St. 76. V Gorici, v torek dne 22. septembra 1908. Letnik X. Ixhaja TBak torek in «obotoob 4. r.ri popoludne. Ako pade na ta dneva prasnik ixide dan prej ob 6. ivečer. Staue po poiti projeman ali v Gorici na dorn poliljan celoletno 10 K, pollotno 6 K in fietrtletno 250K. ProdajasevGorici t to- btkürnan Schwarz. v Solskih ulicah, Jelleriiti t NunHkih ulicah in Le- ban na Verdijerem tekaliiöu po 8 Tin. Uredniitvo in upravuiätvo ie nabajata t «Narodni tiikarni», ulica Vetturini h. It. 9. Dopiiö je nasloviti na uredniitro, oglaie in naročmno pa na upravništvo >Gorice«. Oplaai ie računijo po petit- rritah in licer ako »e tibkajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako ie Tečkrat tiikajo, raču- nijo tr po pogodbi. Izdajdifelj in odgoTorni arednik Anton Bavöar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Kdo je komisija ? Pri zadajih voiiUali v doželni abor zgodila ae je volilaa nepraTilnost, ki je jedina nvoje nrate, kakor eleii iz poro- čila dež. odbora dežolnema zboro, ki je vsakemu poslanca na razpolago. V skupini kmečkih občin za goriiko okolico je bilo oddanih pri pr?i volitvi * 2264 veljavnih glaBOvnic in 5 praznih. To Stevilo se dobi, ako ae seitejejo re- zaitati posamezoih občinskih volilaihko- misij. Isto število ae dobi, ako se prešte- jejo vse oddane glasovnice. Do istega izida se pride, ako se sešteiajo oddani glasovi v poaameznih žapaaijah, kakor bo jih objavljaii po aradnih podatkih ob öasu volitve raziični liati: „Gorier", „Soča", „Edinoet" ltd. Poiovica veljavnih glaaov znaša torej 1132 in absolatna večina 1133, Toiiko iz zapisnika osrednje komi- 8ije v Šempetrn, kakor tndi iz podetkov, objavljenih avoj čas po navedenih in dragih liatih, dobili so kandidatje S. L. S. gl&bcv: Miha Ztga 1185 Ant. Klančič 1184 prtf. Berbuč 1150 Potcmtakem je imel prcf. Bjrbuč 17 glasov večine in jo bil nedvojbeno voljen T deželni zbor. Vkljab tema pa se je takoj razpiaalar.ožja volitev med njina in kandidatom Obljabkom, Eaka je do tega prišlo? Na to nam daje odgovor zapisnik centralne komi- sije, ki it-ži v deželni biii in je vsakema poelancu na razpolago. Iz tega 8e jasno razvidi, da je bilo prvotno zapisano število vaeh „veljav- nih" glasovnic: 2264. Toda ker je imel prof. Barbuö 17 giasov veöine, je nekdo popravil to število za 17 ter naredil iz njega 2281. To dejstvo bode v oči vže od daleč ; zadaje številke so bolj debele od prve. A vkljab temu popravka je imel prof. Berbaö §e vedno 9 glasov večine, ker je treba deiiti popravljeao ätevilo 2281 skozi 2, kar da 1140V2, in je torej absolatna večina glasov 1141. Modri račanar si je znal pa poma- gati in pravi dalje: Ker je itevilo raztresenih glasov 24, je gorenjemu številn. dodati še 24 glasovnic, in znaša potemtakem šte- vilo vseh „veljavnih" glasovnic: 2305. Potem kalknlira dalje: Eer znaia absolntna večina 1154 glasov (v reanici Ie 1153) maDJkajo prcfesorju B9rbuö-u 4 glasovi do abaolntoe večine, zato je potrebna ožja volitev med njim in Ob- ljabkom. — Podpisani bo : baron Teuflenbach kot vladni komiaar, šempeteraki žop8r> Cernic kot predaednik oarednje komHije Lavreučič, Mervic, Reiöiö in B zjak kot clani komisije. O^omniti je tndi, da je volilo v tej skapini 15 veleposestaikov, dasi ne erne noben veleposestnik voliti v kmeökih ob- činah po jaanem določiin § 20. dež. vo, Hlnega reda. V gradiščanskem, tolmin- skem in sežanskem glavarstvu se niso tadi oddale volilae izkazxiae nobenemn ˇelepoaestnika, Ie v goriški okolici se je ta zgodilo. Tadi drugi" zaaki v pisavi, ? poč- pieih in stilizaciji kažejo, da ae ima ta opraviti x goroatastno nepravilnoatjo. C'.nAnn in Aa it% kil nndnliian ta ¦»«•_ dobilo gUvaretvo telfgnfižno narcčilo- da mora razpisati ožjo volitev m?d pro- feeorjem Berbuc-em in velepooestnikom Obljobkoir. Kako jezamoglonamefitniitvo pregledati vob volit^eni operat ? Po § 51. dtž. volilnega reda mora seslaviti glavna volilna komisija aspehe volilnih opravil, ki so jih usta- novile posamezne volilne komisijo; a v tern slačajo ni višila komiaija te naloge, marveö je prineael vladni komisar do- višen skrutiüij in sesta^ljen zapisnik,ka- tere je predlof;il keminji v podpis, rekoö, da so na glavarfltvu He vse natanv pregledali in da bi bilo Ie zamnda cast*, »ko bi hotela komisija operat pregleda- vat»', da je pa komiaiji proste, ako ho{'3 to Etoriti. Tako trde soglaano udje glavne komieije v Sempetru. No, nova doba maatnih let se lepo začeoja : Na Erasa knpčija z državnimi in deželnimi trtami, to pa opravlja p o M ! e volivne komisije nekdo, ki ni komisiji*. Po VBi pravici ^pra- šamo in dogoati se mora: Kdo je ta komisija ? Italijanski poalanci zskliČPJir^v^TVh", sloveniiki pa krepak „živicr. ^ %>.. • Nato naznani dežolni j^lafar, da se je