z nemszkoga: Szlepec Ivan. Edna zapoved — nasa duzsnoszt. nogokrat csujemo praviti, ka szpovedi ne trbe ; vnogo ludih szi miszli: ah, kaj bi mi pa pop mogeo grehe odpiisztiti, on je ravno tak cslo-vek, kak szam jaz, — i zato ne ido kszpovedi. I to krcseniki pi'avijo ; ali jaz tak miszlim, ka szo teh vecs ne pravi krscseniki, nego szo iagojesi kak poganje i driigi nevSrni, ar szo ti pravo voro ne szpoznali, ne-morejo teda po pravoj vori zsiveti, krscseniki jo pa poznajo, znajo gde je zvelicsanje i itak ne zsivejo tak, kak bi mogli zsiveti. Eden driigi bi rac1 k-szpovedi so, ali szram ga je ; doszta greha je vcsino i nescse pred duhovnikom odkriti. Ka do szi pa plebanos miszlili od mene, csi jim moje grehe odkrijem, tak szi miszli ; csi bi sze taksi pop najso, ka bi me ne pozno, te bi sze rad rejso mojih grehov, ali neimam prilike k taksemi priti I tak niha szpoved, osztane vgrehi . . . Jeszto tiidi, ki tak pravijo; znam ka sze morem szpovedati, ar nam je to Krisztus i szv. Mati cerkev za- povedala, ali ka de liisztvo pravlo, csi jaz k szpovednici sztopim, doli pokleknem i moje grehe vadlujem. Szvet. cle sze zmene voszmejao ! Taksi gucs cslovek vnogokrat csuje. Takse liidi jaz to pitam: jeli szi escse katolicsanec ? Ino on de mi odgovoro, ka pa ne, ocsa i dedek i cela moja familia szo katolicsanci bili, i tiidi jaz szam katolicsanec. Kak naopacsno mislenje ! Lutheran, pogan nescse biti i csi me sto pravi, ka je vecs ne katolicsanec szkor zkozse szkocsi, ali po krscsanszkoj vdri zsiveti pa li nescse. Pravica je to : ali zsives po krscsanszkoj včri ali ne, csi tak zsives, szi katolicsanec, csi pa ne, teda szi nika drugo, ar to je nemogocse ka bi on szv. Matere Cerkvi dete bio, ki njo ne szpozna za mater. Dete more sztarisovo zapoved szpuniti. To je pa zapoved, naj sze katolicsanec od grehov ocsiszti. Ta dobra nasa mati, szv. Mati Cerkev nescse takse mlajše meti, ki szo ne csiszti, stere greh tezsi, i mrtvo dušo majo. Zato je krscsanszki katolicsanec duzsen k szpovedi idti! Szveta Mati Cerkev szvojim mlajsom zapove : »grehe tvoje vszako leto poleg szv. Matere Cerkvi pravde tvojemi lasztivnomi szpovedniki vadliij." — Ka je to? Zapoved! Kaksa zapoved ? Grehe moreš tvojemi lasztivnomi szpovedniki vad-liivati — to je, moreš sze szpovedati. — Ka sze ti pa zgodi, csi tvoje grehe nebos vadluvao ? To, ka sze szliizs-beniki godi, ki szvojega goszpoda zapoved ne boga — vkraj ga zgoni. Ino szv. Mati Cerkev ? Ki njene zapovedi ne zdrzsava i ne szpunjava, on je vecs ne zsiva kotriga, on vo szpadne zte velke driizsine, on je vecs ne pravi katolicsanec. Ka pa po tem pride ? To, ka ga Krisztus tiidi nede pozno. »Sto ne poszliisa szv. Mati Cerkev, naj njemi bode kak pogan i maotobracs" — to szo Krisz-tusove recsi. . Radiij sze o krscsanszka diisa, ka szi szv. Matere Cčr&vi kotriga, ka szi katolicsauszka ! Ar tu je zvelicsanje, tii najdeš ravno pot vnebesza i zviin szv. Matere Cerkvi nega zvelicsanja ! Zvelicsanje, to je celi cslovek, — csi sze