fttMjcr Biorefanblatt Nr. 13 Inhalt: I Decretum S. Congreg. Rituum de Officiis votivis. — II. Sanirimg un-giltig errichteter Kreuzwege. — III. Organische Bestimmungen für die Militärseelsorge. (Schluß.) — IV. Die Aufbewahrung des Allerheiligsten in Kapellen. — V Vera in po-litika. — VI. Zgodovina Sorske fare. (Konec.) — VII. Zur Competenz über die Schließung von Friedhöfen. — VIII. Literatur. — IX. Aufruf zur Almosensammlung für die Kirche in Wocheiner Feistriz. — X. Concursverlautbaruug und Chronik der Diözese. — XI. Pränumcrations-Einladuug. -Ol I. DECRETUM 8. CONGREG. RITUUM DE OFFICIIS VOTIVIS. Quum nonnulla oborta sint Dubia circa In-dultuni generale a Sanctissimo Domino Nostro Leone Papa XIII datum per Decretum Sacrorum Rituum Congregationis sub die 5 Iulii nuper prae-teriti, quoad recitationem Officiorum Votivorum per annum loco ferialium, Sacra eadem Congregatio sui muneris esse censuit ea sedulo examini sub-jicere, atque exinde authenticam declarationem emittere. Quapropter idem Sacer Ordo subsignata die ad Vaticanum in particulari coetu coadunatus in-sequentia Dubia expendenda suscepit, nimirum: I. An verba Indulti „quoad privatem vero recitationem ad libitum singulorum de Clero“ intel-ligenda sint de eis tantum, qui nullo canonico titulo ad Chorum tenentur ? II. An statuta de consensu Capituli, seu Communitatis ab Ordinario adprobata, recitatione Officii votivi, liceat quandocumque ab ea accepta-tione recedere ? III. An Indultum ipsum ita acceptari possit, ut quibusdam anni diebus de Feria, aliis vero de Votivis Officiis in Chorali recitatione agi valeat? Emi porro ac Rmi Patres, omnibus accurate perpensis, sic rescribere rati sunt: Ad I. Affirmative. Ad II. et III. Negative. Atque ita rescripse-runt, declaraverunt, ac servari mandarunt die 10 Novembris 1883. L. f 8. D. CARDINALIS BARTOLINIUS 8. R. C. PRAEFECTUS. LAURENTIUS S AL VATI 8. R. C. Secretarius. II. Snmrmtg ungiltig errichteter Kreuzwege. Decretum S. Congregationis Indulg. et S. Reliq. Beatissime Pater! Fr. Bemardinus a Portu tulus Acta Ordinis Minorum instructione de Sta- Romatino totius Ordinis Minorum Minister Gene- tionibus 8. Viae Crucis erigendis fuisse compertum, ralis, ad pedes Sanctitatis Suae provolutus humi- eiusmodi Stationes non semel invalide erectas liter exponit, ex publicata in ephemeride cui ti- fuisse. 24 Quum autem admodum difficile videatur, ut huiusmodi erectiones renoventur, hinc ne fideles visitantes tales Stationes invalide erectas, indul-gentiis a 8. Sede concessis privati existant, liumi-liter supplicat orator, ut Sanctitas Sua omnes S. Viae Crucis Stationes hucusque invalide erectas, convalidare ac ratas habere dignetur. Quam gra-tiain etc. etc. Vigore specialium facultatum a SSmo. Dno. Nostro Leone Papa XIII. tributarum, Sacra Con- gregatio Indulgentiis Sacrisque Reliquiis praeposita defectus omnes, de quibus in supplici libello, benigne sanavit. Contrariis quibuscunque non ob-stantibus. Datum Romae ex Secretaria eiusdem Sacrae Congregationis die 31. Julii 1883. A. Care. Bilio. — Franciscus della Yolpe, Secretarius. III. Organische Bestimmungen für die Militar-Seelsorge. Circular-Verordnung vom 30. August 1883, Praes. Nr. 4098. (Schluß.) Der evangelische Militär-Seelsorger der Armee ist als Hilfsorgan des Armee-Kommandos in jeder Beziehung von demselben, beziehungsweise vom Armee-Generalcom -mando abhängig. Der Feld-Rabbiner der Armee ist berufen, die rituellen Functionen für seine Glaubensgenossen bei den zur Armee gehörigen Kommanden, Truppen und Anstalten zn besorgen. Die im Punkte b) bezeichnet« Dienstliche Stellung findet auch auf den Feld-Rabbiner analoge Anwendung. Für jede Truppen-Division wird im Mobilisirungs-falle eine Militär-Seelsorge, bestehend aus zwei Militärgeistlichen, errichtet. Hiezu werden mit Rücksicht auf die consessionellen und sprachlichen Verhältnisse der zum Divisionsverbande gehörigen Truppen geeignete Militär-Capläne, beziehungsweise evangelische Militär-Seelsorger bestimmt. Dieselben haben die Seelsorge bei den ihnen vom Truppen-Divisions-commando zugcwiesenen Truppen und Anstalten auszuüben. Die Divisions-Seelsorger unterstehen in kirchlichen Angelegenheiten dem Feld-Superior, beziehungsweise dem evangelischen Militär-Seelsorger der Armee, in dienstlicher Beziehung dem Truppen-Divisionscommando. Die zum Hauptquartier eines Corps gehörigen Personen und die dem Corpscommando direct unterstehenden Truppen und Anstalten werden in Angelegenheiten der Seelsorge einer Truppen-Divisions-Seelsorge zugewiesen. Sebent zur Errichtung gelangenden Feld- und Re-servespitale wird zur Ausübung der Seelsorge und geglichen Jurisdiction ein Militär-Curat Angewiesen. Diese Militärgeistlichen unterstehen in kirchlichen Angelegenheiten dem betreffenden Feld-Superior, beziehungsweise dem Militärpfarrer und in dienstlicher Hinsicht jenem höheren Kommando, welchem die Anstalt, bei der sie sich befinden, untergeordnet ist. In den in Kriegsausrüstung versetzten Festungen wird zur Ausübung der Militär-Seelsorge im Dienst-Rayon der Festung ein Militär-Kumt oder Kaplan bestimmt, welcher — als zum militär-administrativen Festungs-Stabe zählend — in allen militär-administrativen Kirchen-Angele-genheiten das Organ des Festungscommandanten bildet; ferner wird jedem Festungs-Spitale ein Militär-Curat für die Ausübung der Seelsorge und der geistlichen Jurisdiction bei demselben Angewiesen. In jenen festen Plätzen, wo für den Festungs-Stab ein eigener Militär-Geistlicher nicht systemisirt ist, besorgt der rangsälteste Miltär-Geistliche der Garnison (Besatzung) die bezüglichen Dienstgeschäfte. In Sachen der Seelsorge und des geistlichen Amtes ist der Militär-Curat (Kaplan) dem an der Spitze des Militär-Seelsorgc-Bezirkes stehenden Militär-Pfarrer untergeordnet; hinsichtlich seiner anderen dienstlichen Beziehungen und Verhältnisse untersteht er vom Zeitpunkte der Kriegs-Ausrüstung des Platzes unmittelbar dem Festungs-Kommandanten. Zur Ausübung der Seelsorge bei den Besatzungs-Truppen und zur Unterstützung der Militär-Geistlichen in den Garnisons- (Festungs-) Spitälern werden dem Festungs-Stabe vom Reichs-Kriegs-Ministerium Militär-Geistliche der entsprechenden Konfessionen nach Bedarf zugewiesen. An der Spitze eines jeden Militär-Seelsorge-BezirkeS bleibt auch im Mobilisirungs-Falle ein Militär-Pfarrer mit dem Amtssitze bei dem betreffenden Militär-Territorial-Commando. Zur Ausübung der Militär-Seelsorge bei den weder in die Ordre de bataille der Armee im Felde, noch zu den Kriegsbefatznngen fester Plätze gehörigen Truppen, ferner bei allen Ersatzkörpern, dann bei jenen stabilen Heeres-Anstalten, welche keine eigenen Kumten im Stande haben, wird jedem Militür-Seelforge-Bezirke die erforderliche Anzahl von Militür-Caplänen und evangelischen Militär-Seelsorgern zugewiesen. XI. Die Ernennung des apostolischen Feld-Vicars ist Seiner k. und k. Apostolischen Majestät Vorbehalten. Die Ernennung, beziehungsweise Beförderung zum Feld-Con-sistorial-Direetor, Feld-Superior der Armee, ersten Feld-Consistorial-Secretär und Militär-Pfarrer erfolgt nach gepflogenem Einvernehmen mit dem apostolischen Feldvicar über Vorschlag des Reichs-Kriegs-Ministeriums durch seine k. und k. Apostolische Majestät. Die Ernennung des zweiten Feld-Consistorial-Secre-tärs, dann die Ernennung der Militär-Curaten, Militär-Capläne, geistlichen Professoren und der evangelischen Militärseelsorger, sowie deren Vorrückung aus der zweiten in die erste Gehaltsclasse wird, und zwar bezüglich der drei erstgenannten Kategorien über Vorschlag des apostolischen Feld-Vicars, durch das