pnmorsKe #
nawce
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN. POSTOJNA IN SEŽANA
KOPER, 17. AVGUSTA 1979
ŠT. 22
VSEBINA:
Oba!na skupnost Koper
—	ODREDBA o dotočitvi najvišje ravni cen v občinah )zoia, Koper in Piran
Občina Hirska Bistrica
—	SKLEP o določitvi najvišjih ravni cen
Občina Koper
Krajevna skupnost Gr a din
—	SKLEP o uvedbi samoprispevka za izgradnjo vodovoda na območju krajevne skupnosti Gradin
Občina Postojna
—	SKLEP o spremembi sklepa cen komunalnih storitev
—	SKLEP o določitvi najvišjih ravni cen
—	POPRAVEK odloka o poprečni gradbeni ceni in o poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč občine Posto-jan
Obaina samoupravna skupnost za vodno oskrbo
—	SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi obalne samoupravne skupnosti za vodno oskrbo
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Koper
—	PRAVILNIK o oddaianju poslovnih prostorov
Samoupravna komunaina interesna skupnost občine
Piran — samoupravna enota
—	SAMOUPRAVNI SPORAZUM o organiziranju in vključitvi samoupravne enote za upravljanje s stavbnim zemljiščem v samoupravno komunalno interesno skupnost za območje občine Piran
OBALNA SKUPNOST KOPER
Na podlagi 9. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) in 99. člena statuta obalne skupnosti Koper (Uradne objave, št. 13/74) je izvršni svet skupščine obalne skupnosti Koper na seji dne 13. avgusta 1979 sprejel
ODREDBO
O DOLOČITVI NAJVIŠJE RAVNI CEN V OBČINAH IZOLA, KOPER IN PIRAN
I.
Cene živi! v prometu na drobno, cene obrtniških storitev, storitev mestnega prometa, storitev v cestnem prometu, ki jih opravljajo samostojni avtoprevozniki, komunalnih storitev, stanarin, najemnin poslovnih prostorov in storitev priključevanja na električno, ptt, vodovodno, kanalizacijsko, toplovodno in plinsko omrežje se maksimirajo na ravneh, ki so po dosedanjih predpisih veljale na dan 3. avgusta 1979.
II.
Deleži za kritje stroškov prometa blaga na drobno iz pristojnosti občine in cene proizvodov in storitev, ki se vštevajo v odvisne stroške in ki $ov pristojnosti občine (obalne skupnosti), se maksimirajo na absolutnih zneskih, ki so obstajali v skladu s predpisi na dan 3. avgusta 1979.
III.
Za cene iz I. točke te odredbe se štejejo vsi zneski ne glede na njihov naziv (cena, prispevek, nadomestilo ipd ), ki jih kupec proizvoda oziroma uporabnik storitve plača zato, da se mu proda proizvod oziroma opravi storitev.
IV.
Cene iz I. točke in deleži iz II. točke se lahko povečajo na podlagi od-'Ocitev izvršnega sveta skupščine obalne skupnosti do ravni določenih z dogovorom o izvajanju politike cen v letu 1979 (Uradni list SFRJ, št.
7/79 in 39/79) na predlog obalnega organa za cene, pripravljene na podlagi sodelovanja z Zavodom SR Slovenije za cene.
V.
Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah; uporablja pa se od 3. avgusta 1979 dalje.
Št.: 38-18/79
Koper, 9. avgusta 1979	Podpredsednik
ALJOŠA ŠKABAR, l.r.
OBČINA IDRSKA BISTRICA
Na podlagi 9. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72), 221. člena statuta občine Ilirska Bistrica in odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve na območju občine Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 14/73) je izvršni svet skupščine občine Hirska Bistrica na seji dne 6. avgusta 1979 sprejel
SKLEP
O DOLOČITVI NAJVIŠJIH RAVNI CEN
I.
Cene živi! v prometu na drobno, razen cen sladkorja, olja in moke in cene obrtniških storitev, storitev mestnega prometa, storitev v cestnem prometu, ki jih opravljajo samostojni avtoprevozniki, komunalnih storitev, stanarin, najemnih poslovnih prostorov in storitev priključevanja na električno, ptt, vodovodno, kanalizacijsko, toplovodno in plinsko omrežje se maksimirajo na rayneh, ki so po dosedanjih predpisih veljale na dan 6. avgusta 1979.
238
URADNE OBJAVE
17. avgusta 1979 — $t. 22
II.
De!eži za kritje stroškov prometa b!aga na drobno iz pristojnosti občine in cene proizvodov in storitev, ki se vštevajo v odvisne stroške in ki so v pristojnosti občine, se maksimirajo na absotutnih zneskih, ki so obstajati v sktadu s predpisi na dan 6. avgusta 1979.
III.
Za cene iz I. točke tega odtoka se štejejo vsi zneski ne gtede na njihov naziv (cena, prispevek, nadomestito ipd.), ki jih kupec proizvoda oziroma uporabnik storitev ptača zato, da se mu proda proizvod oziroma opravi storitev.
IV.
Cene iz I. točke in deteži iz II. točke se tahko povečajo na podtagi odločitev občinske skupščine (izvršnega sveta občinske skupščine) do ravni, dotočenih z dogovorom o izvajanju potitike cen v tetu 1979 (Uradni tist SFRJ, št. 7/79 in Uradni tist SRS, št. 9/79) na predtog občinskega organa za cene pripravtjenega na podtagi sodetovanja z Zavodom SR Stovenije za cene.
V.
Izvršni svet Skupščine občine Itirska Bistrica bo do 10. septembra 1979 izdeta! kriterije za setektivno potitiko cen iz pristojnosti občine in sprejet ukrepe za izbotjšanje preskrbe prebivatstva.
VI
Ta sktep stopi v veljavo takoj in se objavi v Uradnih objavah.
$t.: 010-21/74-4/b
Itirska Bistrica, !3. avgusta t979	Predsednik
JANEZ KIRN, dipt. inž. t.r.
OBČtNA KOPER
4.
Samoprispevek občanov za izgradnjo vodovoda v nase!jih in zasetkih območja krajevne skupnosti Gradin iz prvega člena tega sktepa, se do-toča v sktadu s 3. čtenom samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, dolžnostih in obveznostih za izgradnjo višinskega vodovoda v območju udeteženk tega sporazuma, sktenjenim med krajevno skupnostjo Gradin in Obalno samoupravno skupnostjo za vodno oskrbo — odborom za gradnjo višinskega vodovoda Koper na podtagi sktepov zborov občanov ter sktepa sveta krajevne skupnosti z dne 3. 5. 1979 in znaša:
1.	Na vsakega občana, bodočega uporabnika vode iz višinskega vodovoda:
a)	dinarjev — 1.000
b)	v detu-detovnih ur starejši od 15 tet — 10.
2.	Poteg obveznosti iz prve točke še na vsako družinsko skupnost, ne gtede na števito družinskih čtanov
a)	dinarjev — 3.000
b)	v detu — detovnih ur — 20
5.
Krajevnega samoprispevka bo svet krajevne skupnosti oprosti) občane, starejše od 15 tet.
1.	Če je njihov edini vir dohodka sociatna podpora, invatidnina ati pokojnina z varstvenim dodatkom ati otroški dodatek ati štipendija učencev in študentov ati nagrada učencev v gospodarstvu. Za družinski dohodek se štejejo dohodki vseh družinskih čtanov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, ne gtede iz katerih ati kakšnih virov je pridobtjen, všte^ši tudi dohodek iz kmetijstva, obrti, honorarjev, dopotnitnega ati izrednega deta, kakor tudi dohodek, ki je pridobtjen na drugi način.
Samoprispevka v detu so oproščeni občani starejši od !5 tet, ki so za deto nesposobni v smistu 10. čtena zakona o samoprispevku (Uradni tist SRS, št. 3,73), ki jim je njihov dohodek tako majhen, da bi poravnava obveznosti s plačitom v denarju pomenita znatno zmanjšanje njihovih živtjenjskih pogojev. O oprostitvah občanov v smistu navedenih dotoči! sktepa svet krajevne skupnosti.
KRAJEVNA SKUPNOST GRAD!N
Na podtagi 2. čtena zakona o samoprispevku (Uradni tist SRS št. 3,73) in odtočitve detovnih tjudi in občanov nasetij in zasetkov Gradin, Brezovica, Kortine, Katine, Abitanti, Rosiči, Sirči, Pavtiči, Koromači, Žrnjovec, Betvedur, Topotovec, Hrvoji, Mučunigi, Pregara, Bužeti, Kristiji, Sv. Simon, Reparac, Brežinari in Tuniši na referendumu dne !7. junija !979 je svet krajevne skupnosti Gradin na seji dne !0. aprita !979 sprLje)
SKLEP
O UVEDB! SAMOPRtSPEVKA ZA IZGRADNJO VODOVODA NA OBMOČJU KRAJEVNE SKUPNOSTI GRADIN
I. .
V nasetjih in zasetkih Gradin, Brezovica, Kortine, Katine, Abitanti, Rosiči, Sirči, Pavtiči, Koromači, Žrnjovec, Betvedur. Topotovec, Hrvoji, Mučunigi, Pregara, Bužeti, Kristiji, Sv. Simon. Reparac, Brežinari in Tuniši se uvede krajevni samoprispevek v denarju in detu za izgradnjo vodovodnega omrežja in objektov.
b.
Obveznosti v detu morajo zavezanci iz 4. točke tega sktepa opraviti tako, da bo opravtjena tudi normirana kotičina deta.
7.
Svet krajevne skupnosti Gradin bo v sktadu z 2. čtenom tega sklepa sestavit poseben poimenski seznam zavezancev z navedbo njihovih po-sarmčnih in skupnih obveznosti.
Dotocd bo pričetek in organizacijo deta, čas, izvršitve obveznosti in stevt o o ro ov za ptačito prispevka. Seznam obveznosti bo objavtjen na ogtasm deski krajevne skupnosti Gradin.
Deta in evidenco o izvrševanju obveznosti bo ' ga je tmenova! svet krajevne skupnosti.
vodi! poseben odbor,
1	4. čtena tega sktepa se tahko opravijo
tudi denarju, m sicer po 60 dinarjev za detovno uro.
1
Samoprispevek v detu se uvede za dobo 5 tet, in sicer od !. 9. 1979 do !. 9. ! 9H4. Samoprispevek v denarju se uvede za dobo 2 teti, in sicer od !. 9. 1979 do !. 9. !9HI.
^vni skupnosti Gradin. ki g pora m e za namene, za katere je bi! zgtasovan referendum
3.
Predračunska vrednost programiranih de! iz prve točke tega sktepa znaša tb.250.000 dinarjev. Detovni tjudje in občani bodo prispevati v denarju 9b 1.000 dinarjev, vrednost samoprispevka v detu pa bo znašata 44!.b00 dinarjev ati skupaj 1,402.bOO dinarjev.
nančmZT	skupnosti Gradin bo uv.d
domesti! n "Pscme občine Koper prisitno izterjavo denarni!
jevne skujLsti Gradin.	^	°P<""'"'
17. avgusta 1979 — Št. 22
URADNE OBJAVE
239
12.
Za izvršitev obveznosti po referendumu bo skrbe! odbor za gradnjo vodovoda in svet krajevne skupnosti, ki bo daja! tudi potrebna navodi-!a.
13.
Ta sk!ep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 76,70
Gradin. 10. avgust 1979	Predsednik sveta
sveta krajevne skupnosti RADIN SILVAN, l.r.