prevzriäeni knezoaacUkof d". Sedej opravičil, da ni mogel k seji, ker se aprav sodsj modi na vizit&cij'. Nato store poslanci obljabo v roke deželnega glavarja. Eo je deželni glavar ie naznani), da bodo čas pr.hodnje seje določili kla- bovi načelniki, je zakljočil prvo aejo. Draga seja dažalnega zbora bo danes ob 5h popoldne. Goriški deželni zbor. P r v a s e j ». Danes se jc 8f šel novi drž^lai zbor. Ob 10 h dopoldne je bila v stolnici sv. m«Sa, ki jo je c'a*ova! sto'ni pro^t Irr F a i d n 11;. S«r. maše so se ndeležili po- slanci in zaatopniki «lade. Ob velikem navala občinstva in nspetem pričakovanja se zbero novoiz- voJjeni poslacci v deželnozborski dvc- rani. Navzoči so ysi poslanci, razan prevzv. knezonatskef/. Ob 11. nri in 10 min. se dvigne cesarski name^aik price Hohenlohe, ki govori najprvo v ita- lijanskem, potem v slovenskem jfzika. Predstavlja dež. zbornici deželaega >gla- varja viteza dr. Pajor-ja ter Djego- vfga camestnika dr. Gregoröica, ki ja je Nj. Veličanstvo biagovolilo fmeno- vati » patenlom z dne 29. jnl. t. 1. Na to povdarja veliko važaost sedanjega za- sedaDJa, ko je vl&da započela važno sk- cijo za gespodarsko in socialno povzdigo dežele. V tern ozirn je potrebno sodelo- vanja d ž. zastopstva. Kakoronzagotavlja dfž. zbor podpore od strani vlade, tako tndi pričakoje sodelovanjavseh poslancev v blagor dežele. Nato predstavi grcfi A11 e m s a. Glavar dr. Pajer stori obljabo v roke namestnika princa Hohenlohe. Nato povzame besedo glavar dr. Pajer, ki se v daljšem italijanskem go- vorn Rpominja najprvo cesarjevega jnbi- leja. hraža nado, da bodo tsö etranke skopno delovale v blagor ljndstva. Po- vdarja potrebo sknpnega delovanja pred vsem na gospodarskem poljo. Narodnoati naj žive med seboj v mira in slogi. Slovensko potem izraža veselje, da more pozdraviti slovenske poslance in jim zaklicati : Dobro došli! Srčno jih pozdravlja ter jih prosi za krepko podporo v dela za «plošni blagor volivcev in cele dežele. Nadeja se, da bodo premagane vse ovire, ki se stavijo na pot skapnema delo. Treba, da delamo pred vsem na gospodarskem polja, da se nadaljoje dpilo, ki «ie je zadaja lota za- pričelo in ki ga Ijadatvo od nas zahteva. Nato govori zopet la äko. Sroj Krvavi dogodki v tjub- l]ani. — Dva mrlva, mnogo ranjenih. Kri je tekla te dni po ljubljanskih ulicah. V soboto je bil mir. Zvečer je bilo nekaj demonstracij; a nic hudega. V nedejo je bil eel dan mir. Zvečer pa so se začeli ljudje zbirati. Vlada je nam- reč postavila po ulicah nemško vojaštvo, ki ga Slovenci že od početka ne morejo trpeti. To vojaštvo je s svojim postopa- njem izzvalo odpor, vsled česar so ljudje začeli kričali na vojake. Ljudje so se zbirali posebno v Šelenburgovih in Pre-" šernovih ulicah, kjer so inirno demon- strirali. Vojaštvo je demonstrate raz- gnalo nazuj. Občinstvo se je zopet zbralo na Sv. Petra cesti, deloma na Marijinem trgu in na Frančiškanskem mostu. Poročnik Mayer je s piketom vo- jakov zapiral Prešernove ulice in je iz lastne inieijative komandiral vojake v Stritarjeve ulice. Demonstranti so se umikali vojakom deloma pred Rotovž in dalje Pred škofijo, deloma na Pogačar- jev trg. O dogodkih, ki so na to sledili, smo dobili včeraj popoldne iz Ljubljane sledeče poročilo: Nemško vojaštvo se je obnašalo surovo. Ubita sta dva Slovenca, ranjenih mnogo, med njimi kontoristinja Ana T raven. V Ljubljani je vse polno ranjenih ljudi. Krvoprolitje so zakrivili vojaki. Posebno poročnik Mayer doma iz Ljubljane, je postopal neusmiljeno. Dal je streljati na 30 ljudi, ki niso dru- gega počeli ko vpili. In sicer je Mayer dal streljati proti izrecni prepovedi od strani višje oblasti. Mayer je moral be- žati iz Ljubljane. Njegovi vojaki so stre- ljali za bežečimi ljudmi. Vsi poškodo- vanci so ranjeni od zadej. Ko je vstrelil oddelek poroenika Mayerja, so v bližini stoječi oddelki Belgijcev začeli glasno ploskati in kri- čati „Diese Windische Hunde müssen wir heute totschlagen." Znani poroenik König je ščuval na ljudi svojega psa, neki oficir pa je streljal na ljudi z re- volverjem skozi okno svojega stanovanja. Strahovito surovo so se obnašali tudi drügonci, ki so proti vsem predpi- som tolkli po mirnih ljudeh s sabljami, ko so množico že razpršili. Dragonski oficirji so šli s sabljami na gospodiene in gospode, ki so iz vežnih vrat svo- jih his gledali na cesto. Aretiranih je mnogo popolnoma n e d o 1 ž n i h ljudi. Poroenik Mayer n i p u s t i 1 k ranjencem zdravni- 1,^., A~ I I t ,, » r I o Ar r\ t- n 5 « o Jn Ar Danes je neki častnik 27. pešpolka osuval neko gospodieno, ki r^ je s pri- jateljico razgovarjala o dogodkih[dneva. Belgijci so suvali mime ljudi z bajoneti. Nocoj in po dnevi so bile v Ljub- ljani velikanske manifestaeije. Izginili