Reichs-Kriegs-Ministerium verfügt. Die Eintheilung der Militär-Curaten zu den Heeres-Anstalten, und jene der Militär-Capläne in die Militär-Seelsorge-Bezirke geschieht mit Rücksichtnahme auf die sprachlichen und confessionellen Verhältnisse durch das Reichs-Kriegsministerium im Einvernehmen mit dem apostolischen Feldvicariate. Die Eintheilung der geistlichen Professoren in die Militär-Erziehungs- und Bildungs-Anstalten erfolgt im Sinne der organischen Bestimmungen für diese Anstalten durch das Reichs-Kriegs-Ministerium. Den evangelischen Militär-Seelsorgern werden die Amtssitze vom Reichs-Kriegs-Ministerium angewiesen. XII. Die Militär-Geistlichkeit ergänzt ihren Abgang aus dem Reserve-Stande der Militär-Capläne (evangelischen Militär-Seelsorger), eventuell aus dem Eivilelerus. Zur Präsentation für die jeweilig erledigten Stellen von Militär-Curaten oder Caplänen sind die bischöflichen Ordinariate, und zwar im Verhältnisse zu den aus ihrem Diözesan-Bereiche ergänzenden Truppe» berufen. Behufs Besetzung dieser Stellen hat das apostolische Feld-Vicariat von den betreffenden Ordinariaten die Vorschläge einznholen, wobei vorzugsweise auf jene Priester Bedacht zu nehmen ist, welche dem Reserve-Stande der Militärgeistlichkeit angehören und die Übersetzung in den Activ-Stand anstreben. Auf Grundlage dieser vom apostolischen Feldvicariate an das Reichs-Kriegs-Ministerium gelangenden Vorschläge findet von Seite des letzteren die Ernennung der Militär-Curaten oder Militär-Capläne statt. Die Besetzung der Stellen der geistlichen Professoren, des Curaten bei der Militär-Straf-Anstalt, dann der evangelischen Militär-Seelsorger erfolgt im Concurswege. Der Abgang bei den Militörpsarrern wird durch Beförderung von Militär-Curaten oder Caplänen ergänzt. Der im Mobilisirungs-Falle über den Friedensstand sich ergebende Mehrbedarf an Militärgeistlichen wird durch Einberufung von Militärgeistlichen des Reserve-Standes gedeckt. Sollten für die im Mobilistrungsfalle zu creiren-deu Feld-Rabbiner-Posten keine Feld-Rabbiner in der Reserve vorhanden sein, so wird eine oder die andere israelitische Cnltusgemeinde aufgefordert, geeignete Kandidaten in Vorschlag zu bringe», welche vom Reichs Kriegs-Ministerium auf die Dauer der Mobilität angestellt werden. XIII. Bei der Demobilisirung werden die Militär-Seelsorgen der mobilen Armeekörper, der Feld-, Reserve- und Festungs-Spitäler, dann der Festungs-Stäbe wieder ausgelassen, und die Militärgristlichen, insofern? sie dem Friedensstande entnommen worden waren, in die Militär* Seelsorge-Bezirke entsprechend eingethcilt. Die Militär-Geistlichen in der Reserve, sowie die zeitlich angestellten Geistlichen aus dem Civilclerus treten in das vor der Mobilisirung innegehabte Verhältnis zurück. 24* Anhang jur Organisation der Militär-Seelsorge. Schema I. Uebersicht der Amtssitze der Militär-Kuratcn in den Militär-Seelsorge-Bezirken. Militär- Lerlsorge-Lr)irk D i c u st p o st c it. Anzahl Anmerkung. Garnisons-Spital Nr. 1 und 2 zu Wien . 2 Garnisons-Spital Nr. 3 zu Baden 1 Garnisons-Spital Nr. 4 zu Linz 1 Versieht gleichzeitig die Seelsorge bei der Garnison. Wien Militär-Jnvalidenhaus zu Wien 1 Artillerie-Arsenal zu Wien 1 Artillerie-Zeugö-Depot zu Wr.-Neustadt (für Steinseld) 1 Militär-Straf-Anstalt zu Möllersdorf .... 1 Brünn Garnisons-Spital Nr. 5 zu Brün 1 Garnisons-Svital Nr. 6 zu Olmütz .... 1 Versieht gleichzeitig die Seelsorge bei der Garnison. Garnisons-Spital Nr. 7 zu Graz 1 Graz Garnisons-Spital Nr. 8 zu Laibach .... 1 Versehen gleichzeitig die Seelsorge Garnisons-Spital Nr. 9 zu Triest 1 bei den betreffenden Garnisonen. Innsbruck Garnisvus Spital Nr. 10 zu Innsbruck 1 Prag Garnisons-Spital Nr. 11 zu Prag 1 Militär-Jnvalidenhaus zu Prag 1 Jvsephstadt Garnisons Spital Nr. 12 zu Jvsephstadt . 1 Garnisons-Spital Nr. 13 zu Theresienstadt 1 Versieht gleichzeitig die Seelsorge bei der Garnison. Lemberg Garnisons-Spital Nr. 14 zu Lemberg .... 1 Militär-Jnvalidenhaus zu Lemberg 1 Krakau Garnisons-Spital Nr. 15 zu Krakau .... 1 Budapest Garnisons-Spital Nr. 16 und 17 zu Budapest 2 Garnisons-Spital Nr. 18 zu Komorn .... 1 Versieht gleichzeitig die Seelsorge bei der Garnison. Preßburg Garnisons-Spital Nr. 19 zu Preßburg. 1 Militär-Jnvalidenhaus zu Tyrnau 1 Versieht gleichzeitig die Seelsorge bei der Garnison. Kaschau Garnisons-Spital Nr. 20 zu Kaschau .... 1 1 Temesvar Garnisons-Spital Nr. 21 zu Temesvar . 1 j Hermannstadt Garnisons-Spital Nr. 22 zu Hermannstadt 1 ! Agram Garnisons-Spital Nr. 23 zu Agram .... 1 Zara Garnisons-Spital Nr. 24 zu Ragusa .... 1 Versieht gleichzeitig die Seelsorge bei der Garnison. Zusammen - - 31 1 Garnisons-Spital Nr. 25 zu Sarajevo 1 . i i Occupatio» sgebiet Garnisons-Spital Nr. 26 zu Beostar .... 1 Versieht gleichzeitig die Seelsorge! bei der Garnison. Zusammen . . 2 Anmerkung. Im Militär-Waisenhause zu Fischau wird die Militär-Seelsorge durch einen Militär-Geistlichen! des Ruhestandes versehen. Schema II. Ueberficht über die Amtssitze und den Dienstbereich der evangelischen Militär-Seelsorger. Amtssitze Dienstbereich Militär-Seelsorger der Anmerkung Augsburger j helvetischen Konfession Wie» _s Wien, Brünn, Lemberg und Krakau 1 1 Graz Graz und Innsbruck . . . 1 Die evangelischen Glaubensgenossen Augsburger Confession sind an die Militär-Seelsorge dieser Confession in Wien gewiesen Prag Prag und Josephstadt. . . 1 helvetischer Confession ... | Budapest Budapest, Preßburg, Kaschau und Temesvar .... 1 1 Agram Agram, Zara und Sarajevo . 1 l Die evangelischen Glaubensgenossen Augsburger Confession sind an die Militär-Seelsorge 1 dieser Con- -fesston in Budapest gewiesen H ermannstabt Hermannstadt helvetischer Confession Zusammen i 4 4 IV. Die Aufbewahrung des Allerheiligsten in Kapellen, bei welchen kein Priester angestellt ist. S. Congregationis Goncilii Decretum. Episcopus Fuldensis, supplici oblato libello sub die 11. Decembris 1882 summo Pontifici ex-posuit: „ Consuetudinem inolevisse a pluribus sae-culis conservandi 88. Sacramentum in ecclesiis fi-lialibus suae dioecesis, quibus addictus est pres-byter, qui diebus festis et fere quotidie in ecclesiis missam celebrat. Caeterum 88. Sacramentum caute custoditur et lampas perpetuo accensa habetur, sed dictae consuetudinis origo documentis demonstrari nequit: attamen cum dioecesin supra- dictam saepius a Nuntiis Apostolicis clarissimis visitatam esse constet, indultum quoddam Aposto-licum praesumendum videtur. Praeterea in supra-dicta dioecesi, praesertim per partes liaereticorum, sacella aliqua erecta sunt, et alia, seu sperare libet in posterurn erigentur, in quibus ab initio presbyter bis per mensem dicit missam fidelibusque collectis providet, praesertim infirmis, in vicinia graviter decumbentibus. Fideles dictorum locorum vehementer desiderant 88. Sacramentum etiam illis diebus, in quibus missa non offertur, colere. Pro-cul dubio Sacramentum per ludimagistrum, sacri-stam vel alios viros fideles caute custodiri potest ct lampas perpetuo accensa liaberi. Ad S. V. pedes Episcopus Orator humillime provolutus rogat, ut eandem consuetudinem asservandi 88. Sacramentum in ecclesiis filialibus supra descriptam, be-nignissime ratam habeat, eique facultatem concedat, servatis servandis, permittendi, ut in ecclesiis vel sacellis secundo loco supra commemoratis 88. Sacramentum asservari liceat. 