DELO SKUPŠČINE OBČINE ŠKOFJA LOKA IN NJENIH ORGANOV V LETIH 1974—1978 Prvo štiriletno mandatno obdobje de legatskih odnosov nosi za seboj vrsto iz kušenj za nadaljnji razvoj in utrjevanje samoupravnih razmerij in neposrednih interesov delovn'h ljudi in občanov Prav tako pa tudi določene slabosti, ki jih bo treba analizirati in poiskati rešitve za njih odklonitev. Kljub objekt;vnim in subjektivnim težavam pa so se delega cije uveljavile. Delovni ljudje so z za nimanjem sprejeli delegatske odnose kot obliko za neposredno urejanje svojih in širših interesov na samoupravni osnovi Na tej osnovi si utrjujejo svojo oblas' in spreminjajo družbenoekonomske od nose, ko neposredno odločajo o skupnih in svojih vprašanjih. Kljub doseženim rezultatom v delu de legacij, zborov občinske skupščine In nje nih organov, kakor tudi interesnih skup nosti, smo še vedno v fazi iskanja poti in načinov za učinkovitejše in uspešnejše delo. Čeprav delovni ljudje in občani ču tijo potrebo, da preko svojih delegacij in delegatov prenašajo določene interese v skupščino, pa je še vedno premalo pobud za delo občinske skupščine iz neposredne proizvodnje in s terena. Namen uvelja vitve ustavnih določb na področju dele gatskih odnosov pa je, da prevzamejo delegacije odločilno vlogo pri pobudah za oblikovanje programa dela in dnevnih redov sej občinske skupščine oziroma njenih zborov. Predvsem program dela bi moral biti odraz sedanjih in tudi dol goročnih dejanskih interesov in potreb delovnih ljudi in občanov. Dejavnost in učinkovitost delegacij je prav gotovo odvisna od interesa delovnih ljudi in občanov, ki v njih delujejo. Po trebna je tudi dobršna mera osveščeno st', in obveščenosti ter strokovna in druž benopolitična usposobljenost delegatov. Poleg teh osebnih lastnosti delegatov pa je v sredinah, kjer delegacije delajo, po trebna velika mera razvitosti samouprav nih odnosov, povezanost delegacij z de lavci in občani ter samoupravami orga ni in družbenopolitičnimi organizacijami. Nasprotno temu pa delegacije pri svojem delu ne bi smele biti prepuščene same sebi, ker niso same sebi namen. Za do sledno uresničitev delegatskih odnosov je poleg aktivnosti delegacij in delegatov potrebno vsestransko sodelovanje z de legacijami in pomoč vseh dejavnikov. Stal:šča in napotki za delegacije bi se morala oblikovati na zborih delavcev in občanov, pa tudi v organih samouprav ljanja, v družbenopolitičnih organizaci jah in v delegacijah samih. Odnosi med delegacijo in samouprav nimi organi ter obratno še niso povsod izoblikovani. Tam, kjer to ni storjeno, niso zaživeli. Eden od vzrokov za tako stanje je vprašanje urejenosti delegat skih razmerij v samoupravn:h aktih. V številnih primerih je to urejeno preveč splošno, ponekod pa je slabo urejeno. Ob usklajevanju samoupravnih splošnih ak tov delovnih organizacij in skupnosti z zakonom o združenem delu in z drugo za konodajo bi bilo nujno ta vprašanja kon čno ustrezno urediti. Seveda pa samo to še ne bo prineslo želenih rezultatov v delu delegacij, če ne bodo izpolnjeni tu di drugi pogoji in če ne bo tudi osebne zavzetosti. V nekaterih TOZD ali krajevnih skup nostih se delegacije oziroma konference delegacij še vedno ubadajo s strokovni mi, administrativnimi in tehničnimi vprašanji. V večini primerov pa delega-, cije oziroma konference delegacij uživajo pomoč strokovnih in vodilnih kadrov, kar je za njihovo delo prav gotovo spod budno. Z minimalnim naporom odgovor nih je možno zagotoviti delegacijam po goje za učinkovito in uspešno delo. Za neučinkovitost v delu delegacij ni krivda samo na delegacijah, pač pa tudi na sredinah, v katerih delegac:je delu jejo. Manjka povezava z volilci in z dru gimi delegacijami. Delegacije ne oprav ljajo vsega, kar bi morale. Delegacije bi morale biti dnevno odprte do problemov ki se pojavljajo. Nekatere delegacije so v štirih letih komaj shodile, druge pa so dosegle dobre rezultate. Delegacije tu pa tam ocenjujejo kot nekaj povsem samo- 19 291 stojnega in ne kot sestavni del celote. Ob tem bi morali tudi ocenjevati, koli ko so doprinesli k razvoju delegacij SZDL, ZK, sindikat itd. Te organizacije in samoupravni organ: bi morali živeti v delu delegacij. Delegacije bi morale spo znati interese svoje družbenopolitične skupnosti ter delovnih ljudi in občanov v svoji sred:ni. Pogosto pa vse preveč formalno obravnavajo gradiva za seje zborov, zato je pogosto formalno tudi delo skupščine oziroma zborov. Kot obliko pomoči delegacijam lahko štejemo tudi razgovore s predsedniki de legacij in konferenc delegacij za zbor združenega dela n zbor krajevnih skup nosti občinske skupščine. Na razgovorih, ki sta jih vodila predsednika zborov, je bilo precej dorečenega prav glede delo vanja delegacij. Verjetno pa bi bili re zultati v delu delegac j še boljši, če bi bili razgovori vsaj enkrat letno, kot je bilo dogovorjeno in z odobravanjem sprejeto na prvem razgovoru. Interes za tako obliko sodelovanja se kaže v ude ležbi na razgovorih in ne nazadnje iz številnih vprašanj, ki so jih imeli pred sedniki delegacij. Nadaljnja in zelo pomembna oblika so delovanja z delegacijami in njihovega usposabljanja za opravljanje delegatskih funkc;j je izobraževanje članov delega cij. V drugem letu mandata je Delavska univerza Škof j a Loka, na predlog občin ske konference SZDL in občinskega sin dikalnega sveta, organizirala seminar za izobraževanje članov delegacij. Od 558 vabljenih članov delegacij za zbor zdru ženega dela se je sem narja udeležilo 307 članov ali 55 %>, od 784 vabljenih čla nov delegacij za zbor krajevnih skupno sti pa se je seminarja udeležilo 422 čla nov ali 54°;». Seminarji so bili enodnev ni. Obravnvana je bila družbenopolitična in družbenoekonomska ureditev, temelji delegatskega in skupščinskega sistema komuniciranje v delegatskem in skup ščinskem sistemu ter samoupravno spo razumevanje. Razprava na seminarjh je pokazala še vrsto odprtih vprašanj in da bi izobraževanje članov delegacij moralo postati stalna praksa, če naj bo njihovo delo uspešno. Ena izmed pomanjkljivosti v delu de legacij je tudi premajhna številčnost de legac j. Večina delegacij za zbor združe nega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine je sestavljena iz mi nimalnega števila. Take delegacije pogo sto niso bile sklepčne, na kar je vplivala odsotnost zaradi bolezni, dela, pasiviza- cije itd. K temu so prispevale svoj de lež dokaj zahtevne zakonske določbe gle de nadomestnih volitev članov delegacij. TOZD in krajevne skupnosti so se izogi bale tej nalogi, zato so delegacije molče delale v zmanjšani sestavi. Posebna vprašanja pri usklajevanju stališč delegacij in pošiljanju skupnega delegata iz vrst delegacij oziroma zbo rov