so vsi nemški napisi. Bela Ljubljana ima danes samo slovenske napise. Ko je sei danes mimo vojašnice 27. peš- polka neki član „SlovenčevLjga" ured- ništva, je stal na dvorišču eel po/;. v vojni opravi. Vojaki so ga iziivali in se mu smejali. Papir nemore popisati tega, Äraj so počeli vojaki. Govori se, da so se vce- raj vsi p o d č a s t n i k i 27 pešpolka za- rotili, da bodo streljali na vsakogar. Danes so res streljali za bežečimi še predno je poročnik Ma.yer dal svoje po~ velje. Streli so padali večinoma posa- mezni. Hiteli so za ljudmi čez iranči- škanski most notri do pred škofije. Ljudstva vse črno na ulicah, a po- sebni miritelji mire ljudstvo, ki je do skrajnosti ogorčeno nad besnim posto- panjem nemških vojakov. Kako se je zgodila nesreča neve nihče natančno povedati. Ustreljena sta bila pred škofjo: Rudolf Lunder, 24-letni strojnik „Narodne tiskarne" v trenotku, ko je s svojo nevesto odhajal; zadet je bil od zadaj v pljua. Ivan Ad'dmic, 15-Ietni četrtošoiec, kateremu je krogla predrla pleča in šla skozi pljuča na drugi strani ven. Kate- het je ranjenca dal v poslednje olje. Oba nesrečneža sta se še privlekla do Kolovratove gostilne, k^er sta izdih- nila. R a n j e n c i. Težko so bili ranjeni: Anton Ada- mi č, bratranec ubitega I. Adamiča. Pre- boden je bil od zadaj z bajonetom. Josip Simotičič, 17-letni kleparski pomočnik, ima na levi nogi meso po- polnoma raztrgano. Albina Traven, komptoaristka, je bila mirno idoč po cesti zabodena z ba- jonetom v pleča. Božidar Borštnik, 18-letni sedmo- šolec, ki ima obe nogi pod kolenom prestreljeni in je na levi nogi kost po- polnoma prestreljena. Mihael Golavšček, 20-letni premo- garski hlapec. Krogla mu je od zadaj prebila glavno žilo. Albiu Tomšič, 17-letni kovaški po- močnik ima prestreljeu prsni koš in ra- njena desna pljuča. . Pavel Štrukelj, 3i-letni delavec, ima globoko rano na desnem stegnu, prizadejano od zadaj. Martin Štrukelj, 41-letni delavec, je od od zadaj zadet skozi ledje v trebuh. Ti ranjenci so v bolnišnici iri so vsi v smrtni nevarnosti. Poleg teh je pa še nebroj oseb» ki so lahko poškodovane in so ostale v domači oskrbi. Neki oficir je vdrl v frančiskansko cerkev ter je v cerkvi razganjal ljudi z golo sabijo in ploščnato mahuil po neki ženski. • Naj še navedemo ta surov čin : Ko se je vračala žena čevljarja Blaža z 2 letnim otrokom domov, ustavili so jo vojaki, ter je vojak 27. pešpolka najprej nootovil Kaintiot motori ti a nrea nsiipm Vojaštvo patrulira po inestu. Vse jezastražetio. Dežclni predsednik Schwarz je zapustil Ljubljano. Na Kranjsko hra- nilnico je nastal „run". Slovenci trumoma dvigajo svoje vloge iz nemške hra- nilnice. Danes popoludne bo sijajen po- greb. Pogreba se udeleže krščansko- socialni telovadci in „Sokoli" v kroju. Mestni svet je protestoval v po- sebni seji proti postopanju viade in vo- jaštva. Sprejela se je sledeča resolucija : 1. Čemu da je civihia oblast pri tej priliki porabila ravno nemški polk, ki vedoma sovraži vse, kar je slovensko ? 2. Čemu se je izročilo vodstvo mladini častnikom, ki žive po naukih takozvane „halts' Maul" kulture? 3. Čemu se je streljalo na nmožico na tnestu, kjer ni mogla napraviti sploh uikake škode? 4. Čeniu se je streljalo na množico, katera je bežala? 5. Čemu se je večkrat in po- sameaio streljaio? in 6. Čemu se je streljalo brez ukaza političnega komi- sarji. ne da bi se bila poprej množica, kakor je to v kulturnih državah v na- vadi ip.zorila, da hoče vojaštvo stre- ss i? Konečno apeluje občinski svet na vst slowenske in slovanske poslance, da v državnem zboru, kakor v delegacijah vse potiebno ukrenejo, da bo vojaška sir ihovlada postavijena pred polno od- irovornost za prelito kri, katera se kjdi .^l'.inskega tlaka. Demonstracije so bile tudi vCelju, kj<- je bil ubit en nemški burš. V Ma- rit ( ru in Celju so Nemci razbijali Slo- ve cem okna. Nemski ministri zahtevajo os'rih odredb proti Slovencem Če se poprašamo, kdo je zakrivil žii »stne dogodbe, moramo reči, da je prv. krivec vlada sama, ki v Ptuju v varstvo Slovencev ni ganila niti z ma- zin> em, med tem ko je v Ljubljana vo- jaswo brez vzroka streljalo. Če bi bila vlada v P.uju vršila svojo dolžnost, ne bi sedaj ime!a krvavih ljubljanskih dni. Drugič pa je bilo krivo tudi to, da se pošilja na ljudi nemško vojaštvo, ki je s prfbivalstvom v vednem nasprotju. Naj bi sedaj prelita Kri bila seme, iz katerega naj bi zrastlo popolno gos- podarsko osamosvojenje Slovencev od tujega kapitala. Ti dogodki bodo Slo- vencem brez dvoma iniiogo škodili. Naj bi saj na gospodarskem polju bili za nas mejiiik — k popolni gospodarski neodvisnosti. Naše geslo bodi: Pröti tujemu ka- pitalu ! Ta je močan pri nas! Nanj se ozira vlada ! Zato zrušimo