Št. 31(2189) Leto XLII Novo mesto, četrtek, 1. avgusta 1991
Cena: 28 din
13. februarja 1975 je bil lisi odlikovan i redom
ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
STUDIJSKA KNJIŽNICA MIRANA JARCA 68000 NOVO MESTO
DL 068415
i 'i'j n n i
YU ISSN 0416-2242

fijBtl!lkWgil ^
«nm
EtUtumniRkll
EuRtUmUlRMllI
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
BHS5R* S strpnostjo do skupnega jezika
-.a t.hk Krasinčani bodo lahko letošnjo jesen del nekdaj njihove zemlje, ki je sedaj v lasti črnomaljske kmetijske zadruge, dobili v najem — Brez nasilja

*
a
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
■j*
ZVONOVA MIRU — Nova zvonova pri Farije blagoslovil nadškof dr. Alojzij Šuštar. Darovalec rojak John Fekete iz Clevelanda v ZDA je načrtoval slovesnost ob priliki slovenske osamosvojitve, a je načrte preprečila vojna. Sedaj, ko sta zvonova dočakala mir, ga bosta na ves glas oznanjala širom doline Kolpe. (Foto: T. Jakše)
Žvonovi ob Kolpi oznanjajo mir
briški rojak je svoji domači fari Fara podaril dva nova bronasta zvonova — »Oznanjata naj mir,« je ob blagoslovitvi dejal gospod nadškof
v nedeT^ KOČEVJU — Tako imenitnega dogodka, kot smo mu bili priča M n,, j. 3° Popoldne pri obkolpski vasi Fara, ta kraj najbrž že dolgo ni doživel, jtjg^j^branih domačinov pa tudi gostov in radovednežev od blizu in daleč
jriij . -'-■««■111 uuiiiauiiuT pa iuui ^tniuv iii lauuvcunctcv m« iiiuu iii u
PtifwU.di *eliničnoK|l|itevnodrigovanje'težlfih bronasdhte^t^v ^vILke line l*e župne cerkve.
I !e slovesnost nekoliko občasno
krci$ear m°^an dež, toda tokrat Prislov*	niso. da bi zaradi tega
NačUo°st preslav'1'- Saj sojo že enkrat, 'jo ,ana je bila pravzaprav za nede-k^vo '°Vensk‘ osamosvojitvi, vendar k oan T.1 Mradi vojne agresije molčali glasitiT!n se zato tolikanj bolj veselo "tir jn Spr^u*0 nedeljo, ko so oznanjali
"<°riva Je blagoslovil ljubljanski >^9 Šuštar, pri tem pa sta Jbujej a domači župnik Ivan Po-t^o. v S| k°^evski dekan Božidar Me-u °vaia t °.v.esnern ceremonialu sta so->, p_ a<n domača mladina in pevski le>lutn, kj a^' pa Jc nastopil oktet Ca-Je s pesmijo pospremil zasa-
pOMAGALI MED PRVIMI
j! ^I ttJjfpA ~~7 Rdeči križ iz Osilnice o, **čej 7frv,r?1* v kočevski občini, ki to^iji Popevke za pomoč pf^ija prJv J° je prizadela vojna
JSSfg"!?RK °si'"ica Gc,ni-
c,nsU K Je po poklicu višja ra6?nSestra’je povedala, da so na ■*} h 4q pomoč Sloveniji nakano. Nrtvl P°moč pa še vedno
5>“SuKsrf°silniBje41(J
kip* 60 u, n ln? med njimi je starej-kli ,n*i 7nax-tesl‘J° J'^1 razne kronične kr^mu" 6,lne M starejše ljudi, a jJl|*lje poJ^?0 ri*d' pomagajo tistim, vr *udi l ^ Potrebna. Med krajani ‘n* odri v°claja*cev, ki so se včasih
lefce na Hrvaškem.
ditev in blagoslovitev spominske lipe ob prifarski cerkvi.
Kako je prišlo do tega, daje Fara dobila nova dva bronasta zvonova, je posebna zgodba, ki jo bomo opisali v Prilogi Dolenjskega lista prihodnji teden. Sedaj povejmo le, da ju je daroval ameriški rojak John Fekete skupaj s svojo, sedaj že pokojno ženo Agnes. Da bosta zvonova darovala, sta se John in Agnes dogovorila pred dvema letoma, ko je bila Agnes še živa, John pa ju je livatjem v Žalcu naročil šele maja letos. Naročilo je bilo torej sorazmerno hitro izpolnjeno. Večji zvon, ki je posvečen Mariji Pomočnici tehta 931 kilogramov in je uglašen na udarni ton E, manjši zvon, posvečen sv. Roku in Antonu Padovan-skemu pa tehta 297 kilogramov in je uglašen na udarni ton H. Lepo sta uglašena s starim bronastim zvonom, ki je ostal v zvoniku, medtem ko so prejšnja železna zvonova že sneli. Manjši bronasti zvon so z vlečno vrvjo potegnile v zvonik Prifarčanke, večjega pa Prifarci.
»Zvonovi naj oznajajo mir in kličejo k zbrani molitvi!« je kot prvo v svojem nagovoru poudaril nadškof dr. Alojzij Šuštar, in z njim se gotovo globoko strinjajo prebivalci z obeh strani Kolpe, saj so ti kraji v burni zgodovini doživeli že marsikaj. Samostojna duhovnija in pozneje fara se tukaj omenja že leta 1363. Med turškimi vpadi je bila cerkev večkrat oropana in požgana, vaščani in duhovniki pa so se zatekali v kostelski grad. Sedanja mogočna Marijina cerkev v novoromanskem slogu s tremi ladjami je bila zgrajena v letih 1858 do
• Ameriški rojak John Fekete je iz rok predsednika krgjevne skupnosti Kostel, mag. Stanislava Južniča na nedeljski slovesnosti v znak zahvale za podarjene zvonove prejel priznanje in plaketo krajevne skupnosti.
1864, in sicer po načrtih stavbenika Ci-vidinija z Broda na Kolpi. V glavnem oltaiju je slika Marije Vnebovzete, v stranskih pa sv. Martina in sv. Ane. Dve od teh sta iz leta 1860 in sta delo slikarja Kuenla.
T. JAKŠE
Zlata bera slovenskih vin
Največ velikih zlatih medalj, kar 48, so dobila avstrijska, 14 pa slovenska vina — Velika zlata medalja tudi za bizeljski sauvignon__________
LJUBLJANA — Nedavna vojna za Slovenijo kajpak ni obšla niti pripravljavcev 37. mednarodnega vinogradni-ško-vinarskega sejma, ki bo letos od 26. avusta do 1. septembra v Ljubljani. Poročali smo že, da so morali ocenjevanje vin preseliti v avstrijski Gradec in tamkaj je zadnjo julijsko nedeljo 26 degustatorjev iz 15 držav končalo svoje naporno in odgovorno delo.
%
Tudi sloves dostojen!
Duhi ''“''dušenem sprejemu novice, da bo JA zapustila ozemlje Re-j i ‘ke Slovenije, je. kot vedno ob takih priložnostih, za prvo evfori-\	,udi globlji premislek, kije kaj hitro razkril, da nobena stvar
ako enosta vna, kot se zdi na prvi pogled Pustimo sedaj ob strani kot	Upra v'i-enepomisleke, da JA z umikom ne misli tako resno,
p 'zJavlja, da je bo nekaj gotovo še ostalo, kot seme za kasnejši llaVra‘ek 'o podobno, ter se omejimo le na dileme, kijih te dni preživ-jim *,ev'*ne družine častnikov in civilistov, zaposlenih v JA, ki se \ bit/°k za preselitev v novo, neznano okolje, z vsakim dnem bolj nja'xa Dolenjsko to pomeni, da bo kar lepo število Novomešča-d i r»°maljcev in Ribničanov, kajti to so tudi bili, pretrgalo že pr f., elJe ‘n vet stare vezi s tem okoljem. To pa za mnoge pomeni rih r^ane sorodstvene, prijateljske pa tudi kulturne odnose, za kate-Pra^r ^‘nj!e 1 a*‘ samo spremembo mora biti človek psihično prižet Všen-Ce se zgodijo na hitro, je to lahko osebna tragedija V teh, Sta^h0?*’ Iezk‘h trenutkih, bodimo torej dostojanstveni, tako kot šik ■ P “hrambi svoje domovine, in se vzdržimo škodoželjnosti in da iT^ Raje pomagajmo, kjer se pomagati da Vedeti moramo, dah w le mal°,akih' k'so držah v rokah vžigalice in se junačili, °dit °y h°kaali v zrak sebe in cela naselja Tistim tudi ne bo težko itQ' Melika večina pa je bila vseskozi v dilemi in je le z velikimi SloT0"1! 0Pravljala službene dolžnosti, naperjene proti samostojni en‘ji Tem in njihovim je sedaj najtežje.
T. JAKŠE
■■■■■HI
BM
METLIKA — V ponedeljek so se v Metliki sestali predstavniki tukajšnje skupščine občine, kmetijske zadruge in komisije za denacionalizacijo, črnomaljske kmetijske zadruge ter Krasinčanov. Dogovorili naj bi se o nadaljnji usodi zemlje, kije bila nekdaj v lasti Krasinčanov, sedaj pa jo ima v upravljanju kmetijska zadruga iz Črnomlja.
O zgodovini postopkov, s pomočjo katerih so bili Krasinčani pred nekaj desetletji ob svojo zemljo, smo podrobno pisali v prejšnji številki Dolenjkega lista. Krasinčani se nikakor ne morejo sprijazniti, da so morali zemljo odprodati po sramotno nizki ceni in pod vplivom pritiska. Seveda pa pri prizadevanjih, dajo dobijo nazaj v svoje roke, ne gre za užaljenost, ampak zemljo preprosto potrebujejo za obdelovanje. A ne le tisto, ki jo je pozneje dobila v last črnomaljska kmetijska zadruga iz Črnomlja, pač pa tudi vsaj 4,5 ha zemlje, na kateri je nekdaj rasel gozd vaške skupnosti, sedaj pa z njo upravlja GG. Od GG pa zahtevajo tudi, da postavi mejnike med zemljišči, ki so bila nekdaj odkupljena, in tistimi, ki so še vedno v lasti občanov.
Razumljivo pa je, da se črnomaljska zadruga 54 ha zemlje na Krasincu, katere lastnik je in kije zemljiško-knjižno prepisana, ne namerava kar tako odreči. Odkupila jo je namreč po ceni, kije ni določila sama, v melioracijo, kije bila vse prej kot poceni, pa je bila zaradi takratne politike potisnjena. A iz slabih steljnikov so le nastala plodna polja, ki jih ima danes v najemu 37 kmetov, čeprav jih vsi ne obdelujejo tako, kot bi morali. Prav zaradi tega bo zadruga do konca letoš^ga avgusta pripravila inventuro ter tistim, ki zemljo zanemaija-jo, odvzela zemljišča. Tako bo prostih okrog 10 ha zemlje, ki bi jo skupaj s še štirimi sedaj že prostimi hektaiji ponudili v najem Krasinčanom, seveda pod enakimi pogoji kot vsem ostalim.
To bo začasna rešitev, kajti glede na to, da zakon o denacionalizaciji še ni sprejet, kaj drugega tudi ni mogoče. Predvsem pa zemlje sedaj ni moč vrniti, in tudi če bo do tega kdaj prišlo; jo bo
Krasinčanom uspelo dobiti v svoje roke le, če bodo — kot piše v predlogu zakona o denacionalizaciji — dokazali, da jim je bila odvzeta z grožnjo, silo ali zvijačo ali da so dobili zanjo manj kot 30 odst. vrednosti. Vsi ti postopki lahko trajajo vsaj nekaj let, ker pa Krasinčani želijo zemljo orati že letošnjo jesen, je zadruga kot prispevek k strpnemu reševanju tega problema ponudila prej omenjeni najem.
Prav poziv k strpnosti je prihajal na Krasinčane z vseh strani hkrati z nasvetom, naj ne posegajo samovoljno na
nekdaj svojo zemljo, za kar sicer imajc moralno pravico, ne pa tudi pravne podlage. Če jim je že bila odvzeta s silo naj sedaj te sile ne uporabljajo tudi sami. Ne nazadnje bi s tem storili krivice tudi tistim nekaj velikim kmetom, ki sc eksistenčno odvisni od najete krasuiškt zemlje. Prav zato, ker so sami pretrpeli veliko krivic, bi morali toliko bolj vedeti, da se krivice ne popravljajo s krivicami. Tega sta se predstavnika tridesetih Krasinčanov, ki so jim odvzeli zemljo, dobro zavedala. Poudarila sta da ne bi radi naredili političnega problema - čeprav jim je bila zemlja odvzeta na politični, in ne na pravni osnovi -do katerega pa bi vseeno lahko kaj hitre prišlo, saj je nestrpnost med vaščani velika.
M. BEZEK-JAKŠE
KAMP NAPOLNILI TABORNIKI — Otoški kamp od sobote naprej nič več ne sameva V njem je šotoijfpostavil Odred gorjanskih tabornikov, s kanuji pa je 60 tabornikov »okupiralo« tudi Krko. V prelepem okolju otoškega gradu bodo taborniki ostali do sobote in ta čas opra vili vrsto nalog s področja ekologije in taborniških veščin. Še posebno pozornost bodo letos posvečali vplivu okolja na življenje rastlin in živali ter ohranjanju in varovanju naravnih lepot. (Foto: J. Pavlin)
,m iliaaiM—«*■'**<•
VSI NISO PRIJAVILI ŠKODE
ČRNOMELJ — Ko so v tukajšnjem izvršnem svetu obravnavali poročilu o vojni škodi v občini, so ugotovili, da so nekatera podjetja podcenila svojo nalogo, češ da niso prijavila indirektne škode. Poudarili so, da bi komisija za ocenitev škode morala takšna podjetja opozoriti, da bi bila bolj dosledna. Sicer pa jc IS apeliral na republiške organe, naj čim prej zagotovijo denar za plačilo škode v najnujnejših primerih.
Danes v Dolenjskem listu
na 2. strani:
•	Sv. Ana je vabila in močila
na 4. strani:
•	Pretrd oreh za delegate
na 5. strani:
•	Čemu bi se lahko odpovedali?
na 6. strani:
•	Smrt naj počaka
na 9. strani:
•	Podgana na krožniku
na 16. strani:
•	V Rinži so spet umirale ribe
Nedvomno je šlo za eno največjih tovrstnih ocenjevanj na svetu, saj so poznavalci morali poskusiti in oceniti 1.347 vzorcev vin iz 23 držav, pri čemer jih je bilo največ iz Slovenije (344 vzorcev), sledijo Avstrija (269), Švica (159), ZDA (118), z 28 vzorci pa je tokrat prvič sodelovala tudi Južna Afrika.
Ocenjevanje je potekalo nemoteno, po najnovejših vinskih pravilih, ki veljajo za evropsko gospodarsko skupnost, zato bo najbolje ocenjenim vinom oz. njihovim pridelovalcem na široko odprta pot na svetovno vinsko tržišče.
Za najboljše vino je bil izbran lanski letnik sauvignona iz Haslacha na avstrijskem Štajerskem, s šampionskim naslovom se ponaša še pet vin, sicer pa je bilo letos podeljenih 98 velikih zlatih medalj, 336 zlatih, 616 srebrnih medalj, 260 vin pa je dobilo pisna priznanja.
Slovenska vina so za avstrijskimi prejela največ velikih zlatih medalj, in sicer 14, z zlatimi se jih ponaša 84, s srebrnimi 151, pisno priznanje je dobilo 73 slovenskih vin, eno diplomo za sodelovanje, izločenih pa je bilo samo 14 slovenskih vinskih vzorcev. Med slovenskimi vinatji so se vsekakor najbolj odrezali ptujski, ki so za svoja vina dobili 3 velike zlate medalje, s tem pomembnim madnarodnim priznanjem pa se odslej ponaša tudi sauvignon, ki so ga pridelali na Bizeljskem.
lLifhiii
Jutri bo še oblačno, v soboto in nedeljo pa bo sončno in topleje.
Zavarovalnici sta se izkazali
Tilia in Triglav večini oškodovancem že izplačali škodo zaradi hudega neurja
MIRNA — Poročali smo že o neurju s točo, ki je 21. julija prizadela Mimsko dolino. Toča, debela kot jabolko, je v desetih minutah do kraja razbila 255 streh, predvsem na hišah na Mirni in okolici, poškodovala blizu sto avtomobilov in dodobra oklestila vinograde in poljščine. Še posebej veliko škode je povzročila v obratih IMV Dane in Kolinske.
Trebanjski izvršni svet je skupaj s štabom civilne zaščite takoj organiziral reševanje. Že na praznik dneva vstaje so v prizadete kraje pripeljali dovolj strešne kritine iz raznih koncev Slovenije, odprli so trgovine na domačem terenu, seveda pa je največ pripomogla sosedska pomoč. Večina objektov je bila do srede tedna že pripravljena na nove padavine. Tiste, ki zaradi različnih vzrokov strehe še niso mogli pokriti, je znova presenetilo četrtkovo neurje. Meteorna voda je zalila tudi nekatere kleti v središču Mirne in tako povzročila novo škodo.
Že prve dni po neuiju sta prizadete krajane obiskali obe dolenjski zavarovalnici. Cenilci zavarovalnice Tilia so bili na prizorišču neurja že prvi dan. V gostilni »Pri Francki« so odprli svojo novo, začasno poslovalnico, kjer so oškodovanci lahko prijavljali škodo. Po ogledu cenilca in obračunu so zavarovanci še isti dan lahko dvignili odškodnino v bližnji poslovalnici Ljubljanske banke. Že v sredo, 24. julija, je tako zavarovalnica Tilia izplačala škodo 36 oškodovancem. Povprečna odškodnina se jc gibala med 50.000 in 70.000 din.
Po načelu: »Kdor hitro da, dvakrat da« so se dokaj hitro odzvali tudi cenilci zavarovalnice Triglav, poslovne enote Novo mesto, saj imajo tudi oni na tem
območju svoje zavarovance v zasebnem in družbenem sektoiju. Zavarovalnica je svojim zavarovancem že iz-
• Po zadnjih ocenah je bilo prizadetih 500 stanovanjskih, gospodarskih in družbenih objektov skupno v vrednosti več kot 148 milijonov 310.000 din. To presega 10% družbenega proizvoda trebanjske občine. V gospodarstvu in negospodarstvu je škode za 30 milijonov. Na 18 stanovanjskih blokih, 11 vrstnih hišah in nekaterih družbenih objektih je škoda že presegla 10 milijonov dinarjev. Na zasebnih stanovanjskih hišah in gospodarskih poslopjih je škode za 50 milijonov. Izjemna škoda je tudi na poljščinah, sadnem drevju in vinogradih. Prizadetih je 3000 ha kmetijskih površin. Precej škode je tudi na infrastrukturnih objektih, električnem omrežju in ptt napravah v skupni vrednosti 2 milijona dinarjev. Izvršni svet trebanjske občine je ocenil, da bo škoda večja, kot je sprva kazalo, zato je zaprosil republiški sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora za premostitvena sredstva iz republiške solidarnosti.
plačala škodo na domu, škodo na avtomobilih pa so si predstavniki obeh zavarovalnic ogledali in jo bodo porav-
nali, takoj ko bodo oškodovanci predložili račune. Pri zavarovalnici Triglav so se odločili, da se zaradi škode, ki jo je povzročila toča, ne upošteva franšize, prav tako pa zavarovanci pri nadaljnjih zavarovanjih ne izgubijo popusta.
J. PAVLIN
Msili
VSI SO POM A GA LI — Toča ni izbirala streh. Poškodovala je tudi vso kritino na hiši predsednika krajevne skupnosti Mirna v naselju Roje. Streho so ob pomoči prijateljev že dan po neurju prekrili, škoda na premičninah pa je ostala (Foto: J. Pavlin)
Sv. Ana je vabila in močila
Kljub dežju na Mali gori veliko obiskovalcev — Cerkev na atraktivni izletniški točki lepo obnovljena — Nove umetniške pridobitve
. MALA GORA PRI RIBNICI Čeprav je v nedeljo dopoldne veter iz svinčenosivih oblakov kar vztrajno nosil dokaj mrzle in goste deževne kaplje, so mnogi Ribničani in okoličani ostali zvesti sv. Ani in se, kot to veleva tradicija, udeležili ž.egnanja pri cerkvici na tej priljubljeni izletniški točki na Mali gori. Če bi bil dan sončen, bi jih bilo seveda še več, jasa okoli cerkve bi bila polna, maša pa bi bila kar zunaj pred cerkvijo. No, za to se bo ponudila priložnost v prihodnjih letih, saj so Ribničanje ponosni na ponovno obujeno tradicijo pa tudi na lepo cerkev na gori, kije po štirih letih truda sedaj popolnoma obnovljena.