OBČtNA POSTOJNA
Na podlagi 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) in 190. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 30. julija 1979 ter seji družbenopolitičnega zbora dne 27. julija 1979 sprejela
SKLEP
O SPREMEMBI SKLEPA CEN KOMUNALNIH STORITEV
1.
Skupščina občine Postojna daje soglasje k sklepu skupščine Samoupravne komunalne interesne skupnosti Postojna, sprejetega na seji dne 6. junija 1979 o spremembi sklepa cen komunalnih storitev.
2.
Tabela cen, objavljena v Uradnih objavah št. 28/78 z dne 15. decembra 1978 se dopolni s ceno odvoza in deponiranja odpadkov ter spremeni cena vode.
10.00	Cena odvoza in deponiranja odpadkov 10.10 Zavezanci:
—	gospodinjstvo 0,65 din/mVmesec uporabne tlorisne površine stanovanja do 120 mi;
—	ostali porabniki 0,85 din/m3/mes. uporabne tlorisne površine poslovnih prostorov, in sicer šole in ustanove do 1000 m3, CZD in TOZD do 5000 m3;
—	za zavezance, katerih površina presega navedene površine se v primeru, da stroški rednega odvoza glede na količino odpadkov presegajo prej navedene obračunske maksimume, obračunava prekoračitev stroškov po dejanskih stroških nastale razlike odvoza odpadkov. Prispevek znaša 0,50 din za m3 odpadkov za nastalo razliko.
1.00	Prodajne cene vode
Zap.	Merska
št.	Opis	enota
Nove cene stopijo v veljavo s 1. avgustom 1979.
4.
Z dnem uveljavitve novih cen prenehajo veljati cene dobave vode od zaporedne št. 1.00 do vključno 1.12 f iz sklepa objavljenega v Uradnih objavah št. 28/78 z dne 15. decembra 1978.
5.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnih objavah.
Št.: 38-3/78
Postojna, 30. julija 1979	Predsednik
ZVONE NASTRAN, 1. r.
Na podlagi 9. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72), odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve na območju občine Postojna (Uradne objave, št. 15/73) in 18. člena odloka o izvršnem svetu skupščine občine Postojna (Uradne objave, št. 13/75) je izvršni svet skupščine občine Postojna na seji 10. avgusta 1979 spre-jel
SKLEP
O DOLOČITVI NAJVIŠJIH RAVNI CEN
I.
Cene živil v prometu na drobno, razen cen sladkorja, olja in moke, in cene obrtniških storitev, storitev mestnega prometa, storitev v cestnem prometu, ki jih opravljajo samostojni avtoprevozniki, komunalnih storitev, stanarin, najemnih poslovnih prostorov in storitev priključevanja na električno, ptt, vodovodno, kanalizacijsko, toplovodno in plinsko omrežje se maksimirajo na ravneh, ki so po dosedanjih predpisih veljale na dan 10. avgusta 1979.
II.
Deleži za kritje stroškov prometa blaga na drobno iz pristojnosti občine in cene proizvodov in storitev, ki se vštevajo v odvisne stroške in ki so v pristojnosti občine, se maksimirajo na absolutnih zneskih, ki so obstajali v skladu s predpisi na dan 10. avgusta 1979.
Vodni prisp.,
Prisp. za	katerega plač. obč.
razširjeno	Cena in org. Območni
Cena reprodukcijo vode vodni skupnosti
! 00 Prodajne cene vode
1.10 Potrošniki v gospodinjstvu 111 Potrošniki v gospodinjstvu brez vodomera — paušalno mesečno
a)	Osnova za izračun 3 m^ potrošnje na osebo za gospodinjstva brez kopalnice po tarifi
b)	Osnova za izračun 4 m^ potrošnje na osebo za gospodinjstva s kopalnico po tarifi
c)	Osnova za izračun 2,5 m^ potrošnje po grlu za živino po tarifi
d)	Osnova za izračun 0,5 trP potrošnje po grlu drobnice po tarifi
1 12 Industrija, turizem in gostinstvo, obrt, ostale organizacije v gospodarstvu ter ustanove maloprodaja
! 13 Isto kot postavka 1,12 samo — veleodjem (potrošniki plačujejo vodni prisp. direktno Območni vodni skupnosti)
! 14 Potrošniki JLA stacionirani na območju občine
—	50% po tarifi
—	50% po tarifi
M5 Perutninski kombinat Pivka — Neverke, Kmetijska zadruga Post., TMI Postojna, (potrošniki plačujejo vodni prispevek direktno Območni vodni skupnosti)
—	vsa potrošnja po tarifi
di n/m 3	7,00	0,54	7,54	0,46
din/m^	7,00	0,54	7,54	0,46
din/m3	7,00	0,54	7,54	0,46
din/trP	7,00	0,54	7,54	0,46
din/m3	7,00	0,54	7,54	0,46
din/m3	7,00	2,54	9,54	0,46
di n/m 3	7,00	2,54	9,54	—
din/m3 din/m3	7,00 7,00	0,54 2,54	7,54 9,45	0,46 0,46
din/m3	7,00	0,54	7,54	
240
URADNE OBJAVE
17. avgusta 1979 — §t. 22
11!.
Za cene iz !. točke tega odtoka se štejejo vsi zneski ne g!ede na njihov naziv (cena, prispevek, nadomestilo ipd ), ki jih kupec proizvoda oziroma uporabnih storitev p!ača zato, da se mu proda proizvod oziroma opravi storitev. ;
IV.
Cene iz !. točke in deleži iz II. točke se lahko povečajo na podlagi sklepa izvršnega sveta občinske skupščine do ravni določenih z dogovorom o izvajanju politike cen v letu 1979 v SRS (Uradni list SRS, št. 9/79) in na predlog občinskega organa za cene, pripravljenega na podlagi sodelovanja z Zavodom SR Slovenije za cene.
V.
Izvršni svet skupščine občine Postojna bo v drugi polovici leta 1979 izdelal analizo in program izvajanja pòlitike cen iz pristojnosti občine.
VI.
Ta sklep stopi v veljavo 10. avgusta 1979 in se objavi v Uradnih objavah.
Št.: 38-6/79-3
Postojna, 10. avgusta 1979	Predsednik izvršnega sveta
MIRKO KALUŽA, dipl. oec., l.r.
Pri odloku o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbenih zemljišč občine Postojna, ki je bi! objavljen v Uradnih objavah, št. 14, dne 25. aprila 1979, smo ugotovili napako in zato dajemo popravek.
Tekst glave odloka se v celoti spremeni in nadomesti z naslednjim tekstom:
Na podlagi tretjega odstavka 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Ur. list SRS št. 13,74), 43. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Ur. list SRS št. 27,72) in 191. člena statuta občine Postojna, je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. maja 1979 sprejela
ODLOK
O POPREČNI GRADBEN! CEN! IN O POPREČNIH STROŠKIH KOMUNALNEGA UREJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE
POSTOJNA
OBALNA SAMOUPRAVNA SKUPNOST ZA VODNO OSKRBO
Zaradi družbenega pomena, ki ga ima oskrba naselij z vodo (v nadaljevanju: vodna oskrba) in zaradi tega. ker je ta enotno organizirana na slovenski obali, zaradi usklajevanja in uresničevanja skupnih interesov, urejanja in izpolnjevanja medsebojnih pravic jn obveznosti, ki izhajajo iz določi! Zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena, določila iz določila 389. člena zakona o združenem delu in iz območnega družbenega dogovora o usklajevanju meri! za razporejanje dohodka ter o obsegu in strukturi skupne porabe za Obalno-Kraško območje, delovni ljudje in občani krajevnih skupnosti in delavci v organizacijah združenega dela ter v drugih organizacijah in skupnostih kot uporabniki vode na slovenski obali, skupaj z delavci Rižanskega vodovoda Koper kot izvajalci sklenejo
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O USTANOVITVI OBALNE SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI ZA
VODNO OSKRBO
1.	člen
Delovni ljudje in občani neposredno in preko krajevnih skupnosti ter delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih organizacijah in skupnostih kot uporabniki vode, skupaj z delavci Rižanskega vodovoda Koper se združujejo v Obalno samoupravno skupnost za vodno oskrbo z namenom, da bi skupno in enakopravno odločali o razvojnih ter letnih programih vodne oskrbe na slovenski obali, o združevanju in uporabi sredstev, o pogojih in načinu dobave vode in o uresničevanju tudi drugih skupnih interesov s področja vodne oskrbe.
2.	člen
V Obalni samoupravni skupnosti za vodno oskrbo vodijo in usmerjajo delovni ljudje in občani vse zadeve s področja vodne oskrbe, uresničujejo svoje in skupne interese, zagotavljajo in združujejo sredstva za razvoj dejavnosti, sprejemajo in uresničujejo programe dela in načrte razvoja ter medsebojno urejajo tudi druga razmerja, pravice in obveznosti, zlasti tiste, ki izhajajo iz 4. člena Zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena.
3.	člen
Polno ime skupnosti je: OBALNA SAMOUPRAVNA SKUPNOST ZA VODNO OSKRBO (v nadaljevanju: skupnost za vodno oskrbo) COMUNITÀ COSTIERA PER IL RIFORNIMENTO D'ACQUA.
Njen sedež je v Kopru. Goriška 6 a.
4.	člen
Člani skupnosti so:
—	delavci v temeljnih in drugih organizaicjah združenega dela in skupnostih in občani v krajevnih skupnostih na obalnem območju, kot uporabniki vode:
—	delavci v organizaciji združenega dela Rižanski vodovod Koper, kot izvajalci.
5.	člen
Skupnost za vodno oskrbo je pravna oseba.
Statut skupnosti sprejme skupščina skupnosti in začne veljati, koga potrdi Skupščina obalne skupnosti Koper.
Skupnost za vodno oskrbo zastopa predsednik skupščine skupnosti.
6.	člen
S tem samoupravnim sporazumom se zlasti opredeljujejo in določajo:
—	naloge skupnosti,
—	samoupravljanje in samoupravni akti,
—	organizacija skupnosti in samoupravno povezovanje,
—	sredstva in financiranje vodne oskrbe,
—	opravljanje strokovnih nalog skupnosti,
—	Rižanski vodovod in njegovo delovanje,
—	ukrepi za izvajanje samoupravnega sporazuma,
—	samoupravna družbena kontrola,
—	in druga specifična vprašanja, ki so važna za skupnost.
NALOGE SKUPNOSTI
7.	člen
Naloge skupnosti so predvsem, da:
zagotavlja občanom in delovnim ljudem ter delavcem v združenem delu kot uporabnikom vode pravico, da skupaj z delavci Rižanskega vodovoda na samoupravni način programirajo in planirajo razsoj vodne oskrbe na obalnem območju in zagotavljajo zadostne koli-une vode v skladu s svojimi potrebami in interesi ter v skladu s splošnimi družbeno ekonomskimi cilji:
zagotavlja potrebna sredstva za dosego postavljenih ciljev:
—	zagotavlja organizirano in racionalno izgradnjo, uporabo in \zdrze\anjc sodooskrbnih objektov in naprav, pri čemer pospešuje vse ohhke poslovnega sodelovanja ter združevanja dela in sredstev:
zagotavlja uporabnikom vode odločujoč vpliv pri določanju na-niena m pogojev uporabe sredstev za vzdrževanje in gradnjo vodoo-skrbmh objektov in naprav;
—	sodeluje pri pripravah za spiošni ljudski odpor, pri organizaciji in
izvajanju družbene samozaščite in civilne zaščite ter pri organizaciji in izvajanju samoupravne družbene kontrole.	'
8.	člen
izhajajoč iz osnovnih izhodišč, ki so zajeta v prejšnjem členu bodo uporabniki vode ter delavci Rižanskega vodovoda v skupnosti oprav-)ja!i z!asti nas!ednje naloge:	^
—	usmerja!i in vodih skladno z družbenimi piani razvojno politiko vodne oskrbe na oba!i,
—	odločali o dolgoročnih in srednjeročnih ter letnih planih vodne oskrbe in o investicijskih programih,
—	odločali o pogojih in načinu opravljanja dejavnosti vodne Oskrbe ter o pravicah in obveznostih Rižanskega vodovoda pri opravljanju teh dejavnosti (splošni pogoji poslovanja),
—	odločali o ocenah oziroma o tarifah za vodo v soglasju s Skupščino obalne skupnosti Koper,
—	združevali sredstva za financiranje razvoja vodne oskrbe in za opravljanje drugih nalog s področja te dejavnosti,
—	odločali o razpolaganju z vodooskrbnimi objekti in napravami,
—	po potrebi se bodo samoupravno povezovali z delovnimi ljudmi širše regije, če so interesi istovetni in če zahteva skupen nastop pri reševanju vodne oskrbe,
—	odločali o merilih za redukcije v potrošnji vode v primeru višje sile oziroma v primeru deficitarnosti vodovodnih zmogljivosti,
—	potrjevali bodo izvolitve in razrešitve poslovodnih organov Rižanskega vodovoda,
—	dajali soglasje k statutu Rižanskega vodovoda,
—	sodelovali bodo kot delegati v najvišjem samoupravnem organu Rižanskega vodovoda,
—	z ustreznimi ukrepi bodo zagotavljali organizirano in racionalno izgradnjo in uporabo ter vzdrževanje vodooskrbnih objektov in naprav,
—	sodelovali bodo pri pripravah za splošni ljudski odpor ter pri organizaciji in izvajanju družbene samozaščite, civilne zaščite in samoupravne družbene kontrole,
sodelovali bodo v pripravah izdelave potrebnih predpisov iz področja vodne oskrbe ter sodelovali z organi, organizacijami ter skupnostmi na svojem območju o vseh vprašanjih vodne oskrbe,
—	opravljali tudi druge naloge, ki jih določa zakon in drugi predpisi.
9.	člen
(lani skupnosti za vodno oskrbo uresničujejo svoje skupne potrebe povodi v skladu s programi razvoja vodne oskrbe, ki jih sporazumno, dogovorjeno in samoupravno sprejemajo v skupnosti.
Programi razvoja vodne oskrbe so dolgoročni, srednjeročni in letni.
Ti programi morajo biti usklajeni z regionalnim prostorskim planom, s konceptom dolgoročenga razvoja obalne regije in z družbenim planom razvoja obalnega območja.	t
10.	člen
Na podlagi dolgoročnega in srednjeročnega programa razvoja vodne oskrbe sprejme skupnost za vodno oskrbo vsakoletni program dela ter finančni načrt skupnosti, s katerim določi vrsto in obseg vodooskrbnih storitev ter pogoje za njihovo realizacijo.
SAMOUPRAVLJANJE IN SAMOUPRAVNI AKT!
! 1. člen
Samoupravne pravice in dolžnosti uveljavljajo člani skupnosti nepo Medno v krajevnih skupnostih, v temeljnih organizacijah združenega dela ter v drugih organizacijah in skupnostih in v organih skupnosti,
12. člen
Organi skupnosti so:
" skupščina skupnosti,
" izvršilni odbor skupščine,
- odbor za nadzorstvo nad delom organov skupnost!,
" drugi organi, ki jih določa statut skupnosti.
SKUPŠČINA SKUPNOST!
!3. člen
Skupščina skupnosti je samoupravni organ upravljanja skupnosti in šteje 75 delegatov. Mandat delegatov traja 4 leta.
Skupščina je sestavljena iz dveh zborov:
—	iz zbora uporabnikov vode, ki šteje 60 delegatov,
—	iz zbora izvajalcev, ki šteje 15 delegatov.
Skupščina ima štiriletno mandatno dobo.
!4. člen
Zbor uporabnikov vode šteje 60 delegatov in jih delegirajo:
—	zbor uporabnikvo skupščine občinske komunalne skupnosti !zo!a — !4 delegatov,
—	zbor uporabnikov skupščine občinske komunalne skupnosti Koper — 30 delegatov,
—	zbor uporabnikov skupščine občinske komunalne skupnosti Piran — 16 delegatov.
!5. člen
Zbor delavcev Rižanskega vodovoda kot izvajalci storitev v vodni oskrbi šteje 15 delegatov in 15 namestnikov, ki jih delegira delavski svet delovne organizacije. Sestava delegacije zbora izvajalcev skupnosti za vodno oskrbo mora zagotoviti zastopanost delavcev vseh delov delovnega procesa v delovni organizaciji.
16.	člen
Seje skupščine vodi predsednik skupščine, ki ga izvoli na prvi seji skupščina za dobo 4 let.
Predsednika nadomešča podpredsednik, ki ga izvoli skupščina po enakem postopku kot predsednika.
Seje zborov vodita predsednika oziroma podpredsednika zborov, ki jih zbora izvolita na prvi seji po enakem postopku kot predsednika oziroma podpredsednika skupščine.
17.	člen
Skupščina skupnosti:
—	sprejema statut in druge splošne akte skupnosti,
—	sprejema dolgoročne in srednjeročne programe razvoja vodne oskrbe, potrjuje letno plane ter poročila o delu Rižanskega vodovoda,
—	odloča o cenah za vodo,
—	odloča o združevanju in porabi sredstev,
—	odloča o investicijah v komunalne objekte in naprave,
—	odloča o pogojih in načinu dobave vode kakor tudi o pravicah in dolžnostih Rižanskega vodovoda pri opravljanju in nudenju te storitve (splošni pogoji),
—	odloča o spremembi predmeta poslovanja Rižanskega vodovoda, o razširitvi oz. zožitvi predmeta poslovanja, o razširitvi oz. zožitvi dejavnosti ter o spremembah sedeža Rižanskega vodovoda,
—	odloča o spojitvi Rižnaskega vodovoda z drugo organizacijo združenega dela, o njegovi pripojitvi k drugi organizaciji, o razdelitvi na več organizacij, o organiziranju temeljnih organizacij združenega dela v sestavi Rižanskega vodovoda ali izven njega, kakor tudi o osamosvojitvi enote komunalne organizacije v samostojno organizacijo oz. o pripojitvi take enote k drugi organizaciji združenega dela (statusne zadeve),
—	odloča o razpolaganju z vodooskrbnimi objekti in napravami,
—	odloča o standardih za posamezne komunalne storitve,
—	odloča o vrstnem redu zadovoljevanja potreb po vodi (restrikci-
je)-
—	potrjuje statut Rižanskega vodovoda,
—	daje soglasje k imenovanju in razrešitvi individualnega poslovodnega organa Rižanskega vodovoda,
—	sklepa in odloča o drugih vprašanjih, ki jih določa statut skupnosti, statdt občin in Skupščine obalne skupnosti ter drugi predpisi,
—	voli predsednika skupščine in njegovega namestnika,
—	voli izvršilni odbor ter druge organe skupščine, ki so določeni s statuttom skupnosti,
___ voli ali imenuje po potrebi in v skladu s samoupravnimi akti in
statutom druge obalne ali občasne organe skupnosti,
_____ sprejema pravilnike o načinu oddajanja investicijskih de! za vodovodne objekte,
242
URADNE OBJAVE
17. avgusta 1979 — St. 22
—	sk!epa o sode!ovanju z drugimi skupnostmi in organizacijami pri načrtovanju in zadovoljevanju skupnih potreb po vodi,
—	sprejema ukrepe za organizacijo strokovnih s!uib, ki deiajo za potrebe skupnosti in imenuje na predlog !0 tajnika strokovnih služb,
—	razpisuje volitve v skupščino skupnosti,
—	sklepa o najemanju kreditov za gradnjo vodooskrbnih objektov in naprav.
18.	člen
Skupščina skupnosti zaseda praviloma na ločenih sejah obeh zborov, razen če oba zbora skleneta, da bosta obravnavala določena vprašanja na skupni seji. Tudi na skupnih sejah glasujeta zbora ločeno.
Skupščina lahko sklene, da bo obravnavala in glasovala o določenem vprašanju kot enoten zbor.
19.	člen
Odločitev skupščine je sprejeta, če jo sprejmeta oba zbora v enakem besedilu.
Če zbora sprejmeta različno besedilo sklepa, tedaj se opravi usklajevalni postopek, ta je določen s statutom.
Izvršilni odbor skupščine
20.	člen
Izvršilni odbor je izvršilni organ skupščine, ima predsednika in 8 članov. Imenuje ga skupščina skupnosti za dobo 4 let.
Izvršilni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti.
21.	člen
Izvršilni odbor opravlja vse zadeve iz svoje pristojnosti, zlasti opravlja naslednje naloge:
—	izvršuje sklepe in odločitve skupščine skupnosti,
—	pripravlja predloge in gradivo za delo skupščine in njenih teles,
—	usmerja delo strokovnih služb skupnosti,
—	usklajuje delo samoupravnih organov skupnosti z drugimi skupnostmi,
—	redno in po potrebi poroča skupščini o svojem delu,
—	opravlja tudi druge naloge, ki mu jih naloži skupščina skupnosti oziroma ki izhajajo iz tega sporazuma, statuta skupnosti in drugih aktov, ki jih sprejme ali k njim pristopi skupnost.
Podrobno so naloge izvršilnega odbora določene s statuttom skupnosti.
DRUGI ORGANI SKUPŠČINE
22.	člen
Za pripravo, preverjanje in oceno predlogov in sklepov, ki jih mora sprejeti skupščina skupnosti, lahko skupščina ali izvršilni odbor imenuje posebne odbore ali komisije iz vrst članov skupnosti oziroma iz vrst strokovnih delavcev, ki poznajo komunalno gospodarstvo in zadevo (predlog), ki se predlaga skupščini.
Družbena kontrola
23.	člen
Področje dela družbene kontrole zajema vse delo skupnosti in njenih strokovnih služb. Njena temeljna naloga je zaščita družbenih interesov članov skupnosti.
Za izvajanje teh nalog izvoli skupščina za dobo 4 let odbor za družbeno kontrolo s predsednikom in 4 člani.
Naloge in način dela odbora za družbeno kontrolo se določijo s statutom skupnosti.
SAMOUPRAVNI AKTI SKUPNOSTI
24.	člen
Skupnost ima svoj statut, ki je njen temeljni samoupravni akt in mora biti sestavljen in usklajen z določili tega sporazuma, zakona in z določili drugih predpisov.
V statutu skupnosti je zlasti potrebno opredeliti:
—	organizacijo skupnosti,
—	delovno področje skupščine in njenih organov,
—	postopek odločanja in sprejemanja sklepov v organih skupnosti,
—	način delegiranja delegatov v skupščino skupnosti,
—	načih obveščanja članov skupnosti in javnosti o delu skupnosti,
—	druge določbe o organizaciji, delu in poslovanju skupnosti.
25.	člen
Poleg statuta sprejme skupščina še:
—	poslovnik o delu skupščine in njenih organov,
—	pravilnik o izvajanju družbene kontrole ter
—	druge akte, ki urejajo vprašanja interesov članov skupnosti.