moč nemške- ga kapitala! Po pričefku šolskega lefa. Na erednjih solah se je pričelo solsko leto T petek zjatraj b sv. mašo. Dcločeao ;e, da bi se moralo te maše ndeleiiti vee ač teljsko osobje. Toda ob tej priliki so liberalni prof^sorji igaori- rali dotično do'ocbo in ni bilo k maii nobenega liberalnega profasorj«, razor, razrednikor. To dovolj jasao kaze, kakäen dah reje med ˇzgojitelji naie mlaueži. Dfoga atvar, vredna, da se ob tej priliki omeoja, je najia potreba oovega gimnazijskega poslopja. Doqedanji pro- stori ao v rcsnici tornöe in gnezdišče raz?ih hacilov, ki izpodkopajejo zdiarje nežni mladini. Proatori so premijhni. Prvi gimnazijaki razred n. pr. je letos razdeljen v 3 oddelke. I-natavno bi v nobenem cddelkn ne smelo biti več ko 50 učonce»; letos pa inoajo ti trije od- delki po 524-54 in 56 učencev, kar je ˇ oöitem nasprotju a nostaro. Toda po- magsti tudi r&vnateljsho nemore, če ni prcttora. Poaledica tega bo, da bo poul manj u»pfšeu in da .bndo brezobzirno trebiii in raotali abogs di ake, le da raz- redi ne bodo pronapoljujt ni. S staliiča higijoue in pa vzgoje ter pcdr.ka je treba najodioöneje zahtevati: Nuto gimna- zi j s r o p o 81 op j e. Škandaiozne so razmere na naiih srednjih äolah, posebno pa na gimnaziji, k»r Be tiče narodoosti pr^f)3orjev. Da- najska vlada nam je leto i poalala doli cel trop ijadi, ki prav nič ne racnnaejo nobon^gft dfželnega jez:ka, ampak edino le Bfojo nem&čino. Dijaitvo obstoji skoro izkljnčno le iz Slovencev in Lnhoy. Ponk pa je vseskozi nemški in profeaorji tadi po večini Nemci. Koliko bistrih sloven- skih talentoT se abije ob takih razmorah ! Koliko nooči, tako dragocenih, izgubi naš aarod! Ia tcga je kriva nemška vzgoj», nemiki profesorji in v prvi vrsti pa vlada, ki Tziržnja take razmera in pomaga nbijati slovenske talente. Posebno slabo je tarn, kjer bo mešani razredi, v katerih sede Slovenci in Italijani. Tarn propade največ dijtkov obeh naroduo3ti! Naša prav odločna zahteva je in oatane : SrednjR sole naj se r^adele v slovenske in laške! Ncmščina kot nčni jezik naj ae odpravi! Naša mladina S9 poačaj v materinem jezikn! L°to za letotn pa opažamo tadi med qslAo ^redoješolsko mladino, da je razmerie v napredkn za Slorence vedno slabie! Gotovo k teoiu prec?j pripomore taj ačoi jezik in taji profjaorji. Toda isto velja za Italijaae. Siorenski dijak je — to je prizaano. — vdno bolje talen- tiran ko so dragi. Zito se nam mora čndno zdeti tako nazadovanjp. Tcda če pcgledamo, v kakem daha in rzdahu ne danes ^zgaja io raste naš» erednješolska mladin», ;e Qginks rešeaa. Wiika krivda za to zn9 ftariie same! Bili srno priča, k«ko sta oče ali mati pripeljalia sinka v šolo. — Sinko je morebiti koaiaj vpr.i ali dragi soli. Tods, kadarkoli je biia prilika, pa sta ga po- peljala v krcmo na vino in piro. Tako se mladina razvaja in začne pobajati tadi aama v gostilne. Nič čadnega n% DaleUti kje v baki gostilni pozno, ivečer na veeele pise? tretje ali čft*to šolca! GDstilna, a'knhol abija na$o mhdino! In ne samo to ! Z gostilno, pijanceranjeBi bo v zvezi še droge okolnost1, ki nbijajo mladina tele?ao ia moralao 1 In tako izgnbifd naia mladina vstrajnost pri nčenja. Ioaamo sicer talent, nimamo pa potem značajev. Plesi ii razne podobne «abate lo v»e delnje k»arno na razvi- jajočega 86 mladeniča. Mladina je v vedni nevarnoUi ! Tieoi neraraosti ji prati! Zato apelu emo na stariie in sorodnike : Nikari ne razvajajte sroj h aioov 8 pi- jaöo ! Pazite, kakšna so stanoTanje vaiih otrok ! G ejte, da vaši sinovi na stano- vanjib ia zanaj ne bodo pr rajali v do- tiko z osebami, ki ategaejo aničiti v sreih na!»d8Qiöev verjte ideale in po- gaziti njihova* area v mlakuzy neaao- ralnoati. Apelajenao pa tadi na naše slo- vensko dijaštvo: Mlsd-nči! Od vaa je odvisna prihodnjost uniegi nar.d*. Bolj kot talentor potrebajemo znaöajev. Oboje pa, talent? in znaöaje, abijata Bakh in Venera! Nemogoöe 8e je 2operatavljati slabino vplivom žirljenja, kdor nitna za to 7 8vojem srea in razaaaa krepke opore 7 trdnem verskem pre- p r i č a n j a. To smo napisali eedaj po zapričetem iolstem btL. — B?g daj, da bi kaj hasnilo tistitn, 2a katere je bilo v prri vrati ri8aao, naiema dijaitva — naši zlati mladini. Dopisi. obla8*nijo da bo za možtvo priBkrbovals obc. roosnica potrebnega mesa I Tako bo pomagano revnim bolnikomin sploh ot- öanoin, vojakoro, Ijadstva vokolici, krae- tom pri prodaji živine in — mesarjem da ne bodo fte dalje „trpeli ikodeu. Na novo nstanovljeni meroskasni arad z% katerfga so okoličanska žapanstva pri- spevala kakor se s-isi po 100 kroo, naia občina pa dala prostire brezplačno v porabo, bo dobro složil vsem, do sedaj smo morali v Gradišče voziti posodo. — Pripor.