Kako so vztrajni, pove že to, da so člani planinskega društva pod cerkvijo postavili novo brunarico in da so v knjigi obiskov samo letos zabeležili že čez. 3000 obiskov. Povedati moramo tudi, da seje na Malo goro vendarle treba nekoliko potruditi, saj se pride z. avtomobilom le do polovico hriba, naprej pa je treba še kakih dvajset minut pešačiti po prijetni, a nekoliko strmi gozdni poti. Najbolj vztrajnim pa to ni ovira niti pozimi, saj se na gori udeležujejo tudi tradicionalne Silvestrove maše. Glede na dostopnost pa človek skoraj ne more veijeti, da je bila ob cerkvi še vse do začetka tega stoletja tudi kmetija.
Kdor se povzpne na Malo goro in se ozre naokoli, mu je kaj hitro jasno, zakaj je Ribničanom ta izletna točka tako priljubljena. Razgled na Ribniško dolino je od tukaj res čudovit. Prav tako je spoštovanja vredna preteklost te imenitne razgledne točke na višini 930 metrov nad morjem. Ob turških vpadih so tukaj kurili kresove in je bila važen člen v obveščevalni verigi od doline reke Kolpe pa do Ljubljane. Cerkev se v urbarjih prvič omenja leta 1576, opisuje pa jo tudi Valvazor, ki omenja tri oltarje. Takratna cerkev je bila še lesena, in nič čudnega ni, če je večkrat pogorela, zlasti, ker so ujme s strelo večkrat pustošile tam naokoli. Viri navajajo, daje 18. junija ob pol polnoči v cerkev udarila strela in jo zažgala. Prizadevni domačini so jo obnovili. Leta 1889 je znani domači umetniki Franc Jontez iz Velikih Lašč izdelal glavni oltar. Toda leta 1901 je vihar znova pustošil po Mali gori in popolnoma uničil kupolo zvonika. S svojimi prispevki so ga pomagali obnoviti rojaki iz Amerike.
Zadnja obnova je bila temeljita. Domačini sojo pričeli pred kakimi štirimi leti. Obnovili so ostrešje, fasado, naredili električno napeljavo, preoblekli zvonik v bakreno pločevino, obesili vanj nov zvon in notranjost cerkve na
novo prepleskali. Napeljali so tudi stre-, lovod in tako ukrotili strele, ki tukaj prav pogosto bijejo. Cerkev pa je ime-nilnejša tudi drugače. Slikar Lojze Če-mazar jo je obogatil s freskami, ki prikazujejo prizore iz življenja sv. Ane, letos, že po vojni, pa je slikar in kipar Stane Jarm izdelal hrastovo oltarno mizo z reliefno podobo sv. Ane »samotretje«. Na njem je zelo aktualen napis: »Sveta Ana. izprosi nam mir.«
Žegnanja in božja pota imajo ponavadi tudi svoj pomen in namen. Tako je sv. Ana, Marijina mati, po ljudskem verovanju priprošnjica za rodovitnost, zato se k njej s svojimi prošnjami še posebej pogosto zatekajo dekleta in žene ter mladi pari. Ker pa je god sv. Ane sredi visokega poletja in sredi žetve, se k njej stekajo tudi prošnje poljedelcev. Nekdaj je v ljudskem vedenju, gotovo porojenem iz dolgoletnih izkušenj, tudi veljalo, da se po sv. Ani ni več bati toče. Zato je prenekateri kmet ta god hrepeneče pričakoval in se prišel potem, če mu je bilo z ujmo prizaneseno, svoji priprošnjici v njen hram tudi zahvalit.
T. JAKŠE
Dobro delo ni zaslužkarstvo
NOVO MESTO Zakonca Jakše sta na vrtu svoje gostilne pripravila bogat kulturni program in zbirala denarno-pomoč za Kotarje-vo družino z Medvedjeka in prebivalce Velikega Gabra.
V kulturnem programu so nastopili Silvester Mihelčič, Dolenjski oktet, folklorna skupina Kres in harmonikar Kuštrin. Prireditve so se udeležili tudi sekretar republiškega odbora RK Mirko Jelenič, predsednica trebanjskega RK Pavlina Hrovat ter mnogi drugi aktivisti te humanitarne organizacije.
Številne gosteje nagovoril M. Jelenič, ki je dejal: »Take solidarnostne akcije, kot je nocojšnja, so lep dokaz, da smo ljudje kljub težkim časom vedno pripravljeni pomagati sočloveku, in narod, ki želi živeti na svoji zemlji in je zanjo pripravljen umreti, ne bo nikoli poražen.«
P. Hrovat je obudila spomine na vojno ter jih na koncu strnila v željo, naj bi v prihodnje take prireditve prirejali za veselje in radost duš in ne le kot pomoč ljudem, prizadetim v vojni. In prav tem besedam bi morali prisluhniti tisti, ki Jakšeto-vim za vogali očitajo zaslužkarstvo.
M. LUZAR
Analiza je lahko poučna
Vojne škode kočevska podjetja ocenjujejo različno — Tistega, ki je na kolenih, lahko že malenkost spravi na tla — Sledi usklajevanje
KOČEVJE — Kočevski izvršni svet je zbral že kar zajetno mapo poročil in kalkulacij o neposredni in posredni vojni škodi, ki so jih posredovala podjetja s sedežem na tem področju. Neposredne škode je zelo malo, zato pa je toliko več posredne, ki sojo podjetja zelo različno prikazala in ocenjevala.
Podjetje Snežnik je na primer svojo škodo prikazalo takole: izgubljenih delovnih ur je 8.835, izpad dohodka pa znaša 5 milijonov 888 tisoč dinarjev. Skupna vojna škoda^haša po njihovi oceni skupno 9 milijonov 559 tisoč dinarjev. Velik izpad delovnih ur navaja tudi Itas, kar 7 tisoč 948 ur.
t JLMKM, . i A &
Cerkveni ključar Ivan Stupica iz Dolenjih Lazov z vnučkom Matejem pri oltarni mizi, ki jo je izdelal kipar Stane Jarm.
Vojna proti šentjernejskim uporom
Vojna je zavrla tudi razvoj šentjernejske firme Iskra Resistor — Zaradi izpada srbskega tržišča ob 800.000 DEM prihodka — Blagovna menjava? — Razvoj no-_________________________vega upora________________________
ŠENTJERNEJ — Šentjemejska firma Iskra Resistor je nastala po stečaju Tovarne uporov in opreme, le daje v sedanji firmi zaposlenih le 150 ljudi, kar je okoli 200 manj kot v prejšnjem podjetju, obseg dela pa je ostal enak. Prvo le-
tošnje polletje so v Resistoijih kar nekako prebili, na koncu so imeli celo dobra 2 milijona dinaijev ostanka. Ko je že kazalo, da se bo posel obrnil na boljše, je prišlo do zaostrovanja jugoslovanske krize in na koncu celo do vojne, kar vse je krepko zavrto razvoj te tovarne.
li več kupovati od nas, čeprav so tudi taki; v Srbiji je gospodarsko stanje porazno in ne morejo plačevati, zato smo ustavili vse dobave. Skušali bomo obdržati poslovne stike preko blagovne menjave.«
Svoje proizvode bi dali za žico za proizvodnjo uporov, ki jo proizvajajo v Srbiji, a problem je v tem, ker v niškem industrijskem bazenu, kjer potrebujejo šentjernejske upore, ni denarja, v Boru, kjer proizvajajo žico, pa hočejo od svojih kupcev, tudi tistih iz Srbije, gotov
Iskra Resistor proizvaja široko paleto uporov za domači in tuji trg. »Že v pripravi planov za letos smo predvidevali zmanjšanje prodaje v Srbijo, kar pa smo nameravali nadomestiti z večjo prodajo na slovenskem in tujih trgih,« pravi direktorica Resistoijev Ana Košak. Srbija je bila za to šentjernejsko firmo največje tržišče zunaj Šlovenije, ki pa se je v kratkem času tako rekoč povsem zaprlo. »Izpad Srbije pomeni za nas izpad okoli 800.000 DEM prihodka. Saj ne da srbski kupci ne bi hote-
Vojna, ujeta v knjigo
Monografija Vojna za Slovenijo je supernova v slovenskem ozvezdju Gutenbergove galaksije
Slovenci kot Slovenci, brez petja in knjige pri njih nekako negre, naj bo ljubi mir ali pa vojna. In kot smo sredi vojne vihre lahko videli slike naših teritorialcev, kako prepevajo v ad hoc zbranem zboru, imamo le mesec dni po jutru, ko so tanki zahrumeli pošlo venskih cestah in razkazo vali arogantno moč »jugoslovenarstva« nad svobodoljubnim slovenstvom, v rokah že tudi knjigo o tej vojni Če drugi marširajo, Slovenci pojejo in tiskajo knjige.
Vse od slovitih sodov naprej, s katerimi so botri prvih slovenskih knjig tihotapili v ljubo domovino zvezde Gutenbergove galaksije, se slovenstvo utemeljuje v knjigi, v tem materialno krhkem, a duhovno izredno močnem temelju. Zato gre tudi izdajo monografije Vojna za Slovenijo, kije te dni izšla pri Cankarjevi založbi, razumeti kol zelo slovensko dejanje. Ob vojaškem uspehu, kije prinesel Sloveniji mednarodno težo in jo v mnogih delih sveta sploh prvikrat zarisal v zavest javnosti, so se Slovenci morali potrditi kar najhitreje tudi s knjigo.
Zasluga za hitri izid gre Cankarjevi založbi oziroma njenemu uredništvu, ki je že med divjanjem vojne na naših tleh začelo pripravljati gradivo za to knjigo. Dogodki so jo sproti oblikovali in sprotnostje njena osnovna z.iačil-nost. Ko zdaj listamo po 130 strani obsežni monografiji velikega formata, knjiga že deluje kot dokument časa. Besedilo je napisano po sprotnih časopisnih. radijskih in televizijskih poročilih, zato seveda ni povsem ločno, v njem so netočna in nepreverjena dejstva, vendar s tem ohranja živo tisto podobo vojne, kot se je kazala vsak dan posebej.
Sicer pa najmočnejši element knjige ni besedilo, marveč so to fotografije, kijih je prispevalo 35 fotoreporterjev in ljubiteljskih fotografov z vseh kon cev Slovenije, uredil pa jih je Joco Žnidaršič. Slike govorijo s svojim nepo srednim jezikom, kije neprimerno močnejši od besed. Dodatno vrednost da jejo monografiji tudi nekateri dokumenti, kot so izjave »jugogeneralov«, vrhovnega štaba, papežev poziv k miru. Bironska deklaracija, stališča slovenske skupščine idr. Skratka to, kar je Slovenija bila zgodovinskih 12 dni. je že po slovensko med platnicami knjige.
M. MARKEIJ
denar. Poleg tega se zmanjšuje tudi prodaja v Sloveniji. Tako je sedaj v Šentjerneju proizvodnja le 60 odst. predvidene, oskrba z materiali je močno otežena. Bojijo se, da bo avgust še bolj kritičen.
Še vedno pa upajo, da se bodo stvari uredile, da bo proizvodnja pri njihovih večjih kupcih, kot so Gorenje in Iskra v Sloveniji ter Nikola Tesla na Hrvaškem, oživila, zlasti pa, da se bodo nadaljevali pogovori s tujim partnerjem, firmo Deutsche Vitrohm, ki je bil pripravljen sovlagati v razvoj novega upora za površinsko montažo in tudi poskrbeti za prodajo tega izdelka na Zahodu.
»Načrtovali smo, da bi v Šentjerneju izdelali 300 milijonov teh uporov na leto, kar bi nam po cenah, za katere smo se z našim tujim partnerjem dogovorili, prineslo več kot milijon mark ostanka na leto. Na tem programu bi delalo okoli 60 ljudi, nekaj bi jih zaposlili na novo,« je povedala Košakova. Resje vojna prekinila tako začrtani razvoj, vendar v Iskri Resistor upajo, da bodo obnovljeni pogovori uspešni in da bo v Šentjerneju stekla proizvodnja uporov za površinsko montažo, v čemer vidijo zagotovilo za nadaljnji obstoj in razvoj proizvodnje uporov v Šentjerneju.
A. BARTEU
KOMISIJA OBISKALA DOMNEVNO GROBIŠČE
TREBNJE — Občinska komisija za denacionalizacijo in ugotavljanje povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti si je pred dnevi ogledala domnevno grobišče pri Rojah pri Čatežu. Po ugotovitvah komisije naj bi bili 40 m od ceste Čatež- -Roje v neki jami ostanki osmih ljudi. Le-te naj bi pobili in zmetali v jamo julija ali avgusta 1945. leta. Komisija sc opira pri tej domnevi na izpovedi in podpis dveh žensk. Po besedah slednjih naj bi pred kakimi 15 leti jamo raziskovali jamarji iz Ljubljane. Ti naj bi bili našli posmrtne ostanke, med drugim lobanjo, ki dajo ima zdaj nekdo za nočno lučko. Domnevno grobišče je zasuto s smetmi, tam so tudi dogorele sveče, ugotavlja komisija. Vodstvu ča-teške krajevne skupnosti je naročila, naj omenjeni prostor zavaruje in tam prepove odlaganje smeti, o domnevnem grobišču pa bo obvestila tudi republiško komisijo.
Zelo natančno analizo izpada dohodka zaradi agresije jugoslovanske armade na Slovenijo in stopnjevanja krize na ostalem področju Jugoslavije, kar je vplivalo na reakcije in odnose tudi nekaterih stalnih tujih partnerjev, je izdelalo Avtokočevje. V obširnem materialu so navedene konkretna imena partnerjev doma, po posameznih republikah in v tujini, dosedanji pogodbeni odnosi, število neizpolnjenih ali pretrganih pogodb in njihova vrednost.
»Ko bomo dobili poročila iz vseh podjetij, bomo poskušali najprej vse skupaj spraviti na en imenovalec, saj so se v nekaterih podjetjih dela lotili zelo realno in natančno opredeljujejo in ocenjujejo vsako postavko, medtem ko so drugi ocenjevali bolj v globalu. Naš namen pa ni samo, da škodo ocenjujemo, ampak bi radi potegnili iz gradiva koristen nauk. Kajti dogajalo seje tudi, da je bilo v nekaterih podjetjih zaradi obrambnih dolžnosti vpoklicanih hkrati toliko ljudi iz ključnih delovnih mest, da seje proizvodnja ustavila ali so bili prisiljeni poslati ljudi na kolektivne dopuste. Stvari bo treba bolj usklajevati in poiskati rešitve, kajti življenje se ne sme ustaviti, tudi če gre za vojne razmere,« pravi predsednik izvršnega sveta kočevske občine Alojz. Petek.
Naivno bi bilo seveda pričakovati, da bo kdo povrnil škodo, ki jo podjetja navajajo, pa naj bo ta posredna, neposredna ali pa celo napihnjena z lastnimi grehi, ki bi tako ali tako izbruhnili na dan. Gre pa vendarle za pomembno možnost analize, ki naj bi pokazala, kakšni ukrepi so potrebni, da v bodoče do tako velikih škod ne bi prišlo. Služiti pa bi morala tudi kot vodilo vladi, da bi to v odnosih do gospodarstva upoštevala. So namreč tudi taki, ki so zaradi objektivnih okoliščin zašli v hude škripce in jim po sedanji zakonodaji grozi celo stečaj.
T. JAKŠE
Rdeči križ vselej za pomoč
Krvodajalska akcija v Krmelju in Žužemberku—Pomočpo neurju
NOVO MESTO — »Danes ste
zdravi. Darujte kri in pomagajte re-
šiti življenje ter povrniti zdravje bolnim in ponesrečenim; ne pozabite, morda boste jutri že vi med
njimi.«
S temi besedami slovenski Rdeči križ vabi krvodajalce k človekoljubni akciji, ki bo širom po slovenski deželi potekala tudi ta mesec, med drugimi kraji 13. avgusta v Krmelju in 29. avgusta v Žužemberku.
Dodajmo vabilu še podatek, da je Rdeči križ Slovenije ob nedavnem katastrofalnem neutju, ki je prizadelo trebanjsko in radgonsko občino, že nakazal prvo pomoč za prizadete družine, in sicer vsaki občini po 50.000 din.
Hkrati Rdeči križ poziva psa-meznike, ustanove in podjetja, naj pomagajo prizadetim, pomoč v denarju zbirajo na posebnem žiro računu št. 50101-678-51579 (s pripisom Neurje), prijave za pomoč v gradbenem materialu in opremi pa sprejemajo po telefonu (061)224-^ 522 ali telefaksu (061)215-865. j
Naša anketa
Armada naj čimprej gre!
Čeprav jc zvezno jugoslovansko predsedstvo organ, ki pred nikoffltf ' J ugoslaviji nima več legitimitete. in je že kar nekaj časa orodje v rokah v*®j kosrbske boljševistične politike, smo vendar s precejšnjo napetostjo čaW na njegovo »pobrionsko« sejo. Po dveh dneh nategovanja okrog sestiiC na Brionih je tretjega dne bil v Beogradu. Glavni sklep te seanse jr’ ^ šokanten. Po napadu JA na Slovenijo, ki ga ta ni izvedla povsem na la*111 pest. in po novih hudih grožnjah vojaškega vrha Sloveniji z brutalno vojN* je bil 18. julija sprejel sklep o umiku jugoslovanske vojske iz Slovenije- W' no razumno in sprejemljivo, a V vsej balkanski norosti povsem neprif®* vano. Do soglasja, ki se mu je v sicer razumljivem strahu za lastno ko uprla le Hrvaška, je prišlo tako nepričakovano, da kljub veselju zbuja h) mnogo nezaupanja celo sedaj, ko se vojska že umika iz naše republiko. G j res za preblisk razuma v brezumju ali za kakšne kombinacije, ki smo jih D v Jugoslaviji v 45 letih izdatno deležni? Četudi se bo vojska, ki seje v Slov niji tako do konca razgalila, res umaknila, obstajajo namreč mnogi dvo®1 . iskrenost spoznanja in priznanja, da pri nas nima kaj iskati. Doslej vojaški dokumenti govorijo tudi o možnosti, daje umik armade taktu začasna poteza z namenom pridobiti čas in izpopolniti ter urediti svoje vrij: Ali pa nam daje umikanje vojske misliti vsaj okrog tega, kako bomo izfr ; nazaj 24- do 31 -odstotni delež, ki gaje Slovenija 45 let prispevala za voj5®' čeprav bi ji marsikdo vse prepustil, samo da gre čim dlje stran in nas žee krat pusti pri miru. Upajmo, da bo tako.
ANTON PLUT, vodja lesnega obrata IMV na Suhorju: »Odločitev o umiku JA iz Slovenije je pametna. Armada naj se čimprej pobere. To ni več naša, ampak okupatorska vojska. V zadnji vojni seje pokazalo, da iz. tujine nismo ogroženi, armade, ki jo bomo hranili in zalagali na vseh koncih, v zahvalo pa bo v nas obrnila topovske cevi, ne potrebujemo. Doslej so bili vsi umiki in premiki vojske brez nevšečnosti in upajmo, da bo tako tudi vnaprej. Saj si ne želimo drugega kot mir!«
'vi

JANEZ TRATAR, upokojenec z Gornjih Jesenic: »Vojska je v tej vojni veliko izgubila. nič pa pridobila. Nismo prepričani, da bo res odšla iz Slovenije. Pa bi bil za to, da gre. Če se je že tako zamerila, naj gre. Ko se urnika, ne bi smela razbijati prostorov, kjer je bila, saj smo za le stvari vsi dajali denar. Ne verjamem, da bi vojska kaj pustila v vojašnicah. Predno gre ven, mora plačati škodo, ki jo je naredila.«
DARKO ŠTANGAR iz Sevnici;'flJ. mada naj čimprej gre, saj sc vidi. k®JJ redila. Ta vojska že ni več Jugoslo'*^, ljudska armada. Naj gredo in naj im® ^ republika vojsko zase. Pred umikom ^ rala plačali vojno odškodnino, samo * jo bo, je vprašanje. Oficirji, ki jim j« naj ostanejo v Sloveniji. Slovenija b°1 * svojo vojsko in bi lahko bili oficirji Vf( Odhod armade je eno zagotovilo z* k Sloveniji.«	/
h

FRANCKA MALEŽIČ, upokoj«"^, Ribnice: »Zelo rada bi videla, da h1 p ska umaknila iz. Ribnice in iz Slovi' sploh, vendar nekoliko dvomim, d® . (if
ljubo izpolnila. Sem nasprotnica v J ^
vojske in mislim, da bi bil svet vel' ^ brez tega. Tudi tukaj v Ribnici se Je J kaj dogajalo, bilo je nekaj strahu, ko ). p bila psihoza nasploh. Tega bi bi vojske in vojaških objektov ne posredni bližini.«
BRANKO LAVRIČ, teritorialec v Fari ob Kolpi: »Dvomim, da se bo J A v treh mesecih zares v celoti umaknila. Zlasti nekatere tehnične naprave bo gotovo še ohranila.