ORGANIZACIJA SKUPNOSTI IN SAMOUPRAVNO POVEZOVANJE
26.	člen
Občani v krajevnih skupnostih in delavci v temeljnih organizacijah združenega dela ter v drugih organizacijah in skupnostih združeni v enotni obalni skupnosti za vodno oskrbo so se odločili, da bodo enotno na celotnem obalnem območju reševali in urejali vsa vprašanja, ki zadevajo zadovoljevanje potreb po vodi.
27.	člen
Ne glede na prejšnji člen, občani v krajevnih skupnostih in delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela ter v drugih organizacijah in skupnostih imajo kot člani te skupnosti pravico, da v njenem okviru organizirajo in ustanovijo za določeno območje samoupravne interesne enote za vodno oskrbo z namenom, da bodo na kar najbolj neposreden način izvrševali konkretne naloge s področja vodne oskrbe na določenem območju.
28.	člen
Interesne enote so lahko pravne osebe s pravicami in obveznostmi, ki jih v skladu z zakonom in s tem sporazumom določi statut skupnosti. Statut skupnosti določi tudi organizacijo in delo teh enot, kakor tudi razmerja med njimi in skupnostjo.
29.	člen
Interesne enote urejajo medsebojne odnose in odnose s skupnostjo na podlagi dogovarjanja in sporazumevanja, držeč se pri tem načela, da je potrebno usklajevati interese enot z interesi skupnosti.
V sporu med enotami in skupnostjo posreduje Skupščina obalne skupnosti Koper.
30.	člen
Občani podeželskih krajevnih skupnosti, kjer še ni javnega vodovodnega omrežja in delovni ljudje, ki združujejo sredstva za višinski vodovod, imajo poseben interes izgradnje višinskega vodovoda in zato lahko ustanovijo interesno enoto za izgradnjo višinskega vodovoda.
Sicer skupščina skupnosti izvoli poseben odbor za gradnjo višinskega vodovdoa.
31.	člen
Skupnost za vodno oskrbo se lahko združuje z drugimi komunalnimi skupnostmi v ustrezne zveze komunalnih skupnosti. V njih bo usklajevala delo in programe razvoja ter uresničevala skupne cilje.
Skupnost za vodno oskrbo lahko sodeluje tudi z drugimi tovrstnimi skupnostmi izven obalnega območja.
32.	člen
V skupnosti za vodno oskrbo se lahko povezujejo in v njem uveljavljajo svoje pravtee tudi druge samoupravne skupnosti. Skupnost za vo no os j o sodeluje z občinskimi komunalnimi skupnostmi Izola, Koper m P.ran, z Območno vodno skupnostjo, Primorske Koper in s stanovanjskimi skupnostmi obalnega območja.
33.	člen
Delo skupnosti za vodno oskrbo je javno.
Skupnost objavlja na primeren način informacije in sklepe o svojem delu s sredstvi javnega obveščanja.
17. avgusta 1979 — Št. 22
URADNE OBJAVE
243
34.	člen
Pravice in dolžnosti skupnosti za vodno oskrbo in njenih organov do družbeno-političnih skupnosti so določene z ustavo, zakonom in s statutom teh skupnosti.
SREDSTVA IN FINANCIRANJE VODNE OSKRBE
35.	člen
Člani skupnosti za vodno oskrbo se dogovorijo, da bodo na podlagi posebej sklenjenih sporazumov zbirali za uresničitev programov razvoja vodne oskrbe naslednja sredstva:
—	prispevek za uporabo mestnega zemljišča,
—	prispevek za ceste in odstopljeni de! iz cene goriv ter taks za uporabo motornih vozil,
—	de! stanovanjskega prispevka, za katerega se dogovorijo stanovanjske skupnosti in skupnost za vodno oskrbo,
—	prispevki, ki se določajo na podlagi družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov (prispevek za investicijsko potrošnjo, ki zahteva dodatna vlaganja v vodovodne objekte in prispevek za vrednost porabljene vode iznad dogovorjenega normativa in prispevek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela),
—	prispevek investitorjev za komunalno urejanje zemljišča,
—	komunalne takse,
—	namenska in odstopljena sredstva družbenopolitičnih skupnosti,
—	dogovorjeni del sredstev iz cene vode, če je ta določen v ceni in namenjen razširjeni reprodukciji vodovoda,
—	namensko in solidarnostno zbrana, sredstva,
—	kreditna sredstva,
—	samoprispevek,
—	druga sredstva.
36.	člen
Sredstva skupnosti se zbirajo na posebnem računu skupnosti in se evidentirajo po virih iz prejšnjega člena.
Koriščenje zbranih sredstev utrdi skupščina skupnosti s finančnim načrtom. Osnova za sestavo finančnega načrta so dolgoročni in srednjeročni programi razvoja vodne oskrbe na slovenski obali. Ti morajo predvsem zajemati racionalnost komunalnega urejanja. Racionalno koriščenje obstoječih vodovodnih zmogljivosti ter zadostno oskrbo z vodo vseh članov obalne skupnosti za vodno oskrbo.
I
37.	člen
Vrste programov in planov, njihovo vsebino, način spremljanja in usklajevanja ter roke za sestavo le-teh, se določi s statutom skupnosti. Pri sestavi programov in planov je spoštovati naslednja načela:
—	skladnost in njihovo vključevanje v ostale razvojne programe ih plane obalnega območja,
—	racionalno izrabo obstoječih in predvidenih kapacitet vodooskrbnih objektov in naprav,
—	sprejete komunalne standarde.
38.	člen
Finančni načrt, pridobivanje in poraba sredstev za vsako koledarsko leto ter zaključni račun skupnosti sprejme skupščina skupnosti.
OPRAVLJANJE STROKOVNIH NALOG ZA SKUPNOST
39.	člen
Strokovne naloge za delo skupnosti so vse tiste naloge, ki so po trebne za normalno delo skupnosti in njenih organov in ki so določene s statutom skupnosti.	.
Strokovne naloge za skupnost in za njene organe oprav ja pose "H strokovna služba ali delovna organizacija Rižanski vodovod na podlag! pogodbe.
RIŽANSKI VODOVOD IN NJEGOVO DELOVANJE
40.	člen
Rižanski vodovod Koper je komunalna delovna organizacija z žencga de!a, ki ji čtani skupnosti poverijo opravtjanje ztasp nasiednp nalog s področja vodne oskrbe:
—	izdelava tehnične dokumentacije za vzdrževanje in rekonstrukcijo vodooskrbnih objektov in naprav,
—	izdelava osnutkov dolgoročnih, srednjeročnih in letnih programov razvoja vodne oskrbe na slovenski obali,
—	upravljanje vseh javnih vodooskrbnih objektov in naprav na obalnem območju, razen tistih, s katerimi upravljajo krajevne skupnosti (lokalni vodovodi), pri čemer je še posebej mišljena pogonska sposobnost vseh objektov in naprav, njihovo redno investicijsko vzdrževanje ter obnova, katastrsko evidentiranje teh objektov in naprav ter druga operativna dela pri upravljanju vodooskrbnih objektov,
—	izdelava in izdaja soglasij o možnosti vodne oskrbe posameznega potrošnika,
—	izdelava predloga programa redukcij v primeru pomanjkanja vode,
—	opravljanje tudi drugih operativnih nalog, ki jih zahteva redna vodna oskrba.
41.	člen
Rižanski vodovod je dolžan, da organizira svoje poslovanje in organizacijo dela tako, da bo sposoben opravljati naloge in delo iz prejšnjega člena strokovno in v roku.
Zato bo vsako leto predlaga! skupščini skupnosti svoj letni plan dela, kjer bodo zajeta vsa dela ter način in pogoji za njihovo izvajanje in poročilo o izvršitvi letnega programa.
42.	člen
Vrednost svojih storitev bo Rižanski vodovod opredeli! s stroškovno ceno vode, izračunano v skladu z Zakonom o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena.
UKREPI ZA IZVAJANJE SPORAZUMA
43.	člen
Podpisniki tega sporazuma sprejemajo z njegovim podpisom družbenopolitično in pravno odgovornost, ki izhaja iz medsebojnih pravic in obveznosti pri urejanju vseh zadev s področja vodne oskrbe in pri izvajanju njene politike na obalnem območju v skladu z zakonom, s tem sporazumom, s statutom skupnosti ter z drugimi sporazumi in sklepi skupščine skupnosti, kakor tudi posamezne samoupravne interesne skupnosti.
44.	člen
Če član skupnosti ne upošteva določil tega sporazuma oz. ne izpolnjuje obveznosti, ki so mu naložene kot člani skupnosti, ali pa odkloni izvajanje sklepov in določi! skupnosti, tedaj je skupščina skupnosti pristojna ugotavljati stopnjo kršitve in izreči ustrezen ukrep.
Natančnejša določila o postopku ugotavljanja kršitev in način izreka ukrepov se predpišejo s statutom skupnosti.
KONČNE DOLOČBE
45.	člen
Iniciativni odbor za ustanovitev skupnosti za vodno oskrbo skliče prvo zasedanje skupščine in pripravi predlog statuta skupnosti.
\ !
46.	člen
Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejme v predpisanem roku večina občanov v krajevnih skupnostih, večina delavcev v združenem delu (kot uporabniki vode) in večina delavcev organizacije združenega dela Rižanski vodovod Koper.
Sporazum začne veljati, ko ga potrdi Skupščina obalne skupnosti Koper in se uporablja po objavi v Uradnih objavah.
47.	člen
Ta sporazum se lahko spremeni ali dopolni s sklepom skupščine skupnosti.
Postopek za spremembo ali dopolnitev sporazuma se lahko sproži v skupščini skupnosti na zahtevo najmanj ene tretjine članov skupnosti, ali na zahtevo Skupščine obalne skupnosti Koper.
Za sprejemanje sprememb oz. dopolnitev sporazuma velja enak postopek kot za njegov sprejem.
244
URADNE OBJAVE
17. avgusta 1979 — St. 22
48.	člen
Za tolmačenje tega sporazuma je pristojna skupščina skupnosti.
Vsak podpisnik tega sporazuma lahko zahteva tolmačenje. Zahtevek
za tolmačenje sporazuma je skupščina dolžila obravnavati na prvem
zasedanju.	„	,	, .	.
Predsedmk skupscme
JANKO HREŠČAK, l.r.
Ta samoupravni sporazum je bi! sprejet na prvi seji skupščine skupnosti za vodno oskrbo Koper, dne !6. maja 1978.
Predsednik skupščine JANKO HREŠČAK,
Skupščina oba!ne skupnosti Koper je da!a soglasje k temu sporazumu s sk!epom dne 5. juiija 1978.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČ!NE KOPER
Na podìagi 1. in 10. č!ena zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74) ter 13. in 24. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper, je skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti Koper na svoji 5. redni seji 25. junija 1979 sprejela
PRAVILNIK
O ODDAJANJU POSLOVNIH PROSTOROV
L ODDAJA PROSTOROV
1.	člen
Ta pravilnik ureja pogoje, pod katerimi Samoupravna stanovanjska skupnost občine Koper oddaja v najem poslovne prostore ter način določanja najemnine za te prostore, ki so v upravljanju Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper (v nadaljnjem besedilu: skupnost).