čamo pa moža, ki cementira po- sode nekaj tpč aljadnosti za — naš denar, sicer se posoda prepolne in po- trpežljivoat mine. Tadi si. c. kr. glavar- stvo v Gradišča spozorimo na „tt*ktiko" gosp. merobkasnega arednika in njcgovih pomočnikov ne izvzemäi — vode! pri merjeDJa. Potrebcvali bi slorenskega stalnega odvetnika takaj in ravno tako ali še ve- liko bolj slovenskfga zdravnika toliko za nas občiuarje Rlovenske kakor za slo- vensko okolicD, žapanstev : Medan», B- Ijana, Kožbana in nekaj Kojščanske (Gradno in Višnjevik). Slovenski zdrav- nik pridi! Razame se, da ako znaš tadi italijansko bo ie boljie. Prosimo p& da se nLše Tersko prepriča^Dje spoštaje. — Zdravnik kßlibra BSoče" in „Primore*" ni za na* 1 Polifični pregled. Belgrajske skrivnosti. Ob priliki kanalizacije so naäli v Belgradu podz^meijski hodnik, ki vodi izpod starega konaka v trdnjavo. Hodnik je skoro 1 küometer dolg, dva metra visot-, en meter širok, lepo zidan ter ter leži le en meter pod površino. Mnogo radovednega ljudst?a se je nabralo ob odprtim. Novi mažarski vojaški zakou. .Badapesti H Hap" poroö», da bu v novem vojaikem zakonn določena dveletna voj&ška slnžba za infanterijo, pri ostalih skupinah ostane triletna vo- jaSka slažba. Kontingent vojaäkih no- vincev bo znašal 160.000, torej za 40.000 mož več. Pri domobransUa bo vcjna aprava zahtevala 214.000 mož; stanje armade bo v mirnem čssa zvišano na 4-20.00O roož. Novice. Kurmiu. — Povsod se sliši pri- tožnjo o veliki dcaginji živil, posebno mesa. Nhši mesarji na? vlečejo kar mo- f)\o. Puačajemo meso po 1 K 44 v, „crnbolo" telo 2 K 40 v, teletino pa po 1 K 76 v Kciko Cbno pa ima živina ? Ia vendar trpijo mesarji veliko škodo pra- vijo — verjame jim ne aobeden ker jih tolst iin svitli obrazi izdajajo da te govore resnice. Peveži nemorojo kapiti mess niti za bolnika. Pripcročamo g. žapana barona Locatelli-a kot krlö, Bocialnemu poalanca naj He nstanovi oböinska mesnica ker bo gotovo ptinaiala dobiček občini ka- kor bitro 80 napravi pogodba z vojakov Za „Slovensko sirotišča" je v proslavo obeh jabilejev starešinBtro ŠL peterake občine v sroji seji dne 20 t> m. soglasno sklenilo darovati 200 K. Bog živi vrlo stareiinttivo 1 Podučni tečaj o cerkveui uinet- uosti za duhovništvo goriške nadškosnje i^e je danes pričel. Prvo predavanje je ob 3. uri popoladne. Čč. gg. kateri se želi adeležiti karza naj se blagovolijo oglasiti pri predavatelja dr. M&ntaani-ja ˇ žkofiji ali pa v oarednjem semenišču, kjer 86 predavaoja vrše. Zopet obsojeul laški razgrajači. Pred goriäkim okrožnim sodiičem so bili ˇ ponedeljek obsojeni oni laški raz- grajači, ki so dne 9. janija izzivali in metali kamenje na polieijo, Na 5 mase- cev ječe, poostrene s trdina ležiščem in b post), bo bili obsojeni: Magistratni aradnik Manj Geniuzzi; Herman Craiasl, mesar, doma v Divaöi; Hago Del Mestti, pisar; Artar Avanzzini iz Podgore. Craiasl (Krajzelj) je rojen v Divači. N.egov oče je bil Čeh, mati pa Slovenka, doma iz Senožeč. Zito je smešno, kar je v svojem zagovora po- vdarjal dr. Pinavcič, da so ti razgrajaöi vršili svojo dolžno3t, če bo branili laški značaj Gorice. „So^a" piše, da ob priliki 30 dnev- nice S. Gregorčičave smrti ni nihöe pro- sil „Glaßbenega in pevskega draštva" z* Bodelovanjd, Dejstvo pa je, da je 2 d n i pred 30 dnevom priäel k č. g. žapniko Kokošarju g, dr. Tama in ma dejal, da „G. in p. dr." nemore aodelovati; čei da bo vsi ijegovi konc'pijpnti pevci, ki bi morali nastopiti V8i. C^ pa naatopijo, pa je njegova pi- aarna brez osobja. Ob istem časa je bil pri g. iapnika v isti zadeti tadi g. pc- vovodja Michei. To dokazaje, da je bilo „Glasb. in pevako dr." naprošeno; a da ni hotelo sodelovati.. Veö a svojim podpisom, knkor se nam poroöa, izjavi č. g. župnik K 0 k 0 i a r. Potem pa naj „S)6a" le posknai metati okrog z lažnjivci. Trubar v službi nemSke misli. V brošarici „Hibsbargeche Sii iden wider Deutschland" nekdo ostro napada At- strijo, češ, da ni dosii varovala nemäöine, ampak samo vladarske koristi. Da je to očitanje pristransko, lega ni potreba po- adarjati. Posebno Slovenci- smo bridko občotili in še danes oböatimo težek jarem germanizacije, katero vlada na vse mogoče načine podpira. S aelo trdimo da je ravno nasprotno, da se S!ovanstvo povsod, kjer in kakor je le mogoöe, za- tira. — Na 12. strani te brošarice pa so tadi sledeči stavki: „Pomislimo naprej na reformacijo. Njbeno delo se ni izcimilo iz takib globočin nemškega dahR in nemškega značaja, kakor reforms cij a. Noben dogodek tadi v rivetovni zgodovini, izvzemši preseljevanje nar«jdov, ni Nemcev tako navdaäil, kakor rtfjrmscija. Vsak Nemec je globcko čati1, da je sree mogočaega re- formatora x>apolnjeno VBenemštva, ko je vzkliknil: Tukaj sem in ne morem drogače. Tak rek zamore privreti Ie iz pogammh n e m š k i h p r s.u Iz teh stavkov se vidi, da je imel dr. Tavčar pri seji „Slov. Maticeu popolncma prav ko je rekel: Ko bi bilo po Tirabarjevem namenu, bi nebilo danes nobe- nega Slovenca vef, ampak s a no i N e m c i. Trabar n i p i s a 1 zato slovenski, da bi ohranilslo- ˇ e n s k i jezik,. ali pa celo iz Ijubezni do materinščine, ampak le zato, da bi svojerodne brate odtrgalod katoliške cerkve in j h na ta način pripravil za Nemee. Trnbarja torej ne slave toliko kot &)ovenskega književnika, pač pa kot sovrai.nika katdiške cerkve, kateri se je v bo;n proti cerkvi poslužil slovenskega jezika. — To naj, si za- pomnijo naši narodnjaški liberalci, ki slave Trabarja. Nadležne Sovc so v nedeljo sit- narile po Mima, Nazi mirenski telovadci so namreč priredili izlet na Grad, kjer ae je vriila slovesnost papeževega jnbi- leja. Ob tej priliki so mirenske sokolake „Save" izzivale n«še telovadce na vse načine. Že na poti proti Grada so izzi- vali eel čas. Naäi telovadci pa se niBO zmenili za skokovikanje liberalnih sov in so mirno korakali naprej. Ko se je kon- čala slovesnoBt na Grada, so liberalne sove čakale spodaj pod cerkyijo. Ko je prišel mimo njib öiato mirno s svojo gospo predsednik goriikega telovadnega odseka, bo- ma začeli liberalni „olikanci" trobiti na oho z raznimi trobili. »Ko bo naposled prikorakali naši telovadci v kro- ju — 24 po itevila — so suroveži njim priredili ma6jo godbo. Toda naäi fantje poznajo disciplino in so mirno korakali v pozora naprej, liberalci pa za njimi. Stopali so naäim fantom na noge, silili v vrste, jih potiskali strani. Naöelnik na- iih tetovadcev je šel pozvat liberalce, naj mirajejo; a ni vse nič pomagalo. Liberalci so bili vedno nasilnejši. Nato so na povelje naöelnika naii telovadci obstali. Draitveni predsednik in naöelnik sta šla šeenkrai k liberalnim rogoviležem, naj dajo mir. A scrovine so dale odgovor ie z večjo sarovostjo. Ker se naäi telo- vadci v pozora nlso mogli braniti pred nasilnoatmi liberalnih sorovežef, ki so pritiskali vedno hajše, je dal načolnik povelje: Ruiz hod! V tistem hipa so li- beialni junaki izginili. Eai so bili pod cesto, dragi so lezli v hrib, tretji so be- žali po cesti nazaj, V pol minute so se naši telovadci otreali nadležnih sov, stali zopet v dvoreda in korakali naprej. Vse to se je zgodilo v teku pol ruinate. Ko so naii telovadci odäli, je padloizzagrmovja za njimi nekaj debelih kamnor; a zadet ni bil od naä h nihče. Liberalec Doro Fagariel, ki je p«del po kamenja pod cesto si je po gla»i opns1*»! koio. 01 liberalcev so bili ob napada na naie te- lovadco naTzoöi Rami magnatski sinovi: Jakilovi, Patletiöevi, Faganeli itd. — L;- beralci bo imeli nekateri žepe polae ka- meaja, nekateri aamokr^se. Inarm price, da so nameravali naäe telovadce v pra- vem trenntka dejansko napasti. Veö bo pokazala prenkav». Dejatvo je, da so li- beralci silni anroveži, a še večji strahj- petci. Sramota takemn sokolsUu! Nov doksz libcralne izobrazbe. Iz Idrije piie mladeuiö: Da tadi goriški liberalci tie zaostajajo g:ede avoje „iz- obrazbe" za svojimi kranjskimi brati, sem skasil 8. t. m. i jaz. Vraöal sem se iz M:rna pri Gorci, imttjoč na prsih na- rodni trak in drage draštvene znake. Nisproti mi pride čeUorica nadebadnih „öloveöet", ki me aakrat obkoii, zahte- vajoč, da oditraaim vae znake, cieš, da je tako izzivabje danes odločno prepo- vedano Ker nisein hotel ngoditi ajhjvi „skromni želji", se zažene nakrut eiea ves besen v meae, talo d* me — ki nisem bil pripravljen na to — vrže pod C68to. Seveda bo vai „janaki" tadi v istem hipa izgiaili. Spozaal asm takoj, da sem imel opraviti a cvetom g)riäkega liberal zma. K> aem do^pel v Gorio, so me čakali i to sliöni pozdrp.i. Bil gem namreč vslod svoj.h znakov ie dvakrat napaden na javni olci — ne le z „be- aede ostrim meöemu, temveö janaiki na- padalci so hotili poakaš*ti nad menoj tadi srojo teiesno mod-. To pa kg jim deloma ni posrečilo, ker so — agelavši par Ijadi na olici — le prehitro pobrali avoje „neQ9triiŠ9ne pele* — ter äli menda dragim dajat dokaze, kako viaoko stopinjo lzobmzbe zavzema dandanšji liberalizer. Stražoika aamoumevno ni bilo nikjer nubeaega, ki bi braml mirno potnjcöega öloveka pred aarovimi napadi liberalnib priTržencer. Nemška Sola v Ajdovščini. — Deluiska drnžba c. kr. priv. predilnice v Aidotščini iiče z razpinom t nemikih nčiteljakih liatih ačitelja za IjadsKo šolo z neraškim aönim jtzikora v Ajdovščini in to za otroke svojib ualažbencev. Torej zopet tram k mosta do Adrije ! Pazite Ajdovci na to, katere narodno8ti so ti U8ložbenci, ki iole nemike dole v Aj- doviöini ! — Zimski vozni red c. kr. av- strijskih državmh železnic -— ve- Ijaven od 1. oktobra 1908 se ureljavi na Taeh progah c. kr. ravn»»telJ8tva drž. ž©1. v Tratu ob 12. u*i ponoöi od 30. aepiernbra na 1. oktober t. i. Napram poletnema voznenia redn so le sledeče sprembe: Proga Jesenice-Trst c. kr. državne železnice. Vlak it. 25 preneha voziti na prcgi Jdsenice- Bed. Proga T r bi ž - L j a b 1 j a n a j a ž n e železaice. Oaebni vlak it. 1722 se opaati in osebni vlak St. 1715 bo na progi JaaeniceLjabljaaa jažne telez. za 15 minat kasneje vozil. L o- kalna železnica Kranj-Tržid. Meianec it. 2555 bo radi zveze na vlak štev. 1715 proge Trbiž-Ljubljana jažne žolez. lö minat pozneje voail. Lokal na železnica Ljubljana drž. že- 1 e z a i c e Eamnik. Nedeljaka vlaka it. 2158 in 2159 preaehata voziti z 31. ok- tobrom t. 1. Lokal ü a železnica Tržič-Červinjan. Vlak st. 703 bo vozil radi zveze na južaožalezniaka vl«ka ätev. 26|1006 za 30 minat Usneje. L o- fcalna železnica G o ri c a-A j do v- äcina. Neideljska vlaka ät. 858|859 pre- nehata voziti v zimski penodi. Na vseh *n ne naitetih prog*h ojtane poletni voaiüi red ueipremenjen v veljavi. — Rnzpia natečaja za sprejera v sinaBke tečaje slovenskfga oddelka de- fine knoetijeke dole in z» podelite» pod- P°r v zoeilia 24 krön meaeönih v svrho obiBkuVHnja omenjeiiih zitubkih tečajev. Dfzwlni zbor razpi8aj<>: Oi 12. tept. na- P™;, do «äievsi 20. cktobra tek. leta se vpiaajfjo prusjici La sprojem v prvi zim- ski teöuj dcželne kmotijake sole po sle- dečih doloöilih : 1. Sprejmejo se kmetski sino^i in sinovi posestnikor, ki dokažejo : a) da so dosegli normalno staroat 16 ; let, ali pa, da ao pred t^ratkim zadostili j vojaSkema Blažbovan;a; mladeniči, ki so ,' aeposredao pred naboroaa, 89 ne apre- ; jemajo; b) da poaedajejo velemeatarnih ; predmetih zadostno pripravljalno znanje, katero morajo dokazati z vsprejemnim izpitom; c) da so bili vedno lepega nra*nega vedenja in da ao krepke fi- zične konštitacije, primerne za km^tijski , poklic. 2. Poak so razdeli na dre dobi < po 5 meBecev, in sicer od 15. novembra ' 1908 do 15. aprila 1909. Kdor dovrii prvi tečaj z dobrim u^pehom, iraa pra- vico stopiti v dragi tečaj, ki traja ravno toliko čaaa. Kinc^m va»ke a5ae dobeae bodo vriile javne preskainje, in koncem drage aöne dobe 89 irdajo gojenceoa, ki doyrsö drngi ačai tečaj, odpaatoa apri- čevala. 3. Gojenci «e bolo poačevali v praktičnem knulijMva, v govedoreji, si- rarBtva itd. Vadiii ae bodo v čitanja, piaanja račuastva tar 89 biii vadili v ' rabi kmetijskega orodja, v obrezitanja j itd. 4. Ziačaj iole zdhteva, da atanajejo [ gojenci v zarodo, kjer bodj prejemali bretpUčao ataoovanje brez perila. Zi akupno hrano plaöajo gojenci mes^öoo prehranitnino, ki se uračani na podlagi celotnega potroUa za nakop jestrio, in se razdeü na število prisotnih gojenc»?. Pri doloöevanja raoaööne prehranitaine se bode otiralo na premoženj«ke razmere manj premožaih gojencer. b DrajseUm maoj premožoim gjjence.n ae podele meseöae podpore po 21 kroD, torej, po 120 krön za 5-m6secuo dobo ^inaskeg* teöaja ; kdor namerava proaiti za te pod- pore, naj priloži proinji abožni list. 6. Poatavni zastopaiki gojenc^r imajo pred- ložiti pismene in z dMiöaitni Hstioaaai opremljene prošnje (krstni ÜBt, zadoje šolsko spričevalo dobrega nravnega ve- denja, ubožni Hit) deželnema odbora do 20. oktobra t. 1. 7. S posebnim ob?eiti- 1cm 86 naznani dan vsprejemnih izp.tov in otvoritev teöaja. Glavni naraen teh teöajev je aezoaniti kmetoralce, kolone in male poseatoike z modernim in raci* jonalnim načinom kmetijskega obdelo- vanja v obče. Zi našo deželo je astano- vitev označenih tečajev velike važnosti, vsled čeaar ae naproiajo goapodje žu- pani, poseatniki iu vai tiati, ki jim je na izboljšanja kmetijätva v naši deželi kaj lezeče, da sTetujejo spoiobnim mladeni- čem, naj proaijo za aprejem v zimske teöaje. — — Novo frednje Sole. Posamezoe gimnazije poatanejo z novim letom realne. Nančno miniateratvo se drži načela, da se preastroje obstoječi zavodi le ta m, koder to želi prebivahtvo. Sjloh pa ae izvrši ta prearedba le poiagoma. Z\ tretji razred preaatrojene Franc J )žefjve gim- nazije na Dnnajo sa je oglaailo nad 60 ačencev z raznih gimnazij, za peti razred pa le pet, Eer se je večina noirerz iz- rek)a za nova tipe srednjih šoi, 2ato jih je vlada že nekaj ot7orila. Absolrenti teh novih srednjih iol morejo na aniverzah poslaiati pravoslovna, medecinaka in večino modroslovnih predavanj. Z\ bo- goslovje se bode zahtetalo primer no znaoje gräöine. Dotična naredba izide r kratkem. Uöni naörti za prva dva rez- reda hamanistiških in realnih gimnazij SB bi8tveno ne razlikujejo, tako da mo- rejo aöenci prestopiti v tretji razred z grščino ali francoäcino. Uöenci na ba- manist'skih gimnazijah morejo biti oproäöeni risanja. — Kamen z neba v Avßah. — Pred