Dokler pa bo imela kaj tukaj, jc nevarnost, da se bo poskušala vrniti. Armadi pač ne gre popolnoma zaupati. Seveda pa si tudi jaz, kot vsi drugi, želim, da bi čimprej odšla z. našega ozemlja, saj bo tako manj napetosti.
Precej je odvisno tudi od razvoja dogajanj na Hrvaškem.«
t.
I:
*

RUDI COLNER, prodajalec niče: »Ne verjamem preveč, da pir zares odšla. Samo da ne bi odšm m fS,f vrnila! Čudno je, da so se vojak'P ni umaknili iz Slovenije. Nekaj je vmes mogoče kakšen tajni spi' ^ r vem, če bi lahko tak sporazum JV ^ bi narobe, če bi Slovenija prisl® z JJ govor. Slovenija je že do sedaj armadi«
MARTIN BANOVEC, gostinski tehnik z. Zajčjega Vrha pri Črnomlju: »Lepo je slišati o umiku JA iz Slovenije, vprašanje pa je, če bo res vse gladko minilo. Hrvati nas zaradi tega že grdo gledajo. Lahko bi prišlo do kakšnih incidentov zaradi samovoljnih akcij vojaških oseb. Upam pa, da bo jugoslovanska armada dokončno odšla iz vojašnic v Sloveniji. Potem bo Slovenija gotovo imela tudi več možnosti, dajo v svetu priznajo kot samostojno in neodvisno državo.«
JOŽE DEŽMAN.^,
i®vi5
umaknili. Vendar mi tudi roji l'^u; rfr.*
Mačkovca: »Prepričan sem. , - roji P°i
vek enega od anketirancev n® < Č^ai smo dobili, južina pa nas še C®1^ ^19*^ res, sem tudi sam pripravljens	^
kombinezon in braniti na^°hS,vd°V%J bodo res odšli, jim bom pom® . jjviii^' (ii se bodo peljali mimo moje a|t>iriP* * 3 * vojaki niso slabi. Njihovim gi’n	^
požugal.«	|
MARJAN MIRKAC, komercialni referent v Kmečki	^
Brežice: »Armada bi že zdavnaj morala oditi, saj seje v ce°tl^|()veiiij'()ri»l' ji glede odhoda nič ne verjamem. Menda je spoznala, da v več kaj iskati. Obvezno mora armada plačati vojno odškodn ^ jr)®1 ^ cem mora vrniti orožje, ki ga ima v skladiščih. Od teh zahte' ^iM^ ;n sme odstopiti. Stanovanja in vojaške objekte mora armad® n 5kL stili nepoškodovane. S tem se lahko delno kompenzirajo sredstva, ki jih je Slovenija vložila v JLA.«

2
DOLENJSKI UST
Kmet bi moral biti vrtnar države
Zato pa bi morala država zanj tudi kaj prispevati, so menili delegati metliške skupščine občine, ko so razpravljali o kmetijstvu v občini
METLIKA — Čeprav so o analizah razmer in razvojnih usmeritvah kmetijstva v metliški občini na seji zborov občinske skupščine razpravljali predvsem člani Slovenske kmečke zveze — Ljudske stranke ter predstavniki kmetijske zadruge, so natresli precej pripomb, ki jih bodo morali upoštevati sestavljavci sicer obsežnega gradiva o tej problematiki. Zlasti pa slednji ne bodo smeli mimo priprave temeljne strategije razvoja kmetijstva v občini, na katero so tokrat hote ali nehote pozabili.
ijjiem spet bo živ
^9onci spet obetajo
^ °O.RNJA RADGONA — Čeprav °Jn.i čas marsikaj postavil na glavo, no „VCl radgonskega sejmišča pospeše-m-PjPravljajo in niti ne pomišljajo o km*! ' n' Prestavitvi mednarodnega to^ko-živilskega sejma; slednji, in d- *"• po vrsti, vsekakor bo v predvi-"ertl času od 17. do 25. avgusta. vt: j.dče sejma bo spet na razstavi go-{(V ZlVlr>e, konjev, drobnice in praši-$Veja tudi strokovna predavanja in po-L , anJa za kmetijske strokovnjake in po. 0valce ne bodo umanjkala. Sodeč oi vq' Pr'spe*lh prijavah, ni bojazni, da Prodv * °Pazno okrnila razstavljanje in ke č*1.® kmetijske mehanizacije, izdel-,0kenr ^"Predelovalne industrije, ag-*rar solVe’ *1*evs'ce opreme in drugega, Obrt'V s'l'op kmetijske proizvodnje, si i^rugih spremljajočih prireditvah JOOfS? obiskovalci (teh je okoli Se S|n na.'et°) tokrat lahko ogledali Štčlt K^^i kasaški derbi ter parado jeitlskK,h del in običajev, ustaljeno se-(v « Predstavitev slovenskih vin jutri)n ?ocenievanje zbirajo danes in skrbno • 0 *elos P°Pestr'(> s posebno vini vi Popravljeno razstavo o zgodo-'n°gradništva na Slovenskem.
UjjjVflMtSKE TBŽHICE
tržni ponedeljek na no-Vremen1 j n'c* je bil kljub čemernemu tekaj dobro obiskan. Stojnice so že PspHL.^f v znamenju paradižnika in čajajn u breskev in marelic, ki jih pro-Ju8ovln apJevc' iz južnih krajev bivše ŠQ in cr,e,'“ene tem vitaminom so med čin ki| dinarjev, čebula se dobi po 30 tare ^am,. krompir PO 15 din, ku-vlasaje drže ceno 30 din, mladi
Tako je Jože Klepec opozoril, da mora biti razvoj kmetijstva takšen, da bodo zaživele družinske kmetije, ki so edine sposobne zagotovili dovolj kvalitetne hrane. Nekaj kmetij je sicer bilo že na najboljši poti, da postanejo družinske, pa so različni zakoni vse to izničili. Nedorečena je socialna politika, bodisi da gre za otroško varstvo, štipendijsko politiko, izobraževanje, pa tudi lastninska zakonodaja, medtem ko zakon o zaščitenih kmetijah ni dosegel svojega namena. V bodoče bi moral biti po Klepčevih besedah nosilec pridelave
hrane kmet, in ne zadruga, zlasti ne takšna, kot je bila doslej. »Saj je v kmetijski zadrugi veliko pozitivnega, a tudi precej negativnega, kajti gre prej za izkoriščevalsko kot kmetovo organizacijo. Nihče ne pomaga s tem, ko dva dinarja vzame in enega vrne nazaj,« je prepričan Klepec. Milan Vajda je pohvalil dobro pripravljeno analizo razmer v kmetijstvu. Opozoril pa, da bi si morali prizadevati, da bi bila vsa plodna zemlja, ne glede na lastništvo, skrbno obdelana, predvsem pa tistim, ki bodo nihali med tem, ali naj životarijo v služ-
Cenejši sindikalni nakup
Območna organizacija ZSS in KZ Krka dogovorila ugodno disKontno prodajo v hladilnici na Cikavi
fižo,
30 djl. ^juje 60 din, šopek korenja fcam l e kumare po 20 din kilo-Vefal7niJi« 1rovn»c pa je v ponedeljek Menjavo-n' \ Pokriti stojnici Sadja in S^nie p ln Deladiniju so bile na-
sgssass
(50) di„ ,ne 08 (50) din, breskve 50 S luwlata 40 din, korenje 40 (35) 54S) h: nice 30 (30) din, limone 54 Pomaranče 54 (45) din, U5) din.
NOVO MESTO — V soboto, 3. avgusta, bo stekla sindikalna diskontna prodaja, ki jo je območni organizaciji Zveze svobodnih sindikatov za Dolenjsko uspelo dogovoriti s Kmetijsko zadrugo Krka Novo mesto. Takšna prodna bo poslej potekala v zadružni hladilnici na Cikavi vsak torek med 7. in 17. uro in vsako soboto med 7. in 12. uro.
V hladilnici KZ Krka je večina cen že itak za okoli 10. odst. nižjih od maloprodajnih cen v trgovinah. Za sindikalno diskontno prodajo pa so dogovorjeni še dodatni popusti, in sicer 10 odstotkov za takošnje plačilo ali 5 odstotkov za plačilo kupljenega v dveh obrokih. Obročno odplačilo omogočajo za nakup v vrednosti nad 1.500 din. Kupec je lahko za svoje člane tudi sindikat p^jetja, ki v tem primeru dogovori plačilne pogoje. Večje količine blaga bodo iz hladilnice po sklenjeni pogodbi dostavili sindikatu brezplačno.
V sindikalni diskontni prodaji bodo člani Območne organizacije ZSS Novo mesto lahko kupovali prehrambene artikle za dnevno uporabo z mesom in mesnimi izdelki, sadjem in povrtninami
Sejmišča
• SEJMIŠČE V BREŽICAH -Vojna živčnost je malce popustila, še ozračje seje nekolikanj ohladilo, in tako kupčija, brez katere nič ni, spet cveti. Dokaz: v soboto so na brežiški sejem prašičev rejci pripeljali 155 do tri mesece starih pujsov in 58 starejših živali. Prvih so prodali 97, in sicer po 40 din kilogram žive teže, za 32 starejših prašičev pa so morali kupci odšteti od 35 do 40 din za kilo žive teže.
Kmetijski nasveti
Zastrupitev čebel in rib
%°p/l* v‘lleli in slišati, je med ljudstvom vendarle vsaj malo popustila Pisp{vai?" Vnema- K manjši porabi fitofarmacevtskih sredstev sta svoj del d* ljubit ?°vei-rana ekološka zavest ljudi in nadpovprečno zvišana cena. p* in prere * vinogradnik, sadjar ali vrtnar ob njej ne ostane več nepriza-Cni ne v l Una’ kaj se splača in kaj ne. Ne pretirava več ne v številu škrop-i Vheva ■ eentraciji škropiv.
|i števjiSlcer ne smemo hvaliti pred nočjo, je pa spodbudno zapisati, da ok *e tli b° nifSre(-s strupenimi kemičnimi pripravki opazno nazaduje. Le-jhdobje	^a*ce večje zastrupitve čebel in rib, res pa je, da najbolj nevarno
rjherjj C*? hodo pretoki rek in potokov najnižji, šele prihaja. Zato bo še v«to v nstno opozoriti, kako je mogoče nesrečo preprečiti. Vse to je sicer žal j trezr,ih predpisih in zakonih, vendar jih večina ljudi ne pozna, ni'^šluir’ e*3 so mnoga najbolj učinkovita kemična sredstva strupena Ut*1* l° Utw'Ve zuželke, temveč tudi za koristne, kakršne so čebele. Sadjar w	evatl vsaJ toliko kot čebelar, korist od opraševanja je tako in
R ra večja od vrednosti medu in drugih čebeljih pridelkov. Po-.^vja ne sm'Jlvo je torej, da se med cvetenjem in opraševanjem sadnega S?1^revjeme l*tr°piti s strupenimi insekticidi, niti v času cvetoče podrasti • le škropilni poseg že nujen, gaje treba opraviti v času, ko n lreba v l etaJ°. to je zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, v vsakem primeru pa C/?rneea f<ugu ^ km opozoriti čebelarje, naj čebele zaprejo ali odstranijo z Ul e območja.
'cDati Zj? zaradi škropljenja čebele odmirati, je treba kar se da naglo kazenski dokaz zastrupitve je treba nabrati večje število mrtvih
^*yltoy , ,'^EJO RIBE — V primeru, da so zaradi fitofarmacevtskih pri-hh hv#|- *? pris*i v vodo, poginile ribe, je treba nekaj primerkov zastrup-iRjkeo 1 in dati v zmrzovalnik, nato pa poklicati pristojnega vete-» kmetijskega inšpektorja, ki bo uradno odvzel vzorec. Ila e vol !Ud.', da Pri manjših vodnih tokovih odvzamemo petlitrske Žuj/e ,n jih v Cim krajšem času dostavimo v Zavod za ribištvo, Ljub-
_____________________________________________
I fiSsE®! 'nj'b čimprej dostaviti osrednjemu laboratoriju Kmetijskega /J* Svetla l Venije, Ljubljana, Hacquetova 2, ter pripisati vse potrebne po-' “ar (J0l.Rešljivost analize kar naj večja, s tem pa tudi možnost, da bo
-41	11 Povrnjeno nastalo škodo.
Inž. M. L.
vred. Prva ponudba je že oblikovana, v hladilnici jo bodo dopolnjevali najmanj enkrat na mesec. Možen bo tudi nakup ozimnice.
Območna organizacija ZSS Novo mesto, ki ima 18 tisoč članov v novomeški in trebanjski občini, se sicer od ustanovitve trudi narediti čimveč za svoje člane in sindikalne organizacije. V njenem okviru deluje sindikalna pisarna v Novem mestu in Trebnj ;m, prva vsak dan, druga trikrat tedensko. Prednostna naloga je strokovna in pravna pomoč članom in organizacijam. V stečajnih postopkih območna organizacija tako zastopa že preko tisoč svojih članov, pomaga pri pogajanjih za ureditev pogojev dela sindikata v posameznih podjetjih, največ dela in pomoči pa zahtevajo ne vedno najbolj korektno pripravljeni postopki za ugotavljanje presežnih delavcev.
Sodelujejo tudi pri pripravi podjetniških kolektivnih pogodb, pogodb o zaposlitvi itd. Še pred ustanovitvijo območne organizacije so začeli dodeljevati ugodna posojila članom. Do sedaj sojih dodelili že preko 600, imajo pa še okrog 300 vlog. Zdaj, ko se sredstva že vračajo in ko so s tem programom navezali prve poslovne stike, jih bodo lahko rešili mnogo hitreje. Zadnja (le zaenkrat) pridobitev pa je sindikalna diskontna prodaja prehrambenih arti-adilnici.
klov v hlad
Z.L.-D.
bi in na kmetiji ali začnejo z družinsko kmetijo in se odločili za slednjo, omogočiti ugodna posojila. Več denaija, tudi iz naslova demografske ogroženosti, pa bi morali nameniti razvoju kmečkega turizma, pri katerem so v metliški občini po mnenju Vajde šele na začetku razmišljanj.
Anton Pezdirc je bil prepričan, daje premalo programov, ki bi nakazali pot iz neurejenega kmetijstva. Ali sploh še kje v svetu obstaja takšen nesmisel, kot pri nas, da mora kmet za vrečo umetnega gnojila prodati 100 litrov mleka, seje vprašal. Cene veterinarskih storitev pa so krive predvsem za predolg poporodni premor pri kravah, saj si kmet ne upa poklicati veterinarja niti za telitev, kaj šele na posvet. Zaradi tega ni čudno, da mladi zapuščajo kmetije, saj si ne morejo plačevati niti nič več kot najnižji zavarovalni razred. Še zadruga, ki bi morala dajati kmetu občutek, da je njegova, ter mu zagotavljati možnost za obstoj, se gre monopolista. Otmar Šturm pa je menil, da so premalo pozornosti posvetili subvencijam, cenam, premijam, ki bi jih morali plačevati za prodani pridelek, ter carinam, s katerimi bi zaščitili domačega kmeta. Država se namreč mora zavedati, da je kmet njen vrtnar, zato bo morala zanj tudi kaj prispevati.
Slavko Dragovanje opazil, da če zadrugo obravnavajo kot dobičkonosno, potem naj to ne bo kmetijska zadruga, ampak podjetje, ki bo proizvajalo dobiček. Smisel prave kmetijske zadruge naj bi bil zagotavljanje čim boljših pogojev za delo kmeta, sicer pa je neprofitna ustanova. Dobiček bi morala vložiti v kmeta ali, če bi se s tem vsi strinjali, v svoj razvoj. Dobičkonosnost je lahko za zadrugo zgolj kratkega daha, tudi zato, ker takšna ne bo mogla pomagati kmetu. Sicer pa naj bi v bodoče kmeta obravnavali kot podjetnika, zato pa bi morali izračunati, kako velika naj bo kmetija, da bi lahko preživela dva človeka. Kmetijstvo namreč ne bo moglo v nedogled sloneti na polproletariatu, ki je slovensko nujno zlo.
Direktor metliške kmetijske zadruge Stane Bajuk je priznal, da dosedanja organiziranost kmetijske zadruge ni bila najboljša, zato bodo tisto, kar ni dobro, prilagodili novi zakonodaji, ki bo, kot upajo, kmalu sprejeta. Pezdirc iz kmetijske zadruge pa je pripomnil, da so besede o oderuštvu zadruge pregrobe, čeprav je res, da sedanjo zadrugo druži s pravo le beseda »zadruga«. Pogodbo se namreč ni držal nihče, tudi kmet ne. Zato pa upa, da bodo nova zadružna pravila takšna, da bo med zadrugo in kmeti zaupanje, ki ga doslej ni bilo.
M. BEZEK-JAKŠE
S »Kmetovalcem« v Evropo
Trgovina »Kmetovalec« posluje po vzorcu iz Trsta
KOČEVJE — V zadnjih letih je Kmetijsko gospodarstvo Kočevje posodobilo več svojih obratov, pred kratkim pa odprlo tudi tri nove trgovine. Direktor KG Janez Žlindra je o tem dosežku pa tudi o drugih nalogah v sedanjem obdobju povedal:
»Na področju trgovine smo si vzeli za vzor trgovino v Trstu, ki jo vodijo gospodje iz občine Dolina, pobratene z občino Kočevje. Naše poslovanje želi-
• Načrt za prenovo razširjene trgovine Kmetijskega gospodarstva Kočevje »Kmetovalec« je naredil domači inženir Igor Aupič, gradbena dela je opravil »Gramiz« Kočevje, prenovitev pa je veljala okoli 400.000 DEM.
mo približati navadam Evrope, se pravi: naj bi bilo tako, da bo v kar največji meri zadovoljilo vse krajane. Uvajamo tudi prodajo izvirnih domačih poseb-
nosti. Vse to velja tako za trgovino .Kmetovalec’ kot tudi za sosednjo delikateso in prodajalno mesa in mesnih izdelkov na Roški cesti.«
Nadalje je direktor Žlindra povedal, da so v sodelovanju z direktorjem KZ v Trstu Borisem Miheličem in Germanom Švaro nameravali v trgovini prodajati tudi nekatere stroje in blago iz Italije, a je uresničitev dogovora zavrta nedavna vojna. Predvsem so nameravali uvoziti molzne stroje in drugo.
Povedal je še, da je v predlogu spremenjenega plana razvoja kmetijstva na Kočevskem poseben poudarek na popolni privatizaciji sedanjega družbenega kmetijstva. To pa hkrati pomeni, da je treba ohraniti, kar je dobrega v družbenem kmetijstvu, novi lastnik pa naj celovito in učinkovito izkorišča in usklajuje naravne danosti in človekove zmogljivosti ter znanje.
J. P.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja mag. Julij Nemanič
Grozi pozna peronospora
Čeprav mislim, da se večjih del vinogradnikov zaveda nevarnosti napada pozne peronospore, (občutna škoda je bila pred dvema letoma), opozarjam, da nam podobna katastrofa grozi tudi letos.
V primeru, če se prezgodaj preneha škropljenje, bo bolezen napadla predvsem liste zalistnikov, lahko pa tudi grozdje in starejše liste. Dlje časa so izpostavljeni nevarnosti grozdi na poganjkih iz stranskih očes, ki str odgnali po pozebi.
Zaradi velike okužbe bolezni je potrebno škropljenje nadaljevati, dokler ne prenehajo ugodni pogoji za razvoj bolezni (jutranje temperature pod 10°C). Z ozirom na povečano nevarnost je upravičeno uporabiti sistemi-ke tudi takrat ali celo večkrat, če je že opazna večja okužba.
Če zaradi pozebe ni grozdja, se sedaj priporoča škropljenje z bakrenimi pripravki, predvsem z bordojsko brozgo. Če zalistnike napade peronospora, jih odstranimo; les bo vseeno dozorel, ker trsi niso obremenjeni.
Upoštevati je treba staro pravilo, da škropimo pod list in v notranjost trsa, zlasti če uporabljamo dotikalne pripravke. Obiranje listja okrog grozdja omogoča boljšo zaščito trte pred boleznimi. Da ohranimo dovolj veliko listno površino, moramo zalistnike zavarovati pred napadom oidija in peronospore.
Zmotno je mišljenje, da sistemiki oz. njihova uporaba ne terjajo kakovostne izvedbe škropljenja. Potrebno je uporabiti vsaj 10001 škropiva na 1 ha ter paziti, da ne uhaja mimo trsa in se ne cedi na tla. Zato moramo uporabljati fine šobe z drobno izvrtino in temu ustrezni pritisk. Temu prilagodimo tudi hitrost škropljenja.
Razvoj oidija ne preneha takrat, ko je končana možnost napada na grozdje. Njegov razvoj potek? paprej na listju ter od tam preide sj>9močjo dežja v zimska očesa, od koder začenja naslednjo pomlad okuževati mlade
poganjke. Če opaž
'e opazimo na lisjju sivo prevleko, moramo škropiti pfQti<o*diju do začetka karenčne dobeRto je časovno obdobje, ki mora preteči od zadnjega škropljenja do trgatve). Da bi zmanjšali nevarnost okužbe oidija v pri-
hodnjem letu, priporočam po trgatvi škropljenje s karatanom.