8. C. Congregatio, re ponderata, sub die 17. Januarii 1883 censuit respondere: Pro gratia, juxta petita, ita tarnen, ut in sacellis, tarn erectis quam erigendis curet, ut Missa, saltem semel in hebdomada, celebretur, facto verbo cum SSmo. V. Vera in politika. Na öelu tega letnika je prinesel „Laibacher Diö-cesanblatt“ slavno papeäevo okroSnico, izdano na Spanj-ske äkofe 8. decembra 1882, ki se zacenja z besedama „Cum multa“. V tej okroznici govore sv. oce o mnogih zelo vaL-nih vprasanjih verskih in politiönih; tu razvijajo oni, djal bi, svoj program, in kjerkoli se bodo njega dr2ali, ni dvomiti, da se povrne druätveni mir, in da se zje-dinijo duhovi, kar je vse dandanes neobhodno potrebno cerkvi in drustvu. Na okroänico sv. oöeta odgovoril je nadäkof iz Valencije se svojimi sufragani s posebno okroznico, ka-tera je lep odsev nazorov sv. oöeta. Ker je ondi razvit nank silno velike vaLnosii, predMrmo tu öitateljem tega lista posnetek iz one okroznice Spanjskih äkofov, in sicer po Vrhbosanskem äkofijskem listu „Svce Isusovo“. „Kakor je Rimski äkof uöitelj in glava vesoljne cerkve, talco so äkofje vodniki posamnim cerkvam, ka-tere so vsakemu izmed njih veljavno izrocene. Njih dolänost je, da v podroöji, ki njim pripada, vladajo, devajo v red, popravljajo in sploh odloöujejo v vsem, kar se tiöe vere. Oni so, v resnici, deleLniki oblasti, katero je Jezus Kristus dobil od svojega Oöeta. in ka-tero je On zapustil svoji cerkvi, kakor tolmaöi te be-sede papeL Gregor IX.: „Ni dvomiti, äkofje so pokli-cani, da so deleLniki naäe skrbi“. Sv. Ciprijan pa zopet govori: „§kof je v cerkvi in cerkev je v äkofu; tako, da kdor ni s äkofom, ta ni v cerkvi“. Odtod se razvidi, da je treba äkofom skazovati spoätovanje ter se jim podvreöi v vsem, kar spada v delokrog njihove moöi. Ne delajo tedaj kakor dobri katoliki tisti, kateri, kadar sumijo, da se je äkof zmotil, ali da se vara, hite, da to razglase z besedo ali s pismom, posnemajöö laLnivo skrbljivost Kamovo, katero je Bog obsodil. Se hujäe pa je, öe ne najdejo pogreäkov, ki bi jik äkofu pripisali, da se oni udajo obrekovanju, in ga dolLe, laSnivo in binavsko zarad stvarij, katere je teiko v javnosti popravljati, kar spravlja äkofovsko oblast ob dobro ime in ga moti v izvrsevanju njegovega svetega poslanstva. In ravno med tistimi, ki iäöejo najkorist-neje sredstvo, da branijo katoliäko stvar, ne manjka se takih, kateri ne dajo potrebne vaänosti veljavi skofa, in ki sem ter tje kritikujejo javno ono, kar äkofje svetujejo ali ukazujejo, ter tolmaöijo njihove svete in naredbe kakor öine, ki merijo na to, da enim po godu, drugim pa nasprotno störe. -X- •X- * Istina je, da imajo Skofje poslanstvo, uöiti vernike svoje äkofäje pravil katoliske morale, tistih pravil, ki se ozirajo na vernike sploh, kakor tudi onik, katera imajo ozir na razna stalisca kräöanskega druätva, kaLoö vladarju iu vladanim, modrim in nevednim, kaj morajo delati kot dobri katoliöani, da se izvelicajo, kajti vera obsega vse razrede drustvene brez razlike oseb. K nesreöi so ljudje, ki bi hoteli, da naj narod bode urejen, pa öe prav ne racuna z Bogom Stvarnikom in Gospodarjem vseh stvarij. Oni ne delajo samo proti temeljnim naöelom vere, ampak njih zmota je tem bolj pogubljiva, ker skuga oropati druätvo poglavitnega iz-vora vsemu blagostanju. Drugi, malo razliöni v tem od prejgnjih, radi ne samo razlikujejo, temveö tudi razdruiujejo ter deld povsem politiko od vere, kakor da bi jedna ne smela imeti niö skupnega z drugo in menijo, da oni dve med seboj niö ne uplivati jedna na drugo. Zato oni trdijo, da öe se äkofom uklanjamo v verskih zadevah, ni da bi moralo tako biti tudi v politicnih stvareh, v katerih Nie manj ni napacno mnenje onih, ki mislijo, da bi om, po njiliovem mnenji, ne imeli pravice govoriti. se cerkev drugaöe ne more resiti iz sedanjih nezgod, To bi bilo tako, kakor reöi, da je politika zunaj obsega ce se ne zatece v pomoö kaki politiöni stranki, kakor onih del, za katera je sv. evangelje ustanovilo pravila, da bi bila prikrajSana roka boLja, ki jo je tolikrat rein za katera dosledno ne bi bilo niti kazni niti pla- aila iz prognanstva, in kakor da bi varstvo brezma- öila. Ali gotovo je nasproti, da je Jezus Kristus prisel deLne Device in Matere boLje, ki je samo unicilo vse obnovit vse stvari, in tu se razumeva tudi zdrava po- prejänje krive vere, ne bi bili zadosti, da se poravnajo litika, ker bila je to jedna glavnih obtoXb, s katerimi na zemlji tudi nase sedanje nezgode. so ga judje toLili pred Pilatovim sodi§6em. Od tega Sicer pa ta zmota ni nova. Sv. Hilarij Poitiei- tasa tedaj ni katoliske politike, razen one, ki izbaja ski je sam pobijal brezumno mnenje onih, ki so Boga iz resnice katoliske, in ki se ravna po zakonib boLjih postavljali pod varstvo cloveskih recij, in ki so hoteli, in cerkvenih. Katera da so nacela in pravila dobre da naj clovesko slavohlepje bode bramba cerkvi: piae- politike, in katerih pogreskov se je v tem treba varo-vati, to imajo uciti skot'je. Visoko dostojanstvo, na koje so povzdignjeni, daje jim ob jednem oblast, da posre-dujejo v politiki, in da izrekajo svojo sodbo o stvari, ki se tako zelo in tako globoko tice krseanskih in-teresov. * * * Ker je täko naäe pravo in nasa dolznost, lahko se uklonemo, da se ne udelezujemo prepirov ljudij, katera forma politike da je najkoristneja med onimi, kar se jih je uporabilo, ali so §e sedaj v rabi pri na-rodih krseanskih, ali pa katera osoba ima vec pravice, da vrgi politiko v viadi kake zemlje. Mi proglasujemo in trdimo, kolikor se nas tice, da vsaka oblast prihaja od Boga, ali mi ne pravimo, da ta vladalec prihaja od Boga, ker, kakor opomni sv. Janez Zlatoust, ne rece se: Ni je oblasti, katera bi ne prisla od Boga; ampak samo glede ustanovljenja oblasti same: ni je oblasti, katera bi ne prisla od Boga. Naravno je, da oni, ki so istega mnenja, in ki delajo za isti interes, zjedinjujejo svoje moci, da mu tem lofce pripomorejo k zmagi; Skofje pa, ki ne delajo za stränke, kakor se ne brigajo za osebe, obsojujejo vse, kar je katolicanstvu protivno, bodisi v nacelu, bodisi v nacinu, ter odobravajo vse, kar se jim zdi primerno in povoljno. Glede drugih in nevaznih stvarij oni molce in in zadovolje se, da prosijo Gospoda, naj zagotovi zmago pravici in da cuncto populo Christiane pa-cem et unitatem largiri dignetur. Mi ucimo tedaj, da se je treba varovati krivega tonen ja tistih, ki mesajo in spajajo na nekak nacin Vero 8 to ali uno politieno stranko, tako, da imajo one za odpadle od katolicanstva, ki spadajo k drugi in ne njihovi stranki. To bi se reklo, hoteti proglasiti silo-vito preganjanje imenitnih pravic vere, to bi se reklo, Potrgati bratovsko edinstvo in odpreti vrata vsako-vrstnim nespodobnostiin. sentium temp or um stultas opiniones . . . quibus patrocinari Deo humana creduntur, et ad tuendam Ecclesiam ambitio ne sae-culari laborantur. Ljudje, ce jih vzamemo posamno, ali pa skupno kot narode, kot stranke, kot sole, potrebujejo cerkve, da se izvelicajo, cerkev pa njih ne potrebuje; ker vse nje delovanje glede njih ima namen, da jih povzdigne k Bogu; brez dvombe bo ona imela tedaj dovolj bozje pomoci, da opravi vzviseno poslanstvo svoje. Pregledujöö politiko s tega stalisca, hocemo mi opozoriti svoje podMnike sploh, naj imajo vedno v spominu, da svetni interesi, naj bodo se tako posteni in znameniti, ne prekoraeijo sami po sebi mej sedanjega Livljenja; med tem kose vera, ki prihaja od Boga, in ki obraöa vse na Boga, dviga do vzviäenih nebeäkih viäin. Njej je namen, da v najplemeniteji nas del, da v naso duso. prisije spoznanje in ljubezen boLja, ter da nas vodi varno v prihodnje mesto proti kateremu smo namenjeni. V prvi in vigji vrsti stoji tedaj vera in vse ono, kar se na njo posebno ozira. Ljudem politikarjem, ki se bore, da bi zmagala njihova mnenja, ali interesi, katere imajo za najpravic-neje, porecemo, da mora ostati vera, kot