zvelicsas, bos blazseni, csi pa ne, szi pogiibleni na veke. — Szprotoletje je ono vremen, gda sze cela natura zbudi z dugoga szpanja. Zeleno gracsuje drevje i zemla. Vsze sze gible, szamo ti grešnik, ti sze nescses obuditi, ti escse dale scses vgrehi szpati ? O obudi sze ! I naj to dobro i lezsejse vcsinis, preinislavaj szi zmenorn vred od te zapovedi. Gda je szv. Peter szvedocso od Jezusa Krisztusa, ka je on pravoga Boga pravi Szin : »Ti szi Krisztus, Szin zsivoga Boga" — Jezus Krisztus me je etak odgovoro : »Pa tiidi jaz pravim tebi: tebi bom dao kliicse nebes/. -koga kraleszLva ; i ka koli bos razavezao na zemli, bo razvezano tiidi vnebeszah". Tii je Krisztus szamo Petri obe-csao oblaszt, ta drugim apostolom je pa szledkar obecso to, kda njim je etak pravo : »Zaisztino vam povem, ka koli bote zavezali na zemli, bo zvezano tiidi vnebeszaj, i ka koli bote razvezali na zemli, bo razvezano tiidi vnebeszaj." To je obecsanje bilo. Oblaszt pa grehe odpiis-csavati ali zadrzsati je njim teda dao, kda je od mrtvih gorsztnno i sze je njim prikazo : »Mir vam bodi! Kak je Ocsa mene poszlao, tiidi jaz vasz pošlem" — to je, ravno ono oblaszt vam dam, stero je meni nebeszki Ocsa dao, nemrecs : grehe odpiiscsavati, opravicsati, poszvetiti i cerkev nasztavili. t teda je na njih popihno i pravo : »Primlite szv. Diiha", Z tem djanjem je apostolom naz-nanje dao, ka szo od Njega mocs i oblaszt prijali. Kakso mocs i oblaszt? »Sterim bote grehe odpiiszlili, szo njim odpiiscseni, i sterim jih bote zadrzsali, szo jim zadrzsani." Glejte ztemi recsmi je Krisztus Szvesztvo Pokore nasztavo i apostolom i njihovim naszlednikom oblaszt dao grehe odpiisztili ali pa zadrzsati. Gda nam teda Szveta Mati Cerkev zapove naj sze szpovemo, te nam Krisztu-sovo zapoved naprej da. I csi je apostolom i njihovim naszlednikom oblaszt dao, ztem je vOrnikom duzsnoszt dao, naj tam iscsejo pomocs, kde je Krisztus oblaszt dolidjao. Krisztus je teda zapovedo, naj szvoje grehe vadliijemo, ar oni grehi bodo vnebi odpiiscseni, steri szo na zemli odvezani, steri szo pa eti ne odvezani, tiidi vnebi nedo odpiiscseni. Zaman sze zato okorniki posz-tavlajo proti pravici, proti szv. Matere Cerkvi zapovedi, ar sze ztera Rrisztusi proti posztavlajo. I Krisztus je dnesz ravno on, steri je bio vcseraj, steri je od veka i do veka. On pravicsen osztane, csi glib bi liidje radi bili, csi bi ne bio pravicsen. Pravica ne preide, Krisztus je zapove-do, cslovek more pokoren biti i szvojega Sztvoritela, Boga bogati. Steri ide k szpovedi i vadliije szvoje grehe, do me odpiiscseni i steri ne ide i ne vadliije, osztane vgrehi. I jaj onomi, koga szmrt vgrehi najde, nebo miloszti vido i mer je na veke. I vgrehi mreti je ravno telko, liki sze na veke pogubiti, vpekeo szpadnoti. Jaj onomi, steroga Szin Bozsi pripravlenoga ne najde, ar nede vremena meo sze na velko pot szpraviti. Vtisztoj viiri, ja vtisztom hipi de mogla diisa iti. Kama ? to je velko pitanje, kama de sla ? Na szodbo! pred pravicsnoga Szodnika ! I kakso szodbo dobi ta diisa ? Tiidi to je naprej pravo Krisztus, naj nasz vsze bole kszpovedi ravna : Poberite sze szpred mene, prekleti, v vekivecsni ogenj !" i nevolna diisa more pokorna bili, more bogati szvojega Goszpoda, ar tam vecs ne more protisztati zapovedi i ide, ide v vecsno pogiib-lenje . . . Szram ^te je k szpovedi iti ? doszta grehov mas ? Od koga te je szram ? Od Bogd ? Od plebanosa, od duhovnika, szpovednika? Ka pa te, gda szi greh vcsino, te je ne szpam bilo od Boga? Jeli je te Goszpodni Bog ne na-zocsi bio ? Od liidih, pred sterimi szi telko grehov vcsino, te je ne szram biio ? I zdaj pred ednim cslovekom, od koga dobro znas, ka tvoje grehe nigdar ne odkrije, te je szram ? Ka pa ednok bode na szlednjoj szodbi, kda de cela mnozsina vidila tvoje grehe ? O kak moreš tak neszpameten biti ? Tvoja diisa je tebi ta naj dragsi kincs, szamo edno priliko mas te kincs zdrzsati, szpoved, i csi to iz rok piisztis, szi pogiiblen. Veszeli sze, oh krscsenik, ka mas edno sker, zste-rov, csi szi greso p& k Goszpodni Bogi nazaj priplavaš. Kak nevolen i sziromak bi bio, csi bi po grehi vecs ne mogeo Bogi prijeten biti? ! Ka je szpoved ? Szpoved je vadliivanje grehov, stere szmo vcsinili i pozsaliivanje, ka szmo Goszpodnoga Boga zjaafituvali. Szpovedati, vadluvati moremo vszaki vcsinieni greh, ki nam na pamet pride. Csi sto k szpovedi ide more sze dobro szpovedati. Edna dobra szpoved pa pet delov ma i tč moremo szpuniti. Sto po navadi kak eden masin, steri ne csiije i ne csiiti opravi szvojo szpoved, 011, kak szv. Auguszlin pravi ; „vrasztvo na csemer obrne." (Dale). Horvath Lovrenc. Tan&cs za dobre diise, stere Jezusovo Szrce popolno scsejo liibiti. II. i scse zamenov iti, naj sze zataji, naj na szebe vzeme szvoj krizs, i naj me naszlediije. (Mataj XVI. 24). Znas liiblena ddsa, sto je te recsi pravo? Tiszti, ki tebe naj raj ma i koga szi ti tudi od vszega bole duzstia liibiti. Ltibleni Jezus, pravi Bog ki sze je zatebe vcslovecso ti pravi te opomina, te zovč te kara, te proszi i obszlednjim ti escse zapove : zataji sze. Kak ? 1. Potrplivo prenašaj vsze neprilike, stere sze ti med szpunjavanjem tvoje sztdlisne duzsnoszti ponunajo. Szi hizsni goszpodar ino ti marše ne ide tak vu oranji ali te drzsincse ne boga, kak bi ti zselo, ne mrmraj, ne kuni, ne blazni, Jezus te proszi : zataji sze. — MM — Szkiiba sze ti ne poszrecsi goszpodinja, je preszolena, ali preszlana ino ti domacsi vocsi mecsejo, ka ne ves kuhati, ne miszli szi zato hudo protiujim. ne zseli njim szmrti, ali escse kaj htijega, Jezus te proszi : zataji sze. K szpovedi ides poleg tvoje krscsanszke duzsnoszli ino prinjoj tvojemi szpovedniki nikaj taksega ovadiš, za koj volo ti malo vuha obriiszijo, ,pe gucsi po szpovedi, ka je to ne dober pop, pa, ka k njemi vecs „ne idem k szpovedi", da vidiš lehzse je nisterno osztvo recs gori-vzeli, kak pa v pekli goreti i"Jezus te proszi : zataji sze, szpokori sze. Po poti idocs szem-tam gledaš ino sze poteknes, mino grma letiš, sze