Če se širjenje oidija ne ustavi po dveh temeljitih škropljenjih, (s presledkom do 7 dni z enakomerno izvedbo, z veliko količino vode in majhnimi izgubami), je bolje kot si-stemik uporabiti hipermangan in žveplo v prahu.
Na osnovi ulova metuljev ugotavljamo. da bo ustrezni čas za zatiranje grozdnega sukača (kislega črva) v času od 30.7. do 3.8. Ustrezni prispevki so BACTOSPEINE WP, BATU-RAD WP in podobni v koncentraciji 0,20%, z dodatkom 0,5 — 1,0 kg sladkoija na 1001 in diptereksa SL 50 v konc. 0,15%.
Če poganjki zaostajajo v rasti (med členki so kratki in lističi majhni in bledi), je možno sedaj uničevati tudi tripse z istima pripravkoma, ki delujeta na sukače: to sta basudin 40 v konc. 0,15% ali fastac 10 SC v konc. 0,02%.
Če domnevamo, da je vinograd napaden od pršice, se posvetujemo s strokovnjakom ter, če je potrebno, uporabimo folimat v konc. 0,15% (deluje na sukače, tripse in pršico). Sedanje škropljenje proti pršici, če je prisotna v večji meri, bistveno zmanjša njen napad spomladi.
Botrytis ali siva grozdna plesen je bolezen trte visokega standarda (pre-gnojena). Zalo moramo predvsem zmanjšati bujnost trsov. Za temeljitejšo zaščito grozdja se priporoča obiranje listov, ki zakrivajo grozdje.
Bakreni pripravki zmanjšujejo gnitje grozdja. Priporočljiv je predvsem bakreni euparen, ker deluje tudi na peronosporo. Za sedanje škropljenje se priporoča enovit M v konc. 0,1%.
Kdor opazi v svojem vinogradu nenormalne pojave, kot so venenje, rdečenje ali rumenenje listja ali pege in pike na jagodah, naj to sporoči svetovalni služi. Tako bomo prej prišli do podatkov o pojavu in širjenju bak-terioz, esce in podobnih bolezni ter ugotovili pomanjkanje hranil oz. mikroelementov.
Mladih trsov ne vršičkamo. Posebno pozornost moramo posvetiti varstvu pred oidijem in peronosporo. Potrebna so bolj pogosta škropljenja, podaljšana do septembra. V avgustu priporočam uporabo bakrovih pri-
pravko
Šejt
: je čas, da se pri svoji svetovalni službi prijavite za odvzem vzorcev zemlje za analizo.
Inž. JOŽE MAUEVIČ
////////////////////////////////^^^
/ ‘
ti, OD SRCA DO SRCA
ti
% Radi bi pomagali, kjer je sti-y ska najhujša. Z darilnimi pazi keti, prilagojenimi vašim po-^ trebam.
ti Pismo z opisom situacije in potreb pošljite na naslov:
''v////////////////////////////////////////////////////////
TRIGLAV e. V.
7IMHI STUTTGART 1. HLDERSTR. 1
DEŽEVJE PREKINILO ŽETEV — Zadnje deževje je prekinilo ravno začelo žetev pšenice na po vršinah no vomeške kmetijske zadruge. V zadrugi ima/o s pšenico posejanih okoli 250 hektarov in računajo, da bodo naželi kakih 1400 ton pšenice. Do deževja so želi komaj en dan in poželi le desetino površin. Zaradi moče seje začelo zrnje v klasju napenjati, vendar strokovnjaki pravijo, da bo vse v redu, če bo vreme omogočilo žetev normalno speljati do konca, čepa bi ponovno začelo deževati, bi bila škoda ogromna. Kmetje pasov glavnem svojo pšenico poželi pred deževjem. Na slike prvi dan žetve na Sengemejskem polju, ko je šlo zlato zrnje z njive nora vnost na tovornjake in v silose. (Foto: A. Bartelj)
gospodinjski kotiček
Sušenje sadja (i.dei)
Sadje, konzervirano s sušenjem, moramo tako dehidrirati, da (Klane minimalna količina vlage. Živilo ostane obstojno, ker plesni in bakterije nimajo dovolj vlage za svoj razvoj, encimi pa ostanejo v posušeni hrani neaktivni. Doma lahko sušimo veliko vrst sadja. Posušeni plodovi so zelo okusni, vendar nekoliko spremenjeni.
Sušenje je preprosto opravilo, ki ne zahteva drage opreme. Sadje moramo razprostreti tako, da ima topel zrak dostop z vseh strani. Primerni so letvičasti, luknjičasti ali pleteni slamnati pladnji. Sadje pa lahko sušimo tudi nanizano na vrvice in obešeno v primernem prostoru.
Vir toplote, ki bo vzdrževal idealno temperaturo za sušenje, t.j. 50 do 60 °C, je plinska, električna ali krušna peč. Zelo primerna pa je tudi električna naprava za manjše količine sadja. Dobrodošel in seveda najcenejši sušilnik pa je sonce.
Najbolje se sušijo jabolka, marelice, breskve, slive, hruške, grozdje in borovnice. Vsaka vrsta pa zahteva drugačen postopek sušenja. Ko je sadje pripravljeno, ga razpro-stremo po pladnju, ki smo ga prekrili z redko tkanino. Sadeži se ne
smejo dotikati drug drugega, zato nikoli ne pripravimo več sadja, kot ga lahko sušimo naenkrat.
Postopka nikoli ne pospešujemo, ker se mora sadje sušiti počasi, tudi po več dni. Ko je popolnoma suho, ga še nekaj ur pustimo, da se dobro ohladi, nato pa shranimo v zračne bombažne vrečke ali v kartonaste škatle, kamor ne bo zašel mrčes.
KAKO SUŠIMO MARELICE?
Marelice so zlasti v Indiji zelo cenjen sadež, zato jih prebivalci v velikih količinah uživajo sveže in posušene. Vsebujejo veliko vitamina A in C. Marelice sušimo, ko so zrele, ne smejo pa biti prezrele. Doma posušene uporabljamo kot posebno poslastico. Prerežemo jih čez pol in odstranimo koščico. Lupiti jih ni treba, če pa bi jih radi, jih za minuto potopimo v vrelo, nato pa na hitro še v mrzlo vodo. Tako jih bomo z lahkoto olupili. Da nam plodovi oe potemnijo, jih za kratek čas potopimo v askorbinsko kislino. Na pol litra prekuhane in ohlajene vode vzamemo eno veliko žlico kristalov askorbinske kisline. Na pladenj jih polagamo z odrezano ploskvijo navzgor. Ko so popolnoma suhe, tehtajo samo še tretjino prvotne teže.
HELENA MRZLIKAR Kmetijski zavod Ljubljana

a
IZ NKŠIH OBČIN
Slabši časi za ceste
Lanskega začetka izboljševanja stanja tudi na dolenjskih cestah je letos konec — V najslabšem stanju regionalke — Vojne škode na cestah za 20 milijonov din	_________
IZ NKŠIH OBČIN
NOVO MESTO — V zadnji vojni dolenjske, posavske in kočevske ceste na srečo niso utrpele katastrofalne škode. Na vseh 2.500 kilometrih cest v devetih občinah, ki so na skrbi novomeškega Cestnega podjetja, je bilo škode za 20 milijonov dinarjev, most v Prilipah pa bo to vsoto verjetno nekoliko povečal.
Na svojih vozilih so novomeški cestarji utrpeli za 11 milijonov dinarjev škode, poleg barikad in španskih jezdecev ter stalne pripravljenosti ekip pa skoraj mesec dni niso delali nič običajnega, tudi asfaltna baza je stala, tako da je vsaj zaenkrat precejšnja luknja tudi v njihovem dohodku. Z republike so jim pomagali toliko, da so z nekaj manjšo zamudo kot sicer nakazali denar za že pred tedni opravljeno delo.
Dohodek Cestno podjetje tudi sicer spravlja v skrbi. Direktor Franc Gole pravi, da bi potrebovali nekaj večjih del, da bi se konec leta izvlekli brez izgube, imajo pa v glavnem le »krpa-rijo«, pri kateri so stroški taki, da komaj pridejo skozi, čeprav 550 ljudi pridno dela in so režijo znižali na minimum. Večja dela pa letos niso planirana, saj so ceste v integralnem republiškem proračunu zapostavljene. V planu je le 14 milijonov dinarjev za rekonstrukcijo novomeškega križišča pri banki, 10 milijonov za kočevsko cesto Rajndol— Knežja Lipa in 3,7 milijona za cesto Impoljca—Zavratec; uspelo pa jim je tudi najetje kredita za obnovo ceste skozi Sotesko.
Pri tem je treba vedeti, da kilometra ceste za manj kot 7 milijonov dinarjev danes pri nas ni mogoče dobiti. Vojna pa je prinesla dva obvoza, ki so ju na hitro uredili: med Čatežem in Prilipami ter med Smednikom in Rimšem. Iz republiške uprave dobijo poleti le še 2,8 milijona za vzdrževanje stotine kilometrov cest, tako da kljub poceni delovni uri še cestaijev ne morejo imeti na cestah. O preplastitvi magistralke s tujim posojilom, predvsem plošč v Krakovskem gozdu, za kar so delali projekte celo zimo, ni nič znanega.
»Mi po vseh reorganizacijah in spremembah sistema še vedno skrbimo za gosto mrežo 200 kilometrov magistralnih, 600 km regionalnih in 1.500 kilometrov lokalnih cest brez krajevnih poti. Za vzdrževanje magistralk republika še namenja nekaj denarja, z regionalkami pa je križ, čeprav bi težko rekli, daje bila v zadnjih dveh letih, če izvzamemo avto cesto, Dolenjska zapostavljena pri investicijskem denarju. Polovica regionalk je v takem stanju, da bi jih bilo treba takoj popraviti. Makadamskih je sicer le še nekaj kilometrov, zelo slab pa je 30 let stari asfalt, na primer proti Šentjerneju, od odseka magistralke do Šentjerneja, čez Sotesko, med Trebnjem in Mirno itd. Mi tu udarne jame že popravimo, a za staro, rebrasto cesto ni druge pomoči kot nov ,tepih’. Žal pa je lanskih razmer, ko seje stanje na cestah le začelo popravljati,
letos konec. Lokalne ceste, predvsem tretjega in četrtega razreda, ki jih praktično do asfalta naredijo same krajevne skupnosti oz. ljudje, s krediti pa se veliko vključuje Zavarovalnica, niso dejansko nič slabše urejene in
... 'w“.
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 3. avgusta, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil:
•	v Novem mestu: Samopotrežba na Glavnem trgu
•	v Šentjerneju: Market Dolenjka
•	v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Rog
•	v Žužemberku: Samopostrežba KZ
•	v Straži: Market Dolenjka.
•	V nedeljo bo od 8. do 11. ure odprta prodajalna KZ na Glavnem trgu 4.
Otočec: borijo se za goste
Zaradi negotove politične situacije in vojne se je število gostov precej zmanjšalo — Z novimi progra-_____________ mi privabljajo nove goste__________
N
Franc Gole
vzdrževane kot v Avstriji. Manjkajo le še finese, ki bi se jih dalo urediti v nekaj letih,« pravi Gole.
Z. L.-D.
HIDROPAK ZA ROTARJEVE
NOVO MESTO — Akcijo za zbiranje denarnih prispevkov za družino Kotar, ki soji letala JA v zadnji vojni vzela očeta in uničila gospodarsko poslopje, je izpeljala tudi Stranka demokratične prenove Novo mesto. Do 20. julija so zbrali 34.000 din, s katerimi je bil kupljen in tudi že vgrajen hidropak v stanovanjski hiši Kotarjevih. Denar so prispevali: IMV Revoz, Tovarna obutve, SDK in nekaj posameznikov. Studio D pa je družini Kotar nakazal 25.000 din gotovine. Akcija zbiranja pomoči še teče, prispevek lahko nakažete na žiro račun št. 52100-678-80102 (za družino Kotar).
OTOČEC Hotel Grad Otočec gotovo sodi v sam vrh dolenjske turistično-gostinske ponudbe. V sklopu otoškega hotelskega kompleksa imajo skupaj 330 postelj, od tega 40 v gradu v stilno opremljenih sobah oziroma apartmajih, zaposlenih pa je 105 ljudi. Na Otočcu so vsa leta nazaj solidno poslovali, letos pa se je vas stvar postavila na glavo.
»V letošnjem prvem polletju je bilo gostov precej manj, število nočitev seje zmanjšalo za petino, še posebej pa čutimo izpad tujih gostov, saj se je prejšnje razmerje 70:30 v korist tujih gostov sedaj obrnilo,« pravi direktor Otočca Ivan Brumat. »Seveda to v prvi vrsti pripisujemo negotovi politični situaciji pri nas, sedaj po vojni pa je vsa stvar še slabša. Tranzitnih gostov skorajda ni več.«
Seveda na Otočcu ne sedijo kri-žemrok. »Pripravili smo vrsto alternativnih programov, od zelenih družinskih počitnic preko akademije za življenje Otočec do tečaja jahanja na Strugi, in še marsikaj drugega,« našteva Brumat. V okviru zelenih družinskih počitnic na Otočcu ponujajo družinam aktivni oddih, ki vsebuje tako penzion kot kolesarjenje, šolo tenisa, šolo jahanja, čolnarjenje, plavanje, savno, trim.
Dopustovanje v senci vojne
Krkini delavci počasi le odhajajo na dopust tudi ob neslovensko morje —Veliko zanimanja za dopust na Gorenjskem — Organizirane počitnice za otroke
pokušnjo vina Trški gori. Vsa stvar pa se konča s slavnostno večerjo v gradu. Drugi program, tako imenovana Akademija za življenje Otočec, pa je namenjen osnovnošolcem in srednješolcem; največja teža je na učenju tujih jezikov (angleščina in nemščina), poleg tega pa so mladi gosti deležni še šole tenisa in jahanja, čolnarijo, kolesarijo, hodijo na pohode, plešejo, seznanijo jih z bontonom in nasploh skrbijo za telesno in duševno zdravo življenje. Mladi gostje so z raznimi dejavnostmi in opravili zaposleni od pol sedmih zjutraj do desetih zvečer. S tem programom so začeli 21 .julija in prva skupina je nadvse zadovoljna. Cena tega programa je 850 nemških mark v dinarski protivrednosti, plačljivo v 5 obrokih.
Septembra bodo v gami hotelu začeli teči izobraževalni programi; gre za enotedenske tečaje tujega jezika, izpolnjene z igranjem tenisa, jahanjem, dopolnjene z osnovami računalništva, spoznavanjem vin in kulinarike. Ti tečaji bodo namenjeni predvsem poslovnežem in podjetnikom, pa tudi drugim. Na Strugi, kjer ima Otočec 45 konj, pa tečejo tečaji jahanja po ugodni ceni; za 10-urni tečaj je treba odšteti 1500 dinarjev. Ob petkih in sobotah je v motelski restavraciji živa glasba, avgusta bodo odprli diskoteko. Ugodna gostinska ponudba je tudi na kopališču ob Krki.
Največji izpad je gotovo v otoškem kampu, kjer so do sedaj imeli le okoli 300 nočitev, normalno pa bi za ta čas
NOVO MESTO — Novomeška tovarna zdravil Krka je ena tistih, ki veliko da na humanizacijo dela. V to sodi tudi skrb za oddih. Zavedajoč se, kaj dopust človeku pomeni in kaj lahko firma iztrži iz njega potem, ko se vrne na delo spočit in dobre volje, so na zavidljivi ravni razvili svoj »delavski turizem«, ki so mu — in tudi ljudem — letos hudo zmešale štrene nedavna vojna in negotove razmere pri nas. Kljub vsemu se delavci počasi le odločajo, da si dopusta nekje izven doma vendar ne pustijo vzeti.
ljudje odločajo tudi za odhod v istrska letovišča. Seveda zaradi razmer na Hrvaškem še zdaleč ne bo toliko dopustnikov, kot smo bili v ,Krki’
»Krka« ima okrog 450 ležišč v svojih lastnih kapacitetah ob Jadranu in na Gorenjskem, vsako leto pa ima še najete zmogljivosti, tako da je v eni dekadi za letovanje na voljo 600 ležišč. Zagotavljati skušajo čim več različnosti, pestrosti, saj se zavedajo, da imajo ljudje različne želje, interese in potrebe, zdaj še posebej.
»Prejšnja leta smo organizirali dopust ob vsem Jadranu, letos smo zaradi političnih razmer že ob razpisu »ostali« bolj na severu. Odziv je bil kar v redu, prodali smo preko 4.500 ležišč. Cene, ki so nižje od agencijskih, regres, možnost plačila v 6 do 8 obrokih, vse to je prispevalo, da so se naši delavci odločali za dopust, medtem ko so ponekod drugje imeli le po nekaj prijav. Prvo redno sezonsko dekado, ki se je začela 23. junija, smo imeli dobro zasedeno, v drugi pa so letovali le tisti, ki so ostali na morju iz prve. Že 13. julija pa seje nekaj delavcev odpravilo celo v Nerezine in klicali so nazaj v ,Krko\ da so potovali brez problemov, Nerezine so pa tako prijazne, kot že dolgo ne. Počasi se
navajeni, čeprav se zdaj prijavljajo na novo tisti, ki so mislili letovati drugače. Dom v Vrsarju, kije bil zdaj zaprt, saj bi bil s premalo dopustniki preslabo rentabilen, danes, 1. avgusta, spet odpiramo, v njem pa lahko za 400 din na dan letujejo tudi zunanji gostje. V juliju smo na račun zaprtega Vrsarja polno zapolnili naš hotel v Strunjanu, kjer v dekadi letuje
Pretrd oreh za delegate
Delegati so za odobritev garancije za najetje tujega posojila v »Kolpi« pooblastili IS
METLIKA — Metliška delniška družba Kolpa, trženje-holdng, namerava za nov proizvodni program
izdelovali naj bi maso, ki je imitacija marmorja, obdeluje pa se kot les — najeti tuje posojilo. Pri tem bi potrebovala garancijo bodisi banke ali skupščine občine. V Kolpi so se odločili, da za garancijo poprosijo slednjo, in tako so se delegati skupščine občine pretekli teden znašli pred precej kočljivo odločitvijo: ali postanejo garanti ali ne?
Kolpino posojilo bi bilo precej ugodno, saj gre za 2 milijona DEM z desetletnim rokom vračila, triletnim moratorijem za odplačilo anuitet ter 5,25-odst. letno obrestno mero. Pri tem je Kolpa pripravljena hipotekarno zavarovati garancijo v višini 300 odst. od najetega kredita. Podrobnejše medsebojne obveznosti med skupščino občine in delniško družbo bi uredili s posebno pogodbo, ki bi jo sklenili takrat, ko bi najeli posojilo.
Odločitev delegatov je bila toliko težja, ker je bilo prvič, da jih je nekdo prosil /a garancijo. Hkrati naj bi odločali o tveganju, na katero bodo naleteli povsem drugi ljudje v naslednjem mandatnem obdobju. Menili so, da je tveganje partnerja,
torej podpisnika garancije, veliko, saj iz metliškega proračuna ne bi bili sposobni pokriti dolga, občina pa so vsi.
Slišali so tudi, da bi Kolpa lahko zaprosila za garancijo banko, vendar takšna garancija ne bi bila poceni. Priznali pa so, da je nov Kol-pin program zanimiv in ga ne bi smeli izgubiti, zato bi morali tudi nekoliko tvegati. Vsi delegati pa so se strinjali, da imajo premalo informacij, da bi se lahko odločili, iz Kolpe pa iz opravičljivih razlogov ni bilo nikogar, ki bi jim razložil nejasnosti.
Glede na to, da bi o garanciji morali odločati na seji zborov že konec junija, a je zaradi vojne odpadla, bi bila časovna stiska gotovo prevelika, če bi morali v Kolpi na dokončno odločitev delegatov čakati do naslednje seje čez mesec dni. Zato so se na zasedanju odločili, da v primeru stiske s časom pooblastijo izvršni svet, da odobri garancijo, če bo seveda dobil od Kolpe zadovoljive odgovore na vsa vprašanja, ki so jih zastavili delegati. Prav tako pa so pooblastili IS za sklenitev pogodbe, s katero se hipoteka vpiše v zemljiško knjigo.
M. B.-J.
Darja Colarič
okrog 80 naših delavcev. Ogromno zanimanja je zdaj za Gorenjsko, ki jo imamo sicer v ponudbi že nekaj let,«
pravi Darja Colarič, vodja »Krkinega« programa, v katerega sodita tudi oddih in rekreacija.