izvir vsega dobrega, nedotaknjena sredi prememb cloveskih stvarij in tudi pri unicenji istega naroda, kajti ona obsega vse öase in vse kraje. Pristasi raznih strank, naj si bodo njihove nasprotnosti ge tako velike v vsem drugem, morajo biti slozni v eni tocki, in ta je, da se resijo pred vsem katoliäki interesi njihove dezele. Treba je, da temu plememtemu in nujnemu podjetju posvete vsi, ki se ponasajo z imenom katoüskim, zdru2eni kakor v edno sveto drustvo, svoja prizadevanja, in da ostavijo za trenutek na strani razna politicna mnenja, ki se sicer smejo imeti ob pravem casu in na pravem mestu, a s poätenimi in zakonitimi sredstvi. Odtod se vidi, da ako se kdo upre katoliSkim delom, öeg, da so ja podvzeli ljudje te, a ne one politiöne stranke, ali pa ce se opuäcajo ta dela, ker ne slu^ijo interesom stranke, katera se brani, postavljajöö takö gradjanske posle pred versko stvar, v resnici, mi bi ne mogli odobrävati takega obnaäanja. Cerkev gotovo ne obsojuje mnenja ali de! stranke, kadar ona niso nasprotna veri ali pravißnosti; temveö ona stoji nad takimi äumnimi razpravami, ona ieli dobro vsem, ker njeno materinsko öuvstvo se razteza na vse ljudi, akoravno se pokazuje na posebni naöin onim, ki se bolj odlikujejo se svojo vero in svojo poboünostjo. Naäi nauki veljajo posebno tistim, ki se se svo-jimi spisi, in posebej s tiskom, bore za pravice vere. Stvar, katero branijo, je tako izvrstna in vzviäena nad vse druge, da je treba imeti vse lastnosti, ki se tirjajo od branitelja pravice in resnice. Naj se trudijo, da izkoreninijo iz svojih vrstä vsako neslogo z duhom bla-gosti in krotkosti, ter varujejo med seboj in v narodu edinstvo src; in ker ni niö bolj nasprotnega slogi, kakor trd govor, nepremiäljeno sumniöenje in zlobno podti-kanje, treba se je z veliko pazljivostjo vsega tega ogibati. Prickanje za brambo svetili pravic vere naj nima oblike osobnih napadov, temveö naj bo zmerno in trezno, tako, da bode zmaga dobljena bolj z dobrim in cvrstim razlogom, kakor s trdim in surovim slogom. Ako se je pa tega pravila treba drfcati pri nasprotnikih cerkve, je tem veö uzroka, da se ga vsakdo poprime, kadar pravda tece med lastnimi brati, ki imajo isto vero in spadajo k isti cerkvi, in ki so raznega mnenja le v drugih, politiönih ali casnih stvareh.“ ■3fr * -X- Foleg tega se govori v okroMci o bratoväöinab, katere so najbolj v stanu okrepöati duha sloge. Dalje kaiejo äkofje pravila, katerih se je treba drzati, da se iz teh bratoväöin in poboänih zadrug izkljuöi vsaka ne-sloga, in za to se je tem gorkeje potezati zarad tega, ker imajo ta druätva namen, med kristijani vzdrLati bratovsko edinost. To so pravila, zloLena po naöelih, ki je podajajo sv. oce Leon XIII. v glasoviti okroLnici „Cum multa“. Svoja premiäljevanja o drustvih sklepajo Spanjski äkofje s tem-le priporocilom edinosti med kristijani : „Bog daj, da bi se vsi prepriöali, kako vaLno e, da se nekruäena varuje edinost src v sredi razuzdane svobode duhov in krvavih bojev, ki se od vseh stranij napovedujejo sveti cerkvi. Zedinjimo svoje moöi v po-polni sklad duhä, da nas nasprotniki ne najdejo v boju razdeljenib ter ne premagajo s premetenostjo in silo. Poslednjiö se obracamo na vas, öastiti bratje in sodelalci naäi v skrbeh, katere imamo mi v miticnem vinogvadu Gospodovem, in pozdravljajoc vas v ljubezni, katere proti vam vsem gorimo, vas rotimo v imenu Gospoda naäega Jezusa Kristusa, da porabite ves trud, vsak v svojem podrocji, in da pomagate izvräiti Leljs svetega oöeta, ki so tudi Lelje skofov vaäih. Naj du-hovniki, katerih besede in dela so toli imenitna, prvi dajo izgled posluSnosti. Varujte se posebno, da se ne podajate v strankarska vprasanja, tako da bi se komu moglo zdeti, da se bolj brigate za interese cloveSke, kakor pa za stvari bo^je. “ „Moniteur de Rome“,iz katerega (ät. 249—251t. 1.) je vzet ta posnetek, doda okroLniei äkofa iz Valencije §e to-le: „Odnosaji politike in vere so danes bolj kakor kedaj vprasanje na dnevnem redu skoro v vseh kato-ligkih deLelah. Nadskof Valencije razpravljal je o tem neinem vprasan ji s tako obseänim znanjem in tako gotovo, kakor to pristoji njegovemu visokemu bogoslov-skemu naobraäenju. Misel Leona XIII. naäla je v njem dostojnega tolmaca. „Naj se niti ne dele, niti ne me-äajo“. Nadäkof Valencije je öudovito razvil vprasanje, o katerem govori okroLnica Leona XIII. in kakor je je vedno uöila cerkev.“ „ Dobro je, da od casa do casa äkofje dvigajo svoj glas, da naznanjajo katolikom pravila obnaäanja, in da jim v spomin klicejo dolLnosti, katere se veökrat rade pozabljajo. 8 tega staliäca je list nadäkofa iz Valencije zelo primeren poduk ne samo za katolike Öpanj-ske, ampak za katolike vseh deLel. Po pravici ali po krivici se danes politika meäa v vse. Katoliki se pa pri tem morajo varovati, da ne pomesajo interesov in nepremiöne stvari cerkve z interesi in strastmi stran-karskimi. Stranke izginjajo, cerkev pa ostane. Nadäkof Valencije je podal tudi silno primerne svete o potrebi hierarhiöne podloLnosti. To je v resnici prvi pogoj onega ozkega edinstva, onega zedinjenja kato-liäkih inocij na druätvenem in verskem polji, ki je prva in glavna misel papeätva Leona XIII. A. VI. Zgodovina Sorske fare. (Konec.) 2. Kapelani Sorski: Stefan, leta 1582. Tomaz Jurman, I. 1625. Ivan Vesa, 1. 1634. N. Carman, 1. 1635. Martin Dreyer, 1. 1649. Ivan Vencelj, 1. 1651. Jakob Erjavec, 1. 1654. Ivan Spitaler, 1656—1660. SluLil je on prej v Oglejski äkofiji. Sebastijau Bizant, 1660—1670. On je bil rojen na Ladiji v Sorski fari, ter posvecen bil 1. 1664 od Pißenskega gkofa Pavla de Tauris. Andrej Vodnik, 1670—1694. Od 1. 1681 dalje je bil on v svetnih reöeh upravitelj fare. (Obäirneje o njem glej zgoraj pri Lupnikili Sorskih.) Matija Vodnik, 1694—1704. Umrl je 24. no-vembra 1704 in pokopan bil na Lori. Dr. Josip Anton Jnraj, 1704—1705. Rojen v Vodiäki fari. Sö Sore je Sei kaplonovat v Naklo; po-tem je bil äupnikom v Vodicah in slednjiö zopet v Naklem, kjer je umrl 9. aprila 1722. Valentin Klinar, 1705 — 1707. Jakob Homan, 1707—1709. Peter Ingliö, 1709—1710. Matija Böbnar, 1710—1712. Tomaz Jämsek, 1712—1716. Umrl v Smartnem pri Kranji. Sebastijan Pogacar. 1723—1724. (Glej Äupnike Sorske.) Dr. Daniel Josip Drganäek, 1724—1726. Bil je on pozneje vikarij v Podcetrtku in 1. 1739 je postal komisarij Savinjski v Pilätanju. Simon Vafiavnik, 1726—1734. L. 1737 je priäel on za kapelana v Smartno pred Kranj, 1. 1738 je postal Lupnik Preddvorski in 1. 1741 vodja pri sv. Joätu Dad Kranj em. Josip Anton Muschel, 1734—1737. (Glej 5up-flike Sorske.) Anton Winter, 1737—1740. Sei je s6 Sore za spovednika h klarisinjam v Ljubljano. Kancijan Soller, 1740—1744. Ivan Pogaßnik, 1744—1747. Kiemen Kopavnik, 1747—1752. Franc Subic, 1752. Franc Karol Benegalia, 1752—1755. Priäel je na Soro iz Soätanja. Josip Haselbacher, 1755—1758. Umrl kapelan na Igu 1759. Karol Josip Hren, 1759—1766. Rojen v Ljub-ljani. Pred 1. 1759 kapelanoval v Kranji. Josip Maren, 1766—1770. (Glej Lupnike Sorske.) Ivan Zerer, 1770—1774. Josip Bastanci, 1774—1775. Filip Markiß, 1775—1777. Ivan Hrovat, 1777—1778. Rojen v Kranji 25. de-cembra 1745, posvee. 1769. Jakob Bistan, 1778—1781. Jnrij Schutzmann, 1781—1782. Andrej Ahaöiö, 1782—1783. Rojen v Ljubnem na ätajerskem 23. okt. 1758, posveüen 1782. Prvo leto je sMil na Sori, potem pa na Igu. L. 1785 je postal Lupnik Döbrovski in je umrl v Ljubljani kot dekan Smarijski. Mihael SeSek, 1783—1784. Rojen v §entjerneji 1. 1755, posv. 1. 1780. On je bil bistrega uma in pri-jatelj knjigam. SluLil je v Gradu, v Radölici in na Sori. Potem je bil spovednik urSulinkam v Ljubljani in 1. 1788 Lupnik Grajski. Ivan Boiiß, 1784. Rojen v Moänjah 1. 1754, posv. 1. 1778. Bil je kapelanom tudi na Igu in Sei za vikarja v Lipoglav. Peter Znpan, 1784—1785. Rodil se je v Radölici 1. 1756, posveöen bil 1. 1780. Kapelanoval je na Igu, v Smartnem pri Kranji, na Sori, pri sv. Petru v Ljubljani, ter bil provizorjem v Javoru. Lnka Virtiö, 1786—1788. Doma z Brezovice blizo sv. Katarine. L. 1797 je bil kurat na Gosteöem. Jernej Bostijanfiß, 1788—1791. Rojen v Me- ääöab, Moäenjske fare, 1. 1654, posv. 1. 1779. Kape- lanom je bil v Ljubnem, v Gradu, v stolnici Ljubljanski in potem na Sori. Ivan Hafner, 1 791—1794. Rojen 1. 1759, posv. 1. 1784; sluLil na Sori, v Kranji in na Brdn. 25 Josip Pelz, 1794—1795. Franc Praprotnik, 1795—1798. Umrl kot dekan v ämartnem pri Litiji 1. 1832. Ivan Erzen, 1. 1798. Matej Brenk, 1798—1810. Umrl 1. 1828 kot äupnik Cerkljanski. Jakob Majdifc, 1807—1808. Stefan Ognlin, 1810—1814. Kojen 1. 1785, po-sveeen 1809, umrl zupnik na Vinici 1. 1858. Ivan Brecelnik, 1814—1816. Kojen v Sentvidu nad Ljubljano 1. 1788, posv. 1814, umrl zupnik vDolu 1. 1862. Matej Sust, 1816—1826. Kojen v Idriji 1. 1788, posv. 1. 1814. Bil je zupnikom v Spodnji Idriji in umrl v Loki 1. 1844. Franc Kozoglav, 1826—1827. Kojen v Stopicah 15. sept. 1798, posv. I. 1824, umrl v Ljubljani 19. no-vembra 1883. V svoji oporoki se je on 5e spomnil na farno cerkev, pri kateri je sluLil pred 57. leti. Stefan Kobav, 1827—1829. Kojen v Idriji leta 1797, posv. 1825, umrl fcupnik v Adleseah 1. 1850. Anton Belin, 1829—1838. (Glej Sorske Lupnike.) Josip Zupiu, 1838—1845. Kojen v Cerkljah leta 1702, posv. 1. 1829. Prisel je na Soro iz Predoselj in bil zupnikom na Ömucah od 1.1854. Ignacij Pez, 1844—1852. Kojen v Örnomlji 1. 1812, posv. 1. 1840. Pred 1. 1844 je bil on nekaj öasa oskrbnik Pregke fare, umrl je pa kot kurat na Goriöici 1. 1866. Ö. g. Andrej Stritar, 1852—1861. Lasean, roj. 22. nov» 1823, posveö. 1. 1848. Novomasnik je prisel za kapelana na Prem 1. 1849. 2ivel je na Skarucini in sedaj biva v Mostah pri Komendi. Ö. g. Sebastijan Cebasek, 1861—1865. Kojen v Trbojah 19. jan. 1828, posv. 1854. Poslan je bil 1. 1855 za kapelana v St. Vid pri Cirknici, 1857 v Smarije, 1861 na Soro, 1865 na Brdo, 1866 v Mirno Peü, 1872 v ^uLemberk in od 1. 1873 je v pokoju na Küreäöeku. C. g. Matej Jereb, 1865—1870. Kojen v Idriji 10. sept. 1837, posv. 12. febr. 1860. Dekretovan je bil 1. 1860 v Sostro, 1863 v Smartno pri Litiji, 1865 na Soro in 1870 je dobil faro Javorsko, kjer Se zdaj deluje. ö. g. Henrik Dejak, 1870—1877. Kojen v Ljubljani 13. julija 1840, posv. 1863. PriSel je 1. 1863 za kapelana na Dole, 1864 v Radeöe, 1867 na Bob. Bistrico, 1869 v Polhov Gradec, 1870 na Soro, 1877 za kurata v Budanje in od 1. 1881 enako sluLbo opravlja v Vrhpolji. Gospod Dejak je izvrsten slikar in je tudi na Sori in na Goriöah zapustil nekaj spo-menikov te umeteljnosti. Ö. g. Ivan Vrhovnik, 1877 — 1881. Kojen v Ljubljani 24. junija 1854, posv. 27. jul. 1877. Se Sore je sei kaplanovat v Naklo 16. okt. 1881, kjer Se sedaj radi v vinogradu Gospodovem. 3. Beneflcijäti Sorski: Ivan Krnhek, 1. 1709. Ivan Jnrij Weiss, 1712. Tobija Baönik, 1712. Josip Reber, 1712—1715. Matija Zvoljenek, 1716 — 1737. Umrl je on 21. febr. 1737, star 54 let, in leLi pokopan na Sori. Josip Zlebnik, 1723. Kancijan Soller, 1737—1740. (Glej zgoraj ka-pelane.) Ivan Tomaz Juzina, 1737. Ivan Pogaönik, 1740—1744. (Glej kapelane Sorske.) Matej Justin, 1744—1748. Tomaz Baloh, 1751—1755. Franc Strnpi, 1756—1757. Fidel Klobns, 1758. Jnrij Bitenec, 1758. Jnrij Mole, 1760—1761. Josip Hrauiloviö, 1761—1762. Nikolaj Mule, 1762—1769. Josip Straben, 1769—1772. Anton Schiiber, 1772—1773. Ivan Hrovat, 1773. (Glej kapelane Sorske.) Miliael Debeljak, 1774—1777. Simon Sovinec, 1778. Kojen v Vodicah 7. okt. 1744, posv. 1771. Martin Zottel, 1778 — 1782. Kojen v ZgoSah v Begunjski fari leta 1743, posv. 1768. Bil je on duh. pomocnik pri sv. Joätu, v Bohinju, na Sori, v Kranjski gori in 1. 1788 grajski duhoven v Grimäicah na Bledu. Josip Farger, 1782— 1784. Kojen 1. 1741 v Kranji, posv. 1766. On je bil prefekt studij v Ljublj. semeniäci, kapelan na Vranskem, v Pilätanju in pri klarisinjah v Ljubljani, dalje benef. na Sori in lokalni kapelan pri sv. Treh Kraljih. Ivan Schlager, 1783. Kojen 1. 1741 v ^usemu na Stajarskem, posv. 1. 1763. Kapelanoväl je on v Smartnem pri Litiji, na Krki, v Menggu, in 1. 1788 je bil vikarjem na Örnuöah. Anton Boncelj, 1783. Valentin Vodnik (P. Marcelijan, razfranöiäkan), 1784—1785. Kodil se je Vodnik 3. febr. 1758 pri Ä- bertu v SiSki; stopil je 1. 1775 v franciäkanski red. Skof Herberstein ga pa „vun poslje, duSe past“ in sicer na Soro. Pasel jih je todi od 10. aprila 1784 do 15. febr. 1785, potem pa v Gradu, v Eibnici in kot lokalni kapelan v Koprivniku v Bohinju. Pozneje je postal on profesor in Solski vodja v Ljubljani, kjer je umrl 8. jan. 1819. Vodnik je bil velik uöenjak prvi pesnik in buditelj slovenskega naroda, kateremu vsi Slovenci hranijo hvaleLen spomin. Ivan Pogaönik (P. Floribert, razfranciskan), 1785 -—1786. Rojen v Ljubljani 1. 1759, posv. 1. 1783. Bil je on izvrsten govornik. Sä Sore je Sei sluSit v Pred-dvor in na to za lokalnega kapelana v Rudnik. Ivan Visintini (P. Angelik, razkapucin), 1786. Rojen v Ivranji 1. 1754. Od 1. 1782—1788 je bil fu-Linski kapelan v Bohinju. N. Erbeznik (P. Ciril, razfranciskan), 1786—1787. Pri sv. Duhu poleg Loke rojen 1. 1748, posv. 1. 1773. ErbeMk je 6 let misijonaril po Macedoniji in Albaniji, potem je bil kapelanom pri fari M. D. oznanjenja v Ljubljani in odtod je priSel na Soro. Umrl je v Ljubljani 1. 1833. .Tosip Jenko, 1788—1790. Rojen v SiSki 1. 1761, posv. 1788. Jakob Krizaj, 1790—1794. Umrl ihipnik v Vi-§nji Gori 1. 1832. Simon Schwarz, 1793. Rojen 1. 1731, posv. 1757. Sluzil je v Leskövici 8 let, v Javorjah 3 leta, nadalje pa v Loki in na Sori. Sei je v pokoj v Loko 62 let star. Luka Doljak, 1794—1795. Rojen v Gargaru na GoriSkem 1. 1754, posv. 1781. Po sMbi na GoriSkem ga najdemo v Hinjab in v Skocijanu pri Dobravi. Umrl je 1. 1825 v pokoji v KraSinji. Bernard Runde, 1796. Umrl 1. 1837 t Smihelju pri Nov. Mestu. Blaz Mrvec, 1832 — 1833. Rojen v Vodicah 3. fe-bruvarija 1807, posv. 1832. Iz kapelanske sMbe v Kameniku je priSel 1. 1851 za zupnika v Nevlje, koder je umrl 25. decembra 1879. 4. Duhovniki, rojeni v Sorski fari. Andrej Jerlih. (Glej Lupnike Sorske.) Sebastijan Bizant. (Glej kapelane Sorske.) Luka Polenec. On je bil leta 1682 «kapelan v Eranjski Gori. Matija Loönikar; o njem smo vze omenili, da je bil 1. 1693 Lupnik v Görjah. Blaz Lusina. Doma z Gostecega h. St. 16; rojen 26. jan. 1773, je sluLil v KrSkem in v Polzniku, ter umrl Lupnik pri Beli Cerkvi 15. julija 1829. Jurij Kalan, z Gostecega Kalanov, h. St. 8, rojen 4. aprila 1774, posv. 3. sept. 1798, umrl kot Lupnik in bivSi dekan 17. febr. 1844 v Smartnem pri Kranji. Ivan daher, rojen na Spodnji Senici, h. St. 12, dne 15. maja 1775. Leta 1808 je bil on Lupnik v Zatiöini in 11. sept. 1824 je umrl kot Lupnik v §ko-cijanu pri Dobravi. Tomaz Strekelj, KunSlov iz Pungarta h. St. 12. Rojen 19. dec. 1794, posveöen 1. 1827. On je bil od-puSöen v GoriSko Skotijo in je ondi umrl kot lokalni kapelan okrog 1. 1840. Jurij Strekelj, brat prejSnjemu, rojen 28. febr. 1805. Stopil je bil v kapucinski red in dobil ime Peter. Ö. g. Jernej Babnik, Strojarjev, rojen na Goriöah, h. St. 21, dne 9. avgusta 1829, v maSnika posveöen 30. julija 1854. Novo maSo je pel na Sori 15. avgusta 1854. SluLil je za kapelana v Kamni Gorici do 1. 1860, v ^eleznikih do 1. 1870, potem 5 let za lokalnega kapelana na Uncu in od 1. 1875 je Lupnik na Döbrovi pri Ljubljani. Martin Lnäina, Pustotnikov, rojen na Goriöah, St. 7 dne 9. novembra 1829. StopivSi v red franöig-kanski je obhajal novo maso 14. oktobra 1855. L. 1862 je bil izvoljen provincijalom, a uLe leto pozneje je dal slovö tej öasti in svetu, namrec 15. marcija 1863. C. g. Ivan Belec, Mlinarjev sä Sore, h. St. 34. Rojen 17. junija 1843, posv. 9. julija 1870. Pel je novo maSo na Sori in ondi nekoliko pomagal v pastir-stvu, potem je bil pa poslan 1. 1870 za kapelana v Örnomelj, 1873 na Prato, 1876 v Logatec, 1878 v Hrenovice, 1879 za kurata v Podkraj, 1881 v Podvelb in 1872 za kap. v LaSöe. Ö. g. Nikolaj Krizaj, Polencev z Gornje LSenice h. St. 2. Rojen 5. dec. 1845, posveöen 30. jul. 1872 in novo maSo pel 11. avgusta 1872. Po kratkem ka-pelanovanji v Metliki se je on preselil v Semic, od koder je Sei oskrbovat za nekaj mesecev faro DragatuSko, potem je pa 1. 1877 odSel za kapelana na lg in leta 1880 je dobil faro GodoviSko, katero sedaj vlada. 2al, da s tem gospodom moramo tudi vLe skleniti vrsto du-hovnov, rojakov Sorskih. VIII. Poslopja in dohodki duhovnov Sorskih. ^upniSki dom z gospodarskimi poslopji je stal na Sori vLe nekdaj na istem mestu, koder stoji danes. 25* L. 1552 so bila vsa ta poslopja v slabem stanu, veöi-noma lesena, a ko so bila pod vikarjem Rillingom dva-krat do tal pogorela, postrojila so se na novo s pod-poro Vetrinjskega opata Bernharda prav trdno in pri-liöno. Vikarij je odslej imel svojo hiäo na pol zidano in na pol leseno. V hlevu jebilo 1. 1629 prostora za 20 glav goveje zivine in v konjusnji za tri konje. Se-danjo liiäo je prezidal in hiev z novega postavil Lupnik Leben. Sorski kapeliinje so imeli vze pred dvesto leti svojo hiSieo, a proti koncu 17. stoletja so vendar oni stano-vali v Lupnem domu, ker je bila kapelanija preborna. Ko so jo nekoliko popvavili, poducevali so kapelanje v njej otroke in imeli tako zvano trivijalno solo. Leta 1872 se je pa zidalo primerno solsko poslopje na sredi vasi. Tudi kapelanje so dobili 1. 1850 novo miöno hiso precej pod staro farno cerkvijo za stanovanje. 0 dohodkih zupnikovih, kakoräni so bili v starih casib, smo vLe zgoraj nekoliko omenili. Lahko so tacas izhajali zupniki. Imeli so svojo obsirno kmetijo, 10 podloLnib kmetov in vec druzih kmetov, ki so jim da-jali desetino, in hodili na rriboto in tlako po 7 dnij v letu. Svoja posestva so imeli Lupniki v Lesevji, v Erziji, na Vidmu, „am Gross vnd Clain Naklioualle“ itd. Öisti naturalni dohodki brez domaöe porabe so 1. 1690 znaäali 613 gld. Od tega je dobival patron na leto 200 gld. iniznine in cesarskega davka je bilo 102 gld. Priboljsek so imeli Zupniki od vina, ker so dobivali od skofa pravico, da so je smeli toeiti ljudem, ki so prinesli h krstu ali prisli k poroki. Pozneje je pa posebno obcutno breme postala miznina, katero so oni dajali patronu in od 1. 1752 po Scbillingovem do-loöilu poSiljali v Ljubno in Lipoglav. ToLili so Lupniki, da se crnega kruha ne bodo imeli, ce se jim miznina ne pregleda. „Nisi MInVatVr penslo, VIX poteiit paroCbVs hIC DIV sVbsIstere“ —tako je pisal Lupnik Pogacar. Na pomoe je priskoeil v tej bedi darezljivi Skof A. A. Wolf z znamenito masno ustanovo. Dal je tri zavezuice po 1000 gld., od katerih obresti dobiva Lupnik, ki opravlja za pokoj duäe ranjcega vladike sütiri sv. mase in sicer kvaterni teden. Ko so nehali urbarski dohodki (desetina, lavdemij itd.) ustanovila se je leta 1855 za vsako faro posebej zemlji§ko-razbreme-nilna odäkodna glavnica. Iz Sorskih dohodkov znasa ona za Soro 4700 gl., za Lipoglav 3000 gl., za Ljubno 1000 gl. Te svote so naloLsne v zemljiäko-razbreme-nilnih obveznicah. Kongruino dopolnilo je vsled tega za Sorskega Lupnika neznatno. Kapelanje so nekdaj dobivali vso plaöo od Lup-nika. Zelo zgodaj je bila pa tudi prisla v navado ka-pelanska bira. Dajali so jim zemljaki vsak po mernik psenice na leto, kar je znasalo skupaj 20 starjev (80 mernikov). Starij päenice je kapelan Andrej Vodnik prodal se zelo v ceno, namrec za 1 gl. 40 kr. Leta 1842 je imel kapelan se zapisane 57 mernikov psenicne bire v Sorski in 23 v Preski fari. Opravljal je on za to na leto 18 sv. mag, ki so se oznanjale za posamne soseske. Hrano brez vina ima kapelan prosto pri Lup-niku. V poboljsek vziva on tudi vso pogrebno in nekaj porocne ätolnine. Zupnik Jerlih je kapelanu Andreju Vodniku prvi naklonil stolne dohodke, zato, ker je ta mesto njega opravljal posebne äupniske posle, potem se je pa ta navada ohranila. Izpregovorimo äe besedico o Schillingovem usta-novnem zakladu za beneticijata Sorskega. Primorani so bili Lupniki vLe zdavno vsled preobilnega dela dobivati si dveh pomocnikov in posebno druzega cisto iz svojega plaöevati. Ko je 1. 1752 volil Schilling, kakor smo videli, 2000 gld. za benefieij, ki se je se-le 13. jan. 1791 po ustanovnem pismu postavno potrdil, bilo je Lupniku stanje olajsano. On je vlekel obresti iz Schil-lingovega zaklada, benefieij atu je pa dajal prosto hrano in stanovanje, ter vrh tega se po 50 gld. na leto. Ob casu, ko je bil benefieij izpraznjen, so se njegovi inter-kalarni prihodki pristevali k glavnici. Vsled tega, in ker je bila 1. 1833 äe srenja pridejala svojih 300 gl., je glavniea narastla 1. 1868 na 8655 gl. Tega leta se je pa nepostavno ukazalo, da naj se interkalar steka v verski zaklad in 29. novembra 1879 se je doloeilo, da naj obresti Schillingovega benefieija uzivata Sorski in Preski zupnik v poboljsek svoje place, da jima pa zato odpade enaka svota kot kongruino dopolnilo iz verskega zaklada. Zeleti bi tedaj bilo, da se vsaj s prihodnjim uravnanjem duhovske place Schillingov benefieij zopet oLivi v smislu blagega ustanovnika, ter tako nakloni prava pomoe Lupniku, pa tudi dugna pomoe vrlemu in vernemu ljudstvu prelepe Sorske fare. A. Koblar. VII. Zur Compelenj über die Schließung eines Jrie-Hofes. Das f. k. Ministerium des Innern hat mit Erlaß dom 8. März 1883, Z 9960, über den Recurs der Gemeinde Gries bei Bozen gegen die Entscheidung der Statthalterei in Innsbruck vom 29. April 1882, Z. 7874, mit Welcher in Bestätigung der Verfügung der Äezirkshaupt-niannschaft Bozen vom 4. März 1882, Z. 1403, die Schließung des Friedhofes in Gries ungeordnet wurde, Nachstehendes eröffnet: „Nach den vorliegenden Acten handelt es sich zuvörderst um die über den Recurs der Gemeinde Gries gegen die Verfügung der politischen Bezirksbehörde vom Landesausschusfe für die autonomen Organe in Anspruch genommene, von der Statthalterei jedoch abgelehnte Com-Petenz. Es ist sonach zwischen der Statthalterei und dem Landesausschusfe in Innsbruck eine Competenzstreitigkeit in der Richtung entstanden, ob die politischen Behörden unter Umständen berechtigt seien, mit der Verfügung der Schliessung eines Friedhofes aus sanitären Gründen vorzngehen, oder ob eine solche Maßregel lediglich in den Wirkungskreis der autonomen Berwaltungsorgane falle. Das Ministerium des Innern, welches nach §. 97 der Gemeindeordnung für Tirol zur Entscheidung dieses Competenzconflictes berufen ist. findet auszusprecheu, daß unter Umstünden die politischen Behörden berufen sind, selbst die Schließung bestehender Friedhöfe zur Wahrung öffentlicher Sanitätsinteressen anzuordnen und sieht sich zu dieser Entscheidung durch nachstehende Erwägung veranlaßt. Es ist allerdings richtig, daß nach §. 27, Punkt 5 der tirolischen Gemeindeordnung die Gesundheitspolizei in den selbstständigen Wirkungskreis der Gemeinde gehört und daß dieser Theil des selbstständige» Wirkungskreises der Gemeinde durch §. 3 des Sanitätsgesetzes vom 30. April 1870 näher präzisirt ist, welcher in lit. ä. auch „die Errichtung, Instandhaltung und Überwachung der Seichen-lammet und Begräbnisplätze" dem selbstständigen Wirkungskreise der Gemeinde zuweist. Allein ebenso ist es zweifellos, daß §. 94 der Ge-Ureindeordnung der politischen Bezirksbehörde die Verpflichtung auferlegt, in Fällen, in welchen es der Gemeinde-Ausschuß unterläßt oder verweigert, die der Gemeinde gesetzlich obliegenden Stiftungen oder Verpflichtungen zu er-fällen, und zwar, wenn diese Vernachlässigung Angelegen- heiten des selbstständigen Wirkungskreises betrifft, entweder wenn Gefahr am Verzüge ist, selbst die erforderliche Abhilfe zu treffen, oder im Wege der Statthalterei, welche mit dein Sandesausfchufse Rücksprache zu pflegen hat, die entsprechende Verfügung einzuleiten. Die hier erwähnte Bestimmung der Gemeindeordnung bezeichnet nun den Weg, auf welchem die Staatsverwaltung die ihr nach §. 2, lit. g des Sanitätsgesetzes obliegende „Überwachung der Handhabung der Gesetze über das Begräbniswesen, in Betreff der Begräbnisplätze" u. f. w. zur Durchführung zu bringen hat, falls die Gemeinde die ihr obliegenden Verpflichtungen zur Errichtung Instandhaltung und Überwachung der Begräbnisplätze unterläßt. Aus dem Dargestellten ergibt sich, daß, wenn eine Gemeinde, in deren Bereich ein Friedhof besteht, dessen weitere Benützung ans sanitären Gründen unzuläßig geworden ist, sich weigert, oder es unterläßt, die den sanitären Erfordernissen entsprechende Abhilfe zu treffen, es den politischen Behörden auf Grund des §. 2, lit. g des Sanitätsgesetzes obliegen wird, die nothwendige Abhilfe zu treffen und daher, wenn sich die weitere Benützung des bestehenden Friedhofes als unzuläßig Herausstellen sollte, sogar mit der Anordnung der Sperrung desselben vorzugehen wobei allerdings die Bestimmungen des §. 94 der Gemeindeordnung zu beobachten sein werden. Da der Actenlage zufolge nicht nur die Gemeinde Gries, sondern auch der tirolische Sandesausschuß, und zwar seit einer Reihe von Jahren, die Nothwendigkeit einer Fürsorge in Absicht auf die Beistellung ausreichender, den gesetzlichen Vorschriften entsprechender Begräbnisplätze innerhalb der Gemeinde Gries anerkannt haben, aber trotz wiederholter Mahnungen von Seite der Bezirkshauptmannschaft Bozen die Gemeinde Gries die Abhilfe der bezüglich des bestehenden Friedhofes vorhanden Uebelstände unterlassen hat, kann es keinem Zweisel unterliegen, daß daher die politische Behörde in Anwendung desselben und in Gemäßheit des §. 2, lit. g des Sanitätsgesetzes ein-zuschreiten berufen ist und eventuell selbst mit der Sperrung des Friedhofes in Gries Vorgehen kann, falls die Fürsorge für die sanitären Interessen diese Maßregel erheischen sollte. Was nun die im gebebenen Falle von der Bezirkshauptmannschaft Bozen getroffene und von der Statthalterei im Recurswege aufrecht gehaltene Entscheidung anbelangt, so ist mittelst derselben zwar das im §. 2, lit. g des Sanitätsgesetzes der Staatsverwaltung eingeräumte Ueberwachungsrecht gegenüber der Gemeinde mit Recht in Anspruch genommen, andererseits aber der in der Gemeindeordnung vorgezeichnete Weg zur Durchführung dieses staatlichen Ueberwachungsrechtes nicht eingehakten worden, indem die politische Bezirksbehörde in Bozen ohne Bezugnahme ans §. 94 Gemeindeordnung und ohne daß die in Alinea 2 dieses Paragraphcs ausgesprochene Voraussetzung einer Gefahr am Verzüge vorhanden war, eine unmittelbare Verfügung in der Friedhofsangelegenheit von Gries getroffen hat, welche von der Statthalterei gleichfalls außer dem Rahmen des §. 94 Gemeindeordnung bestätigt worden ist. Außerdem sind aber auch die thatsächlichen Verhältnisse, auf welche sich die recurrirten Entscheidungen in me-ritaler Hinsicht stützen, nicht so genau erhoben und in den wesentlichen Punkten nicht so klargestellt, wie es znr Begründung der in Frage stehenden sanitären Maßregel geboten erscheint, indem — wie selbst der Landessanitäts-rath hervorhebt kein fachmännisches Gutachten über die Bodenbeschaffenheit des Friedhofes, rücksichtlich welcher sich widersprechende Angaben vorliegen, eingeholt wurde und genaue Daten über den Flächenramn der zu Leichenbei- setzungen benützbaren Friedhofsarea sowohl im Ganzen wie in den einzelnen zur Sprache gekommenen Abteilungen, dann über die Situation der nächsten Wohngebäude, über die Verwesungsdauer der Leichen re. fehlen. Mit Rücksicht auf diese Mängel theils formaler, theils meritaler Natur fand das Ministerium des Innern die Entscheidungen der Bezirkshauptmannschaft Bozen vom 4. März 1882, Z. 1403, und der Statthalterei vom 29. April 1882, Z. 7874, zu beheben, und die Statthalterei gleichzeitig zu beauftragen, durch weitere zweckentsprechende Erhebungen vorerst in zweifelloser Weife sicherstellen zu lassen, ob und inwieweit die thatsächlichen Verhältnisse die Maßregel der Schließung des Friedhofes in Gries vom Standpunkte der öffentlichen, sanitären Interessen erheischen, wornach sich dann das weitere Vorgehen der politischen Behörden in dieser Angelegenheit au& den Bestimmungen des §. 94 der Gemeindeordnung von selbst ergeben wird. Die Berechtigung zur Vornahme der gedachten Erhebungen steht der politischen Behörde schon aus dem Grunde zu, weil sie nur auf diesem Wege über die Frage ins Klare kommen kann, ob und welche Maßnahmen ihrerseits nothwendig seien, um im concreten Falle ihre Obliegenheit nach §. 2, lit. g des Sanitätsgesetzcs zu erfüllen." Im Weiteren wurden mehrere technische und sanitäre Punkte bezeichnet, worüber Erhebungen zu pflegen sind. IX. Literatur. Kratek navod za poduk v petji. Po Paris-Galin-Cheve-ovi (stevilkni) metodi z ozirom na Fr. Tli. Stahl-ovo „Singschule“ I. del, 1. zvezek, ali „Lieder für kleine Kinder“ in pesmaritico „Pevöek“ , sostavil Gregorij Jakelj. — „Diöcesanblatt“ je 1.1880 v 12. St. objavil ukaz glede cerkvenega petja, ki v 1. toöki poudarja, da naj 86 doloöila sv. Rimskega odbora za obrede (S. R. C ) o liturgiSkem petji tudi v na§i Skofiji izpolnujejo. Da se pa ta dolocila izpolnovati morejo, pravi razglas: Zato naj se v tem smislu izolikujejo izurjeni pevski Jcori pri famih cerkvah“ in „ta cilj doseci si mora vsak zitpnik prizadevati. “ Nad dolänostjo, izolikati pevske kore, ki morejo liturgicno in sploh cerkveno petje do-stojno izvrsevati. tedaj nihee dvomiti ne more, in ta dolinost pripada izreöno Lupnikom, ki naj jo skuäajo izpolniti ali osebno, ali posredno s pomocjo kakega ucitelja petja. To sicer ni lehka stvar, vendar resna volja premaga vse teäave. Nahaja se pa tudi sredstvo, ki to nalogo Lupniku znatno polajsa, in to je Paris-Galin-Cheve-ova (stevilikna) pevska metoda, katero zgoraj naznanjena obravnava „Kratek navod“ za prvi zaöetek razvija. Ako se po tem navodu s porabo ime-novanih knjiLic v petji poduöuje, dospejo uöenci v krat-kem casu k toliki samostojnosti, da moreje lahko pes-mice Ze sami korektno peti, ne da bi se oni morali vsaki pesni te^avno z veckratnim predpevanjem na posluh priueiti. Polagoma v primerno kratkem casu dospejo uöenci do izurjene spretnosti, da pojö na prvi pogled. V to svrho je pa potrebno, da se prav zgodaj zacne poduk, najboljäe Le pri äolskih prvencih, in ravno za take je navod pisan; a tudi pri vecjih otrocih, ki imajo Le nekoliko veö zmoÄnosti, se bo smoter dosegeh V kratkem öasu zamorejo otroci ne samo homofanne, temuö nekoliko tudi polifanne skladbe solmizovati (peti), kar se pa v daljnem poduku se bolj razvija in k spret-nosti dovede, tako, da so zmoM slednjiö vsakovrstne cerkvene skladbe gladko prepevati. Z odraäöenimi pevei in pevkami je to doseöi veliko te£avnejäe zarad mnogih zaviralnih okoliäein; v nekaterih krajih morda skoraj nemogoöe; z otroci pa je to povsod mogoöe, po ravno omenjeni metodi. N a v o d se dobiva pri g. Milieu v Ljubljani in pri pisatelju v Rudniku, iztis po 10 kr. „Pev6ek“ ravno ondi, iztis po 5 kr. Tako tudi Stahl-ove „Singiibungen,“ iztis po 12 kr., katere je po-treba z navodom strinjati, ker musMijovpod-lago. Kdor pa hoce imeti obäitnejäih vaj, naj si na-mesto „Singübungen“ kupi: Stahl-ovo „Singschule“, I. del, 1. zvezek, iztis po 21 kr. Poslednja ima veliko sprednost pred „Singübungen“, ker obsega vso inetodo v vaj ah dur-Skale in pregled prehoda v notno inetodo. Na-njo se bo tudi opiral drugi del „Navoda“, ki se bo priredil, ako se bo priöujoöi za-£etek blagovoljno sprejel. „Album für Kirchenmusik." Der unter dem Protektorate des Hochwürdigsten Fürsterzbischofes von Wien stehende „Allgemeine Kirchcnmnsikverein St. Ambrosius in Wien" hat sich die Aufgabe gestellt, die Kirchenmusik im Geiste und nach den liturgischen Gesetzen der katho- lischen Kirche in Stadt und Land zu pflegen. Zur Förderung dieser Aufgabe gibt der auf echt kirchlicher Grundlage stehende „Ambrosiusverein" unter Mitwirkung der ausgezeichnetsten Komponisten und unter Redactiou des Kapellmeisters Jos. Böhm ein Album von leicht ausführbarer Kirchenmusik, enthaltend zumeist Compositioueu mit Begleitung der Orgel oder eines kleinen Ochesters, in vierteljährigen Lieferungen heraus. Die Namen der Beitragenden, wie Mettenleiter, Witt etc., sind Bürgen der Zweckmäßikeit des belobten Unternehmens. Preis pr. Lieferung : Partitur und Stimmen 96 kr., Partitur allein 60 kr., und jede Einzelstimme 9 kr. Für die Subscri-beuten ist der Preis um ein Drittel herabgesetzt. Sub-scribtionsanmeldungeu sind an den Cassier des Vereines Herrn P. Hermann Moser, Stiftshofmeister in Wien I., Spiegelgasse 9, zu richten. Clericus orans atque meditans, auctore Aloysio Schlör. — Von diesem ausgezeichneten, stark verbreiteten Buche ist vor Kurzem eilte neue vermehrte und verbesserte Auflage bei der Verlagsbuchhandlung Styria in Graz erschienen. Obgleich dieses Buch in erster Liuie den Zöglingen der Clerical-Seminarien gewidmet ist, kann dasselbe doch auch allen Priestern als passende Anleitung zu Meditationen und Gewinnung reichlicher geistlicher Früchte dienen und daher warm empfohlen werben. Die äußere Ausstattung läßt nichts zu wünschen übrig. Preis 3 Mark. X. Aufruf )ur Almofensammlung für den Ban der emgestürsien Pfarrkirche in Wocheiner Keistrij. Die schwere Wunde, welche das Unglück vom 6. August 1881 mit dem Eiuslurze der bereits aufgebauten Pfarrkirche in Wocheiner Feistriz der dortigen Pfarrgemeinde geschlagen hat, ist noch nicht geheilt. In Folge meines Hirtenschreibens vom 24. August desselben Jahres haben zwar alle Pfarren der Diözese in überraschender Weise ihre werkthätige Nächstenliebe bewiesen, so daß bis zum Wie-deransbaue der Kirche die milden Gaben, mit Einschluß der Beiträge der heimatlichen Pfarre, eine Höhe von 6000 fl. erreichten. Durch den Baumeister Faleschini ist nun die Kirche in diesem Jahre glücklich wieder unter Dach gebracht worden. Allein, wenn man bedenkt, wie sehr die Kräfte der armen Pfarrgemeinde Feistriz beim ersten Baue der Kirche erschöpft, und später durch Wegräumung des Schuttes stark in Anspruch genommen wurden, so kann man sich gar nicht wundern, wenn sie jetzt nicht im Stande ist, die bedeutenden Baukosten aus Eigenem zu erschwingen und genöthigt ist, an edle Herzen der katholischen Mitbrüder um Beihilfe anzuklopfen. Die Schuld von über 5000 fl., welche blos für den Rohbau der jetzigen Kirche contrahirt werden mußte, kann nur durch Beiträge von Außen getilgt werden. Einige Pfarren, wie: Veldes, Woch. Vellach, Zarz, Selzach, Vodiz und Moräutsch, haben schon von selbst die Noth bemerkt, und haben aus eigenem Eifer zum zweiten Male schöne Beiträge gespendet. Ich zweifle keilten Augenblick, daß die Übrigen Pfarren der Diözese, ermuntert durch warme Worte Der hochwürdigen Herren Seelsorger, diesem Beispiele nachsolgen werden. Es wird zu diesem Zwecke hiemit ungeordnet, daß gang veranstaltet werde, dessen Erträgnis an das Ordi- in nächster Zeit in allen Pfarrkirchen der Diözese für die normt eingesendet werden wolle. Vollendung der Kirche in Wocheiner Feistriz ein Opfer- Vom fürstbischöflichen Ordinariate Laibach am 20. Dezember 1883. Chrysostomus m. p. x. Concurs-Uerlautbarung und Chronik der Dichese. Die Pfarre Begunje (Vigaun), im Decanatc Radmannsdorf, ist durch Todfall in Erledigung gekommen und wird dieselbe bis zum 31. Jänner künftigen Jahres zur Bewerbung ausgeschrieben. Die Gesuche sind an die löbliche Jnhabung der Fidei-commiß- und Patronatsherrschaft Radmannsdorf zu richten. Uebersetzt wurden die hochwürdigen Herren: Johann Novak, Pfarrcooperator in MoSnje, als Pfarradministrator nach Begunje; Peter Bercic, Pfarrcooperator in Gottschee, als Pfarradministrator nach Altlag; Johann Smrekar, Pfarrcooperator in Polhov Gradec, als solcher nach Gott-schee; Julius Öuk, Pfarrcooperator in Vipava, als solcher nach Logatec; Johann Ferjanöiö wurde auf seinem Posten als Cooperator in Rovte belassen. Ferner übersiedelten die hochwürdigen Herren: Franz Arhar, >Curatbeneficiat in Voglje, zu den Schulschwestern nach Repnje; Johann Pe6är, pens. Curat, vom Schloße Hmelnik (Hopfenbach) nach Veliki Gaber bei St. Veit und Anton Jaksic, pens. Pfarrer, von Fara bei Kostei nach Razdrto (Präwald). Die erste Tonsur erhielten am 6 d. M. die Theologen des I. Jahrganges: Andreas Öesenj aus St. Martin unter Grosskahlenberg, Georg Fajfar aus Draägoge, Franz Guzelj aus Trata, Johann Hladnik aus Rovte, Johann Hromec ans Kamnik, Johann Hudovernik aus Zaticina, Alois Krainer aus Mitterdorf bei Gottschee, Johann Lesar aus Ribnica, Johann MikS aus Hotedräica, Johann Oblak aus Mavöiöe, Josef Pirc aus Laibach, August Schiffrer aus Laibach, Franz Vrhovsek aus Les-kovec, Johann Volk aus Brezovec, Franz Zakrajäek aus Blöke, Ignaz Zupanec aus Kranj und der Theolog des II. Jahrganges Carl Zavodnik aus 2u£emberk. Gestorben ist der hochwürdige Herr Silvester Keäe, Pfarrdechant in Vigaun und Ritter des k. k. Franz-Josef-Ordens, am 12. d. M., und wird dem Gebete des hoch-würdigen Diözesanclerus empfohlen. XI. Einladung;ur Einsendung des Prannmeratwnspreiles für das „Kaibacher Diözefanblatt". Der Präuumerationspreis für das „Laibacher Diö- mit eingeladen, diesen Betrag baldthunlich mittelst Post- zesanblatt" wird für das Jahr 1884, wie in den ver- anweisung an die fürstbischöfliche Ordinariatskanzlei eiu- flossenen zwei Jahren, 3 fl. betragen, und cs werden die senden zu wollen, p. t. Herren Curatkirchen-Vorsteher und Abonnenten hie- Vom fürstbischöflichen Ordinariate Laibach am 21. Dezember 188.3. Herausgeber und für die Redactiou verantwortlich: Aul ob Koblar. — Druck der „Närodna Tiskarna“ in Laibach. . S WM rnrnnm --•>w m$i j-ÄvVA* /?: < !' 0 W L - \ i •>’ ll,! IVA I : 1 ^ iw LTJ^-,->.J C^AOvXÄA-t) S^CUöXkA^vOUL /C-OJC^TiVldUt* ^ \\C>\- AX'VUA.'CUvL □ □ □ □ j) yL cvwV cv /\j^.V.wvb cX,'vcaXv& Ö\m vLv vcvt ^t^AX-CA'X/tijw ov (IcuveiLo 9H.cwbuvu^-v xit-'i.ln.tcvba a^vo Moo ßVva. /vYvcx^-^t . iX-t-c-o-touv 2.. 6.0fv|-)A),vv» 6^rvv0-t^, 3 ■ S • ICU-vö/vecu., H’ S4l£ S'vlyvVtcvVV^, S. S • aajvLIo b- b. (Dxw-()-^ rn,wvitlc 11. GVOK/X). e»xo-wa.kU. CUntin) VERA S. McoLH Magm Akh/ Fp, M.yrCn. Effij. ( A/>. 'bvfi *■>*f,i> -EWS». v v #' iw4.ik^ ® r/W N II z F£R,, . ,/Dl JVANDO. I. (EPIS.'LABAC-. \5:R-I: PRINCIPE KX>'OM!I:A ' %VMBV1^/ clemen. XI. PO Nr MAX'. LEOPOLD:MAGN IMP. ROH.] JOS: ANT.PRIN.AB EdGENBER^ Joannes Gy'eq-oy'i/Th.cL'lr^itsch.eT deT7ia.lt ■pe?~Q Carniolj L,abc.ccnsis. cet-smu^s J.-j'roo