delovnih ljudi so se pojavljala v ne katerih konferencah delegacij. To je bilo predvsem tam, kjer se v konferenco dele gacij združujejo TOZD in enote iz raz ličnih branž in iz raznih krajev v občini. V takih konferencah delegacij je bila tu di udeležba članov na sestankih konfe renc slaba. Predvsem niso prihajali na sestanke člani konferenc iz manjših in oddaljenejših delovnih organizacij. Tako konferenco delegacj so predstav ljali tako samo člani konference iz de lovne organizacije, ki je nosilec konfe rence, zato običajno ni bil določen dele gat za sejo občinske skupščine. Ker je predpogoj za uspešno in učin kovito delo delegacij tudi obveščenost, je bila temu vprašanju posvečena posebna pozornost in skrb. Poiskati je bilo treb& obliko, kako na čimbolj preprost način seznaniti delegacije z gradivom za seje zborov občinske skupščine. Taka oblka je bila najdena konec leta 1976 z objav ljanjem povzetkov gradiv v Glasu na strani »Dogovorimo se«. Številko Glasa, ki prinaša te povzetke, prejemajo vsi čla ni delegacij. Ob določenem številu izvo dov kompletnega gradiva za seje zborov občinske skupščine, ki ga prejemajo de legacije in konference delegacij in ob Glasu, ki ga prejemajo člani delegacij, prevzemajo delegacije in konference de legacij še Bilten, ki ga izdaja INDOK center v občini v 650 izvodili. Pomemben vir v sistemu obveščanja je tudi glasilo Občan, ki ga izdaja Skupnost slovenski.) občin. Glaslo prejemajo delegacije TOZD in krajevnih skupnosti, delegati družbenopolitičnega zbora in drugi. De legacije TOZD in krajevnih skupnosti ter delegati družbenopol:tičnega zbora prejemajo tudi publikacijo Poročevalec, ki jo izdaja republiška skupščina. Na ta način je obveščenost delegacij v dobršni možni meri zagotovljena. Seveda pa ima jo delegac je oziroma njeni člani mož nost dobiti za delo potrebna gradiva in pojasnila od predlagateljev gradiv, od sekretariata občinske skupščine in od INDOK centra. Slednji je bil ustanovljen 292 prav s tem namenom, vendar praksa ka že, da so njegovi fondi premalo izkori ščeni. Ne glede na doseženo stopnjo razvoja delegatskih odnosov, bo potrebno še pre cej storiti za boljšo povezanost delega cij z organi samoupravljanja, vodstveni mi delavci, strokovnimi službami in druž benopolitičnimi organizacijami v TOZD in krajevnih skupnostih. Pri tem bosta morala opraviti pomembno vlogo SZDL in sindikat. V krajevnih skupnostih se delegacije ne združujejo v konference delegacij za zbor krajevnih skupnosti občinske skup ščine, pač pa svoje delegate pošiljajo ne posredno na seje zbora. Tudi delegacije v krajevnih skupnostih se srečujejo s približno istimi problemi in težavami kot delegacije v TOZD. Predvsem stopa v ospredje dejstvo, da delegacije n.so vključene v ostale oblike samoupravne ga in političnega delovanja. Stališča do obravnavanih vprašanj, kolikor se ob likujejo, se oblikujejo predvsem v dele gacijah samih. V nekaterih delegacijah pa je že nekaj časa opazna popolna pa- sivizacija (nesklepčnost, brez razprave itd.). Med delegacijami in zbori občanov ter sveti in zbori delegatov (skupščina mi) bi se morali oblikovati taki medse bojni odnosi, da bi se v delegacijah ču tili neposredni interesi občanov. Odnosi krajevnih skupnosti do njihovih delega cij in obratno so bili v statutih krajev nih skupnosti za začetek ustrezno ure jeni. Praksa pa je pokazala, da bo poleg vrste drugih vprašanj, potrebno urediti v statutih krajevnih skupnosti tudi neka tera vprašanja delegatskih odnosov. Zbo ri delegatov in zbori občanov bi morali obravnavati vprašanja iz dela delegacij in jim dajati smernice za njihovo delo. Do pomembnejših vprašanj bi se morali opredeljevati in oblikovati ustrezna sta lišča. Seveda pa bi morale tudi delega cije obveščati te organe o svojem delu in od njih dobiti mnenja in stališča pred vsem do vprašanj, ki zadevajo neposre den interes delovnih ljudi in občanov. Delegacije v krajevnih skupnostih se srečujejo tudi s prostorskimi in drugimi težavami. Predvsem je to primer v manjših krajevnih skupnostih. Delo z delegacijo leži na vodji delegacje. V več jih krajevnih skupnostih opravlja teh nična in administrativna dela za dele gacijo tajnik krajevne skupnosti. Dele gacije v krajevnih skupnostih še vedno nimajo poslovnika o svojem delu. Osnu tek poslovnika je bil delegacijam poslan že na začetku mandata. Za nemoteno de lo delegacij bodo delegacije, ki bodo iz voljene na novih volitvah, morale čim prej sprejeti poslovnik. Z uveljavljanjem delegatskih odnosov v skupščinah družbenopolitičnih skupno sti so nastajale tudi samoupravne inte resne skupnosti, ki so prav tako zasno vane na delegatskih odnosih. V sklop ena kopravnega obravnavanja in odločanja pri sprejemanju odlokov in drugih sploš nih aktov z zbori občinske skupščine spadajo samoupravne interesne skupno sti za področje vzgoje in izobraževanja, kulture, zdravstva, raziskovalne dejav nosti in socialnega varstva. Skupščine interesnih skupnosti sestavljajo zbori uporabnikov in zbori izvajalcev. Prvi so sestavljeni iz delegatov iz delegacij TOZD in krajevnih skupnosti, drugi pa iz delegatov delavskih svetov in drugih samoupravnih organov. V delo občinske skupščine se je predvsem v letu 1977 vključevalo že več SIS s svojimi progra mi in poročili o določeni problematiki, vendar je to, kar je bilo storjenega, še vedno premalo. Organiziranost in dejavnost občinske skupščine in njenih teles a) Občinska skupščina Zbor združenega dela ima 45 delegat skih mest. Za pošiljanje delegatov v zbor združenega dela je bilo izvoljeno 18 dele gacij, ki samostojno delegirajo po enega ali dva delegata, ter 125 delegacij, ki se zaradi delegiranja enega ali dveh dele gatov združujejo v 19 konferenc dele gacij in skupnih delegacij. V delegacije za zbor združenega dela so bili izvoljeni 503 člani, 480 pa je bilo članov takih de- lovnh skupnosti, ki imajo do 30 zapo slenih in po zakonu vsi opravljajo funk cijo delegacije. Zbor krajevnih skupnosti je imel ob izvolitvi delegacij 32 delegatskih mest. V letu 1975 se je pet manjših krajevnih skupnosti priključilo k večjim. Tako se je število delegatskih mest zmanjšalo iz 32 na 26. V 26 krajevnih skupnostih so bili izvoljeni 203 člani delegacij. Zaradi sprememb v številu krajevnih skupnosti se skupno število članov delegacij ni spremenilo. Družbenopolitični zbor ima 21 delega tov. Število delegatov tega zbora se sko- 293 zi mandatno obdobje ni spremenilo. Za družbenoportični zbor opravljajo po za konu funkcijo delegacije izvoljena te lesa občinskih družbenopolitičnih orga nizacij . Delegacije v TOZD in krajevnih skup nost h so v teku mandata doživljale manjše spremembe. Predvsem so spre membe nastale zaradi odhoda posamez nih članov v drugo delovno organizaci jo, odselitve in podobnega. Nekaj iz praznjenih mest članov delegacij je bilo izpopolnjenih z nadomestnimi voltvami. V delovnih organizacijah in skupnostih, v katerih niso bile opravljene nadomest ne volitve, so delegacije delale v nepo polni sestavi. V tem mandatnem obdobju se je de javnost občinske skupščine njenih zbo rov kazala v naslednjem: —• Zbori so se sestali na 4 skupnih zasedanjih, na katerih je bila poprečna udeležba 90,8 %>, od tega zbor združenega dela 94,4 %>, zbor krajevnih skupnosti ?? odstotka in družbenopolitični zbor 77,4 odstotka. Obravnavali so 38 zadev ali 9,5 zadev na zasedanje. — Zbori so se sestali na 28 skupnih sejah, na katerih je bila poprečna ude ležba 81,7 , zbor krajevnih skupnosti 89,3 %> in družbenopolitični zbor 70,6 "/o. Obravnavana je bila 301 zadeva ali 10.75 zadeve na eno sejo. — Zbor združenega dela in zbor kra jevnih skupnosti sta se sestala na 7 skupnih zasedanjih. Udeležba je bila 88,6 °/o, od tega zbor združenega dela 84,8% in zbor krajevnih skupnosti 95,2 odstotka. Obravnavanih je bilo 32 zadev ali 4,6 zadeve na zasedanje. — Zbor združenega dela in zbor kra jevnih skupnosti sta se sestala tudi na eni skupni seji. Obravnavala sta 10 za dev. — Zbor združenega dela se je sestal na 6 samostojnih sejah. Obravnaval je 13 zadev. — Zbor krajevnih skupnosti se je se stal na 4 samostojnih sejah. Obravnaval je 11 zadev. — Družbenopolitični zbor se je sestal na 8 sejah. Obravnaval je 32 zadev. — Zbor združenega dela in družbeno politični zbor sta se sestala tudi na 1 skupni seji. Obravnavala sta 3 zadeve. — Na eni skupni seji so se sestali zbori občinske skupščine s skupščino ob činske izobraževalne skupnosti. Obrav navali so 4 zadeve. — Poleg teh so bile še štiri slavnost ne seje oziroma slovesnosti ob prazniku občine. Zbori občinske skupščine so se sestali po večini na skupnih sejah. To se od raža predvsem v drugi polovici mandata. Čeprav taka oblika dela zborov ni v skladu z določbami statuta, so jih k te mu v precejšnji meri silili prostorski po goji. Ob tem pa je bilo premalo upor nosti, da bi občinska skupščina prešla na nove oblike dela, to je na samostojne seje in na skupna zasedanja zborov. Po prečna udeležba delegatov na skupnih sejah in skupnih zasedanjih kot tudi na samostojnih sejah zbora združenega dela in zborov krajevnih skupnosti je bila dobra. Z večjo udeležbo izstopajo delegati zbora krajevnih skupnosti. V precej slabšem položaju pa so delegati družbenopolitičnega zbora, katerih ude ležba je bila nekajkrat na robu sklepč nosti. Vendar je pri tem treba ugotoviti, da nobena od skupnih ali samostojnih sej zborov ter skupnih zasedanj ni bila nesklepčna. Iz tega je mogoče zaključiti, da je večina delegatov, kar se tiče pri hajanja na seje, vestno izpolnjevala svo je dolžnosti. Zbori so na svojih sejah in zasedanjih obravnavali: 94 odlokov, 60 analiz in po ročil, 16 informacij, 7 programov, 24 do govorov, 21 sporazumov, 86 imenovanj, 98 raznih sklepov, soglasij in podobno. V razpravah je sodelovalo 365 delegatov. Delegacije in delegati so postavili 174 delegatskih vprašanj ali 2,9 vprašanj na eno sejo. Večina vprašanj je bila name njenih izvršnemu svetu, upravnim orga nom in samoupravnim interesnim skup nostim. Na vprašanja se je poskušalo od govarjati takoj, sicer pa pismeno. V ve čini primerov so bile delegacije oziroma delegati z odgovori zadovoljni. Pomembnost v dejavnosti občinske skupščine oziroma njenih zborov je po stopno prehajanje na dvofazni postopek sprejemanja pomembnejših aktov. S tem je dana možnost, da se delovni ljudje in občani neposredno vključujejo v obliko vanje politike in družbenoekonomskih odnosov v občini in širših družbenopo litičnih skupnostih. Kljub temu da so zbori obravnavali in sprejeli preko 30 dogovorov in sporazumov, pa je še vedno močno prisotna normativna dejavnost saj je skupščina kar s preko 90 odloki urejala odnose v občini. Nadaljnje uve ljavljanje samoupravnih družbenih od nosov bo prav gotovo spreminjalo to raz- 294 mer je v korist dogovarjanja in spora zumevanja. Število razpravljavcev v zbo rih je na videz veliko. Vendar pa je šte vilo obravnavanih zadev višje, kot je bilo razpravljavcev. Iz tega sledi, da na eno obravnavano zadevo ne odpade niti po en razpravljavec. To razmerje je po posameznih zborih nekaj drugačno, pred vsem pa v družbenopolitičnem zboru, ko na eno obravnavano zadevo odpadejo ne kaj več kot trije razpravljavci. Delo občinske skupščine in njenih zbo rov je bilo zasnovano in je potekalo v okviru letnega programa dela. Zbori ob činske skupščine imajo skupen program dela. Letni program dela je nastajal le na podlagi predlogov upravnih organov in izvršnega sveta. Program bi moral nastajati predvsem na podlagi pobud de legacij in delovnih teles občinske skup ščine. Ker je program dela okviren, so določene programirane naloge iz raznih razlogov med letom odpadle. Seveda pa se je ob tako okvirnem programu pojav ljalo skoraj toliko tekočih in nepredvide nih nalog, kot je bilo programiranih. Program dela bi moral v bodoče dobiti drugačno vsebino opredelitev in realnej še osnove. V programe dela občinske skupščine so se z nekaj zadevami vklju čevale tudi nekatere samoupravne inte resne skupnosti. Ob pripravi programa dela je bila prisotna tudi potreba, da bi bil usklajen s programi zborov republi ške skupščine. Tega ni bilo mogoče do seči, ker časa sklicevanja sej ene in dru ge skupščine ni mogoče uskladiti. V mandatnem obdobju 1974—1978 so bili za vodilne funkcionarje občinske skupščine izvoljeni: Tone Polajnar, pred sednik občinske skupščine, dr. Branko Berčič, podpredsednik občinske skupšči ne do 18. 5. 1977, Janez Kos, podpredsed nik občinske skupščine od 18. 5. 1977, Jože Pavlic predsednik zbora združenega dela, Janez Malovrh, podpredsednik zbo ra združenega dela, Tone Rakovec, pred sednik zbora krajevnih skupnosti, Franc Jereb, podpredsednik zbora krajevnih skupnosti, Slobodan Poljanšek, predsed nik družbenopolitičnega zbora, Stane Preskar, podpredsednik družbenopolitič nega zbora in Ferdinand Buh sekretar občinske skupščine. b) Delovna telesa Za pripravo splošnih aktov, za preuče vanje posameznih zadev ter za opravlja nje drugih nalog imajo občinska skup ščina in njeni zbori več stalnih in ob časnih delovnih teles. Stalna delovna telesa so določena s statutom občine, njihova sestava in področje dela pa. je določeno s posebnim odlokom občinske skupščine. Občasna delovna telesa ob činske skupščine in zborov se ustanav ljajo s sklepom, s katerim se določijo tudi naloge, zaradi katerih je bilo telo ustanovljeno. V letih 1974—1978 je bilo ustanovljen nih 29 delovnih teles občinske skupščine, od tega 12 stalnih. Delovna telesa sestav ljajo člani iz delegacij in iz vrst delov nih ljudi in občanov ter predstavnikov družbenopolitičnih organizacij. Dejav nost nekaterih delovnih teles občinske skupščine je potekala takole. Svet za. ljudsko obrambo, uarnost in družbeno samozaščito Svet je imel pod predsedstvom Tone ta Polajnarja 30 rednih in 5 izrednih sej. Poprečna udeležba članov na rednih se jah je bila 74°/o. Izredni seji sveta sta bili sklicani zaradi izvedbe delne mobi lizacije vojnih enot JLA ob obisku vo jaške inšpekcije zveznega sekretariata za ljudsko obrambo in za izvedbo poizkus- nih vaj občinskega vojnega vodstva v pripravah in izvedbi vaje Lubnik 77. Udeležba na izrednih sejah je bila 95- odstotna. Iz tega sledi, da je večina članov sveta svojo družbeno dolžnost op ravljala prizadevno in odgovorno. Na sejah je obravnavano 150 zadev. Glavni poudarek je bil dan organizaciji in uresničevanju ustavnih in zakonskih pravic in dolžnosti vseh najpomembnej ših dejavnikov ljudske obrambe, delova nju krajevnih skupnosti, delovnih orga nizacij, samoupravnih interesnih skup nosti in občinskih organov v primeru vojne, usklajevanju obrambnih priprav in načrtov z zakonom o ljudski obrambi in zakonom o družbeni samozaščiti, var nosti in notranjih zadevah. Med po membnimi nalogami je bil poudarek na kadrovski, organizacijski in bojni pri pravljenosti enot teritorialne obrambe ter opremljanju s sodobnejšo oborožit vijo in osebno opremo pripadnikov teri torialne obrambe. Za vsa področja de lovanja na območju občine so bile ob ravnavane in sprejete vojno-politične in gospodarske ocene ter občasni vojni predpisi (10 odlokov, 8 odredb, 7 sklepov in več navodil), ki so sestavni del ob rambnih načrtov posameznih organov. 295 Svet je nalogo usklajevanja obrambnih priprav izvajal tako, da je ob sodelova nju izvršnega sveta občinske skupščine in upravnih organov organiziral več pre skusnih vaj, posvetovanj z odgovornimi za priprave v občini, krajevnih skupno stih in delovnih organizacijah. Taka ob lika neposrednega sodelovanja je mobili zirala veliko število občanov ki so spo znali svoje neposredne naloge, ki jih imajo na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Tudi o ostalih vprašanjih organizacije in delovanja civilne zaščite, narodne za ščite, obrambne vzgoje prebivalstva je svet sprejemal pomembne sklepe z na menom boljše pripravljenosti in delova nja teh struktur. Izvedena vaja Lubnik 77 pa je bila izredna priložnost, da se v praksi preizkusi sposobnost in priprav ljenost ter realnost obrambnih načrtov občine, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih in drugih samoupravnih skup nosti ter delovnih organizacij. Komisija za odlikovanja in priznanja. Komisija, ki jo je do 19. 11. 1975 vodil Miro Pinterič, nadalje pa Stane Preskar, je imela 20 sej, od tega eno v treh nada ljevanjih. Na sejah je bilo obravnavano 691 zadev, in sicer 547 predlogov za od likovanja, 115 predlogov za priznanja in 29 drugih zadev s področja dela komi sije. Komisija je izvedla postopek za do delitev 459 odlikovanj, od tega 194 redov (1 red I. stopnje, 22 redov II. stopnje, 2 reda za hrabrost, 169 redov III. stopnje) in 265 medalj. Za zasluge med narodno osvobodilno borbo je bilo odlikovanih 248 občanov. V postopku je še 19 pred logov za odlikovanje. Komisija je pri delu imela zlasti te žave z zbiranjem predlogov za odlikova nje občanov, ki za zasluge med narodno osvobodilno borbo še niso prejeli ustrez nega priznanja. Postopek zbiranja pred logov je trajal 2 leti, ker je bilo treba zbrati predloge z območja vse ob čine in so nekatere krajevne orga nizacije ZZB morale predloge več krat dopolnjevati. Poleg tega so bili v začetku leta 1976 uvedeni novi obrazci in je bilo treba vse te predloge prepisati ter dopolniti s še no vimi podatki. Komisija ugotavlja, da de lo na področju institucije odlikovanj SFRJ povsod še ni zaživelo v zadostni meri, kajti veliko je še občanov, ki bi za svoje dolgoletno in prizadevno delo zaslužili odlikovanje. Statutarno pravna komisija Komisija je bila ustanovljena s statu tom občine. Z odlokom o sestavi, nalogah in načinu dela stalnih delovnih te les je določeno, da komisija obravnava s stališča zakonitosti in pravnega obli kovanja predloge predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema občinska skup ščina, njeni zbori ali z enakopravnim od ločanjem skupščine samoupravne inte resne skupnosti ter o tem poroča zborom oziroma zborom in skupščini samouprav ne interesne skupnosti, ki predpis spre jemajo. Komisija ima po odloku pred sednika in 6 članov. S sklepom občinske skupščine dne 29. 5. 1974 o določitvi se stave in imenovanju članov stalnih teles, je bil v komisijo imenovan predsednik in pet članov. Tako je komisija delovala v okrnjeni sestavi, predsedoval pa ji je Ferdinand Buh. Komisija je na 31 sejah obravnavala 157 zadev. S stališča zakonitosti in prav nega oblikovanja predpisov in drugih ak tov je komisija imela pripombe na ve čino obravnavanih zadev. Ob tem pa je komisija opravljala tudi lektorstvo, kar bi morali opraviti že usklajevalci osnut kov ali predlogov aktov. Komisija se ni spuščala, razen v izjemnih primerih, v vsebino aktov, ki so ji bili predloženi. Ker je delo komisije odgovorno, zahtev no in obsežno, bo potrebno v naslednji mandatni dobi posvetiti posebno skrb njeni sestavi. Komisija naj bi bila se stavljena večinoma iz pravnikov. Komisija za zadeve borcev NOV in vojaških invalidov Komisija za zadeve borcev NOV in vo jaških invalidov, ki ji je predsedoval Franc Bevk in jo sestavljajo udeleženci NOB, je imela 19 sej s poprečno udeležbo 79 "lo. Skupno je obravnavala 247 vlog, od tega 57 s področja stanovanjske prob lematike. 174 s področja priznavalnin, 39 s področja zdravstvenega varstva in eno vlogo za izjemno upokojitev. Prav na začetku mandatne dobe komisije je bil ukinjen posebni sklad za reševanje stanovanjskega vprašanja bor cev, tako da je komisija razpolagala le s sredstvi, ki so se natekala iz anuitet da nih posojil za graditev in popravila sta novanj. Iz teh sredstev so bila kupljena štiri stanovanja in odobreno 23 posojil za reševanje najbolj nujnih primerov, med tem ko je bilo 29 prošenj za posojila za vrnjenih. 296 Leta 1977 smo pristopili k družbenemu dogovoru o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin udeležen cem NOV in drugih vojn, kar urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi. Določila tega dogovora so bila vnesena v delovni osnutek občinskega odloka o priznavalninah. Komisija za prijateljsko sodelovanje z občinami Komisija pod predsedstvom Toneta Polajnarja se je sestala 16-krat. Na sejah je bila poprečno 64,74 °,o udeležba. Ko misija je za sodelovanje s pobratenimi občinami vsako leto sprejela program so delovanja, ki je bil usklajen s pobrate nimi občinami. Sodelovanje s sosednjimi in drugimi občinami poteka preko družbenopolitič nih organizacij, skupščine občine in nje ne komisije, posameznih samoupravnih interesnih skupnosti, preko društev in organizacij združenega dela ter krajevnih skupnosti. Vsa prizadevanja pri navezo vanju stikov gredo v smislu množičnega in pristnega sodelovanja. Pri tem pa so stalno prisotni cilji neodvisne samo upravne jugoslovanske politike, politike beograjske konference, sožitja med na rodi, neuvrščenosti, nevmešavanja v no tranje zadeve sodelujočih držav in skle pov Osimskega sporazuma. Še posebej pa so bile prisotne pri vsakem srečanju pravice slovenske manjšine v Italiji in Avstriji. Komisija je zato občinam, kjer živi slovenska narodnostna manjšina nu dila pomoč na kulturnem in športnem področju. Komisija za vloge in pritožbe Komisija za vloge in pritožbe, ki jo je vodil Jože Babic, je imela le 3 seje. Te žave so bile z zagotovitvijo sklepčnosti, na kar kaže tudi odstotek udeleženosti na sejah (57 %»). Zaradi narave dela, ki zahteva, da se sprejete vloge čimprej ob ravnavajo in da se čimprej preizkusi njihova utemeljenost, največ pritožbenih zadev rešujeta le predsednik in tajnik komisije in o tem poročata komisiji. Pri tožbe, ki so bile posledica nepravilnosti in nezakonitosti pri delu določenih orga nov ali organizacij, so se obravnavale na sejah komisije. Skupno je bilo obravnavanih 43 vlog in pritožb občanov, od tega 24 stano vanjskih zadev, 2 gospodarsko-finančni, 3 premoženj sko-pravne, 1 kazenska, 4 s področja socialnega zavarovanja in druž bene zaščite, 3 delovno-pravne in 6 ne uvrščenih. Od naštetih vlog je bilo ne posredno na občinsko komisijo naslovlje nih 9 vlog in pritožb, 34 pa nam jih je odstopila strokovna služba komisije za vloge in pritožbe Skupščine SR Slove nije. Od odstopljenih vlog so bile 4 na slovljene na tov. Vido Tomšič in 4 na predsednika republike tov. Tita. V 10 primerih je komisija po preučitvi pri mera ugotovila, da pritožitelj a ne more podpreti, ker pritožbe niso bile utemelje ne ali pa je vlagatelj imel na razpolago še redna pravna sredstva, ki se jih sploh ni poslužil. Od 13 pritožbenih zadev, za katere je komisija posredovala pri pri stojnem organu, je bilo pozitivno rešenih 9. V vseh ostalih primerih ;ie vlagatelju oziroma pritožitelju nudila le nasvete pri uveljavljanju in varovanju njegovih pravic Komisija za samoupravne akte Komisija je bila ustanovljena na pod lagi določb statuta občine Skofja Loka in jo je do 22. 6. 1976 vodil Peter Pir- novar, nadalje pa Franc Žagar. Obrav navala je 44 statutov OZD s posebnim družbenim pomenom in SIS ter jih pred lagala v potrditev občinski skupščini ali izvršnemu svetu. Poleg tega je obrav navala še 16 aktov predvsem manjših de lovnih organizacij ter jih o svojih ugoto vitvah obvestila in jim na ta način po magala pri delu. V sodelovanju z občin skim sindikalnim svetom so člani ko misije opravili pregled še 15 aktov ter podali mnenje o njihovi skladnosti z za konom. Komisija je svoje delo opravila na 16 sejah, na katerih je bila poprečna ude ležba 75 %>, kar je nekoliko boljša ude ležba, kot je bila v prvi polovici mandat ne dobe, ko je znašala le 66°/o. Komisija se je ukvarjala z velikimi kadrovskimi težavami, saj je bilo potrebno že v pr vem in drugem letu dela komisije za menjati 3 člane zaradi neaktivnosti in pasivnega odnosa do dela komisije z no vimi člani. V letu 1976 je skupščina ob čine razrešila dotedanjega predsednika komisije, ker se je odselil iz občine in na njegovo mesto imenovala novega. Pri delu komisije je sodelovalo aktivno le nekaj članov. Komisija je pri svojem de lu aktivno sodelovala tudi z občinskim družbenim pravobranilcem samouprav ljanja in ga vabila na svoje seje. Pri 297 razreševanju problemov samoupravnega urejanja odnosov v osnovni šoli v Gore nji vasi je sodeloval tudi pomočnik re publiškega pravobranilca samoupravlja nja. Za normalno delo komisije bi bilo po trebno pridobiti stalnega strokovnega sodelavca, ki bi se s pregledom samo upravnih aktov poklicno ukvarjal, kajti komisija tega ne more opraviti zaradi preobsežnosti dela, ki ji ga nalagajo ve ljavni predpisi. Ta problem se je pojavil kot aktualen predvsem, ko bi bilo po trebno pregledati skladnost samouprav nih aktov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov z zakonom o združe nem delu. Komisija za družbeno nadzorstvo Komisija je bila imenovana na seji občinske skupščine dne 29. 5. 1974. Pod vodstvom predsednika komisije Staneta Preskarja se je sestala dvakrat. Udelež ba na sejah je bila 57 %>. Na prvi seji so se člani komisije seznanili s področjem dela in ugotovili, da bo komisija lahko delala na podlagi pismenega gradiva in ob tesni povezavi z drugimi organi ob činske skupščine. Na drugi seji pa je komisija ponovno ugotovila, da ni pre jela konkretnega gradiva niti predlogov oziroma sugestij. Komisija je obravnavala poročilo o organizaciji sodišča združenega dela in nanj ni imela pripomb. Predlagala ie le, da čimprej izvolijo družbenega pravo branilca samoupravljanja. Na lastno po budo je obravnavala indolentnost do zu nanjih manifestacij ob državnih prazni kih (premalo proslav, občani ne izobeša- jo zastav) in o tem seznanila občinsko konferenco SZDL Skofja Loka. Krajevni skupnosti Skofja Loka je še priporočila, naj preuči sprejem takšnega pravilnika o pokopališkem redu, ki bo dopuščal postavitev enotnih spomenikov. Komisija za ugotavljanje izvora premoženja Komisijo je vodil Marjan Kramar in se je sestala na 14 sejah. Obravnavala je 269 obvestil o premoženjskem stanju občanov, ki so jih bili dolžni vložiti na podlagi družbenega dogovora. Obvestila so vložile le osebe na vodilnih delovnih mestih v občini, niso jih pa vložili ob čani, ki bi jih bili dolžni vložiti glede na vrednost premoženja. Od 169 obvestil je 11 primerov ponovno preučila zaradi preverbe skladnosti pridobljenega pre moženja z dohodki. Ugotovila je, da več jih nesorazmerij ni. Razen tega je komisija prejela 9 pred logov za uvedbo posebnega postopka, od katerih jih je 8 podala davčna uprava, enega pa skupina sodelavcev prijavlje nega. Za 6 primerov je komisija s skle pom uvedla poseben postopek, v katerem je ugotavljala izvor premoženja, za 1 primer je že v predhodnem postopku ugotovila, da ni neskladij med dohodki in trošenjem sredstev, 2 primera pa sta še v reševanju in zanju še ni uveden postopek. Od 6 primerov, za katere je bil s sklepom uveden postopek, je 1 pri mer komisija odstopila davčni upravi za odmero davka od nenapovedanega do hodka od avtorskih pravic, 3 primere je rešila z ustavitvijo postopka, ker je bilo dokazano, da pridobljeno premoženje ni v večjem nesorazmerju s prijavljenimi dohodki, 2 primera pa je rešila z izdajo odločbe o odmeri davka od nenapoveda nega dohodka v skupnem znesku 235.371 dnarjev. Odločbi o odmeri navedenega zneska davka nista postali pravnomočni, ker je bila v enem primeru vložena tož ba na Vrhovno sodišče SR Slovenije, v drugem primeru pa je bila zadeva na pritožbo občana vrnjena komisiji v po novno reševanje zaradi naknadno pred loženih dokazil. Komisija zaradi kadrovskega problema ni opravljala vseh nalog, ki so ji bile za dane, temveč je bila usmerjena pred-1 vsem na reševanje predlogov o uvedbi posebnih postopkov. Večina postopkov je bilo uvedenih zoper občane, ki oprav ljajo obrtne dejavnosti, kar je razum ljivo glede na predlagatelje postopka. Pri teh se je uspeh dela komisije pokazal v realnejšem napovedovanju dohodka kot doslej. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Svet je bil ustanovljen 19. 3. 1975 in imel pod vodstvom Vlada Vendramina 17 sej. Svet je pripravil in izvajal tri let ne programe s pomočjo treh komisij. Vendar je bil kadrovski sestav dokaj ne ustrezen, saj je bilo 6 kadrovskih zame njav v samem svetu, 2 zamenjavi v ko misijah, 9 članov pa je odpadlo. Programi sveta niso bili povsem rea lizirani pri vzgoji vseh udeležencev v prometu, ker predavanja na terenu niso bila opravljena. Presežen pa je bil zla- 298 sti z vključevanjem krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela v akcijo za varnost v cestnem prometu v okviru družbene samozaščite. Plan za osnovne šole je bil vsako leto zadovoljivo realiziran. Svet je vsako leto organiziral republiško kolo »Kaj veš o prometu«, v katerega je vselej zajeta vsa osnovnošolska mladina (okoli 4500 otrok). Po zadolžitvi SPV regije, je svet v letu 1977 organiziral in izvedel medob činsko prometno tekmovanje. V letu 1977 je na predlog sveta Avto-moto društvo Škof j a Loka organiziralo brezplačni te čaj za voznike koles s pomožnim motor jem na osnovnih šolah »Peter Kavčič« in ••Cvetko Golar« v Skofji Loki. Izpit je opravilo 32 kandidatov. Aktivno delujoča komisija za izvajanje prometne vzgoje v šolah se je angažira la za dodatno prometno vzgojo v osnov nih šolah. Po določilih 30. člena zakona o varnosti cestnega prometa je osnovnim šolam naložena še kolesarska vzgoja s kolesarskimi izpiti. Do sedaj je opravilo ta izpiit 50 °/», to je okoli 1800 šoloobveznih učencev. Svet nudi šolam organizacijsko in tudi materialno pomoč. V letu 1977 je vseh šest osnovnih šol prejelo nujna so dobna učila za prometno vzgojo. V istem letu je isti komisiji tudi uspelo razširiti prometno vzgojo na vse predšolske usta nove in šole druge stopnje. Te ustanove so sprejele enoten program prometno vzgoje, pa uživale strokovno in mate rialno pomoč sveta. Pri svojem delu je svet povezan z or gani, organizacijami in institucijami. O delovanju obvešča pristojne organe, zla sti pa republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Po svojem predstavniku je ta republiški svet izro čil prizadevnim članom in zunanjim so delavcem občinskega sveta 8 odličij in 8 pohval. Občinski štab za civilno zaščito Štab je bil imenovan na 13. skupni seji vseh zborov občinske skupščine dne 24. 3. 1976. Poveljnik štaba je bil Jože Albreht, vsak član pa je zadolžen za po samezno področje dela. Štab je imel 6 sej, na katerih je obrav naval naslednje: naloge štaba in naloge članov štaba, ki so odgovorni za posa mezna področja delovanja civilne zaščite v obrambnih pripravah ter v primeru elementarnih nesreč in v vojni; proble matika razporejanja obveznikov civilne zaščite v štabe in enote civilne zaščite in kadrovska problematika; usposabljanje štabov in enot civilne zaščite v krajev nih skupnostih in OZD; izdelava ocene ogroženosti prebivalstva in materialnih dobrin v vojni na območju občine Škofja Loka; dopolnitve občinskega načrta ci vilne zaščite; pomoč krajevnim skupno stim in OZD pri izdelavi ocen ogrože nosti in načrtov civilne zaščite; material na opremljenost enot civilne zaščite; pri prava občinskega odloka o zakloniščih na območju občine Škof j a Loka; ocena škode, povzročene po poplavah, zemelj skih potresih in plazovih in odprava po sledic škode ter pomoč prizadetemu pre-j bivalstvu; priprave na vajo Lubnik 77. Poleg sej štaba so bili posamezni čla ni štaba še precej angažirani pri ocenje vanju škode, ki so jo povzročile poplave, zemeljski plazovi in potresi, pri nudenju pomoči krajevnim skupnostim in OZD ob izdelavi načrtov civilne zaščite ter pri pravi predloga občinskega odloka o za kloniščih. Udeležba na sejah štaba je bila 90 do 100 °/o, neopravičenih izostan kov ni bilo. Poveljnik štaba je za priza devno delo prejel priznanje republiškega sekretariata za ljudsko obrambo. Komisija za verska vprašanja Z odlokom občinske skupščine je bil določen sestav, pristojnost in naloge tu di te komisije, ki ji je predsedoval Tone Polajnar. Naloge komisije pa so v praksi znatno širše od nalog, ki so določene z odlokom. Komisija skrbi tudi za izvaja nje pravilne politike v občini do verskih skupnosti in daje sugestije za pravilno idejno-politično in družbeno aktivnost do teh vprašanj. S tem v zvezi zlasti: spremlja delovanje verskih skupnosti (njihovo aktivnost, vsebino in metode de la, zakonitost delovanja, kadrovanje mla dine za duhovniški poklic, pridobivanje gmotnih sredstev in podobno) na vseh področjih delovanja, zlasti pa v odnosu do mladine; analizira in preučuje zadev ne podatke, registrirane pojave in idejno- politične probleme in s tem v zvezi, po sreduje svoje ugotovitve in predloge družbenopolitičnim organizacijam ter so deluje z njimi v cilju čim večje konstant ne aktivnosti teh organizacij v idejni borbi proti škodljivim vplivom cerkve; daje mnenja pristojnim organom pri re ševanju konkretnih zadev s področja ver skih skupnosti (davčna politika, novo gradnje in večja popravila cerkvenih ob- 299 jektov, razna dovoljenja itd.); preprečuje poizkuse oviranja zakonito dovoljene ver ske dejavnosti ter reševanja problemov z administriranjem in protiversko gonjo; obvešča republiško komisijo o vseh po membnejših ugotovitvah, se z njo posve tuje o delikatnejših in nejasnih vpraša njih in skrbi za izvajanje enotne politike na tem področju. Komisija je delala po sprejetih programih dela, ki so bili us klajeni s programi republiške komisije; Komisija je imela štiri seje in eno skupno sejo s koordinacijskim odborom za verska vprašanja pri občinski konfe renci SZDL. Udeležba na sejah je bila dobra, z izjemo enega člana, ki se je udeležil samo ene seje. Na seje so bili vabljeni tudi komandir PM in predstav niki občinskih družbenopolitičnih orga nizacij. Poročilo o delu občinske komisije za verska vprašanja za obdobje od maja 1974 do februarja 1977 in informacijo o delovanju rimskokatoliške cerkve v ob čini Škofja Loka je obravnaval tudi družbenopolitični zbor občinske skupšči ne na 11. seji dne 23. 3. 1977 in sprejel v zvezi s tem precej sklepov. Informacija, poročilo in sklepi družbenopolitičnega zbora so bili posredovani v razpravo tudi občinski konferenci SZDL, komiteju ub- činske konference ZK in loškemu deka nu. Razen tega je bila na vsaki seji ob ravnavana tudi tekoča problematika (gradnja cerkvenih objektov, nepravil nosti posameznih duhovnikov itd.). Op ravljenih je bilo več razgovorov z loškim dekanom in z nekaterimi župniki v zve zi z aktualnimi problemi s področja de javnosti cerkve v občini. Pri razgovorih so sodelovali predstavniki občinske ko misije za verska vprašanja in predstav nik občinske konference SZDL. Delo komisije je bilo obsežno in plod no. Komisija je tekoče razreševala dokaj delikatno problematiko s področja ver skih zadev. S pravilno politiko in pravo časno intervencijo je dosegla, da cerkev v občini ni bistveno posegla na izven- cerkvena področja, da je bilo njeno delo v pretežni meri v skladu z ustavo in za koni ter da so se odnosi med cerkvijo in družbo utrjevali. Komisija za varstvo okolja Komisija je bila ustanovljena na skup ni seji občinskega zbora in zbora delov nih skupnosti 17. 5. 1972 kot komisija za akcijo »očistimo okolje«. Na posvetova nju članov komisije pa je bilo predlaga no, naj se glede na dolgoročni značaj de la in obširnost problematike komisija preimenuje v komisijo za varstvo okolja. Na prvi seji komisije je bil sprejet program dela in akcijski program. Pred lagana je bila razširitev članstva, tako da je poslej bila tretjina iz občinske up rave, tretjina iz gospodarstva in tretjina iz prosvete, zdravstva, samoupravnih skupnosti in JLA. Vodil jo je inž. Raj ko Brank. Komisija je v svoj obširni program dela vnesla naslednje pomembnejše toč ke: obravnava zakonodaje s področja varstva okolja, usmerjanje in usklajeva nje prizadevanj samoupravnih organov, koordinacija dela z ustreznimi telesi dru gih občin in republike, posredovanje predlogov s področja varstva okolja skupščini, obravnavanje onesnaženja okolja (zrak, voda, hrup), obravnava ur banističnih dokumentov itd. Strokovna usposobljenost članov je bila na dovolj visokem nivoju, zato je lahko s svojimi pripombami vplivala na oblikovanje ust reznih predpisov. Na žalost je večkrat ugotavljala, da se ti predpisi sla bo izpolnjujejo. Na svojih dvanajstih sejah je največkrat obravnavala proble matiko odlaganja smeti in onesnaženja voda in zraka. Obravnavala je tudi in dala pripombe na vse občinske odloke, ki so zadevali njeno delovno področje. Ker pa komisija nima izvršilnega značaja, je svoje pripombe posredovala pristoj nim službam, vendar posebnega uspeha ni bilo. Za naprej predlaga, naj bi se tudi področje varstva okolja uredilo na principu samoupravnih interesnih skup nosti. Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zodcue Komisija je pod predsedstvom dr. Branka Berčiča imela 32 sej, na katerih je obravnavala skupaj 121 zadev. Komi sija je pripravljala in obravnavala za ob činsko skupščino, njene zbore in druge telesa predvsem predloge za volitve ir imenovanja in predloge za razrešitev. Preučevala in obravnavala je tudi sploš na vprašanja kadrovske politike v obči ni. V letu 1974/75 je pripravljala in ob ravnavala predlog družbenega dogovora o enotnih načelih in merilih kadrovske politike v občini Skofja Loka, ki je bil sprejet po samoupravni poti in podpisan 10. marca 1975. Na več sejah je komisija obravnavala tudi stanje ter izvajanje in uresničeva- 300 nje nalog na področju kadrovske politi ke, ki izhajajo iz družbenega dogovora pa tudi drugih dokumentov, kot sta re solucija o osnovah kadrovske politike v SR Sloveniji in družbeni dogovor o na logah pri oblikovanju in izvajanju kad rovske politike v SR Sloveniji. Komisija je skupaj s skupno komisijo podpisnikov družbenega dogovora spremljala uresni čevanje izvajanja družbenega dogovora spremljala uresničevanje izvajanja druž benega dogovora z obravnavanjem poro čila skupne komisije podpisnikov v letu 1976 in 1977, ki je bilo predloženo dele gatom za občinske skupščine. Prav tako je komisija obravnavala osnutek spre membe družbenega dogovora o enotnih načelih in merilih kadrovske politike v občini Škof j a Loka. Komisija je na podi lagi pooblastila občinske skupščine skr bela tudi za izvajanje družbenega dogo vora za določanje osebnih dohodkov vo ljenim in imenovanim funkcionarjem ob činske skupščine. Po odloku o sestavi. nalogah in načinu dela stalnih delovnih teles bi komisija morala obravnavati med drugim tudi analizo stanja in potreb po vodilnih in strokovnih kadrih v obči ni. Tega komisija ni mogla opravljati, ker za to ni bila organizirana ustrezna služba. Druga samoupravna telesa Obseg dela posameznih delovnih teles je zelo različen. To je odvisno od nalog, ki so opredeljene z aktom o ustanovitvi telesa in od nalog, ki se pojavljajo ozi roma jih delovno telo zazna. Na dejav nost delovnih teles močno vpliva njihova organizacija in samoupravna organizira nost. V svojem delovanju bi morala kar največ prispevati k uveljavljanju dele gatskih samoupravnih odnosov. Za do sego tega namena, za katerega so bila ustanovljena, pa bi se verjetno morala organizirati drugače in delovati bolj po globljeno. S takim delom bi seveda do bila tudi svojo veljavo, ki jim kot tele som skupščine gre. Problematiko širšega pomena bi morala telesa prinašati ob činski skupščini, da bi se z njo sezna njala in o njej politično opredeljevala. Seveda pa delovna telesa, sama od sebe, ne bodo zmogla opraviti potrebnih in želenih nalog, če pri svojem delu ne bo do deležna pobud, predlogov in pomoči iz vrst delegacij, družbenopolitičnih or ganizacij, upravnih organov in ne na zadnje tudi občinske skupščine. Predsedstvo občinske skupščine kot oblika dela pri usklajevanju dela zborov in pri razlagi določb poslovnika občin ske skupščine skrbi za njihovo izvajanje ter za sprejemanje stališč o drugih, s po slovnikom določenih vprašanj, in se je sestalo na 35 sejah. Ob odločanju o skli cu sej občinske skupščine in njenih zbo rov in določanju predlogov dnevnih re dov sej je predhodno obvravnavalo tudi nekatere pomembnejše zadeve iz pristoj nosti občinske skupščine. S svojimi pred logi, mnenji in stališči je pripomoglo k razreševanju posameznih zadev. Pred sedstvo je pri svojem delu iskalo tudi oblike in način sodelovanja s samouprav nimi interesnimi skupnostmi. Tako so bili na seje predsedstva vabljeni tudi predsedniki izvršnih odborov samouprav nih interesnih skupnosti. Po določbah zakona o volitvah in dele giranju v skupščine ter po določbah sta tuta občine opravlja funkcijo konference delegacij za seje zborov republiške skup ščine občinska skupščina. V ta namen je občinska skupščina imenovala skupine delegatov, ki delegirajo delegate v zbor združenega dela in zbor občin republiške skupščine. Število delegatskih mest je do ločeno z zakonom, v katerem so določeni tudi okoliši in dejavnosti, po katerih se združujejo občine. Tako ima občina Škof- ja Loka v sedanjem mandatnem obdobju 1 delegatsko mesto v zboru občin in 2 delegatski mesti v zboru združenega dela s področja gospodarstva. Za področje prosvete in kulture se občina Škofja Loka združuje v okoliš z ostalimi obči nami Gorenjske, ki ima eno delegatsko mesto; sedež skupine je v Kranju. Prav tako se združuje za socialno-zdravstveno področje v okoliš z ostalimi gorenjskimi občinami, ki ima eno delegatsko mesto: sedež skupine je v Radovljici. Za pod ročje kmetijske dejavnosti se občina združuje še z občinami Gorenjske, Ljub ljane in Dolenjske, skupaj 18 občin z dvema delegatskima mestoma, sedež sku pine je v Škof j i Loki. Za področje obrt nih in podobnih dejavnosti se občina Škofja Loka združje v okoliš s sedežem skupine v Domžalah in z dvema dele gatskima mestoma. Za področje delovnih skupnosti državnih organov, družbenopo litičnih organizacij in društev se občina Škofja Loka združuje v okoliš s sedežem v Ljubljani, ki ima dve delegatski mesti. Za področje oboroženih sil je za celotne ozemlje SR Slovenije enoten okoliš s se dežem v Ljubljani. 301 Skupine so se sestajale pred vsako se jo republiških zborov in obravnavale gradivo, ki je na dnevnem redu. Ude ležba na sestankih skupin že nekaj časa peša. Posamezne skupine na posameznih sestankih niso bile sklepčne, vendar so se navzoči vedno dogovorili in določili delegate za seje zborov. Skupini za pošiljanje delegatov v zbor občin (vodja dr. Branko Berčič) in v zbor združenega dela (vodja do 23. 5. 1977 inž. Jože Sever, nadalje Lovro Gajgar) sta pri svojem delu poskušali navezovati stike s TOZD in skupnostmi ter uprav nimi organi in drugimi glede stališč in mnenj do obravnavanih vprašanj. Ta oblika dela vedno ni uspevala. Kljub te mu sta skupini posredovali pristojnim zborom več predlogov in pripomb na ob ravnavano gradivo, delegati pa so se vključevali tudi v neposredno razpravo na sejah zborov. Ob tem kaže omeniti, da je zbor združenega dela republiške skupščine imel 58 sej, zbor občin pa 57 sej. Že iz tega se vidi, da je bila obre menitev skupin delegatov precejšnja, še posebej, če upoštevamo, da dnevni redi sej zborov republiške skupščine obsega jo med 20 in 30 točk. Nekaj časa je v delu skupin povzroča lo precejšnje težave nepravočasno in po stopno prihajanje gradiva. Pozneje so prihajali sklici sej z osnovnim gradivom bolj zgodaj. Tako ostaja skupinam več časa za preučevanje in obravnavo pred loženega gradiva. Vendar pa kljub temu še prihajajo predlogi za razširitev dnev nih redov potem, ko so se skupine že se stale. Isto se dogaja tudi s poročili skup ščinskih odborov. K pregledu nad dejav nostjo zborov republiške skupščine in njenih organov je v mnogočem prispe val skupščinski Poročevalec. V sestavu skupin za zbor združenega dela so bile izvršene določene spremem be, ker so posamezni člani odhajali na druga delovna mesta in podobno. Poro čilo o delu skupin delegatov za področ je gospodarstva in za zbor občin je bilo predloženo občinski skupščini na seji 17. 9. 1975. Občinska skupščina je v tem obdobju obravnavala tudi dvoje poročil o delu delegatov iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFRJ. c) Izvršni svet in upravni organi Z ustavo SR Slovenije je bilo v letu 1974 določeno, da se v družbenopolitični skupnosti oblikuje izvršni svet kot izvr šilni organ skupščine. Nadalje je ustava določila, da je izvršni svet odgovoren skupščini za stanje v družbenopolitični skupnosti, za izvajanje politike in izvr ševanje predpisov in drugih splošnih ak tov skupščine ter za usmerjanje in us klajevanje dela upravnih organov. Občinska skupščina je s statutom ob čine iz leta 1974 določila, da bodo izvrš ni svet občinske skupščine sestavljali predsednik in 8 članov. Predsednika in 6 članov izvršnega sveta je občinska skupščina izvolila na seji 29. 4. 1974. Predlog za izvolitev manjkajočih 2 čla nov pa je bil predložen občinski skup ščini šele 28. 4. 1976. Izvršni svet, v katerem so bili štirje člani iz vrst starešin upravnih organov, so sestavlja li: Jože Stanonik kot predsednik ter čla ni Zvone Teržan. Ciril Jelovšek, Jurij Kumer, Milica Mitič, Lado Bernard, Sta ne Pečar, Lojze Malovrh, (od 28. 4. 1976) in Milan Cadež (od 28. 4. 19761. Občin ska ki pečina je obravnavala in sprejela troje poročil o delu izvršnega sveta, in sicer 16. 4. 1975, 24. 3. 1976 in 30. 3. 1977. V letu 1975 je občinska skupščina spre jela na podlagi določb statuta občine, odlok o izvršnem svetu. Z odlokom so določene pravice in dolžnosti izvršnega sveta in njegovih članov, način dela iz vršnega sveta, delovna telesa izvršnega sveta, razmerja izvršnega sveta do ob činskih upravnih organov, do občinske skupščine ter do samoupravnih interes nih skupnosti. Delo upravnih organov je občinska skupščina lahko spremljala skozi poro čila izvršnega sveta. Z uvajanjem dele gatskih razmerij so bili tudi upravni or gani postavljeni v nov položaj, pred no ve naloge in v nova razmerja. Pred nji mi je tudi večja samostojnost in odgo vornost, kar vse terja od njih ustrezno organiziranost in strokovnost. Štiriletno obdobje uveljavljanja samo upravnih delegatskih odnosov v TOZD in krajevnih skupnostih, občinski skupščini in samoupravnih interesnih skupnostih je dalo razveseljive rezultate. Vse bolj se uveljavljajo neposredni samoupravni odnosi in interesi delovnih ljudi in ob čanov. Na vseh ravneh so v proces od ločanja vključeni številni delovni ljudje in občani. Kljub temu pa ne moremo mi mo pomanjkljivosti in težav, ki se po javljajo. Kažejo se predvsem v premajh ni povezanosti delegacij s samoupravni mi organi in družbenopolitičnimi organi- 302 zacijami. Slednji pa bi morali nuditi de legacijam več neposredne pomoči, da bi se lahko še bolj tvorno vključevale v od ločanje v svojih sredinah, v družbeno političnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih. Spremenjeni in dopolnjeni statut občine in novi poslov nik občinske skupščine sta solidna osno- va za nadaljnji razvoj samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov v občin' ter za delo občinske skupščine in njenih organov. Ferdinand Buh Opomba: Prispevek je prirejen po po ročilu za občinsko skupščino. 303