Kot že nekaj let so tudi letos v »Krki« poskrbeli za počitnice otrok svojih delavcev. Tako je na Debelem rtiču letovalo 54 otrok, ki so bili tam tudi v najtežjih vojnih dneh. Vojna je preprečila odhod skupine 25 otrok v šolo angleščine, tenisa in jahanja na Roglo 3. julija, je pa zdaj od ponedeljka tam 34 otrok in 5. avgusta jih bo šlo še 20. Z Zdravilišči so za svoje delavce pripravili tudi posebno ugodno ponudbo kopanja, tenisa in še česa za popestritev počitnic v toplicah.
»Iščemo najrazličnejše možnosti, da bi se naši ljudje vendar sprostili in se pripravili za delo vnaprej. S tem, kar se je zgodilo, je pač treba živeti in se prilagoditi razmeram, ki očitno ne bodo več take, mirne, kot so bile,« pravi Darja Colarič. V jeseni pa bodo verjetno organizirali izlete v okolico, ki utegnejo biti prav prijetni in poučni, saj jo večina slabo pozna. Izleti po Jugoslaviji, ki so leta nazaj privabljali precej udeležencev, so letos povsem odpadli, pa tudi v zunanjem turizmu gotovo ne bo več take množičnosti kot doslej, ko so letno »spravili ven« preko sto delavcev.
Z. L.-D.
SLOVENIJA 1991
METLIKA — Po gorečnosti razprave metliških delegatov v skupščini občine sodeč, v Metliki niso pripravljeni zgubljati preveč časa ter na dolgo in široko debatirati o Beli krajini kot regiji. Ideja o tem je namreč prišla iz črnomaljske Socialistične stranke. Čeprav je padlo več predlogov o tem, kakšna naj bo v prihodnje Bela krajina, pa je bilo skupno skoraj vsem razpravam, da ne gre hiteti, ampak počakati, kaj bo prinesel čas, nova ureditev Republike Slovenije ter ustava.
Sicer pa jc bilo v razpravi slišati, da niso potrebni dodatni dokumenti, ki bi opredeljevali Belo krajino, kije že sedaj zaokroženo območje. Predvsem pa ne bi bilo smiselno graditi regije kot povezovalke med občino in republiko na upravno-političnih temeljih, saj bi s tem le povečevali administracijo. Delegati so opozorili tudi na v gradivu preveč poudarjeno navezanost Belokranjcev na Hrvaško ter na pomanjkljivost, češ daje prikazana le povezanost med Mel-tičani in Črnomaljci, ne pa tudi razlike, čeprav je med prebivalci obeh občin prisoten zgodovinski razkol. Sicer pa je Slovenija tako majhna, da bo v samostojni državi najprej potrebna delna centralizacija, šele potem decentralizacija.
Po mnenju enega od delegatov je bila zamisel o Beli krajini — regiji prav od-
govor na republiško zamisel o centralizaciji ter bojazen, da bi deželica ob Kolpi pri tem potegnila kratko. Vendar pa bi imela regionalizacija smisel le, če bi črnomaljska občina razpadla na tri občine, sicer bi Metličani potegnili krajši konec. Metliška občina je med drugim tudi bolj razvita od svoje sosednje in Metličani se boje, da bi potem morali pomagati Črnomaljcem pri njihovem razvoju. Pa tudi perspektiva Metlike je zaradi njene geografske lege v srečnih okoliščinah lahko zelo ugodna, zato je treba biti previden in ne prevč hiteti s povezovanjem s Črnomljem, tudi zato ne, ker je Bela krajina geografsko tako in tako že regija, je bilo slišati med drugim. Če pa bo v republiški skupščini prevladala zamisel o regionalizmu, bi se po mnenju Metličanov splačalo zagovarjati Belo krajino —regijo, zlasti še,
Novomeška kronika
GROB —. Novomeščanki je kratkim umrla mama. K zadnjemu [W'" ku sojo dali v rodno zemljo na Mirni- c' prav človek v velikem veselju ali velik)2* iosti v glavnem nima navade gledati i* vsak dinar, je račun za pogrebne storifve' trebanjske Komunale vseeno zasluži'n koliko večjo pozornost. V njem so k011!, nalci med drugim zapisali, da so grob. čajen, enojen, za gospejino mamo kopa I natanko 17,8 ure. Očitno je šlo za (as.
I ni bilo treba pri taki hitrosti kopanja Pf Istavljati pogreba.	. .
BOGOVI - Iz zadnje vojne po I krožijo številne zgodbe. Ena govori o t*
I lavkah za trakom v Krki, ki so kot mravj hitele z delom, ki edino prinaša zasluT tudi v negotovih vojnih časih. Njihova11 slovenska kolegica, že od prej /.na"*fj dolgem jeziku, ni mogla skrivati rad® ob nepojmljivih dogodkih, češ, zdaj b®^ Slovenci videli svojega boga. A karjd.P več, je preveč. Sicer miroljubne mravlje*) I kolegici njenega boga pokazale kar s v® I klami z nog.


Ivan Brumat
bilo okoli 4500 nočitev. »Več pa obetamo avgusta in septembra, ko na Otočcu pričakujemo stalne goste iz. Italije, ki redno prihajajo sem v šolo jahanja in na terensko jahanje. Prav zaradi njih smo več kot podvojili število | konj na Strugi, saj je bilo do sedaj konj vedno premalo. Poleg Italijanov se za I enotedensko terensko jahanje vse bolj | navdušujejo tudi gostje iz skandinav-i skih dežel,« je končal Brumat.
A. B. I
V J A ŠE 15 METLIČANOV
METLIKA Ob začetku vojne v I Sloveniji je bilo v JA 25 fantov iz metliške občine, konec preteklega tedna pa še 15. Od desetih, ki so se vrnili iz JA na | različne načine, jih je nekaj odšlo na do-služitev v TO, ostale pa so vključili v rezervni sestav TO. Starše seveda najbolj skrbi varen povratek otrok iz JA, za kar je dolžna poskrbeti predvsem Republika Slovenija, ki pa bo pri tem sodelovala s starši.
Metličani se niso mogli odločiti
Razprava o tem, ali naj bo Bela krajina regija ali ne, ni prinesla odločitve — Čakati na sprejem ustave ali vplivati na njeno vsebino? Previdnost
Ena gospa je rekla, da če bi bjJL,
J tisti, ki zdaj po gostilnah pripovedjjr, jo junaške zgodbe, res na Medv^ ku, ne bi bilo tam treba postavit1 I bene barikade.	—
Sprehod po MetlifeJ
KOMISIJA ZA OPRAVLJAN-^ pitov iz prve medicinske pomoč) 'T ^ kaznica je potrebna za šoferski. .'/4|ug sporoča, daje povišala ceno svojin Namesto 250 dinje treba zdaj plačan y S tem seje komisija pridružila tre)1 :epo Republiki Sloveniji, da bi bilo življel'l ne--vojni v svobodni državi kolikor se ^
| znosno, drago in s tem več vredno-^.
I pa, zakaj bi te in podobne storitve i* ^
I jale za norenjem cen po trgovinah, P,.flj 1 sebnikih, elektriki, stanarinah, kan*• .$ odvozu smeti itd.? Treba je iti v f8* časom, sicer le ta lahko povozi, pa imaš v žepu izkaznico o uspešno °P,j nem izpitu iz prve medicinske po?Lzsif)-
PORABNIKI SREDSTEV IZ OBJ . SKEGA PRORAČUNA so bili K 'j opozorjeni, daje treba z denarjem ^ gospodarno in skrajno previdno, bodo dobile predvsem tako in^e. ,v0 in družbene dejavnosti: zdravstvo, so ^ fg otroško varstvo, se pravi tisti, ki s ^ doslej najbolj tepeni. Verjetno boo doče debelo gledali tudi kultur« • ji smeha pa najbrž ne bo niti vsem11 vno računajo na socialne podpore, En„$• cvenka ni, ker ga je veliko »P°P' w vojna, četudi v Metliki ni ko, da dinarčkov ni, če ljudje, nar^ -epri-bi delali, gledajo v zrak, kdaj bo n J u. letela bomba s strani vojske, k> sm ^ ot čevali celo poseben triodstotni iw plačilu porabljene električne ene gJ
V METLIŠKI OBČINI SE | TOŠNJO TURISTIČNO bero m p-mogli pohvaliti: po cestah m vld. iu|jja/ jev s tujimi registrskimi tablicami. J bilo metliško kopališče domala F ^ hotel »Bela krajina« je kuhal v gia» pft* teritorialec, Veselica pa je bila ce Lje saj je bil njen najemnik v unl{?r?ijU<iisd‘ del zrezke, spečene v hotelu. V ec J . pit) hodilo kopat le na Primostek, k) i0v,» kajšnja restavracija v rokah zase ^ se verjetno ne bosta tepla pred li# metliške občinske davkarije z r,orispČ, da bi plačala kolikor se da.v,.s0?uij^^-
ke. Izgovor na vojno bo edim ad
propadle sezone.	, k|A^
METLIČANI SO SE VRGLL|ii4 FALTIRANJE v mestu . nea?*0 W površin. Najprej so uredilii za ^ pl" . Novoteksove trgovine, te dni P ^ štor, ki ga domačini Še najb° i l^jval i pod imenom: Fuxov kostanj-T
Ulice 1. maja zdaj upajo, da bod° ž1 ^ d« j
vrsto tudi oni. Občinska °b'a;? .JnCgi) Pr j časa obljublja asfaltiranje park ^
/
če bo vključenih več občin. To tudi zato, ker bodo imeli s tem predstavnika v republiškem zboru regij, če bo po novem tak zbor obstajal. Nesmiselno pa je, kar je bilo v gradivu precej očitno, poudaijati razlike med Dolenjsko in Belo krajino, četudi samo zaradi bojazni pred dolenjsko regijo. V Ljubljani bi namreč zaradi tega na Belokranjce lahko gledali kot na separatiste.
Ugibanja o tem, kaj bi bilo boljše, je prekinil eden od razpravljavcev, ki je dejal, da regija ni potrebna, če pride v Sloveniji do centralizacije. Če pa bo šlo za bolj demokratično ureditev, bi se Bela krajina — regija splačala. S predlogom o svoji regiji pa naj bi Belokranjci tudi poskušali vplivati na oblikovanje slovenske ustave, v kateri naj bi prevladala zamisel o regionalizaciji. Prav zaradi tega vpliva po njegovem z zamislijo o regiji niso začeli prezgodaj, kot je bilo slišati od nekaterih drugih delegatov. Ti so namreč menili, da bi morali najprej počakati na sprejetje nove ustave.
M. BEZEK-JAKŠE
uuijuuija asiaimai*j~ r- y ^
štora za Mercatorjevo trgovin . ^ | ulici. Stanovalci iz Ulice *•., ■jLg.sjfe, pravljeni ulici spremeniti tud1 rgins*' da pridejo do prepotrebnega	flap.
Zdaj puščajo svoje železne ko J pre* sti ali na pločniku, kar pa J prometa dokaj nerodno.
SLOVENŠČINA!
METLIKA - Iz dega ^ojj
na seji zborov metliške	|
ne pretekli teden je bilo sbša‘	M j,
rali biti v občini — ^d.;dosl<> obmejna - še toliko bo J « zl,a ' L bi zaposleni v javnih sl^u0\c?°^0 i
voriti slovensko. Medtem a .	M..
zaposlitev v državni uPr *<4>t> , znanje slovenskega jeziK > K upOšl ju | ti poudarili, da bi to m°r3 §01S‘ “
tudi pri zaposlovanju
zdravstvu.	*
JOŽE
OSTANE RAVNAJ
METLIKA - DeiegJ i0ip. skupščine so pretekli iške^ imenovali za ravantejja meč.|0kf»V
ne šole XV. SNOUB . pil^pis. Jožeta Mozetiča. Mozet	na f*■
natelj te šole zadnja Štiri Ogoje-™ za katerega je izpolr>Jcv ,. L
je prijavil kot edini kand^^j
Št. 31 (2189) 1.av
p-—--------------------
LCrnomaljski drobir
fr^KI Vse kaže, da bodo morali JJornaljci začeti bolj brati časopise in re-|,r’ kadilstvo pa naj ne bi bilo nič več sla-f. ' *»>pak vrlina. Le na ta način si je ^Predstavljati preživetje kioskov, kijih jSuJejo po Črnomlju. V Študiji lokacij Pio l mestu’ ki jo je pripravil Sava-li .'z Krškega, je namreč moč zasledi-eKaJ več kot deset lokacij, na katere bi
momaljci postavili kioske.
j^jetn, či
i,.e Se^m'h pa naj bi prodajali prej in r?°P“«e. revije in tobak. Časopisov Vef\v>J je v Sloveniji res iz dneva v dan gjo’kar Pa se tiče tobaka, bi bilo po tej lo-jj^Botovo dobro zgradili Se kakSno toga ^ V 'NEK? Na gradnjo romske-k jft'a Pri Coklovci, nedaleč od Semi-noVnr ”1*' Pre^ leti nekateri »civili« v Čr-je vJUpreceJ P°nosni- V zadnjem času pa Prevc PP8osteJe sliSati, da bi bilo dobro p, kakšen je učinek, torej dobra vCn jk*tav'tve zidanih hiS za Rome. Zra-vsaj so si namreč Romi postavili IrSnc eno a*' c*'0 več lesenih kolib, ka-pjej «bi,e v bližini tega naselja tudi že ttorda H alefi set*aJ u81*5aj°' & niso to sjem* ePant*anse /a turiste, ki so v zad-tklitiaZ C* 7,a<-e'1 znova odkrivati lepote Upi' Sloien,Je
to5„: 1 Črnomaljski socialisti so ob ledij, triT ^nevu OF pred »belo hiSo« zasa-k>ka lpe' ®krog njih seje razbohotila vi-slovc rava’ nikogar pa ni, ki bi simbole d»snrS1ya oplel. SliSati je namigovanja, kater'al,stl menda čakajo, če bo dan, ob skj ^ 50 zasadili lipe, v bodoči sloven-Sc priznan kot praznik.
letni kino
v ČRNOMLJU
lc0r3^E>MELJ — Od 2. avgusta do v pa J116860** E« vsak petek in nedeljo do{n, u 'a črnomaljskim kulturnim bodo 'u 'eln' kmo' Začetki predstav tioč t tiri, med predstavami pa bo vr	tudi pijačo. Če bo slabo
nem dom ° k'no Prel^stave v ku'tur‘
Cjrobne iz Kočevja
GORI — Poročali ka r;aC' p* na območju nekdanjega rudni-kern ,Veka Premoga ob sedanjem rudniš-*tratk^eru v 8'°binah gori premog. Pred si, dj ?so gasilci začeli z resnimi poizkusu rz^zemne požare pogasili, fovoin Nl V NESREČI — Med nedavčnih k* v Sloveniji in po njej je zbežalo iz Jasn,, kasarn veliko vojakov, ki so se za-°buli -P^tavljalj tudi v Kočevju, kjer sojih HdeCe °	ter odpremili naprej. Pri
predv/*1 kri^uJe že zmanjkovalo obleke in Rde^T11 * *? °hutve, a so ljudje na poziv Srefnika kri^-a hitro prispevali vse. Najbolj otroL.80 starši, ki so dobili svoje zdravi VOja*te a" vsaj zvedeli, da so živi in
nj^'pStor!hN J'RG°tVI uA - V Sp0d' Pred k J,.1" kmetijske kooperacije so
hran() .ratkim odprli bistro, ki postreže s
Perji,'n P'J*čo, ter trgovino s konfekcijo,
zasetlnrn' Balanterijo in drugim. Oboje je
Kužnik*’ Zase'5n' podjetnik pa je Iztok
(teki
teniški zobotrebci
bo j, 9 P'pF OSTALE — Pravijo, da Ribnim°Ja^klni' osebami, ki zapuščajo set sta 1 *talo praznih kar okoli osemde-jajo j, °Vanj Glede na poročila, ki priha-hojda v	objektov v Cerkljah, kjer
lacijo i„°Z'J0 s sabo tudi vodovodno inšta-Optimi ruvajo s tal parket, bi bil vsakršen stan0val:rn 0 skorajšnji uporabnosti teh nija v vnj- Preuranjen. Na to, da je Slove-nancirai°Ja5'1! Proračun, iz česar so se fi-
sedaji ^	—_______________,... ~
Crn ko so neovirano spuščali hi tank; na5e ozemlje, krčevito trudijo, da Sort*'! nas ‘udi ostali.
»ikaj daALNl pRIMF.RI — Ne moremo J0še mia'’e ne 5e zadržali pri JA, dokler vse, l(ar «o. 1 a hoče sicer odnesti s sabo % da SC P°hrati da, pri tem pa kaže tako
&p*tifejim ne.,k^niim uslužben‘
Oalo i^0» n,tl delovnih knjižic, kar bi jim Zadek, n°st’ da bi se prijavili na zavodu 8redo,,1 UVeljavljali druge pravice, ki jim “Odo h™m|lnu e*a dela Tako 'istim, ki ne °° Preost ! ‘armado »v belo Turčijo«, ne s°cialn, a ° drugega kol pot na urad za 10 Pomoč.
c§
rebanjske iveri
pšenic ^ MHI. _ Prebivalci Gorenjih Pravijo S|° te dfi kar malce nejevoljni, lepem / . so se včasih počutili v svojem '»tajo //aju zelo varni. Čisto v soseščini ’reha bar V0Jail(0 izpostavo. Ni se nam S°vorj|i tatov, saj je tu vojska, so si so str •. VOJska odhaja. Toje očitno, v's°|iu “zsrska mesta prazna, pasovi in
braVa re& uJCCxna,V(yjakih pa 5° Že
v Vas , a . Mogoče b<xlo zdaj prthaja-S?*'rahn ?V' 'n dru8' rokomavhi. Ttrda Či Vojaj. ’ kl so ga Jeseničani zaužili zara-
!ijlačišč,
-»Ce ^ Kr°?nje-da b1’ Slo v zrak bližnje 'arije nen' •”!• P°menilo tatinsko manevri-l. ^ANai lPravHV Pravo malenkost.
®e v «r. .J- V Trebnjem so spremem-Ph po5tj r^tiSkem pomenu. Potem ko je tem ,xj. J^rnkajšnjem globokem obcest-°^lrgalo k 1,eni kana'u več voznikov že St®ječij, vKa!i5en spodnji del svojih nizko V|li. Zlobn v so Pristojni »muldo« popra-t'ehani. ezt menijo, da se bo zdaj cestna Pripovea C1Ja seiiia na cesto proti Mimi. t-esti je ,'.'Va,'je o udarnih jamah na tej rta >ijCj ru le kako leto manj od asfalta
iH
kili
IZ NtkŠIH OBČIN
i Milit
IZ NtkŠIH OBČIN
li
MANJ KADROVSKIH ŠTIPENDIJ
ČRNOMELJ V preteklem šolskem letu je prejemalo: štipendijo iz združenih sredstev 477 Črnomaljcev, od tega 13 posebno nadarjenih, 136 razlike h kadrovski štipendiji, ostali pa čiste štipendije iz. združenih sredtev. Poleg tega je bilo razpisanih 149 kadrovskih štipendij, za prihajajoče šolsko leto pa le 74. Dogaja se namreč, da podjetja zaradi likvidnostnih težav in blokiranih žiro računov niso sposobna zagotavljati denar za kadrovske štipendije. Nekateri štipenditorji pa so celo prekinili štipendijske pogodbe. V Črnomlju pričakujejo, da bo zaradi manjšega števila kadrovskih štipendij ter vse slabših gmotnih razmer v družinah število prošenj za štipendije iz. združenih sredstev v primerjavi s preteklim letom poraslo vsaj za 50 odst.
O NOVEM ODLAGALIŠČU
ČRNOMELJ Tukajšnji izvršni svet je na svoji zadnji seji pretekli teden sprejel sklep o javni razgrnitvi programskih osnov in idejnih rešitev za novo deponijo komunalnih odpadkov v črnomaljski občini, ki naj bi bila v rudniški kadunji. S tem so razglasili tudi začetek javne razprave, ki naj bi skupaj z razgrnitvijo trajala 30 dni. V tem času bodo zbirali pripombe k idejni zasnovi, ki jo je pripravil Inštitut za ekološki inženiring iz Maribora. Projekti za novo deponijo bodo razgrnjeni v krajevnih skupnostih Butoraj, Dragatuš in Črnomelj, kjer bodo tudi javne razprave.
Bodo v Črnomlju izdali obveznice?
Če bodo sprejeli odlok, bodo 1. januarja 1992 začeli prodajati občinske obveznice v vrednosti 5 milijonov din — 8-letno odplačilo, 10-odst. obresti
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini vse bolj primanjkuje denarja za razvoj infrastrukture in gospodarstva. Elaborati, ki sojih poslali na republiko, so tam obležali, v občini pa nimajo dovolj denaija, da bi lahko sami uresničili svoje programe, zato so se odločili za javni dolg v obliki obveznic. Izdali naj bi obveznice v dinarski protivrednosti 5 milijonov DEM, z denarjem pa zagotovili gospodarski in infrastrukturni razvoj v občini.
Pripravili so že delovno gradivo od- manjših podjetij s programi, ki imajo
loka o izdaji obveznic občine Črnomelj. ■ ■ ■	.......
Ekonomsko osnovo za izdajo obveznic predstavlja občinski proračun, ki v letošnjem letu znaša 10,8 milijona DEM v dinarski protivrednosti in premoženje skupščine občine, ki ga ocenjujejo na dinarsko protivrednost 10 milijonov DEM. S prodajo obveznic naj bi pričeli 1, januarja 1992, rok odplačila bi bil 8 let. Izplačljive bi bile v osmih letnih obrokih, moratorij na izplačilo glavnice in obresti pa bi bil 18 mesecev. Obrestovali bi jih po 10-odstotni letni stopnji. Prihodek od prodaje obveznic bi bil prihodek občinskega proračuna. Obveznice se bodo tudi izplačevale iz občinskega proračuna, za izplačilo pa bo jamčila občina Črnomelj s sredstvi proračuna in s celotnim premoženjem občine.	_____
Z izkupičkom od prodaje obveznic nameravajo v črnomaljski občini financirati predvsem perspektivne podjetniške programe, s katerimi bi pospešili gospodarski razvoj v občini. Tako naj bi denar vlagali v ustanavljanje in zagon
bodočnost, kupili in uredili bi zemljišča za potrebe drobnega gospodarstva in
NATEČAJ ZA SOFINANCIRANJE ENERGETSKIH PROJEKTOV
ČRNOMELJ — Iz črnomaljskega izvršnega sveta opozatjajo podjetja, obrtnike in zasebne podjetnike, da je republiški Sekretariat za enerjgetiko obnovil natečaj za sofinanciranje energetskih projektov in programov za energetsko prestrukturiranje Slovenije. V tem natečaju so spremenjeni pogoji na osnovi izkušenj z natečaja, ki je bil objavljen aprila lani, in na osnovi nalog po programu energetskega prestrukturiranja Slovenije. Razpis bo trajal do konca septembra, Csi, ki jih to zanima, pa se lahko naročijo na Bilten št. 1 republiškega ministrstva za energetiko, fotokopijo natečaja pa lahko dobijo tudi pri izvršnem svetu v Črnomlju.
obrti, pridobili in usposobili poslovne prostore za drobno gospodarstvo in obrt. Vlagati nameravajo tudi v nove tehnološko perspektivne in ekološko neoporečne proizvodne programe, v znanje in uvajanje sodobne tehnologije, v programe, v katerih bodo zaposlili presežno delovno silo, ter v gradnjo komunalne infrastrukture, zlasti še, če je to nujno za razvoj podjetništva in obrti.
Obveznice bodo naprodaj tako občanom kot zasebnim in družbenim podjetjem, v Črnomlju pa menijo tudi, da bi morale dobršen del obveznic odkupiti banke. Sicer pa bodo poleg prodaje obveznice služile izvršnemu svetu kot plačilno sredstvo pri pogodbenih obveznostih za prej omenjene naložbe v gospodarski in infrastrukturni razvoji.
M. BEZEK-JAKSE
PROTI
ZAPOSTAVLJANJU VPOKLICANIH V TO IN MILICO
ČRNOMELJ Črnomaljski izvršni svet apelira na vsa podjetja, naj v primerih, ko so bili njihovi delavci vpoklicani v teritorialno obrambo ali v rezervno sestavo milice, ravnajo v skladu s pozivom slovenskega ministrstva za obrambo. Teh delavcev naj ne obravnavajo problematične in jih postavljajo v podrejeni položaj, ampak nasprotno, »saj ti delavci zaslužijo vse priznanje, kajti marsikdaj so tvegali tudi lastno življenje. Za tiste zasebnike ali podjetja, ki so imeli vpoklicanih večje število zaposlenih in je bilo zaradi tega že otežkočeno delo, je izvršni svet naložil svojim organom, da s pomočjo ustreznih republiških resornih organov poiščejo ustrezno rešitev. Izjemne primere bo proučil tudi izvršni svet in predlagal rešitev, sicer pa se strinja, da morajo biti ta bremena porazdeljena čim bolj enakomerno, pri reševanju problemov pa naj upoštevajo tudi republiško solidarnost.
Zelja veliko, denarja pa~
Pripravili številne programe, s pomočjo katerih naj bi ______demografsko ogroženi dobili denar
Nov bencinski servis v Kočevju?
O tem bodo odločali črnomaljski delegati, ko bodo sprejemali spremembe in do* polnitve prostorskih sestavin družbenega plana — Nasprotovanja lastnikov
ČRNOMELJ — Podjetje Petrol iz Ljubljane je sprožilo postopek za pridobitev lokacije za gradnjo novega bencinskega servisa v Črnomlju. Sedanja bencinska črpalka ob Belokranjski cesti je zaradi vse večjega prometa postala premajhna, obnova in razširitev v spodobno prodajalno naftnih derivatov pa zaradi prostorske utesnjenosti po mnenju Petrola ni primerna.
Že v veljavnem družbenem planu občine za obdobje 1986—2000 so opredelili lokacijo novega bencinskega servisa, in sicer ob bodočem priključku obvoznice v Kočevju. Ker pa v Črnomlju ne vedo, kdaj bo omenjena obvoznica zgrajena — najbrž še ne tako kmalu — so morali poiskati primernejši prostor za črpalko. Strokovne službe Petrola in Urbanističnega inštituta iz Ljubljane so se odločile za lokcijo v Kočevju, nekoliko nižje od predvidenega priključka bodoče mestne obvoznice na poti proti Vinici. Ta lokacija je bila kot najprimernejša sprejeta tudi v sprejetem dolgoročnem planu občine in v prostorskih ureditvenih pogojih za Črnomelj. Veljavna prostorska zakonodaja pa zahteva, da morajo biti lokacije pomembnejših objektov opredeljene tudi v prostorskih sestavinah srednjeročnega oz. družbenega plana občine, in sicer do parcelne meje natančno.
Strokovno podlago za določitev lokacije črpalke je izdelal Petrol, urbanistično opredelitev pa urbanistični inštitut Republike Slovenije. V Črnomlju so javno razgrnili osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin družbenega plana ter pripravili javno obravnavo. Predlog lokacije je naletel na največje nasprotovanje pri lastnikih zemljišč, kjer naj bi stal nov bencinski servis, zlasti zato, ker se niso strinjali z uradno odškodnino za odkup boljših kmetijskih zemljišč. Nekateri so nasprotovali tudi zaradi tega, ker sami na tej zemlji niso smeli graditi, medtem ko naj bi bilo Petrolu dovoljeno. Kot je na zadnji seji izvršnega sveta pretekli teden dejal Peter Ambrožič z oddelka za družbeni razvoj, pa najbrž ne bi bilo večjih težav pri odkupu zemlje, če bi lastniki zanjo dobili plačilo, ki ga zahte-
vajo. Le eden od lastnikov pa vztraja, da zemljo odstopi le za obveznice Petrola.
Seveda bodo morali o tem, ali bo bencinski servis v Kočevju ali ne, odlo-
čiti črnomaljski delegati na seji skupščine občine, ki bo konec avgusta. Če bodo namreč sprejeli predlog in dopolnitev prostorskih sestavin družbenega plana občine za obdobje 1986— 2000, bodo v Kočevju lahko pričeli odkupovali zemljo za črpalko. Vsaj za sedaj pa ni še nihče pojasnil, kaj bo, če delegati te odločitve ne sprejmejo.
M. B.-J.
Bodo Sovjeti rešili Riko?
Ko politika kroji gospodarstvo in trg, gre vsem slabo — Riko hoče ostati na sovjetskem trgu — Nakladalci za odpadne surovine, te pa za devize
TRIJE RAZPISI
KOČEVJE — Na zadnji seji občinske komisije za volitev in imenovanja so sklenili, da bodo objavili razpis za ravnatelja kočevske knjižice, ravnatelja Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje in ravnatelja vrtca. Občinski skupščini bodo predlagali, naj za vršilca dolžnosti direktorja kočevskega muzeja imenuje Ivana Kordiša, kije to dolžnost opravljal tudi doslej. Ugotovili so tudi, daje vedno več ljudi v stiski, brez dela in primernih dohodkov, in to zaradi znanih težav v gospodarstvu in drugod. Menili so, da je zaradi tega potrebna služba, ki bo ljudem v stiski pomagala in svetovala. Niso pa se odločili, če naj bi to delo opravljal družbeni pravobranilec samoupravljanja, ki ga zdaj občina Kočevje nima, ali pa pogodbeno pravni svetovalec občinskega vodstva svobodnih sindikatov. Vendar je tudi sedanji svetovalec pri sindikatu dal odpoved, zato se ta predlog nanaša na novega, ki pa ga še iščejo.
RIBNICA — Ribniški »Riko« j|e od novonastalih gospodarskih bolnikov, ki so se okužili z bacili najoovej-še gospodarske krize, zaradi velikega števila zaposlenih gotovo največkrat omenjen. V »dobro obveščenih krogih« že krožijo podatki s številkami in odstotki delavcev, ki naj bi jih bil ta ribniški industrijski trust v kratkem primoran poslati na čakanje ali celo odpustiti.
Glavni direktor Rika Stanislav Škra-bec je v zvezi s tem bolj previden z izjavami. Pravi, da je o tem še prezgodaj govoriti, saj so nekatere pogodbe, ki bi lahko preokrenile usodo podjetja, še v igri, prav tako pa ni dokončno znano, kako se bodo razpletli gospodarski odnosi v Jugoslaviji, ki so podjetju že do sedaj prizadejali precej škode.
Veliko stvari »Riko« tudi na svoje posle s Sovjetsko zvezo, ker ima v Moskvi lastno predstavništvo. Po novem bo poslovanje s Sovjetsko zvezo konvertibilno, in sicer direktno preko Ljubljanske banke; veliko breme v tem poslovanju pa pomenijo stare terjatve do Narodne banke v znesku 17 milijonov dolarjev, ki so vključene v kvoto tržnih presežkov. Izvoz v Sovjetsko zvezo znaša sedaj 60 do 70 odstotkov celotnega letnega izvoza. Toje izvoz za znanega kupca, kjer nosi največji delež strojegradnja, ki vključuje tudi največji izvoz znanja. Prav to pa je tisto, kar bi morala po mnenju glavnega direktoija Škrabca Slovenija kot država poleg nekaterih drugih panog podpirati, če želi stopiti na pot nadaljnjega gospodarskega napredka in razvoja.
• V letošnjem prvem četrtletju je imela med jugoslovanskimi kupci Srbija nsgvečji delež, odkar pa je pred gospodarske interese v medrepubliškem trgovanju stopila politika, je ta delež močno upadel, kar povzroča tudi velike težave. Po mnenju direktoija Škrabca bi morala take hude preobrate reševati tudi politika, sqj jih gospodarstvo samo ne more, ker so izven tržne logike.
V Seratovu ima »Riko« tudi registrirano lastno proizvodno firmo, kamor bodo izvozili približno za 17 milijonov dolarjev blaga, predvsem nakladalcev, izvoz pa bo pokrit z odpadnimi surovi-
nami, ki jih bo »Riko« prodajal na zahodnem trgu.
»Toje prva od takih firm, načrtujemo pa jih še nekaj. V tem prehodnem obdobju je to edini način, da bomo vča-su, ko Sovjetska zveza nima konvertibilne valute, prebrodili težka leta, ki prihajajo, in hkrati ostali na trgu, ki je velik in se z njim spogledujejo mnoge zahodne firme,« pravi glavni direktor Skrabec.
T. JAKŠE
V
ČRNOMELJ — V skladu z določbami zakona o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji, odlok o območjih, ki štejejo za demografsko ogrožena v Sloveniji v letih od 1991—1993, ter pogojev natečaja sekretariata za družbeno planiranje so iz črnomaljske občine do 5. julija poslali na republiko vrsto programov za pridobitev denaija za demografsko ogrožene. Poleg teh programov jih nekgj že imajo na ministrstvu za drobno gospodarstvo, ki pa še ni objavilo natečaja o pogojih za pridobitev denaija za razvoj ali razširitev obrtniške dejavnosti.
Pri vodooskrbi imajo prednost v črnomaljski občini vodovodi Tribuče — povezava Črnomelj— Adlešiči, Nestop-Ija vas, Starihov Vrh, Brezje in Pugled, vodovod Dečina—Radenci ter Dolenjci—Jankoviči. S področja cestne infrastrukture so v Črnomlju pripravili programe za 6 lokalnih cest, in sicer: Zuniči—Preloka, Stari trg ob Kolpi, Gaber—Rožni Dol, Štrekljevec—Ju-gotje, Velika Lahinja—Dragatuš ter lokalna cesta od Krvavčjega Vrha do meje z metliško občino.
Pri ptt infrastrukturi so v programe zajeli krajevno omrežje in centralo Vinica z medkrajevnimi povezavami, krajevno omrežje Stari trg, razširitev ATC in povezavo Stari trg—Kvasica ter krajevno telefonsko omrežje Butoraj. Med prednostmi pri gradnji elektro infrastrukture so daljnovodi in transformatorske postaje Podreber, Butoraj in Tušev Dol, obnova nizkonapetostnega omrežja Rodine, Golek pri Vinici in Brezje pri Rožnem Dolu ter daljnovod-na povezava Tribuče-Čudno selo.
Številni so programi za pridobitev denarja za demografsko ogrožene v ma-
lem gospodarstvu. Tako so za gostinstvo in turizem pripravili programe za gradnjo in opremo gostilne v Adlešičih, rekonstrukcijo gostilne v Dragatušu, ureditev gostinsko-turističnih zmogljivosti na Bregu pri Sinjem Vrhu, razširitev turističnih zmogljivosti na Bistrici, za trgovino kmetijske mehanizacije, športno-rekreacijski objekt in gostinsko-obrtni objekt v Gribljah, dograditev turistično-gostinskega objekta v Uča-kovcih, Drenovcu in na Cerovcu, ureditev gostišča v Vinici ter za gradnjo gostinsko-trgovskega objekta v Dolenjcih.
Za storitveno dejavnost so iz Črnomlja poslali na republiko programe za razširitev in posodobitev proizvodnje v Malinah, ureditev prostorskih in tehnoloških pogojev za proizvodnjo in trženje usnjene galanterije v Jankovičih, gradnjo proizvodne dvorane ter nakup opreme za izdelavo strojev, orodij in naprav na Hrastu, za sušilnico in proizvodno linijo za izdelavo parketa v Vinici, za razširitev in posodobitev peskokopa na Hrastu ter za ureditev prostorov in nakup strojev za izdelavo avtomobilskih kitov na Krvavčjem Vrhu. Za storitveno dejavnost pa so pripravili programe za razširitev avtoprevoznike dejavnosti in gradbene mehanizacije na Hrastu, gradnjo mizarske delavnice v Tribučah ter za avtomehanično delavnico na Krvavčjem Vrhu.
S področja kmetijstva so v Ljubljani prejeli program za celotni razvoj kmetije v Gribljah. Za dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu pa so v Črnomlju pripravili programe za vzgojo šampinjonov v Drenovcu in na Mavrlenu, gradnjo ovčjih hlevov za 80 ovac v Dragi pri Sinjem Vrhu in v Malih selih, gradnjo trs-nice na Črešnjevcu ter za pridelavo in predelavo zelja v Radencih.
M. B.-J.
Cernu bi se lahko odpovedali?
Družbene dejavnosti v trebanjski občini v glavnem v dogovorjenih razsežnostih Vlada o varčevanju — Proračun do vseh približno enak — Zakonodaja
TREBNJE — Kot je razvidno iz informacije o financiranju družbenih dejavnosti v trebanjski občini v času od 1986. do 1991. leta, so v občini na tem področju v glavnem naredili, kar so načrtovali. V glavnem so se tudi držali dogovorov in niso spreminjali deležev za posamezne dejavnosti. Tako spreminjanje bi namreč pomenilo, da so vzeli denar na primer v šolstvu in ga dali v otroškem varstvu.
V omenjenem obdobju je dobil nove prostore vrtec v Trebnjem, za letošnje leto načrtujejo razširitev mirenskega vrtca, v občini ustanavljajo delavnice za delo pod posebnimi pogoji in to kaže, da z delitvijo denaija občina skuša slediti željam in potrebam ljudi. Vsem interesom s tem ni zadostila. Znane so pogoste pripombe pedagoških delavcev, da manjka denarja za osnovno šolstvo. Pripombe, čeprav drugačne, so velikokrat imeli tudi delegati v trebanjski občinski skupščini. Nekateri od njih so večkrat zahtevali, da mora občina za t.i. družbeno nadstavbo trošiti manj denarja in s tem pomagati gospodarstvu, ki bi mu ob taki občinski skrbnosti ostalo več od zaslužka. Tako naložbe, denimo, v vrtce kot zahteve po varčnih družbenih dejavnostih spadajo med pojme, ki zadevajo kakovost življenja. Kako bi radi živeli, pa se Trebanjci očitno ne morejo odločiti. Kot rečeno, so v parlamentu zahtevali t.i. racionalizacijo družbenih dejavnosti in se v isti sapi zavzemali za dobro in s tem dražjo šolo, za jaslični oddelek vrtca in podobno.
Spričo take pozornosti, ki so je bile deležne družbene dejavnosti, je občin-
ski izvršni svet pred časom predpisal varčevalne ukrepe. Tako je med drugim določil družbenim dejavnostim enotno izplačilo regresa, zmanjšal je denarno nadomestilo za prehrano in za te dejavnosti določil nižjo amortizacijsko stopnjo za opremo. Položaj družbenih dejavnosti v letošnjem letu pa se ni bistveno poslabšal, če ga primeijamo z drugimi porabniki občinskega proračuna. Povsem brez problemov vseeno niso. Manjka jim, kot že v preteklosti, denar za investicijsko vzdrževanje objektov, dogovorjeno razmerje med do-
• Končno podobo družbenih dejavnosti bo prispevala nova zakonodaja, zato v Trebnjem iščejo na vrat na nos izvirnih poti iz težav. Po novi zakonodaji bodo na primer učitelji dobivali za enako delo enake dohodke, ne glede na to, kako bogata je posamezna občina.
hodki gospodarstva in družbenih de-
javnosti je bilo v zadnjem času pogosto
porušeno v škodo drugih.
V oči bode, daje na primer učitelj v revnejši občini za enako delo plačan
slabše kot tisti v bogatejši. Manjka denarja za strokovno izobraževanje. Stalna rast cen pa je^povzročila, daje fiksni proračunski delež, namenjen družbenim dejavnostim, daleč zaostal za rastočimi stroški delovanja.
Omenjenih težav žal ni še konec, ugotavljajo v trebanjskem sekretariatu za družbene dejavnosti. Po mnenju Milana Rmana, jih niti z rebalansom proračuna občina ne bo mogla odpraviti. Morebitno varčevanje pa bi po njegovem dosegli samo z ukinjanjem določenih dejavnosti, to pa spet seže v kakovost življenja.
M. LUZAR
POSOJILA ZA POPRAVILO HIŠ
TREBNJE — Prebivalci občine Trebnje, ki jim je poslopja prizadelo neurje s točo 21 .julija letos, bodo lahko dobili pri Ljubljanski banki namenska posojila za popravilo stanovanjskih objektov, poškodovanih s točo. Vloge za kredite bo sprejemala poslovna enota Ljubljanske banke v Trebnjem. Prosilci bodo vlogi za posojilo dodali tudi izjavo sekretariata za družbeno planiranje in gospodarstvo o ocenjeni škodi in potrdilo o dohodkih družinskih članov. Podrobnejše informacije lahko občani dobijo v Ljubljanski banki — PE Trebnje, na občini in na sedežih krajevnih skupnosti.
Sl
I
IZ NKŠIH OBČIN
P
lIMt
IZ NkŠIH OBČIN

bJ
Izvolili župana in mandatarja
V nadaljevanju 11. skupne seje je brežiška občinska skupščina izvolila za pred-________sednika Teodorja Orsaniča — Vlado bo sestavil Ciril Kolešnik
BREŽICE — Tukajšnja občinska skupščina je 25. julija izvolila svojega predsednika in mandatarja za sestavo občinske vlade. Zupan je po četrtkovih volitvah Teodor Oršanič, sestavo vlade pa so zaupali dosedanjemu predsedniku brežiškega izvršnega sveta Cirilu Kolešniku. Delegati so izvolili tudi manjkajoča predsednika skupščinskih zborov. Tako vodi zbor krajevnih skupnosti Ivan Živič, družbenopolitični zbor pa Martin Lepšina. V zboru združenega dela je na tej funkciji še naprej Zvonko Krulc.
lovno disciplino v skupščini. Očitno nejevoljen nad odnosi med strankami, je pozval k umiritvi političnih strasti, da bi občina enotna lažje dosegla skupne cilje.	L- M.
OBNAVLJAJO DOM
KRŠKO — Člani gasilskega društva Krško v teh dneh vneto delajo v društvenem domu, da bi ga do I5. septembra dodobra obnovili. Do konca junija so gasilci opravili že prek 12 tisoč prostovoljnih delovnih ur. Mesečno se zvrsti na teh delovnih akcijah okrog 30 članov. Zanimivo je, da gasilci za sedanja dela niso kupili niti ene zidne opeke, ampak so vzidavali samo rabljeno. Septembra bo društvo praznovalo 120-letnico delovanja.
Smrt
naj počaka
Premajhno pokopališče
Izvolitev občinskega vodstva je vsekakor glavno sporočilo z zasedanja, čeprav bi se dalo o seji spričo njene razvlečenosti še veliko povedati. Zasedanje, ki je pomenilo nadaljevanje 11. skupne seje vseh treh zborov, seje začelo ob 14. uri. Delegati so najprej poslušali obširno poročilo o vojni v Posavju, tako da so župana in mandatarja izvolili šele okrog 21. ure. Dosti časa je vzela debata o tem, kdo bo vodil brežiško občino v bodoče. Razpravljavci so veliko povedali naravnost, dosti so sporočali tudi »med vrsticami«, ko so zahtevali odmore za sestanke poslanskih klubov, in drugače. S tem so nekateri ustvarili vtis, kot da jim je žal, da so nekoč z nezaup-
nico spodnesli župana Ivana Tomšcta ter predsednika izvršnega sveta Cirila Kolešnika. Nekateri pa so se odzivali, kot da jim niso všeč predlagani kandidati za vodstvo občine. Vsekakor pa so parlamentarci včasih nehote dali prav komentatorici, kije že pred časom ocenila brežiško občinsko skupščino za nekako neresno. Sicer je prevladovalo resno in mestoma dramatično vzdušje.
Ciril Kolešnik, ki se je potegoval za mandatarja skupaj z Rokom Kržanom, je v »predvolilnem« govoru močno poudaril, kako težko je sprejel kandidaturo »po tistem, kar se je dogajalo«. Ker pa so ga prosili iz več strank, je kandidaturo sprejel. Napovedal je, da bo vlada,
Mesto bi radi poživili
Prenova Brežic — Obnova, otrok več očetov — Nekaj želja načrtovalci že poznajo
• Na seji so izvolili Jožeta Blažinča in Boruta Mokroviča za podpredsednika brežiške občinske skupščine.
V SPOMIN — Na četrtkovem zasedanju brežiške skupščine so se spomnili tudi vojnih žrtev. Na fotografiji: delegacija, ki so jo tega dne sesta vili v skupščini, polaga cvetje na grob Jerneja Molana, ki je padel v nedavni vojni pod streli zvezne armade. (Foto: L M.)
te bo izvoljen on, delala po že sprejetem načrtu. Za politično klimo v Brežicah bo bržda pomembno Kolešnikovo prepričanje, izraženo v govoru, da je potrebno omogočiti varnost socialno ogroženim.
Gospodarstveniki bodo najbrž razumeli kot ponujeno roko njegove mnenje, da je potrebno pritegniti v občino kapital od zunaj. Teodor Oršanič seje kot kandidat zavzel za sodelovanje in strpen dialog v parlamentu ter za de-
MANJŠI ODKUP
BREŽICE — V tukajšnji kmečki zadrugi Agraria načrtujejo, da bodo letos odkupili od 2.500 do 2.700 ton pšenice, kar je manj kot lani. Zadruga veijetno ne bo dosegla planiranega odkupa, kar je posledica dejstva, da so pridelovalci zadržali doma nekaj več žita kot prejšnja leta.
TABOR POD STORŽIČEM
KRŠKO — Krčani bodo organizirali od 6. do 13. avgusta planinski tabor v koči pod Storžičem. Prejšnja leta so podobno nekajdnevno planinsko taboije-nje pripravljali skupaj s planinci iz Sevnice in Brežic, letos pa so ti dvoji sodelovanje odpovedali. Na taboru bo tako samo 38 otrok od 64 prvotno prijavljenih. Za otroke bodo na taboru skrbeli izkušeni planinski vodniki.
ŽELIJO PLIN
BREŽICE — V Brežicah vztrajajo, da bi v mesto napeljali plin. Kot kaže, bi ljudje plinifikacijo podprli tudi finančno, saj bi po nekaterih predvidevanjih razpisali zanjo tudi samoprispevek. Poleg tega vira bi za to nemajhno naložbo lahko uporabili sredstva podjetij in ekološki dinar, ki bi ga morali pritegniti v občino. Krajevna skupnost Brežice je v zvezi z želeno plinifikacijo pisno predlagala občinskemu izvršnemu svetu, naj naroči potrebno študijo o možnostih in upravičenosti naložbe.
OPAZOVALCI V POSAVJU
BREŽICE — Konec prejšnjega tedna so se v Posavju mudili člani opazovalne misije Evropske skupnosti. Pogovarjali so se z vodstvom območnega štaba TO za Posavje, 26. julija pa so
BREŽICE — V Brežicah se v teh dneh ukvarjajo bolj z drugimi temami kot z urbanizmom, saj je mesto nekako vznemirjeno spričo domnevnih, a tudi zelo verjetnih odselitev vojaških družin. Vseeno zaide v pogovor tudi urejanje brežiškega mestnega jedra. O urejanju pa je pred časom razpravljala brežiška krajevna skupnost in v teh dneh je predstavila svoja stališča o bodoči ureditvi mestnih ulic.
Po besedah Toneta Zorka, predsednika sveta krajevne skupnosti, krajevna skupnost zahteva, naj izvajalec obnovitvenih del izbere »take variante, ki ne bodo v nasprotju z načeli prostorskega urejanja in z željami ljudi«. V mislih ima vrsto možnih samovoljnih izvajalskih posegov, eden od takih pa bi bila tudi predvidena in sporna lokacija načrtovanega akumulacijskega jezera bodoče elektrarne. Jezero sicer ne spada v starodavno mesto jedro, vendar bi bilo spričo predvidene ulične mreže tako rekoč v mestu, kot pravi Zorko.
Zaradi nejasne usode verige savskih elektrarn, ki bi rabile to vodo, domačini trenutno več razmišljajo o drugem. »V mestno jedro naj bi se vrnilo življenje. Zgradbe naj bi imele spodaj trgovske in podobne lokale, v nadstropjih pa naj bi bila stanovanja. Zdaj ni tako. Ob sobotah in nedeljah je zato glavna ulica mrtva. Na mestnem obrobju naj bi uredili parkirišča in garažne hiše,« pravi Tone Zorko.
Menda imajo nekateri v Brežicah dosti vprašanj o ureditvi kompleksa Prešernove ulice. Po Zorkovem mnenju bi tu lahko še naprej obratovala klavnica, vendar bi se morala posodobiti. Tudi znanega brežiškega sejmišča ne bi bilo potrebno seliti. Vprašljiv pa bi bil, kot je že zdaj, promet na tem območju. »Če bi to dvoje ostalo, bi bilo potrebno narediti novo cestno povezavo mimo sejmišča na Dobovško ulico,« predpostavlja predsednik sveta KS Brežice.
V območju Prešernove ulice je tudi dom upokojencev. Po Zorkovem mnenju bi morali preučiti, ali je pri tem objektu še potrebno varovati zdaj še rezer-o. Če | ' ‘
pločnikov, na križišča in podobno. Vsaj od daleč pa ošvrknejo občinsko politiko. »Preseneča nas, da se z ožjim jedrom ukvaija en projektant, z drugim
LESKOVEC - Čas je tak, da ljudje težko živijo, ker gre na lesno z denarjem. So primeri, ki kažejo, da je dandanašnji tudi težko umreti, ker je na tesno s prostorom. Za take stiske vedo v Leskovcu pri Krškem. »Na leskovškempokopališču je zmanjkalo prostora. Ker nimamo zemljišč za nove grobove, smo pred kratkim prekopali tri stare grobove. Bili so zapuščeni, lastnikov pa že več let ni bilo blizu. Ker tudi niso plačali prispevka, smo grobove oddali drugim« je pred dnevi povedat Lojze Babič, namestnik predsednika sveta KS Lesko-
Prostorska stiska je potemtakem več kot očitna, lahko bi prerasla v moralno. Pomagali bi si lahko z nakupom zemljišča, krajevna skupnost tudi veza primemo parcelo, vendar nima denarja, da bi to zemljo kupila. Če si bodo v Leskovcu kljub vsemu le razširili pokopališče, bo njihova prva naslednja naložba ureditev mrliške vežice. Sedanja vežica je siromašna, kot pravijo v KS Leskovec. Če bi jo uredili, bi v Leskovcu lažje uresničili občinski odlok o pogrebni službi, po katerem bodo čez štiri leta umrli ležali v vežici in ne več doma.
Tone Zorko
mestnim predelom pa čisto drug. V Brežicah so glede prenove že nekaj načrtovali pred leti. Takrat je krajevna skupnost financirala načrt, ki gaje delal Region. Ta načrt smo spravili do osnutka. Danes bi moral projektant te načrte upoštevati, ne pa začeti popolnoma znova. Imeli smo javno razgrnitev dokumenta in javno razpravo. Zato se nam zdi smiselno, da se vse rešitve, vsi upoštevajo,« vztraja Tone
predlogi
Zorko.
Čeprav se zdi kot napeljevanje vode na leskovški mlin, naj omenimo, da so se ob bojih v Krakovskem gozdu domačini zbali, da bodo žrtve med civilisti in da mrtvih ne bodo imeli kam pokopati Bojazen se ni uresničila, en možen adut v pogajanjih o pokopališču - nevarnost množičnih smrti - so Leskovčani s tem izgubili, kaže pa, da bodo še naprej zaskrbljeni kje jim bo zadnje počivališče.
Ker krajevna skupnost ne vidi rešitve iz omenjene zadrege, bo poslej pošiljala svojce umrlih na občino, naj se tam zmenijo o mestu pokopa. Tako vsaj se da o prihodnjem dogajanju sklepati po nekaterih pikrih napovedih iz Leskov-
L.M.
L. M.
virano gradbeno površino. Če pa bi po
med drugim obiskali jedrsko elektrarno i Krškem in skladišča goriva v Žli
tem kaj zidali, bi morali graditi tako, da ne bi skazili mestne podobe. »To je naš
clapov-
cu. V NEK so evropske goste zanimali predvsem ukrepi za varno delo elektrarne v sedanjih nestabilnih političnih razmerah v Sloveniji in Jugoslaviji.
pogoj,« trdi Zorko, ki se zavzema za temeljito arheloško raziskavo terena tal,
preden bi vanje zasadili lopate zidaiji.
|)lllllllltllllllltlllllllllllllll!lllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllll£
Zahteve, ki sojih zapisali v KS Brežice po omenjeni seji, sežejo v podrobnosti. Nanašajo se tudi na višine vozišča in
ULICI PREVLADUJE PLOČEVINA —■ Brežiška krajevna skupnost se zavzema, da bi Cesto prvih borcev naredili spet trgovsko ulico. Specializirane trgovinice naj bi prodajale blago, ki ga lahko odneseš v košarici Gradbeni material in pohištvo, ki si ga ne le ogledaš, ampak ga tudi naložiš na tovornjak, naj bi prodajali drugje. Cesto naj bi zaprli za promet in z nje umaknili parkirišča. Za zdaj je na njej nekaj malega gostinskih uličnih omizij in veliko vozečih in mirujočih avtomobilov, kot kaže tudi fotografija. (Foto: L. M.)
Slovenija je en sam Žlapovec ( Vojnd SG POHIS tildi pH pOtliŠtVU
KRŠKO — Štiriindvajsetega ju lija je Slovenija predala zvezni armadi skladišče letalskega goriva v Žlapovcu in prečrpališča v Stari vasi pri Krškem. Pred več kot tridesetimi leti je armada v Žlapovcu nad Krškim zakopala rezervoarje in jih s cevmi povezala z letališčem v Cerkljah ob Krki. V štirih cisternah je bilo postora približno za 6 milijonov litrov kerozina, v dneh spopada pa je bilo v njih približno dve tretjini te količine. Očividci so se prepričali da je armada očitno bolj slabo skrbela za skladišče. Rezervoarji in druge naprave je načel zob časa, svoje je k slabemu stanju verjetno prispeval potres, saj so stene razpokane. To razkrije pogled toda kako je tam, do kamor oko ne seže?
Jasnega in pomirjajočega odgovora bi bili zelo veseli predvsem ljudje, ki stalno prebivajo v soseščini tega velikega skladišča Odgovora za zdaj nimajo, zato toliko bolj sprašujejo, ali so cevi. toliko let zakopane v zemlji, še cele. Kako bi rešili zajetja pitne vode, če cevi puščajo. in kako bi obvarovali vodo, če bi se gorivo izlilo že iz cistern, saj je v zadnjem času postalo očitno, da da bi ob izlitju kerozin tekel v potok in podtalnico, ker ni lovilnih posod? Kaj bi bilo, če bi cisterne kerozina eksplodirale? Nekaj od tega sprašujejo domačini, na primer Leskovčani, šele od nedavnega, ko je poslalo jasno, kaj liči v Žlapovcu. Razum-
Toda vrsto pomislekov so imeli
tako pravijo v Leskovcu, domačini že v preteklo
že v preteklosti Oblast jih je preslišala, in čejih ne bi ta, bi jih verjetno armada, kateri so taki pomisleki tudi bili namenjeni Zdaj je v Žlapovcu, kot pač je. Verjetno pa bodo nastopile spremembe, če drži neuradna in nekaj dni stara informacija iz Brežic, da v Cerkljah »letališče pakira«.
S teritorialci zastražena Žlapovec in Stara vas, ali širše letališče v Cerkljah sta predstavljala ali imata
i Spremembo razmer na jugoslovanskem tržišču občuti tudi Stilles — Po slabši | prodaji tudi zaplembe — Kako kupiti in pripeljati hrastovino? — Podpora izvozu
SEVNICA — V Stillesu v Sevnici se strinjajo s tistimi, ki trdjjo, da je Slovenija slabo pripravila gospodarski del osamosvojitve. V zadnjem času so se na jugoslovanskem tržišču razmere močno zaostrile in zdi se, da je kljub drugačnim vladnim zagotovilom Slovenija pričakala to zaostritev precej nepripravljena.
Tovrstnega dela bo iz navedenih razlogov doma očitno vse manj. Še bolj kot doslej bo zalo potrebno izvažati, mislijo
to funkcijo še zdaj, močno pogajalsko pozicijo, ko je Slovenija od armade zahtevala odprtje slovenskega
? zahtevala odprtje slovenskega zračnega prostora Poučila pa sta nas, da je velik del Slovenije dolga leta sedel na ekološki bombi Dobesedno smo sedeli, saj si nismo upali potrkati na vrata častnikov in jim povedati, da vseh tistih skladišč granat in goriva ne bomo več trpeli v soseščini
V najnovejši gospodarski vojni so v drugih delih Jugoslavije tudi Stillesu zapolenili nekaj blaga. Tovarna sicer tam ni imela svojih trgovin, ker pa je pohištvo razstavljala v odvzetih salonih slovenskih ali hrvaških trgovskih firm, so ji ga zasegli ob zaplembi teh prostorov.
tudi do zamud, če bi se politična kriza v sosednjih jugoslovanskih pokrajinah nadaljevala in Stilles ne bi mogel kupiti surovin.
Očitno se mora zgoditi nekaj, da se lahko še vse drugo. Bila je vojna Javnost je zvedela kako ga ogroža Žlapovec. s čim mu preti Mokronog in za kaj bi se morala bati čmovr-ških skladišč. Kaj bo sledilo? Če se osredotočimo na Cerklje ob Krki ne bodo več potrebovale žlapovške-ga skladišča samo v primeru, če bodo na pistah igrali golf. Sicer pa bo nekdo še zmeraj dolžan odgovorili Leskovčanom na vprašanje, ali so tiste cevi še cele.
M. LUZAR
Ijivo.
fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiš
Drugačne razmere v Jugoslaviji je sevniški proizvajalec stilnega pohištva občutil že dosti pred nedavnim spopadom v Sloveniji, saj je po znanem srbskem bojkotu slovenskega blaga v tej republiki prodal dosti manj kot prej. Vendar predstavlja upadanje prodaje in zdaj še zaplemba premoženja samo eno vrsto Stillesovih težav na jugoslovanskem tržišču. Tovarna namreč tudi težko pride do surovin za stilno pohištvo, ki ga precej izvozi. V proizvodnji precej uporablja kakovosten slavonski hrastov les, tega pa zaradi vojne na Hrvaškem ne more kupiti ali pa ne pripeljati v Sevnico. Prodaja v tujino je zato otežena. Tovarni stilnega pohištva in notranje opreme za zdaj še ne menjka toliko lesa. da ne bi mogla odpremiti blaga v roku. to pa je posebej pomembno v izvozu. Vendar bi v bodoče lahko prišlo
Tudi opremljanje prostorov, ki sodi v Stillesovo dejavnost, zaradi sedanje neprehodne Jugoslavije ne teče po načrtih. Sevniški mizaiji bi prav zdaj nameščali opremo v nekem beograjskem hotelu, vendar niso mogli tja, prav tako pa iz tovarne v srbsko glavno mesto ne morejo dostaviti potrebnega materiala.
• Država si bo morala kapital sposoditi, ker ga podjetja v takiih razmerah ne morejo ustvariti, pravi Štefan Teraž. Firme dobesedno izgubljajo kapital, kar kaže najnovejša jugoslovanska praksa. »Hudo je, če naenkrat izpade trg, ki si ga obdeloval dolga leta. Problem je, če te trg odkloni, še večji problem je, če bi blago kar vzame. Zato je nujna pravna zaščita,« pravi Teraž, misleč na zaplembe slovenskega premoženja v nekaterih delih Jugoslavije.
v Stillesu. Po mnenju Štefana Teraža, tehničnega direktoija, bo država morala s kapitalom omogočiti podjetjem prodor na tuji trg.
L. M.
BRV PRI SEVNICI
Štefan Teraž
V’ I
SEVNICA — Sevničani so že naročili dokumentacijo za brv. ki jo bodo zgradili čez Savo blizu mesta. Dokumentacija je tudi že gotova. Znano je. da so gradbena dela dejansko že zaupali Gradisu, s katerim naj bi v kratkem podpisali pogodbo.
Novo v BrežicahJ [
NAMAKANJE — V Termah
I
I
zaradi nedavne vojne žal ni velik1’ 'A (j stov. Proste zmogljivosti bi lahko P0"^ I
le brežiški občinski skupščini. Nj*n*yJ h,, so dolge, delegati pa utrujeni od razpr* . I bi jim po debatah prav prišla dobra k?£ kakršno premorejo bližnje toplic*’, "JV Sanje je, kako bi v ta namen uskladi'1 bazenov in parlamenta. Kopališče bolj podnevi, delegati pa politično . ^ končajo včasih sredi noči. Lahko b'K f posredoval Borut . Mokrovič, dir* ^ Term in podpredsednik skupščin*.®, kot praktičen poslovnež ne bo kmaia veličal dolgotrajnega sejanja.
KOT IZZIV — Pri Obrežju so v ® vasi izobesili slovensko zastavo, in . e. su, ko seje v bližnji slovenski obme|®.( šici utaborila t. i. JLA. Poveljnik voj| enote je popenil, kot sc temu reče. Pn je dejal, da bo zgranatami zasul vaf.’ |1 «o stave domačini ne bodo takoj sneli-1 g
jo. Malo pa so se vojakov le privoš^jj |f '8.1
zapisano drži, mogoče ne bomo ni*®. ( vedeli povsem zanesljivo. Še mars'^
zadnji vojni ne bomo izvedeli. Se ne v -bi kdorkoli doslej preklical staro mou|w" da je v vojni prva žrtev resnica.
IZ BREŽIŠKE,..^
PORODNIŠNICI* c
L ll5
i n
V času od 15. do 26. julija so v bi* ( porodnišnici rodile: Veronika Levi Gore — Milana, Vesna Kuševič i z nfc,
'|C j M»-
ja — Gorana, Zdenka Kolar iz Vel- j jj
!
Darija, Biserka
Leonarda, Anica Prišlin iz ševca — Nikola, Jožica Drugovič
-----	-------------------'VIV.ji!
Skopic — Roberta. Miroslava Man ■ Reštanja — Tanjo, Jasna Živoder ' u gorja — Ivana, Vesna Jeličič iz Krs* ^ - Martina, Ana Petrič iz Rigonc^ slino, Ida Stefamč iz Sedma — J nrtd>
lačna Tnlara 17 Opvnirv — Hp.Čk8, ^
Ul
22
22
Jasna Tukara iz. Sevnice — dečka, Pavlenč iz Brežic Humek iz Dolenje vasi — Klaro.
deklico,
iiuiui.it i i. L/uitiijt v azsi -
Škiljan iž Samobora — Domag°J®j(1p
vanka Fundak iz Brežic — Karla, • * ^ Zrno iz Otruševca — Gorana,
Abram iz Kališovca Cizerle iz Sevnice —
1 ftf
Krške novice
CESTA - Senovo je sicer lep * vendar ima nekaj preveč. Preštevii^, jame in razpoke na cesti, ki pelje s ** ^ vega proti Krškemu. Vse kaže, da ^ Senovčani preveč vživeli v okolje, KJo
vega proti Krškemu. Vse kaže, da Senovčani preveč vživeli v okolje. K) ^ vijo, in da preveč cenijo jame in g'? m Rudniško le naj še imajo, cestnim b' že lahko odrekli.	ciion*
isuumsKO ie naj :____J , -
že lahko odrekli.	.. -pj
SVETO — Pred kratkim sta po%. i gospodična in njen spremljevalec P0.. ^ ^ la po Posavju in uživala ob tamkajšUJ' ravni in kulturni dediščini. Pot juj* ■ sla tudi v Krško. Turista, očitno ljo^Jg zaprašene umetnosti, sta se ustap!?u pred zamreženim znamenjem na L*5!" ^ ških žrtev. Toda umetniškega užitkaJ v lo konec tisti hip, ko sta segla z fo ^
niti kapljice blagoslovljene vode »' Lp je bilo, kot da jo je izsušilo že sonce:z* ^ papeža Pavla VI. ali že predtem. NL.,^ pa ni res, da Krčani do kulturne d®""jetlo nimajo nikakršnega odnosa. V om Jj^j posodico za blagoslovljeno vodo:50 p, nametali lep kup čikov-ui drugih s ZAKLONIŠČE — V Krškem
nametali lep kup čikov-in drugi" ZAKLONIŠČE — V Krškem I potrebi odprli diskoteko. Prostor našel. Začasno bi v ta namen lah
potrebi odprli diskoteko. rros»»-o up® našel. Začasno bi v ta namen |®n lih rabili katero od nedokončanih	(er»
zaklonišč. Za voine namene so	,
rabili Katero oa neaoKonu»nih m zaklonišč. Za vojne namene so ^ tako ali tako bolj ali manj neupo*
P0D:ZTJA~D£LAVC£tf'
[ DM; 5 SČPTFV.ailA vo •
| uPiuvu.-.NJF rucm::\ sevi
■ ^PREVZEL DELO*M
GESLO - Napis na tabli, ki ga£°fi kovečila kamera, je dovoljzgoy°r , Je je na Senovem, podobnih pa želi našlo še obilo. Vsebina Je . ^ dnevniške natančnosti in iz dz«? »u logov izjemno dragoceno grtU> m0sti kakšno enciklopedijo nevefj (Foto: L M.)	——t
Sevniški paberki
OZNAKE — Ni vseeno, kako^iito ali komu reče. Posebej v
potrebno ločevati. Da je tako, 1? imenovanje političnih predst*v delujejo v parlementu. Slovenil®. ko govori enkrat o poslancih m a
Kogovun enKrai o promiit.*«* — delegatih. V Sevnici so nedavn
I______ 1_______J.. O______^ Lrtd-
konec dvoumju. S poslovnikof1 s|4nd stavnike enotno poimenovali _P;n0iii®
Ime se lepo sliši, kaj pa ..poslancf ni v praksi, bodo parlamentar* .ot|ej' pokazali z besedami. Počakajmo ^
LETALO -	~
- Eden Sevničano^,^ generacije sije naredil model J. jgt*^ letala. Štirinajst dni je »cimpraj" ljal, potem pa je avionček sPL£t'"|erl£ial> nega kraja. Vse je šlo gladko. d° nai”^ ni obmirovalo na tleh. Pristalo J avu»' na travniku, in ker je bil lasth' , 0bliOJ posesti v bližini, je aeroplan zguj narnr^j zemlje. Lastnik travnika g® J st Pj_ lastnonožno pomendral. ^ kVijaj* tem na škodo in na kulturO’	--eij*^
nimalna. če vrednost modela P preti®: s ceno DC-9. da. Kultura, ta Pa " i’gat" \ tem primeru nobene primerja te. čigava!
^televizijski spored^
^2. VIII.
>UA ,
Tpj"t *°-55 in 15.40 — 0.50
!$&
|fcADNO. o**
Ei i7.r5!evo’4/5
1#45^abet,n dvor, slovaška ll^VncS STRANI
S§&,
!ifeSFoRMAcuE
^AlK.nni
novitev EVROPSKI
•Us &TI^' KAŽIPOT
t^RED ZA OTROKE IN MLA-
ftVENUA - UMETNOSTNI la Ufe ZALIV, kanadska nafte®.
sggs,
^ISKALO tedna
\% ^ja SVETA, avstral. dok.
iJl^afl/^pA’ nizozemska dok.
12/13
ss«
HTV 1
8.45 Poročila — 8.55 TV koledar — 9.05 Kako biti skupaj — 9.35 Vesela sobota — 10.35 Nenadejani uspehi (humor, serija) —-11.00 Poročila —11.10 Dokumentarni film — 12.15 Vrtoglavica (oddaja o filmu)— 13.15 Ciklus filmov Nikole Babiča — 15.25 Sedmi čut — 15.35 Goldie in Boxer gresta v Hollywood (amer. mlad. film) — 17.10 Poročila — 17.20 Narodna glasba — 17.50 TV teden — 18.10 TV razstava — 18.20 Mesečev zaliv (angl. nadalj., 2/6) — 18.50 Na začetku je bila beseda — 18.55 Rabotek (risana serija) — 19.30 Dnevnik 1 — 20.05 Klofuta (franc, film) — 21.50 Silnice — 22.35 Dnevnik 2 — 22.55 Športna sobota — 23.05 Fluid (zabavnoglasbena oddaja) — 23.50 TV izbor
m
m
I
HTV 1
9.30 Poročila — 9:35 TV koledar — 9.45 Renesančno slikarstvo na Hrvaškem — 10.15 Zlata nit (otroška serija) — 10.45 Poletni program — 14.45 Poročila — 14.50 TV koledar — 15.00 Prezrli ste, poglejte — 17.40 Zlata nit — 18.15 Hrvaška danes— 18.45 Alpe-Jadran— 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik I — 20.00 Saksofonist (švedska drama) — 21.25 Zunanja politika — 21.55 Dnevnik 2 — 22.15 Kinoteka — 23.45 Poročila
TOREK, 6. VIII.

XTABLOVIH, 1. epizoda
JE*, rib
KI SE BOJI NOČI,
S^COSKI SHOW, franc, va-
0* ateisti SHOV
Hv,^oPs®.3/3 %
19.00 Alpski
•v«,. :Nija2 CtS-91pr°8rami
— (ponovitev) — 19.30
VtoStraiS^ - 20-30 Kon-Hi S*sk|h simfonikov — 22.30 p'°8rami — 23.20 Yutel
j3oVi(1
il*0Cran'-9 30 Poročila — 9.40
feirCa
,, d/2) — 10.30 Dom 1 * -00 Poročila - 11.10
lini, ,;, 5/*0) — 13.00 Hči mnr-
SVa|ov	~ 13 00 Hči mor-
l)lSa	93 — 16.45 Dom
lO/k^Vncte*- Hrvaška danes —
lefrijiltti). J^Podične Macmichael ' nam, i40 Dnevnik 2 — 22.00 '4S TV izb,/6) ~ 22 45 Slikc Ca«
,, tA s. Vlil.
ds^NlJA ,
* Šofer5 ln l52° - 1 25 TELE-
1
jSSfKKK***
ju !f^Zgod«'HLADNO
Na motorju, amer.
M^Soim.cue M 3s ^fosED ZA otroke ,n mla-
L S/i’ Po2,v'.DARSTVO od BLI-
mL "ev a"8> dok. serije,
hiVftNKA
!g?2
ftAVlE!, amer. nlni/, '»»‘iSrORT.VREME
!|‘>|5^SPOM'N'
testis
22.30 v , Monic Carlo: GP v
amer. na-
NEDEUA, 4. VIII.
SLOVENIJA 1
8.35 —0.10 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 OTROŠKA MATINEJA:
ŽIV ŽAV
NEVARNI ZALIV, kanadska nadalj., 7/20
10.25	V ZNAMENJU ZVEZD: TEHTNICA, nemška dok. naniz., 4/12
10.55	ANSAMBEL SLOVENIJA IN HENČKOV ANSAMBEL
11.25	SLOVENIJA - UMETNOSTNI VODNIK
11.35 VIDEOSTRANI
13.05	BEG, nemška nadalj., 3/3
14.40	SOVA, ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK I
17.05	ROBIN IZ EL DORADA, amer. film
18.55	RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.50 VREME
20.00	MALI OGLASI, TV naniz.
20.55	EPP
21.00	ZDRAVO
22.20 DNEVNIK 3, VREME
22.40	SOVA:
POLNA HIŠA, amer. naniz., 7/22 USODNI PRIVID, amer. nadalj. 1/4
24.00	VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
Opomba: 17.15 prvenstvo Jug. v atletiki 16.00 Satelitski programi — 19.00 Da ne bi bolelo — 19.30 Dnevnik — 20.00 Svet narave: Netopirji potrebujejo prijatelje (angl. poljudnoznan. serija, 1/9) — 20.50 Ciklus filmov Jirija Menzla: Škrjančki na vrvici (češkoslovaški film) — 22.20 Satelitski programi — 23.00 Yutel
HTV 1
9.30 Poročila — 9.35 TV koledar — 9.45 Nedeljsko dopoldne — 10.45 Čarovnije Davida Copperfielda — 11.00 Glasbena oddaja — 12.00 Kmetijska oddaja —
13.00	Poročila — 13.05 Serijski film —
14.00	Zdravila (izobraž. oddaja) — 14.30 Televizijski družinski magazin — 17.00 Igrani film — 18.45 Risana serija — 19.10 TV sreča — 19.30 Dnevnik 1 —
20.00	Pomaranče niso edino sadje (angl. nadalj.) — 21.00 Portreti: Richard Nixon, 3/3 — 22.05 Dnevnik 2 — 22.25 Glasbena oddaja — 23.25 Športni pregled — 23.55 Poročila
PONEDELJEK, 5. VIH.
SLOVENIJA 1
14.40
8.35— 10.30 in TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	MOZAIK, ponovitev 10.20 VIDEO STRANI
14.55	VIDEOSTRANI
15.05	ZDRAVO, ponovitev
16.30	SOVA, ponovitev
17.55	POSLOVNE INFORMACIJE
18.00	DNEVNIK 1
18.05	MOZAIK, ponovitev UTRIP, ZRCALO TEDNA
18.35 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.00	RISANKA 19.15 TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.50	VREME
20.00	F. Slak: KRIZNO OBDOBJE, TV drama
21.30	...
21.50	DNEVNIK 3
22.05	SOVA:
SIMPSONOVI, amer. animirana naniz., 10/13
USODNI PRIVID, amer. nadalj., 2/4
23.25 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
18.30 Satelitski programi — 19.30 Dnevnik KP — 20.00 Studio Ljubljana — 21.00 Po sledeh napredka — 21.30 Rezervirano za šanson — 22.45 Yutel
SLOVENIJA 1
8.35— 10.10 in 16.00 — 23.55 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev ZGODBE IZ ŠKOLJKE
10.00	VIDEO STRANI
16.15	VIDEOSTRANI
16.30	SOVA, ponovitev
17.55 POSLOVNE INFORMACIJE
18.00	DNEVNIK 1
18.05	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.00	RISANKA
19.15	TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2 19.50 VREME
20.00	UKRADENA, angl. nadalj., 5/6
21.00	SLOVENIJA - UMETNOSTNI VODNIK
21.10 MEDNARODNE ROČKOVSKE NAGRADE, L del
22.05	DNEVNIK 3, VREME 22.25 SOVA:
PUJSOVI DOSJEJI, angl. naniz., 10/14
USODNI PRIVID, amer. nadalj.
3/4
RESNA GLASBA 23.45 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
18.00 Satelitski programi — 19.00 Poletni festival — 19.30 Dnevnik SA — 20.00 Žarišče — 20.30 Studio 2 Koper — 21.30 Žrebanje lota — 21.35 Umetniški večer: Vročica dneva (angl. film) — 23.25 Yutel
SREDA, 7. VIII.
SLOVENIJA 1
8.30— 10.55 in 16.00 — 23.30 TELETEKST 8.45 VIDEO STRANI 8.55 TV MOZAIK 8.55 ŽIVŽAV
9.00 UKRADENA, angl. nadalj., 5/6
16.15	VIDEOSTRANI
16.30	SOVA, ponovitev
17.55 POSLOVNE INFORMACIJE
18.00	DNEVNIK 1
18.05	KLUB KLOBUK, kontaktna oddaja
19.05	RISANKA
19.15	TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2 19.50 VREME
20.00	FILM TEDNA
RITTA HAYWORTH STORY, amer. film
21.45 DNEVNIK 3, VREME
22.00	SOVA:
ALF, amer. naniz.
USODNI PRIVID, zadnji del amer. nadalj.
JAZZ, BLUES...
23.20 VIDEO STRANI
ČETRTEK, 8. VIII.
23 35 SLOVENIJA 1
1.05 TELE-
8.35— 10.20 in 16.25 TEKST
8.50 VIDEO STRANI
9.00	TV MOZAIK 10.10 VIDEOSTRANI 16.40 VIDEO STRANI
16.55	SOVA, ponovitev
17.55	POSLOVNE INFORMACIJE
18.00	DNEVNIK 1
18.05	MOZAIK
PO SLEDEH NAPREDKA 18.35 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.05	RISANKA
19.15	TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19 50 VREME
20^05 ELIZABETIN DVOR, slovaška nadalj., 4/6 21.25 SOVA’
SAMO BEDAKI IN KONJI, 3. del angl. naniz.
22.15	DNEVNIK 3, VREME 22 35 SOVA-
LOČENI MIZI, amer. film 0.55 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
18.30 Satelitski programi — 19.30 Dnevnik R Al — 20.00 Žarišče — 20.30 Studio Ljubljana — 21.30 Postelja (angl. dok. oddaja, 1/4) — 22.00 Mali koncert — 22.15 Večerni gost: prof. Jacques Juillard — 22.55 Yutel

mm
r«M
BODOČI OBISKOVALCI IN KUPCI—Skupina otrok pri ogledu nove krške knjigarne in njen ustanovitelj ter lastnik Silvester Mavsar.
Opus na smeli poti
Silvester Mavsar bi rad iz svoje knjigarne ustvaril več __________kot trgovino — Kulturna scena____________
KRŠKO — V poplavi zasebnih trgovin, ki jih je pognal v rast dežek svobodnejše zasebne iniciative, bi le stežka našli tako, kjer se ponuja slovenska knjiga. Do papirnic še pridemo, pri knjigah pa se ustavi, saj še tiste redke knigarne na širšem območju Dolenjske, ki jih imamo, komaj lezejo. No, v Krškem je podjeten ljubitelj knjige, ki seje odločil, da vsemu navkljub odpre knjigarno. Gre za tam dobro znanega kulturnega delavca Sivestra Mavsarja. Od julija naprej je v starem mestnem jedru odprta njegova knjigarna, papirnica in prodajna galerija Opus.
»Prej sem se ukvarjal z izdajanjem publikacij,« pravi Mavsar, »izdal sem dve pesniški zbirki in dve miniaturki, izdajam tudi časopis Srž, ves čas pa sem si želel, da bi svobodno skrbel tudi za prodajo in promocijo, zato sem se lotil tega podjetja. V literarnem klubu sem delal 10 let in se s sodelavci ves čas srečeval z različnimi problemi: ne samo da v Posavju ni bilo možno nabaviti vsake nove slovenske knjigt^tudi za promocije naših in drugih avtorjev nismo našli
S Fužinami v svet
Kulturniki z Dvora so izdali 4. številko glasila Fužine
prostora, kjer bi njihova nova dela predstavili in bi jih hkrati ljudje lahko kupili.«
Takšno okolje seveda ni spodbudno za kulturno rast, Silvester Mavsar pa bi rad, da se v Krškem rodi jedro, ki bi ustvarjalo kulturno vzdušje. Ta dolgoletna želja je rodila novo trgovino, kije več kot trgovina, pravzaprav je prodajni del le tisto nujno, okoli katere naj se počasi ustvarila mala kulturna scena.
»Lepa možnost, da začnem uresnče-vati svojo zamisel, se je ponudila, ko sem dobil v najem skladiščni prostor Preskrbe v samem središču Krškega, tik ob preurejenem mestnem jedru. Preuredil sem ga in tako dobil prostor za ogled in nakup knjig ter za najrazličnejše prireditve, od literarnih večerov, tematskih predavanj ob izidu strokovnih knjig do prodajnih razstav in pogovorov z avtorji. Razmišljam tudi o programih za otroke, o lutkovnih igricah in podobnem. Upam, da mi bo uspelo ustvariti ne toliko nov trgovski kot kulturni prostor,« pravi Mavsar.
Zamisli so dobre, volje je pri Silvestru in njegovi ženi dovolj, vprašanje je samo, ali bo ta nedvomno zanimiva in potrebna pobuda deležna pravega razumevanja in podpore v okolju, ki ga Opus želi kulturno oplemenititi.
M. MARKELJ
DVOR — Pred tednom dni je v nakladi 500 izvodov izšla četrta števila krajevnega glasila »Fužine«, ki ga že četrto leto zapored izdaja uredniški odbor pri kulturnem društvu Dvor. Na štirih straneh zadnje številke so prispevki, posvečeni samostojni Sloveniji, o čemer piše domačinka Sonja Štupar. Zanimiv je tudi prispevek Francija Možeta o tem, kako potekajo priprave za postavitev železarskega muzeja v tem kraju. Na drugi strani je nekaj vesti iz krajevne skupnosti Žužemberk, na tretji se Mateja Primc spominja svojih sorodnikov. Na zadnji strani je zanimivo prebrati Dvorsko kroniko in druge vesti.
»Zadnjo številko bi radi poslali med naše Slovence širom po svetu. Prav sedaj zbiramo naslove, na katere bomo brezplačno poslati to številko. Uredništvo Fužin bi rado na ta način poneslo v svet bolečino opustošene, komaj rojene Slovenije,« nam je povedal član ured-
VOJNA IN KLAVIR
KOČEVJE — Glasbena šola Kočevje je razpisala mednarodno poletno klavirsko šolo, ki naj bi bila v Kočevju od 22. julija do 3. avgusta, vcidii pa bi jo profesor Sijavuš Iršadovič Gadžijev, docent na specialni glasbeni šoli v Moskvi. Te dni pa smo zvedeli, da šole zaradi vojne v Sloveniji ni bilo. Prijavilo se je le 6 učencev iz Ljubljane, Velenja in Beograda.
Poraba denarja, namenjenega za kulturne dejavnosti, je v letošnjem prvem polletju potekala v črnomaljski občini po načrtih. To se sliši spodbudno, a le do takrat, ko nam ne postanejasno, da je šla načrtnost na račun zmanjševanja števila kulturnih prireditev.
Večina dotacij se namreč v črnomaljski občini že od lanske jeseni ni zviševala. Zaradi tega je najbolj tepena redna dejavnost v ljudski knjižnici, kako o tem, da v Črnomlju glede na republiški proračun namenjajo občutno premalo denarja za nakup novih knjig, niti ne govorimo. Nič bolj pohvalno ni v Zvezi kulturnih organizacij, ki se mora odpovedovati organizacijam prireditev ter zmanjševati stroške gostovanj svojih kulturnih skupin. Da bo kulturno mrtvilo r drugem polletju še večje, kotje bilo doslej, pa je moč
Mrtvilo na obzorju
sklepati tudi po tem, da so za nekatere dejavnosti že v celoti porabili denar. Za proslave in prireditve na primer celo za 15 odst. več, kot so načrtovali za celo leto. Kakšna pa bo usoda akcij, ki naj bi obvarovale naravno in kulturno dediščino, bi bilo preveč preroško razmišljati Sedaj je zagotovo le to, da načrtov, četudi so jih že v začetku teta precej oklestili, ne bodo mogli uresničiti Tudi zato ne, ker v Črnomlju ne bo moč zagotoviti polovico denarja za akcije, s tem pa bodo tudi ob drugo polovico republiškega cvenka
Ob vsem tem je vprašanje, če je rešitev nemogočega finančnega stanja, ki jo vidijo v Črnomlju, v ohranjanju minimalne dejavnosti nosilcev kulturnega življenja, torej Zavoda za izobraževanje in kulturo. ZKO in Glasbene šole, zares tisto pravo. Toda kakršno koli rešitev bi že našli, zagotovo za vse ne bi bilo do volj denarja Nekdo pač mora potegniti krajši konec. Sicer pa lahko rečemo, da ga je tokrat potegnila kar kultura v celoti in tisti, ki jim je še kaj do kulture.
M. B,-JAKŠE
Prikrajšani ribniški kud
Gallus se bori s pomanjkanjem denarja
niškega odbora Slavko Mirtič, lesni tehnik v obratu Ergo na Dvoru.
Še pred desetletjem je kulturno društvo na Dvoru uprizatjalo igre, dogajale so se takšne in drugačne stvari, danes je vse zamrlo. