URN_NBN_SI_DOC-VHY6RQZ5

Biicherei und Bildung. Reutlingen. XIX/1967, št. 1—12, 558 + 1064 str. 8°. Strokovno glasilo Društva nem­ ških ljudskih knjižničarjev in Vest­ nik nemškega knjižničnega združenja (oboje pod skupnim naslovom Büche­ rei und Bildung) izhaja v Reutlin- genu, mestu blizu Stuttgarta, v po­ membnem središču ljudskega knjižni­ čarstva ZR Nemčije. Vsaka številka tega obsežnega ča­ sopisa je razdeljena na dva dela: prvi (A) vsebuje strokovne in načel­ ne članke, poročila, diskusijske pri­ spevke, poročila o delu knjižnic in personalnih spremembah. Ves ta ma­ terial se nanaša pretežno na zahod- nonemško knjižničarstvo. V drugem delu (B), ki je obsežnejši od prvega, so kratki pregledi in ocene knjig, ki jih izdajajo nemške založbe. Ti pre­ gledi in ocene so vsakič sklenjeni s priporočilom, v kakšen tip knjižnice obravnavana knjiga sodi. Zelo pri­ kladni in koristni so tudi občasni pre­ gledi in ocene glasbenih edicij in lite­ rature o glasbenem področju. V letniku 1967 se mi zdi potrebn opozoriti na nekaj načelnih prispev­ kov, ki niso aktualni samo za nemško ljudsko knjižničarstvo, marveč v mnogočem veljajo tudi za nas. Iz njih moremo črpati koristne pobude za razvoj našega ljudskega knjižni­ čarstva. Na prvo mesto postavljam objavo resolucije bibliotekarskega posvetova­ nja v Namuru (24.-29. oktobra 1966). Resolucija ima naslov Javne knjižni­ ce in »permanent education« in je na­ menjena predvsem državnim vod­ stvom Evropskega sveta. Temeljna misel resolucije poudarja izredno važ­ nost ljudskih knjižnic za nenehno vzgajanje ljudi, tudi za vzgojo odra­ slih. (Resolucija uporablja zelo do­ bra in natančna izraza 1’education permanente in life-long integrated education.) Pri tem opozarja, kolikšne vrednosti so knjižnice za oblikovanje prostega časa. Zavzema se za to, da bi javne knjižnice vse bolj preraščale v kulturne centre, ki bi morali biti založeni razen s knjigami in revijami tudi z najrazličnejšimi avdiovizualni­ mi pripomočki. Takšni kulturni centri bodo mogli koristiti posamezniku, mu širiti obzorje z informacijami, zna­ njem in omiko, posredno pa bodo ko­ ristili tudi skupnosti. Posebno zani­ miva in nova je misel, da moramo šteti javne knjižnice med množična občila, kot so tisk, radio, televizija in film, in da jih je treba med seboj po­ vezovati. Da bodo knjižnice zares do­ segle takšno mesto v družbi, poziva 138