2.	člen
Za poslovni prostor se v smislu zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih šteje eden ali več prostorov, namenjenih za poslovno dejavnost, ki so praviloma gradbena celota in imajo poseben glavni vhod. Za poslovni prostor se štejejo tudi garaže, ki so v stanovanjski hiši ali izven nje in ne pripadajo stanovanju kot pritiklina.
3.	člen
Skupnost oddaja v najem poslovne prostore organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam, državnim organom, društvom, drugim družbeno-prav-nim osebam, nosilcem zasebnih obrtnih delavnic in gostišč, drugim nosilcem samostojne dejavnosti ter civilno pravnim osebam, za opravljanje njihove dejavnosti.
Poslovni prostor se lahko odda v najem le za tisto dejavnost, za katero je določen z odlokom Skupščine občine Koper o določitvi namembnosti poslovnih prostorov.
Dokler skupščina občine ne določi z odlokom namembnost poslovnih prostorov, določi to skupnost s posebnim sklepom.
4.	člen
Poslovni prostori sc oddajajo v najem praviloma z licitacijo.
Licitacijo opravi komisija za poslovne prostore skupnosti.
Licitacija se objavi na krajevno običajen način (oglasnih deskah v prostorih skupnosti in na oglasnih deskah krajevnih skupnosti), lahko pa se objavi tudi v javnih informacijskih sredstvih.
Način objave določi komisija za poslovne prostore skupnosti.
5.	člen 4
Poslovni prostori, ki služijo državnim organom, družbenopolitičnim organizacijam, društvom, samoupravnim interesnim skupnostim, ali ki
služijo dejavnostim, ki so deficitirane, se oddajo v najem z neposredno pogodbo.
Izvršni odbor skupnosti lahko na predlog Izvršnega sveta Skupščine občine Koper odloči, da se tudi v drugih upravičenih primerih poslovni prostor odda v najem z neposredno pogodbo.
6.	člen
Licitacija mora biti objavljena najmanj 15. dni pred dnevom licitacije. Razpis mora vsebovati zlasti:
1.	kraj, ulico in hišno številko poslovnega prostora,
2.	površino poslovnega prostora,
3.	namembnost,
4.	izklicno ceno za m^ poslovnega prostora,
5.	višino varščine,
6.	navedbe o morebitnih potrebnih vlaganjih za ureditev ali preureditev poslovnega prostora,
7.	navedbo kraja, datuma in ure javne licitacije.
7.	člen
Komisija za poslovne prostore prične z javno licitacijo ob napovedanem času tako, da prisotne seznani s pogoji licitacije, predvsem pa:
1.	da morajo zastopniki oziroma pooblaščenci predložiti pooblastilo za zastopanje,
2.	da znaša najnižji znesek naslednjega pobudnika 1,00 din za m^,
3.	da na licitaciji uspe tisti pobudnik, ki kot zadnji ponudi najvišjo ceno za m- mesečne najemnine, oziroma ponudnik, ki ob enaki ceni ponudi še druge ugodnejše pogoje, če so ti določeni v razpisu,
4.	da lahko licitira samo tisti ponudnik, ki je vplača! na tekoči račun ali blagajni skupnosti varščino v višini trimesečne najemnine za poslovni prostor, izračunane na podlagi izklicne cene za m^, vendar ne manj kot 1.000 din,
5.	da bo ponudnikom, ki na licitaciji niso uspeli, varščina vrnjena,
najugodnejšemu ponudniku pa bo varščina obračunana pri plačilu najemnine,	.
6.	da ponudniku, ki je na licitaciji uspel, ne bo vrnjena varščina, če v določenem roku ne bi skleni! najemne pogodbe s skupnostjo.
8.	člen
O poteku licitacije se vodi zapisnik.
Zapisnik mora vsebovati: kraj in datum licitacije, imena članov komisije, imena ponudnikov, ki so vplačali varščino in višino varščine, predmet licitacije, ime in priimek oziroma firmo ponudnika, ki je uspe! na licitaciji in višina cene, ki je bila dosežena za m^, obvestilo drugim udeležencem — ponudnikom, kje in kdaj lahko dvignejo varščino.
V zapisnik se vpišejo tudi eventuelne pripombe udeležencev licitacije
Zapisnik podpišejo člani komisije in ponudnik, ki je na licitaciji uspel.
9.	člen
$ ponudnikom, ki je uspe! na licitaciji, sklene skupnost najemno pogodbo. Pogodba mora vsebovati zlasti:
1.	naziv oziroma ime ter točen naslov oziroma sedež pogodbenih strank,
2.	predmet pogodbe (točna označba in površina poslovnega prostora),
3.	namen, za katerega se sme poslovni prostor uporabljati,
4.	čas, za katerega se sklepa pogodba (za določen ali nedoločen čas),
5.	višina mesečne najemnine za m^,
6.	dospelost plačila najemnine in način plačila,
7.	začetek plačevanja najemnine,
8.	obveznosti glede vzdrževanja in preurejanja poslovnega prostora,
9.	rok. v katerem bo skupnost izročila poslovni prostor najemojemalcu oziroma kdaj ga je dolžan prevzeti v posest,
10.	eventuelne druge dogovorjene pogoje.
10.	člen
Ponudnik, ki je na licitaciji uspel, je dolžan skleniti najemno pogodbo za poslovni prostor s skupnostjo v roku, ki ga določi skupnost, najpozneje pa v 30. dneh po končani licitaciji, (e v tem roku ponudnik
17 avgusta 1979 — št. 22
URADNE OBJAVE
245
ne sklene najemne pogodbe s pogoji, ki so biti doseženi na ticitaciji skupnost z njim ni dotžna skleniti najemne pogodbe. V takem primeru zapade ponudniku varščina v korist skupnosti.
11.	člen
Skupnost mora izročiti najemojemalcu poslovni prostor v posest v roku, ki je določen v najemni pogodbi.
12.	člen
Izvod najemne pogodbe dostavi skupnost občinskemu upravnemu organu 50 Koper, pristojnemu za stanovanjske zadeve v 30. dneh po sklenitvi pogodbe.
II.	POSTOPEK ZA DOLOČITEV NAJEMNINE
13.	člen
Poslovni prostori se razvrste v dve skupini, in sicer:
I.	Kraj, kjer je poslovni prostor (lokacija)
II.	Namen, za katerega se lahko uporablja.
Glede na kraj (lokacijo) se poslovni prostori razvrste na podskupine, in sicer:
I.	A. najugodnejše lege: turistični centri, trgi, glavne in obrežne ulice,
I. B. manj ugodne lege v strnjenem naselju,
I. C. zaledje, odmaknjene ulice brez možnosti dovoza.
14.	člen
Glede na namembnost se poslovni prostori razvrste na podskupine, in sicer:
II. A vse dejavnosti, razen tistih, ki so naštete v podskupini B in C,
II. B. trgovine z živili,
storitvena obrt: čevljarji, krojači, pletilje, tapetniki, frizerji, ključavničarji, steklarji, pečarji, pleskarji, kleparji, knjigovezne in druge storitvene obrti oziroma dejavnosti,
II. C. državni organi in družbenopolitične organizacije, društva in samoupravne interesne skupnosti.
15.	člen
Vrednost elementov v podskupinah je v vseh primerih enaka in znaša:
1.	za podskupino A = 20 točk
2.	za podskupino B = 10 točk
3.	za podskupino C = 5 točk
Kategorizacija poslovnih prostorov, po kriterijih iz členov 13., 14. in
15.	tega pravilnika, ki jo določi skupnost, je sestavni de! tega pravilnika.
16.	člen
Znesek najemnine za m^ poslovnega prostora se izračuna na osnovi priročnika za ugotavljanje vrednosti poslovnih prostorov, ki je sestavni de! tega pravilnika.
Najemnina se lahko zniža največ za 20 % za najemnike pod II. C in deficitarne obrti pod 11. B iz 14. člena tega pravilnika.
(e Skupščina občine Koper predpiše najvišje najemnine za poslovne prostore, se pri izračunu ekonomske najemnine upoštevajo ta določila.
17.	člen
Z najemnino za poslovne prostore se lahko poračuna za dosedanja vlaganja v te prostore, če so taka vlaganja pridobila na funkcionalnosti in uporabnosti poslovnega prostora. Vsa taka vlaganja se lahko priznajo le na podlagi verodostojnih listin.
Sredstva, ki jih je najemojemalec vloži! na opremo poslovnega prostora, se ne morejo upoštevati pri proračunu najemnine za poslovni prostor.
Eventuelno preureditev poslovnega prostora sme v bodoče izvršiti najemojemalec samo s pismenim pristankom skupnosti.
18.	člen
Dosedanje pogodbe za poslovne prostore morajo biti vsklajene z do !očbami tega pravilnika v roku treh mesecev.
Najemniku poslovnega prostora, ki v roku iz prejšnjega odstavka ne sklene nove najemne pogodbe, se odpove dosedanja najemna pogodba po določilih zakona.
19.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Koper, 25. junija 1979	Predsednik skupščine
Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper ANTON TROHA, l.r.
PRIROČNIK ZA UGOTAVLJANJE VREDNOSTI POSLOVNIH PROSTOROV
Priročnik za ugotavljanje vrednosti poslovnih prostorov je sestavni del Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov.
Gradbena vrednost poslovnega prostora se ugotovi na podlagi točkovne vrednosti poslovnega prostora, vrednosti točke in uporabne površine poslovnega prostora.
Točkovna vrednost poslovnega prostora se ugotovi s točkovanjem poslovnega prostora na podlagi tega priročnika.
Vrednost točke za izračun najemnine znaša 150 din, in se varolizira po gradbeni vrednosti objektov.
TABELE
ZA UGOTAVLJANJE VREDNOST!
POSLOVNIH PROSTOROV
A Tabela elementov poslovnega prostora, za katerega se ugotavljajo pozitivne točke
1. Gradivo in konstrukcija		Število točk
a) kolibe		20
b) stavbe iz slabega gradiva		25
c) stavbe iz mešanega gradiva (slabo in trdo gradivo)		35
č) stavbe iz trdega gradiva		42
d) kvalitetne stavbe		46
e) izredno kvalitetne stavbe		50
f) potresno varno zgrajene stavbe		55
2. Višina poslovnega prostora: a) 2.20 m		Število točk: —4
b) 2.30 m		—2
c) 2.40 m		0
č) 2.50 m		1
d) 2.70 m		3
e) 2.90 m		5
f) 3.10 m		7
g) 3.30 m		9
h) 3.50 m		11
i) 3.70 m		13
j) 3.90 m		15
k) 4.00 m		16
1) nad 4 m		18
3.	Vrata glede na izvedbo kril
a)	vrata slabe izvedbe
b)	vrata z gladkimi krili
—	iz mehkega lesa
—	furnirana ali obložena s plastiko
—	iz trdega lesa
c)	vrata s polnili
—	iz mehkega lesa
—	furnirana ali obložena s plastiko
—	iz trdega lesa
d)	aluminijasta vrata
2
4
5
6
5
6
7
8
246
URADNE OBJAVE
17. avgusta 1979 — §t. 22
4.	Okna in iztožbe g!ede na izvedbo
a)	okna s!abe izvedbe	2
b)	enojna okna — tesene izvedbe	4
—	kovinske izvedbe	6
c)	vezana okna — tesene izvedbe	6
—	kovinske izvedbe	8
č) dvojna okna — tesene izvedbe	7
—	izvedba v kombinaciji
s kovino	9 '
d)	uporaba posebnih zaščitnih steke!
(termpoan, barvna stekta)	2
e)	zasenčitev
—	ptastične zavese ati drvonitke	2
—	ptastične ati tesene rotete ter vetrnice	4
—	tuxaflex rotete	5
5.	Obdetava sten v postovnih prostorih
a)	neometane stene	0
b)	stabo ometane stene	1
c)	dobro ometane stene	2
č) stene fino zgtajene ati obdetane z dodatnimi
obtogami (mavčne ptošče)	3
d)	stene gtadko obdetane ati obtožene s tapetami	5
d)	keramična obtoga	8
6.	Tla v postovnih prostorih
a)	zemtja	0
b)	opeka	t
c)	beton	2
č) navadna (tesena)	3
d)	botjša tesena ati teraco	4
e)	parket (bukov, hrastov) ksitotit,
ptastične mase in naravni kamen	6
f)	moderni podovi (tapison ati podobno)	7
g)	keramika do 10 m2	6
h)	keramika do 20 m2	g
i)	keramika nad 20 m2	10
7.	Tta v kuhinji, kopatnici in sanitarijah
a)	zemtja	0
b)	opeka, beton ati navadna tta iz desk	1
c)	botjša tta iz desk (tadijski pod)	2
č) keramične ptoščice, ksitotit ati
ptastične mase	3
d)	parket, topti pod	4
8.	Ptinska napetjava v postovnem prostoru
a)	ni ptinskih napetjav	0
b)	so ptinske napetjave	2
9.	Tovorno dvigato in jašek za smeti
a)	ni tovornega dvigata in ne jaška za smeti	0
b)	jašek za smeti	1
c)	tovorno dvigato	2
tO. Naprave za ogrevanje postovnega prostora
a)	ni peči in ni priktjučkov za dimnike	0
b)	priktjuček za dimnike	1
c)	zidana ati žetezna peč	1
č) tončena peč, ptinska, otjna, žaritna peč
ati termoakumutacijska peč	2
d)	etažna kurjava za posamezni postovni prostor	15
e)	centratna kurjava	12
f)	vsak nadatjni etement pod c) in č)	1
g)	kottovnica	18
Opomba: Pod d) in e) se računa gretna tetesna in hišna instatacija brez kottovnice in kottov.
11. Etektrična napetjave
a)	ni etektrične napetjave	0
b)	napetjava za detno razsvettjavo	2
c)	napetjava za popotno razsvettjavo	4
č) napetjava za popotno razsvettjavo,
termična napetjava in priktjučki
za stroje	6
d)	če je pri napetjavi pod c) in č)
dvotarifni števec	1
12.	Osebno dvigato
a)	ni osebnega dvigata	o
b)	je osebno dvigato	6
c)	če je v stopnišču vgrajeno več kot eno dvigato, za vsako nadatjnje
dvigato	4
13.	Vodovod
a)	ni vodovoda v btižini stavbe	Q
b)	vodnja, kapnica, črpalka ati
vodovodna pipa na dvorišču	i
c)	vodovod v stavbi	2
č) vodovod v postovnem prostoru	4
14.	Kanatizacija
a)	ni kanatizacije	0
b)	kanatizacija na dvorišču ati
greznica (zidana straniščna jama)	i
c)	kanatizacija v stavbi	2
č) kanatizacija v postovnem prostoru	j
14. a) Lokacija
1. Cona	20
H.	Cona	10
111.	Cona	5
14. b) Dejavnost
I.	kat.	20
H. kat.	10
111.	kat.	5
15. Obtoga sten v kuhinji, kopatnici in sanitarijah
a)	stene obtožene s cementnimi ati teraco ptoščicami ati s teracom:
—	do 15 m2	1
—	nad 15 do 25	m2	2
—	nad 25 m2	3
b)	Obtožene s keramičnimi ptoščami ati ptastičnimi masami:
—	do 8 m2	2
—	nad 8 do 15 m2	3
—	nad 15 do 22	m2	4
—	nad 22 m2	5
c)	stene obtožene z naravnim kamnom ati mozaiki:
—	do 10 m2	3
—	nad 10 do 20 m2	5
—	nad 20 m2	8
16.	Garderobe in sanitarije
a)	umivatnik v prostoru	!
b)	umivatnik v predprostoru ati	v garderobi	2
c)	umivatnik pred straniščem	3
d)	stranišče	4
e)	za vsako nadatjne stranišče	2
f)	stranišče za dva ati več koristnikov	2
g)	garderoba kot prostor do 5 m2	3
h)	garderoba kot prostor nad 5	m2	6
i)	za vsako prho — bojter	2
j)	za vsako kopatnico	6
17.	Etektrični radiatorji
a)	za vsak radiator	2
t8. Dodatna oprema in instatacija
a)	priktjuček na tetefon
(za vsako števitko)	I
b)	skupinska TV antena ati žični TV
priktjuček — za vsak kana!	I
c)	demofon ati etektrična vrata:
—	demofon	1
—	etektrična vrata	1
č)	ktimatizacija	lO
d)	premične stene v prostorih
(za vsakih 2 m2)	1
17. avgusta 1979 — št. 22
URADNE OBJAVE
247
19. Ureditev dovoza
a)	dovoza ni	0
b)	dovoz urejen v makadamski izvedbi	1
c)	dovoz urejen tlakovan ali asfaltiran	2
d)	dovoz urejen s parkingom	5
B.	TABELA ZA POPRAVEK SEŠTEVKA TOČK, DOBLJENIH PO TABELI A za pisarniške prostore
Tlorisna uporabna		Število točk po tabeli A			
v m^	do 70	71—80	81—90	91—	100	nad 100
do 30 40—50		+4	+7	+9	+ 12
50—60	—	+3	+5	+7	+9
60—70	—	—	+ 1	+3	+5
70—80	—	—	—1	—2	—3
80—90	—	-1	-2	-4	-5
90—100	—	-2	-3	-4	-6
100—150	—	-3	-4	-6	-^8
150—200	—	-4	-5	-7	-10
nad 200	—	-5	-6	-9	-12
za trgovinske in gostinske prostore
Tlorisna uporabna površina v m2		Število točk po tabeli A			
	do 70	71—80	81—90	91-	100	nad 100
do 50			+5	+8	+ 11	+ 14
50—70	—	+4	+6	+8	+ 11
70—90	—	—	+2	+ 4	+6
90—110	—	—	-2	-4	-6
110—120	—	—2	-4	-6	-8
120—150	—	-3	—5	—7	-10
150—200	—	-4	-7	-9	-12
nad 200	—	-5	-8	-11	-14
za ostale vrste poslovnih prostorov
Tlorisna uporabna		Število točk po tabeli A			
površina v m2	do 70	71—80	81—90	91-	100	nad 100
do 50		+5	+8	+ 10	+ 13
51—70	—	+4	+6	+8	+ 10
71—90	—	—	+2 ^	+4	+6
91—110	—	—	-2	-4	-6
111—120	—	-1	-3	-5	-7
121—150	—	-3	-5	-7	-9
150—200		-4	—7	-9	-11
nad 200	—	-5	-8	-11	-13
C.	TABELA ELEMENTOV POSLOVNEGA PROSTORA,
KI SE ZANJE UGOTAVLJAJO NEGATIVNE TOČKE
Število
1.	Obrabljenost poslovnega prostora	točk
a)	kolibe
—	stare do 5 let	0
—	nad $ do 10 let	2
—	nad 10 do 15 let	4
—	nad 15 let	6
b)	hiše iz slabega gradiva
—	stare do 8 let	o
—	nad 8 do 16 let	4
—	nad 16 do 24 let	6
—	nad 24 let	8
c)	hiše iz mešanega gradiva
—	stare do 14 let	0
—	nad	14 do 28 let	8
—	nad	28 do 42 let	10
—	nad 42 let	12
č) stavbe iz trdega gradiva
—	stare do 25 let	0
—	nad	25 do 40 let	10
—	nad	40 do 60 let	15
—	nad 60 let	20
d)	kvalitetne stavbe
—	stare do 25 let	0
—	nad 25 do 40 let	ll
—	nad 40 do 60 let	17
—	nad 60 let	22
e)	izredno kvalitetne stavbe
—	stare do 25 let	0
—	nad 25 do 40 let	12
—	nad 40 do 60 let	18
—	nad 60 let	24
2.	Vlažnost poslovnega prostora
a)	popolna
koliba	5
hiša iz slabega gradiva	8
hiša iz mešanega gradiva	11
hiša iz trdega gradiva	17
kvalitetna stavba	22
b)	delna
koliba	2
hiša iz slabega gradiva	4
hiša iz mešanega gradiva	6
hiša iz trdega gradiva	8
kvalitetna stavba	10
3.	Praktičnost poslovnega prostora
a)	ima samostojen vhod	^	0
b)	vhod iz stopnišča	3
c)	vhod skozi skupno vežo	6
POJASNILA
k tabelam za ugotavljanje vrednosti poslovanega prostora
TABELA A
1. Gradivo in konstrukcija
a)	Za kolibe se štejejo hiše iz protja ali improvizirane začasne hiše kratke trajnosti,
b)	za stavbe iz slabega gradiva se Štejejo hiše iz lesenega predalčja, zapolnjenega z žgano ali nežgano opeko, hiše iz nabite gline in slabše lesene hiše,
c)	med stavbe iz mešanega gradiva spadajo stavbe, ki so zgrajene deloma iz slabega gradiva (nežgana opeka, oplet z glinasto oblogo, nabita glina, les in podobno), deloma pa iz trdega gradiva (opeka, kamen, beton in pobodno), ter stavbe iz opeke in kamna, zidane z blatom in lesenimi stropovi ali stavbe iz opeke, pri katerih so zidovi debeli do 25 cm. V to skupino spadajo tudi stavbe iz tako imenovanih tankih montažnih elementov slabše izdelave z nezadostno toplotno izolacijo in lesene stavbe iz plohov, oblic ali poloblic brez posebne toplotne izolacije,
č) za stavbe iz trdega gradiva se štejejo stavbe, ki imajo zidove iz opeke, debele najmanj 25 cm, zidane v apneni malti ali zidovi iz kamna ali izgradiva, pobodne kakovosti z lesenimi stropovi,
d)	za kvalitetne stavbe se štejejo stavbe, ki imajo zidove iz istega materiala kot stavbe pod točko č) in masivne stropove,
e)	za izredno kvalitetne stavbe se štejejo stavbe, zgrajene iz opeke, betona, armiranega betona in skeletne stavbe z masivnimi stropovi,
f)	za potresno varnost zgrajene stavbe se štejejo le stavbe, ki so zgrajene po predpisih o potresni varnosti.
248
URADNE OBJAVE
17. avgusta 1979 — §t. 22
2.	Višina lokata
—	višino lokala merimo od površine poda do stropa. Pri poševnih stropih se meri višina tako, da se meri najvišja in najnižja višina med stropom in podom, obe ti višini seštejemo in deloimo seštevek z 2. — Pri obokanih stropih se meri višina prostora od tal do opore oboka in doda polovica višine oboka.
.1. Vrata
a)	Za vrata slabe kakovosti se štejejo vrata iz desk (tesarska vrata) in vrata slabe izdelave ponavadi pri starih hišah.
b)	. c) in d) posebno pojasnilo ni potrebno.
4.	Okna in izložbe
a)	za okna slabe izvedbe se štejejo enojna okna v starih hišah
b)	do e) posebno pojasnilo ni potrebno.
5.	Obdelava sten v poslovnih prostorih
b)	Za slabo ometane stene se štejejo stene, pri katerih površina ni ravna (valovita) ali surovo obdelana ali pa so stene ometane z blatno malto in pobeljene ali pobarvane z navadno barvo,
c)	za dobro ometane stene se štejejo normalno ometane stene z ravno površino, ki so pobeljene ali pobarvane z navadno barvo,
č) za stene, zglajene z mavcem, se štejejo stene, pri katerih je vsa površina zgrajena s tanko plastjo mavca in pobarvane z navadno barvo in obdelane z dodatnimi oblogami (mavčne plošče),
d)	tapete — pretežni del.
b. Tla v poslovnih prostorih
č) navadna lesena tla so izdelana iz desk, ki so položene tako, da se dotikajo (niso med seboj vžlebljene),
d)	boljša lesene tla so izdelana iz ožjih desk, ki so med seboj povezana na pero in utor (ladijska tla), lahko so tudi pobarvana.
7.	Tla v kuhinji, kopalnici in sanitarijah
—	če so podi v kuhinji in kopalnici ter sanitarijah različne kakovosti (kuhinja ima npr. ladijska tla, kopalnica pa keramične ploščice), vzamemo tisto število točk, ki ustreza kakovosti poda, ki ima večjo površino.
S. Plinska napeljava v poslovnem prostoru
—	plinske napeljave v poslovnem prostoru le tedaj ne točkujemo s predpisanimi točkami, kadar plina ni mogoče uporabljati, ker ni priključka na mesto plinsko omrežje,
—	če uporabnik poslovnega prostora ne uporablja plinske napeljave iz kakršnegakoli vzroka (ker je napeljava pokvarjena ali zamašena, ker nima aparata itd ), se predpisane točke kljub temu upoštevajo.
9. Tovorno dvigalo in jašek za smeti
—	posebno pojasnilo ni potrebno
1(1. Naprave za ogrevanje poslovnega prostora
—	za zidane peči se štejejo peči, ki so zidane iz navadne opeke, za železne pa navadne železne peči,
—	za lončene peči se štejejo peči in kamini, izdelani iz lončenih peč-nic, ali peči, zidane iz materiala podobne kakovosti (klinker). Sem spadajo tudi železne peči boljše zunanje izdelave, ki so znotraj bložene s šamotno opeko.
Pripomba: Element pod tč. b) točkujemo samo, če v poslovnem prostoru ni peči in so samo priključki Pod tč. e) spadajo: razvodna hišna instalacija, radiatorji, prostor za deponijo premoga oziroma rezervoar za mazut ali olje, pri priključku na toplarno ali skupno kotlarno pa razdelilna postaja. Kotlovnica ni všteta.
11. Električna napeljava
b)	Napeljava za delno razsvetljavo je napeljava, na kateri so samo izvodi za žarnice in največ en priključek (vtičnica).
Za delno razsvetljavo se šteje napeljava, ki je izpeljana nad ometom, ne glede na število svetlobnih mest,
c)	napeljavo je napeljava, ki ima svetlobna mesta na stropih ter vtičnice za nadomestna svetlobna telesa. Napeljava je izdelana pod omet,
č) po tej točki se točkuje električna napeljava, kadar je dana možnost priključka za stroje in tehnične naprave — električna peč, sesalnik itd.
12.	Osebno dvigalo
—	če je v stopnišču vgrajeno več kot eno dvigalo, se vsako nadaljne dvigalo točkuje posebej s štirimi točkami.
13.	Vodovod
c)	Po tej točki se točkuje vodovodna napeljava v stavbi ne glede na lego (pritličje ali v nadstropju),
č) vodovod v poslovnem prostoru se točkuje ne glede na število od-točnih mest.
14.	Kanalizacija
c)	in č) Velja tolmačenje kot pod točko 13.
14.	a, b, LOKACIJA, DEJAVNOST
Pri točkovanju skladišč, se upošteva $0% število točk.
15.	Obloga sten v kuhinj, kopalnici in sanitarijah
—	po tej točki se točkuje obložena površina sten in obloga obzidanih kopalnih kadi.
16.	Garderobe in sanitarije
d)	Če je več stranišč v poslovnem prostoru, se vsako stranišče točkuje z dvema točkama.
g)	Garderoba se ocenjuje samo, če je poseben prostor za namestitev garderobnih omaric.
i)	če je v poslovnem prostoru prostor za prhe in obstoja instalacija, se ocenjuje vsaka prha.
j)	Če je v poslovnem prosotru več kopalnic, se ocenjuje vsaka kopalnica.
17.	Električni radiatorji
—	Ne točkujejo se navadni grelci, temveč samo električni radiatorji.
18.	Dodatna oprema in instalacije
a)	če je možnost priključka na javno telefonsko omrežje, se predpisane točke računajo ne glede na to, če uporabnik poslovnega prostora nima telefonskega aparata,
b)	Za skupinsko TV anteno ali žični TV priključek se šteje instalacija, speljana od kupne TV antene na strehi hiše do posameznega poslovnega prosotra točke se računajo ne glede na to, če je uporabnik poslovnega prostora ne uporablja.
19.	Ureditev dovoza
a)	Kadar ni k poslovnemu prostoru možen dovoz z avtomobilom, se dovoz ne točkuje,
b)	Za dovoz izdelan v makedamski izvedbi se šteje nasutje z gramozom in njegovo utrditev.
c)	V to točko spada tlakovan ali asfaltiran dovoz, ki ni omejen zaradi prometa. Če je dovoz omejen samo ob določenih urah, se dovoz točkuje.
č) Pod to točko se točkuje vsak dovoz, kjer je možno parkiranje avtomobilov, ali iztovarjanje za daljši čas.
PRIPOMBA: Pri točkovanju po tabeli A, je potrebno upoštevati, da se posamezni elementi opreme poslovnega prosotra ne točkuje, če je dokazano, da so ti elementi vgrajeni na stroške koristnika.
20.	Ugodnosti zaradi vpliva števila stanovanj
Točke se upoštevajo pri zgradbah v strnjenem naselju in pri hišah, ki niso stare več kot 50 let.
TABELA B
Namen te tabele je, da se na enostaven način popravi seštevek točk, ki ga dobimo po tabeli A. Razlog za popravek je v tem, ker vrednost opreme ne raste v sorazmerju s poslovno površino. To nesorazmerje je toliko večje, kolikor je poslovni prostor boljše opremljen.
TABELA C
1. Obrabljenost poslovnega prostora
število točk po starosti stavbe je treba razumeti, le kot okvir za oceno obrabljenosti poslovnega prostora. Pri točkovanju je treba torej oceniti obrabljenost poslovnega prostora in odmeriti toliko točk, koli*
17. avgusta 1979 — št. 22
URADNE OBJAVE
249
kor jih ustreza resničnemu stanju poslovnega prostora. Glede klasifikacije stavbe pod a) do e) velja pojasnilo k tebeli A pod 1 — gradivo in konstrukcija.
—- S starostjo stavbe je mišljeno število let, odkar so začeli stavbo uporabljati, do leta, v katerem se je izvršila splošna revalorizacija poslovne enote.
— če gre za nadziranje stavbe se računa starost nadzidanih ali dozidanih poslovnih prostorov od takrat, odkar so ti poslovni prostori v uporabi.
2. Vložnost poslovnega prostora
a)	popolnoma vlažen je poslovni prostor, v katerem so stene vseh prostorov precej vlažne iz raznih vplivov, za katere ni kriv uporabnik poslovnega prostora.
b)	Poslovni prostor je deloma vlažen tedaj, če nastopa vlaga v posameznih prostorih, v manjši meri. Če povzroča tako vlago uporabnik poslovnega prostora po svoji krivdi, se ta ne upošteva.
.1. Praktičnost poslovnega prostora
a)	Če ima poslovni prostor popolnoma samostojen vhod, katerega ne uporabljajo drugi koristniki poslovnih prostorov v zgradbi ali stanovalci, se po tej postavki točke ne odbijajo.
b)	Določbe te postavke se uporabljajo v primeru, kadar ima poslovni prostor vstop iz stopnišča, t. j. edini dostop.
c)	Ta določba se uporablja v primeru, če ima poslovni prostor vstop skozi vežo, ki jo uporabljajo stanovalci te zgradbe ali drugi koristniki, ki imajo poslovne prostore v tej zgradbi.
\
Koper, junij 1979	Predsednik skupščine
^	Samoupravne stanovanjske skupnosti
občine Koper ANTON TROHA, 1. r.
KATEGORIZACIJA
A.	SKUPXNA:
Čevljarska
Depontijeva 5 (vhod Tominčeva)
Dimnikarska (vhod Župančičeva)
Glagoljaška 2 (Kidričeva)
Gortanov trg JLA (Naldinijeva 10)
Carpacciov trg Kidričeva
Kocjančičeva 1 (vhod Kidričeva)
Kolaričeva 1 (vogalno Kidričeva) glej B!
Lumumbovo nabrežje
Mladinska 1 (vhod Kidričeva) — glej B!
Muzejski trg Prešernov trg Pristaniški trg
Repičeva 1 (vhod Preš. trg ali JLA)
Titov trg Tominčeva
Triglavska 1 in 2 (vhod Čevljarska)
Tumova 1 in 2 (vhod Čevljarska)
Velika vrata 9 (vhod Župančičeva) — glej C!
Verdijeva
Župančičeva 20, 22, 26, 36, 38, 39 Žustema (center)
Cankarjeva Glagoljaška Ljubljanska Staničev trg Tomažičev trg Trg revolucije Vojkovo nabrežje
B.	SKUPINA:
Budičinova (razen štev. 1)
Depontijeva 3
Dimnikarska 3 Gallusova Garibaldijeva Gimnazijski trg Goriška
Gramscijev trg (Voj. nabrežje)
Kolaričeva 1 (cvetje, slaščičarna) — glej A! Kettejeva 4 — glej C!
Konzulska
Marušičeva
Mladinska (razen 1) — glej A!
Ob
Planinčeva
Puntarska (vhod Vojkovo nabrežje)
Repičeva (Razen 1) — glej A
Resslova
Santorijeva
Soška
Srebrničeva
Škofije — center (glej C!)
Tomšičeva
Triglavska (razen 1 in 2)
Trubarjeva Vanganelska Gregorčičeva Žustema (razen centra)
Olmo
Dellavaljeva Izolska Mužčev trg OF
Stare pošte Valvazorjeva Velika vrata
C.	SKUP!NA:
Ankaran
Agrarne reforme
Bezoviška
Črni kal
Dekani
Gažon
Gračišče
Hrvatini
Istrska
Jurčičeva
Kettejeva (razen štev. 4 Budičinova!) glej B!
Kolarska
Kovačičeva
Kraljeva
Kreljeva
Miklavčičeva
Mostičje
Naldinijeva — glej A!
Plavje
Prečna
Ribiški trg
Rozmanova
Sabinijeva
Stritarjeva
Škofije (razen centra) — glej B!
Talcev
Trinkova
Zlatičeva
Zadružna
Župančičeva od 10 do 20 (glej A!)
Koper, junij 1979
Predsednik skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper ANTON TROHA, 1. r.
250
URADNE OBJAVE
17. avgusta 1979 — št. 22
SAMOUPRAVNA KOMUNALNA !NTERESNA SKUPNOST OBČ!NE P!RAN — SAMOUPRAVNA ENOTA
Na pod!agi 6., 7. in 49. č!ena Zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni !. SRS, štev. 7/77) in v skladu z določili samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne komunalne interesne skupnosti za območje občine Piran
SKLENEJO
uporabniki stavbnega zemljišča in izvajalci dejavnosti pri upravljanju s stavbnim zemljiščem
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o organiziranju in vključitvi samoupravne enote za upravljanje s stavbnim zemljiščem v Samoupravno komunalno interesno skupnost za območje občine Piran
—	sprejema srednjeročne plane in programe urejanje in upravljanje stavbnega zemljišča, investicijske programe za dela na urejanju in pripravi stavbnega zemljišča ter ukrepe, ki so potrebni za njihovo uresničevanje;
—	oddaja dela za urejanje stavbnega zemljišča organizacijam združenega dela kot izvajalcem;
—	daje pobudo in sklepa samoupravne sporazume in družbene dogovore s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, da zagotovi racionalnejše in bolj učinkovito urejanje, pripravo in uporabo stavbnega zemljišča;
—	oddaja stavbno zemljišče v družbeni lastnini v uporabo za gradnjo;
—	v skladu z urbanističnim načrtom, urbanističnim redom in asana-cijskim načrtom skrbi za pripravo vse urbanistično tehnične dokumentacije ter druge dokumentacije v zvezi s pripravo, urejanjem in oddajanjem stavbnega zemljišča;
—	opravlja druge zadeve s področja upravljanja in priprave zemljišča, ki jih določa zakon, odloki občinske skupščine, statut samoupravne ocene in drugi predpisi.
!. TEMELJNE !N STATUSNE DOLOČBE
1.	člen
Delovni ljudje in občani preko svojih krajevnih skupnostih ter delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela kot uporabniki stavbnega zemljišča, skupaj z delavci komunalnih organizacij posebnega družbenega pomena, ki opravljajo komunalno dejavnost in drugih organizacij, združujejo in uresničujejo svoje interese pri upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem občine Piran v Samoupravni komunalni interesni skupnosti, oz. v samoupravni enoti za upravljanje s stavbnim zemljiščem, ki so v skladu z določili samoupravnega sporazuma o ustanovitvPSamoupravne komunalne interesne skupnosti in v skladu z določili njenega statusa.
2.	člen
Samoupravna enota za upravljanje s stavbnimi zemljišči opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena.
3.	člen
Samoupravna enota za upravljanje s stavbnimi zemljišči je vključena in posluje v okviru Samoupravne komunalne interesne skupnosti za območje občine Piran.
4.	člen
Podpisniki tega sporazuma so uporabniki in izvajalci, ki delegirajo svoje delegate v skupščino samoupravne enote za upravljanje s stavbnimi zemljišči in Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Piran.
5.	člen
Samoupravna enota za upravljanje s stavbnimi zemljišči posluje pod imenom: »SAMOUPRAVNA KOMUNALNA INTERESNA SKUPNOST PIRAN — ENOTA ZA UPRAVLJANJE S STAVBNIMI ZEMLJIŠČI« in se v italijanskem jeziku glasi: »COMUNITÀ D INTERESSE AUTOGESTITA PER LE ATTIVITÀ' COMUNALI PIRANO — UNITA PER L' AMMINISTRAZIONE DELLE AREE EDIFICABILI PIRANO«. Sedež enote je v Piranu.
6.	člen
Samoupravna enota za upravljanje s stavbnimi zemljišči (v nadaljnjem besedilu: Samoupravna enota) je družbeno pravna oseba. Samoupravno enoto predstavlja in zastopa predsednik skupščine.
D.	NALOGE SAMOUPRAVNE ENOTE
7.	člen
Samoupravna enota opravlja zlasti naslednje:
—	upravlja s stavbnimi zemljišči v družbeni lastnini tako, da skrbi, da se stavbno zemljišče pravočasno uredi s komunalnimi objekti in napravami ter, da se smotrno uporablja glede na njegovo namembnost, ki jo določajo urbanistični in drugi dokumenti;
—	opravlja vsa opravila v zvezi s pripravo zemljišča za gradnjo s tem, da se izvaja odkup zemljišč za gradnjo ter objektov, ki se morajo rušiti, predlaga uvedbo razlastitvenih postopkov, upravnih postopkov in drugih ukrepov za pridobitev zemljišč in objektov v družbeno last in podobno;
HL UPRAVLJANJE SAMOUPRAVNE ENOTE
8.	člen
Samoupravno enoto upravlja skupščina, ki šteje 20 delegatov in njeni organi:
Organi samoupravne enote so:
—	izvršni odbor, ki šteje 7 članov
—	komisija za oddajanje stavbnega zemljišča, ki šteje 5 članov.
9.	člen
Skupščina je najvišji organ upravljanja samoupravne enote in je sestavljena po delegatskem sistemu. Skupščino samoupravne enote sestavljata dva zbora:
—	zbor uporabnikov, ki šteje 13 članov
—	zbor izvajalcev, ki šteje 7 članov.
10.	člen
Delegate v skupščino samoupravne enote delegirajo:
a) v zbor uporabnikov:
—	Krajevna skupnost Piran	l	delegata
—	Krajevna skupnost Portorož	1	delegata
—	Krajevna skupnost Lucija	l	delegata
—	Krajevna skupnost Strunjan	I	delegata
—	Krajevna skupnost Sečovlje	1	delegata
—	Krajevna skupnost Nova vas-Padna - Raven	1	delegata
—	državni organi in družbenopolitične organizacije	1	delegata
—	zdravstvo, socialno skrbstvo, otroško
varstvo, prosveta in kultura	l delegata
—	delovna skupnost strokovnih služb SIS
gospodarske dejavnosti občine Piran	1 delegata
—	turistično gostinska podjetja Piran —
Portorož	i	delegata
—	Splošna plovba Piran	i	delegata
—	»DROGA« Portorož	i	delegata
Komunalno podjetje Piran in Istrameta! Portorož	1	delegata
b) v zbor izvajalcev:
—	Komunalno podjetje Piran TOZD Komunala Piran
—	strokovne službe samoupravne enote za upravljanje stavbnega zemljišča
—	»CVETJE« Portorož
—	Invest biro Koper
—	Elektro Koper
—	Rižanski vodovod Koper
—	PTT Koper
1 delegata
1 delegata I delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata
11.	člen
Način delegiranja delegatov v skupščino samoupravne enote, man-atno dobo delegatov, izbor predsednika skupščine, naloge in pristojnost skupščine, način dela samoupravnih organov in druge pristojnosti m opravila ureja statut samoupravne enote.
17. avgusta 1979 — Št, 22
URADNE OBJAVE
251
!V. TEMELJNA RAZMERJA !N STATUT SAMOUPRAVNE ENOTE
12.	eten
Temeljna razmerja, ki se nanašajo na upravljanje in razpolaganje s stavbnimi zemljišči, izvirajo iz Zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči, občinskega odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči, družbenega dogovora o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in o načinu sodelovanja delovnih ljudi in občanov v komunalnih zadevah na območju občine Piran in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Samoupravne komunalne interesne skupnosti za območje občine Piran.
13.	člen
Samoupravna enota ima svoj statut, ki mora biti v skladu z zakonom, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Samoupravne komunalne interesne skupnosti, z njenim statutom in s tem sporazumom.
14.	člen
Temeljna in druga razmerja, ki se opredeljujejo in uredijo s statutom samoupravne enote so predvsem:
— statusna vprašanja;
—	organizacija samoupravljanja in poslovanja;
—	način upravljanja enote in naloge ter pristojnosti organov upravljanja;
—	cilji in dejavnosti enote;
—	temeljna razmerja in odnose med samoupravno komunalno interesno skupnostjo in samoupravno enoto;
—	način sprejemanja planov in programov;
—	način financiranja dejavnosti enote;
—	organizacija strokovne službe enote in odnose med enoto in strokovno službo;
—	način upravljanja, priprave in urejanja stavbnega zemljišča, planiranja, programiranja in financiranja urejanja;
—	način oddaje stavbnega zemljišča;
—	skrb za izdelavo urbanistične in ostale tehnične dokumentacije v zvezi s pripravo in urejanjem stavbnega zemljišča ter spremljanje izvajanje urbanistične politike na območju občine Piran;
—	druga statusna vprašanja.
15.	člen
Morebitne spore poslovne ali samoupravne narave rešujeta Samoupravna enota in Samoupravne komunalne interesne skupnosti sporazumno, če ne pride do sporazuma pa preko arbitraže.
V). PREHODNE !N KONČNE DOLOČBE
16.	člen
Glede na to, da so delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih in delavci v temeljnih organizacijah in drugih organizacijah združenega dela z osebnim izjavljanjem sprejeli družbeni dogovor o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in o načinu soodločanja delovnih ljudi in občanov v komunalnih zadevah na območju občine Piran in samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne komu-
nalne interesne skupnosti za območje občine Piran, ki urejata temeljna vprašanja tudi s področja urejanja in upravljanja stavbnega zemljišča, sprejemajo ta samoupravni sporazum in določijo podpisnike.
17.	člen
Ta sporazum je sklenjen, ki ga sprejmejo in podpišejo večina udeležencev tega samoupravnega sporazuma.
18.	člen
Skupščina samoupravne enote se mora konstituirati in sprejeti statut do 1. julija 1979.
Samoupravna enota mora začeti poslovati po določilih tega sporazuma in statuta enote najkasneje do 31. julija 1979
Prvo sejo skupščine skliče predsednik iniciativnega odbora za organiziranje samoupravne enote.
19.	člen
Ta sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Piran, 10. januarja 1979
PODPISNIK!
I.	KRAJEVNE SKUPNOST!:
Krajevna skupnost Piran, Krajevna skupnost Portorož, Krajevna skupnost Lucija, Krajevna skupnost Srunjan, Krajevna skupnost Sečovlje, Krajevna skupnost Nova vas-Padna-Raven
II.	UPORABNIKI:
Uprava občine Piran, Občinska konferenca ZSMS, Občinski sodnik za prekrške. Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Piran, Osnovna šola Piran, Osnovna šola z italijanskim učnim jezikom Piran, Gimnazija Piran, Vzgojnovarstveni zavod Piran, Osnovna šola Sečovlje, Višja pomorska šola Piran. Srednja pomorska šola Piran, Osnovna šola Lucija, Vzgojnovarstveni zavod »Elvire Vatovec* Strunjan, Medobčinski zavod za spomeniško varstvo Piran, Muzej »Sergeja Mašere« Piran, Mestna galerija Piran, Obalni center za socialno delo Piran, Knjigovodski servis Piran, Brivnica in česalnica Piran, TOZD Grand hote! Metropol Portorož, TOZD Igralnica Casino, Portorož, TOZD turizem Avditorij Portorož, TOZD Hoteli Bernardin Portorož, TOZD Hote! Riviera Portorož, Splošna plovba Piran, Droga Portorož — Delovna skupnost skupnih služb, TOZD Soline, TOZD Kmetijska proizvodnja Lucija, TOZD Blagovni promet, TOZD Začimba, Komunalno podjetje Piran — Delovna skupnost skupnih služb, TOZD Obrtni obrati, TOZD Mehanizacija, TOZD Gradbene dejavnosti, !strametal Lucija, Slovenija ceste TOZD Gradnje Piran, Preskrba TOZD Maloprodaja Portorož, Delovna skupnost strokovnih služb S!S gospodarske dejavnosti
HI. IZVAJALCI:
Komunalno podjetje Piran TOZD Komunalne dejavnosti, Rižanski vodovod Koper, Podjetje za PTT promet Koper, Samoupravna komunalna interesna skupnost Piran