meaeci 89 prineali razai dragi listi vest, da je priletela kanonaka kroglja od laike raeje, ter se zarila v zemljo y bližini vasiceAvčena Eanalskem. Ljadstvo je ie menilo, da pokajo na laškem paške. Dozdevna kroglja je priletela dne 31. marca t. 1. ob 8. in tri četrt uri dopoldne v bližini Avč v neko njivo. htodobno se je tadi nahnjal v oddaljenosti kakih 40 metrov krnet Janez Kolenc iz Avč, ter öal silen pok in šamenje v zraka in vi- del kako se je odiomila veja na neki jablani ter nato zaprašila zemljo. Pre- plaSen ni si apal pogledati bliže. Š^le popoldne ne je drzail iti je sport. Sole v gozdib, počitniike naselbioeokre- pavaliSöa naj akrbe za alabotae in bo- lebne otroke. Glede na otroöje delo se zabteva, da se mora določiti doba, do katere otroci ne amejo delati. Zibteva se obramba mladine na deželi. Uiitelji naj sodelajejo pri obrambi mladine. Pr« mladoletnih delavcih sp zabteva, naj ae rantegae varstTo do 18 leta. Po poitavi naj se razäiri prepared, katerih del naj ne cpa-ljajo mladoletai delavci. Po- polnoma Be prepovej mlaioletnim nočao delo. G'ede na nadiij^Talae sole ia va- ; jence ue zahtera, da morajo vsi obiska- 1 vati Dadaljevalne iole, ki naj bodo tako orejene, da trorijo bi«t?ea del poaka. Madioa naj ae po nadaljevalnih iolah vzgoji za aposobne drža?ljane. Po nada- Ijevalnih žileh bodi obvezaa telovadba : in pa p'oak o zdrav;a. Vzgoje naj se 1 učitelji za nadaljeraine sole. Izven na- daljeviloe sole pa bodi za vaj^nce pre- akrb'jeno, da ao por-ioj vajeaiki domovi ia zavetiič», draštra Tajeacer, Ijadake ' knjiinice ia I a lace visoke iole. N?ga- | jfta naj ne tali dražahaost in pa sport. Postava aaj skrbi za aploiao varstvo, ki naj ne izjema n»»zakon?kih otrok. Pa- j oatre naj se poatave glede na grdo po- 8topaaje z ctroci in z mladoletaimi. Po- viia naj ae etarcnt za kazaovanje glede na zlorabo mladine v npolnem ozira. Za : zanemarjeno ia kazooraao mladino naj . 86 a?ede drcštro in naj ae skrbi za nje po vzgoji. Odsoüi naj 86 zanemar- jena mladina pogojao ia naj ae izTriitev kazoi odg^di. Z* mladiao naj aevpostavi poaeben kazenski red. Jiko močna straja prijateljev mladiae zahtera, naj se arede obrezna šolska dolžnoat do 15. lets. Po dokonöanem 15 leta naj bi pijobrezoo J obiakovala šolaka mladiaa triletno ob- i vezno aadal.eralao ioio. i — Slicei madžarske kulture. j Gibor Voj, kmet r Bakonyjzega je bit trgofca Ladrika Fjdorja dolžtn 600 Kt Ko je prodal iito, je set k upnika ia ma pl&čal dolg. S u?ajao pa je bil nekdo prošlo noö vlomil pri Fjdorja ter ma odaesel 600 K. Z;d je sedaj obdoliil kmeta Vojb, njegovo žeao io m'.alo Ja- lijo Verebi, da so izfršiii tatvino. Vsi trije pa bo v^trajno tajili. Di bi izsilili prizaanje, ao j;b orožaiki vlekli naprej na C38to, patera pa na pokopališče, kjer ao se morali do naoeg* eleči. Povsod so jib sarali 8 paškiaimi kopiti ter pre- tepali. Voj ae je nezave*t9n zgradil. Ko se je zopet zavedel, ga je prosil neki orožaik, naj vendar prizaa, ker da ne | more veö gledati teg i rJoatarljanja. Voj ' se je potem peljal v Veliki Varadin, kjer I je celo Btvar ovadil, Orožaiško poveljatvo j je zankazalo strogo preiskavo. Zarea: Extra Hingariam non eat vita, et si eat vita, non eat ita! — Yinska kriza v naii deželi je letos noizogibna. Lanakega priielka so ne more spraviti v denar, ako se ga ne da po taki nizki ceni, da se niti delo nezplača. G^na je vina sramotao ni.cka. Vinogradnik joče in stoöe, ker ma davčni eksekator prihaja v hiio. Sicer pa bi se vino ze prodajalo po poiteni ceni, ako bi ne bilo v deželi toliko vinakih fabrik. Kedaj vendar naatopijo kletarski oad- zorniki Bvoje alažbe, da poöistijo malo to sleparako inda-itrijo? ! Ssdaj je deželni odbor razposlal oböinakim aaatopom okrožaico, da mo nazaanijo koliko je v posamiönih občinah grozdja in koliko vina se približao pridela ter pr) čim bi se prodajalo grozdje in vino, da ae po- krijejo obdelovalni stroški in da oatane vinogradniku tadi kaj dobička za svoj naporni trad. Je ia veö iletij, ki hranijo še nad 2000 hektolitrov pridelka. — Novo vino se ne bo amelo v javnih lo* kalih toöiti pred 20. oktobrom. Loterijske številke. 19. septembra Danaj......2 24 83 46 77 Grad^c......39 16 89 15 90 Epilepsija. Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Va- lentina in na drugih sličnih boleznih, ta naj se obrne na privilegirano lekarno Schwan en- Apot h t ke, Frankfurt A. M.Tu dobi tozadeviio brošuro brezplačno Cerltvens mizorsha dela B rimshemin gotiškem slogu izdelujc fl. Cernigoj-Gorica. čevljar . v Semeniški ulici 1. v ftorici priporoča se za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospode. Naročila se izvrsuje hitro. Poprava in komi- sijska za- logaclvo- kotes in šivalnih strojev pri S3 '