zadenes ino janko vcsesznes, doma nepaz-livo sze szglavov v prag vdaris, kaj iz rok piisztis, jeli csetnerje te vsze vuiskar neszejo i prekunes gda kamen, gda grm, gda driigo kaj, stero, kak ti miszlis ti je zrok, ka sze ti je neprilika, ali neszrecsa pripetila. Ti lublena diisa mirovno klecsis vu tvojoj hizsici i bogamolis ; driigo ne, ka sze kaksi neszpametnjak vtebe szmcte ino ti zacsne vszakovacske ruzsne recsi gucsati, ka szi njemi ti kriva, ka sze je 011 potekno i szpadno, ka szi njemi ti kriva, ka szi je odevalo razpraszno, ka je doszta kvaren bio, ka szi ti miszlis na to vocsimetanje? Ali sze razzsalosztis i razburkaš razjocses, ali, csi szi kaksa luta oszeba, metlo zgrabiš i ga ztiras za njegov bedav gucs. Vecs dni mine,'dokecs nazaj mirna gratas, i v teh dnevah szto ino sztokrat szi premislavas, kak szem njemi jaz mogla kriva biti, da szem sze niti ne genola z hi zse moje. Ka pa kamen i grm szta sze gibala ? Ali gornji prag sze je morebit szam rad doli piiszto, naj sze ti szamo vdaris vnjega ? Szkledi szo pa peroti zraszle i z rok ti je zletela ne ? Vidiš, kak ne ima prav cslovek, gda sze ne zataji i kak ma prav Jezus, gda te proszi, lublena diisa : zataji sze. 2. Zataji sze pri vszakoj priliki, stera sze ti med dnevom ponuja. Gda sztanes te szi zse zmiszli, escse dnesz bojna bo, ali jaz obladam naturo ali ona mene. Jezusovo S^rce pomagaj mi, naj jaz obladam" szi zdehni i sztem Szrcom zacsni boj, poszrecsi sze ti, vervaj mi. Csi tak zacsnes, te csi te vznemiri kaj med delom, po nagloscsi, po liideh, ali po kaksajkoli priliki, hitro ti na pamet pride, komi szi sze zrocsila, hitro ti pred ocsi sztopi najinocsnejse Szrce Jezusovo, sz sterim ne obladati je nemogocse. 3. Zataji sze pri taksih dugovanjah tudi stera szo ti dopiiscsena. Jeszti je szlobodno draga duša. Ali nikdar ne jej zato ar szi lacsna nego zato, &v Jezusovo Szrce zsele to odtebe, kabi po jesztvini rnocs dobila za verno szpunjavanje tvojih duzsnosztih. — Lepo peszem csiijes, ne poszliihnes je, lepo recs vidiš, ne poglednes je, lepi falat je pred tebov v szkledici, tam ga nehaš, disecso rozso vroke vzemes, ne pridehnes je, gucsati csiijes na ceszti, nepoglednes ta, slo gucsi .... oh szto i szto, jezero i jezero t&ksih prilik sze ti poniija, \u sterih sze lehko zatajiš, vu sterih liiblena Jezusova zarocsnica Ivo-jerai zarocsniki na radoszt, szebi pa na haszek, sze lehko zalajis. Iz te malih zvezdic nedopovedano lepa korona sze ti vu nebi napravi. Ne bi je rada na veke noszila ? Pazi, Jezus ti pravi : „Ki scse zamenov iti, naj sze zataji". M. Naszlediivanja vredno. Eden duhovnih iz nase krajine szo vu szvoje novo meszto iz sztaroga szledčcse lepo po-zdravlenjice dobili od Mariji szliizsecsih, csiszto zsivocsih deklin ic: Z glebokov poniznosztjov i z globline szrca jih pozdrav-lamo mi nizse podpiszane ... ke dekle, kak kotrige zsi-voga rozsnoga venca ino njim sztem vkup žselemo, kak našemi nikdasnjemi dobromi pasztžri, devistva voditeli, z našega szrca ne pozablenomi, vszikdar, vszako viiro v szpomenki bodocsemi diihovnomi ocsi veszčlo dobro jiitro. Visziko postiivani našega devistva nikdasnji voditeo mili, to njim pišemo, ne kabi sze hvalile, liki njim na trost, ka Bog je szvedok i Marija mati, ka szmo njihove nam dane zapovedi edenkrat ne prelomile. Jeli ka je to lepo piszmo ? Zaisztino lepo i na tolazsbo duhovnim pasztirom. Cse bi vszaka v Marijinih driizsbah bodocsa kotriga to mogla od szčbe szvedocsiti, oh kak veszčla bi bila blazsena Devica Marija. Ali to veszčlje njoj poszvetne, necsiszte, v pleszi veszčlje iszkajocse zverine scsčm praviti dekle szebi na kvar ne voscsijo. Na horvatszkom je csetvero piispekij: Vu zagreli, kde szo piispek tiidi metropolit horvatszkih piispekov. Zdaj szo dr. Posilovic Jiiri. Dekanij majo 36, plebanij 354, szvetsz-kih diihovnikov 610, redovnikov 87, nun 569, vernih pa eden million pa 271 jezero. Ta druga je vu Djakovari. Tii szo lani vmrli glaszo-viten piispek dr. Strossmayer Jiiri, steri szo vise 50 let __11TTTT' TTTTTTTtTlj ravnali to piispekijo. Dekanij je tii n, far go, szvetszkih duhovnikov 159. redovnikov 24, nun 76, vernih 216, 270. Tretje je v Krizsavi. Puspek szo Drohobecky Julius. Dekanij szamo tri majo, plebanij 23, szvetszkih duhovnikov 25, redovnikov i niin nega, vornih pa 23 jezdr. Strta je Zengg-Modruska zdaj z piispekom po imeni: Dr. Maurovic Anton. Dekanij majo 15, far 136, szvetszkih duhovnikov 224, redovnikov 20, niin 109, vernih 360 jezero. Vu Boszniji pa Hercegovini szo tudi csetvere piispe-kije: Serajevo, Banjaluka, Mostar pa Trebinje vu sterih je vsze vkiiper 20 dekanij, 152 far, 64 szvetszkih duhovnikov, 232 redovnikov — z veksega tak zvani bradati bratje, fran-ciskanusje pa karmelitanci, steri tiidi fare vodijo, ar szo tej bili missionarje tam tecsasz, tokecs je nasa vlada ne od tiirka to dvoje drzsanje nezaj vzela i piispekije nasz-tavila. Je escse 360 niin tiidi, stere sole vodijo. Vernih je 350.000, ovi szo sztaroverci mahometanci. Po Boszniji, Hercegovini, i Horvatszkom pa tiidi v Dalmaciji escse po vnogih mesztaj szv. meso vu sztaro-szlavanszkom jeziki szliizsijo, ne dijacski, stera mesa escse od szv. Cirila i Methoda zhaja, kak apostolov tej i drugih szlovenszkih krajin. Krivoverci po tej krajaj pa tiidi majo to meso tam, zato, ki tam hodi, more malo paziti, ka sze ne zmeša, kda v cerkev ide. Vil Ausztriji je vsze vkiiper 35 piispekij. Mi najbole Mariborszko poznamo pa Gradszko pa vcsaszi csi kaj csii-jemo od Ljublanszke. Gradszka sze za Szekovszko zove, ar je prle tam bila, Mariborszka pa za Lavatinszko. Dekanij je vu teh 35 piispekijah 825. Far je okoli 11 jezero i 200 — na vogrszkom szamo okoli 5000. Duhovnikov szvetszkih je okoli 18 jezero i 700, redovnikov okoli 4 jezero 800, niin po razlicsnih šolah i bolnišnicah okoli 23 jezdr, vernih pa je okoli 24—25 million, z sterih na becsko piispekijo pol tretja milliona pride, na pragszko tiidi telko, na troje druge poldruga milliona, ove szo pa nizse millione, na najmenso pa — v Kattaroi armenszkoga jezika piispekija — szamo 3800 diis, menje, kak pri nasz vu vnogoj fari, stere diise szo na deszet far razdeljene. Duhovnikov i redovnikov vkiiper poprek na vszako jezero diiso je eden ino nun tiidi tak, steri obdelavajo gorice Goszpodove ino kazsejo liidsztvi pravo pot zvelicsanja. (bij„ Vu nemških missionarszkih novinah cstem dogodbo, kak je edna kitajszka vesz z poganszke vere na katoli-csanszko sztopila. Dopiisztite, ka vam popišem to dogod-bico na navuk vas, ka sze z nje navcsite, kelko vreloszti sze naide pri tom sziromaskom liidsztvi, stero vreloszt pri nasz med katolicsanih dosztakrat zaman iscsemo. Dogodbo etak popise eden missionar: Csanglinvece je edna mala vesz vu Missioni kianjansz-koj, vu steroj veszi eno 40 rodovin mirno prebiva. Poglavarje veszi szta bila dva najsztaresiva mozsa vu veszi, z sterih eden, po imeni Szinlianj, je oszlepno. Njidva szta szi dosztakrat pogucsavala med szebom od Tiencsutanja, to je od »cerkvi Goszpoda nebesz, kak zse kitajci (po nemskom kinezarje) katolicsanszko cerkev zovejo. Po mali je do njihove veszi tiidi glasz priseo, ka nindri ne dalecs je nova katolicsanszka missionszka stacija nasztavlena, od stere je med ltidsztvom csiidne glasze, dobre i lagoje bilo csiiti. Z edne sztrani radovednoszt, z druge pa bozsa mi-loscsa je nagibala te sztarce, ka bi kaj vecs zvedila od toga, zato szta sla vu szoszedno vesz, kde je eden kate-kiszt — to je taksi kitajszki krscsenik, steroga missionarje pred szebov posilajo, ka pogane na katekizmus vcsijo, steri bi radi sze okrsztiti dali — eden taksi je zse tam bio. To je bilo leta i8g8-ga Z tem katekisztom szta szi od vszake sztvari gucsala, szamo od vere ne. Proti konci nji- hovoga pogovarjanja je te szlepi li naprej prineszo, zakaj je priso •— naime, ka bi rad to vero »Goszpoda nebesz« malo bole szpoznao. »Dobro je goszpon Szinlianj, djao je katekiszt, eti mate edno malo knigico, vzemite jo z sze-bom, pa szi dajte doma z nje naprejcsteti pa csi ne bi vsze razmili v njoj,' pridite, pa me opitajte«. Med vnogim nanizavanjom i preporacsanjom,- kak je zse kitajszka navada, szo szlovo vzeli. Knigo je sztari szkrio vu sirokom rokavi, steri pri kitajcaj na meszto zsepa szliizsi ino dva sztarca szta z dobrov volov sla domo. Doma po veszi szo decsica pred njiva bezsala pa zsenszke izpitavajocse: Dedek, ka szte nam prineszli? Ali njidva szta z szigurnimi obrazi dale sla i szta nikaj ne odgovorila, nego vecser, kda szo zse mozski z dela domo szprisli, je sztari Szinlanj vsze k szebi pozvao, knigico naprej vzeo ino vucsiteli veszi dao, naj njim cste z nje. Cstenje je do keszne nocsi trpelo. Katekizmus je bila ta knigica, stera je tomi sziromaskomi liidsztvi szame nove, dozdaj nepoznane pravice glaszila. Najrazumnesi je bio med njimi sztari szlepec. Kak stecs novo je bilo to vsze pred njim, ka je zdaj csiio, li sze je vsze za nikse szpoznano vidilo, kak zse szo pravice, stere je Bog vu zacsetki zse globoko vu szrce cslo-veka vcepo. »Moj razum«, pravo je sztari szledkar missio-nari, »moj razum je bio preszvetljeni; Jezus i njegova szveta mati Maria szta sze mi, kak dva sztariva szpoz-nanca zdela«. Vecs dni szo tak csteli to knigico, szi pre-mislavali i pogucsavali od nje. Konec vszega toga je pa bio, ka szo pravili: Dali mo sze vcsiti v toj novoj veri, ino našim sztarim krivim bogom zbogom povemo. Zdaj jih je zse vecs hodilo k katechisti, ki je missio-nari naznanje dao dogodbo. Missionar je katekiszti zapoved dao, naj ide na nisteren tjeden prek vu Csanglinvece pa je naj navcsi na najbole potrebna dela i molitve. Nisterem meszec je pretekeo, liidsztvo sze je vcsilo, priseo je missionar vu vesz ino cela okolica je puna bila z glaszom, ka celo Csanglinvece ide prek na katolicsansztvo. Za edno leto po zacsetki vcsenja i naprejpripravlanja je missionar velo, naj dva sztarca k njemi prideta — 23 vor hoda od veszi njihove — pa je tak znaiseo, ka szta obadva zadoszta vucseniva zse, za to jiva je okrszto. Z blazsenim csutenjom szo sli sztarci vu szvojo vesz nazaj. Za nikelko csasza je Szinlianj druge poglavare pa nisterne razumne decsake pripelao k missionari, stere je on szam vcsio na navuk. Mozske je missionar gorivzeo vu kateku-menat — to je naprejpripravlanje k krscsansztvi — deco pa vu solo, vu stero je szledkar escse vecs dece prišlo. Zdaj je zse vsze lepo slo, pa szkoro brezi poszebnoga truda missionarovoga, vsze po tom szlepom sztarci tak, ka kda szo piispek missionszki vu vesz prišli, szo sze csiidivali, kak naglo i mocsno je delala tii miloscsa bozsa vu toj veszi pa szo tem liidem vcsaszi missionara obe-csali, steri je igoiga leta priseo ta. igo3-ga szta prišle dve nune kitajszkoga pokolenja ino szta za dekle poszebno solo zacsnole. Sztari Szinlianj pa escse izda zsive ino z szvojimi goszlami vcsi pobozsne peszmi szpevati mladino, stera z dalecsega tii vkupszpride na navuk vere ino po szv. krszt. - - Tak dalecs je dogodba. Ka bi njoj pa jaz pridao? Nikaj. Naj szi vszaki szam premislava, kak more katolicsanszko szv. vero liibiti i postuvati — csi jo pa neve, naj sze vucsi od poganov. (bi). Ministrantje. Vu becsi je bilo pred ednim meszecom, ka v karmelitanszkoj cerkvi niksa szlovesznoszt bila. Štirje decsacje szo ministralivali, to je dvorili duhovniki pri szv. mesi. Dva szta poszebno pobozsno z vkiiper szkliicsenimi rokami i dolipovisznjenimi ocsmi hodila i za nikoj ne okoli gledala, liki ocsi pobozsno na oltar oprla. Kda je szv. mesa zse minola, te szo liidje med szebom szi pogucsa- vali od njiva pobozsnoszti pa szo zvedili, ka szo teh vrh" decsacje Leopold Salvator nadvojvode (f6hercega) szinovje bili. Mi pa za peneze ne dobimo vu leti nikoga, ki bi pri szvetoj mesi dvoro! Pa ne imate radi szv. meso? Ne mogocse. Delavci vszesirom gorihenjavlejo z zacsnjenov zsetvov. Delavci zaszltizseni najem ne dati je v nebo kricsecsi greh, liki ednoga zemliscsa goszpodara vu ednom tjedni na nikoj szpraviti je pa znam tiidi ne jakoszt. Pogoditi sze za delo pa pogodbe te ne obdrzsati je pa hudobija poszebno te csi sto naprejracsuna na to, ka de tak delao — Krscsanszko liidsztvo, ne poszliihsaj vszakoga prišleka, szamo bi szi po postenesem poti pomoglo, csi bi szvoje od Boga dane voditele — duhovnike — poszliihsalo, steri ti tiidi voscsijo pošteni kriih za tvoj triid. Rednikov odgovor. E. S. Getterovci. Bog plati. Za te sznopics je prekeszno prišlo. Szombathely Cerkvena Slamparija Ddri iia azebescsanszko cerkev. Cankovszka fara. Z Lomerja. Miholics Matjas Sinko Kata Junger Josefa Miholics Janos Miholics Miklos Komin Treza Miholics Matjas Miholics Stevan - 40 - 40 1 — 1 — - 30 - 80 1 — - 60 Vkup Z Brezovec: Csagran Jozsef 5 50 1 — Vkup Z Szkakovec: Panker Treza Diindek Verona Diindek Treza Jug Lujza Kosz Ivan Sinko Andras i Frančiška Csontola Ivan *Pavlinjek Mihal i Janos Knapp Roza Geder Augustin Fliszar Jozsef i Maria Csontola Ivan Bokan Maria Sinko Stevan Fliszar Jozsef i Stevan Oszojnik Verona Kucsar Stevan Mencingar Ivan iZsilavec Treza Benko Janos Kocsar Ferenc 1 — 40 - 60 1 40 1 — - 40 - 80 - 40 - 40 1 — 1 10 - 60 - 32 - 60 - 40 - 40 1 — Dvorscsak Matjas 1 60 Sinko Franc i Leopold 1 40 Pavel Elizabeta Dravec Franc — 40 Bencik Stevan Bokan Leopold Bokan Treza — 40 Vrecsics Stevan Gibicsar Andras Kocsar Jozsef Zsoks Ana — 20 Kosz Stevan Melin Matjas — 60 Bertalanics Treza — 40 Obal Treza — 40 Vkup 30 22 Z Cankove: G. Simon Jozsefa zsena 1 — Hagendorfer Treza 1 — Vogrincsics Maria 1 — Gutman Elizabeta 1 — Hari Jurja zsene 2 — P ras si Maria — 80 Kerec Julia i Kata 2 — Gutman Maria 1 — Dravec Maria 1 — Trumen Ladiszlav — 20 Zsalman Jožefa 1 — Vkup 12 — Z Topolovec: Idics Mihal i Stevan 2 — L0k Maria i Janos 1 60 Jerjek Imri 2 — Zrinszki Peter 1 — Marics Anton 1 :— S&rkany janos Grof Matjas Kuzmics Franc Spolar Janos Bagola Franc Vlaj Janos Szapdcs Stevan Bagola Franc Vogrincsics Ferenc Gomboc Treza Magyar Jozsef Zsilavec Alojzij Fuchs Franc Sajt Treza Vogrincsics Matjas Bagola Matjas Vogrincsics Jurij Szapacs Augusztin Szapacs Janos Lilk Maria Gomboc Janos Hari Roza Zsilavec Franc Sinko Ana Geder Alojzij Gomboc Alojzij Kovacs Mihal Kuscsics Matjas Pitz Jakoba g. — 60 20 — VkOp 52 30 Z Domajinec: Edna zsenszka — 20 Geder Rozalia 1 — VkUp 1 20 Stevanovszka fara. Prelec Julia z Andovec 2 N. N. z Stevanovec 2 40 60 40 30 40 40 60 Vkup 4 Gor.-Szanicska fara: Farniki poprek 10 KolmanFerenczMartinje4 Kolman Roza „ „ — Skaper Julia „ „ 1 60 60 Vkup 16 20 Oolenszka fara: Gp. Mentsik Kdrol pleb. 4 —- VkOp 4 — Bedenicska fara: TalabčrM. zBokrecsa — 40 Hujsz R. z Kukecskoga 1 — Talaber J. z Bokrecsa — 60 Talaber R. z Bokrecsa 1 — VkOp 3 — Szv. Jelenoszka fara: Csagran F. z Krascsa — 40 Vkup — 40 Nedelszka fara: Santavec F. z Krizsavec 14 — N. N. z Petrovec — 30 Vkup 14 30 Szv. Jiirjanszka fara: Eden sziromak 2 — VkOp Dol.-Lendavszka fara: Farniki 87 — Vkup 87 — Liibleni darovniki i nabiralci! Jezusovo Szrce vam naj dd za milodare i trud na tom szveti miloscso, na ovom pa diko nebeszko. Klekl Jozsef, plebanos.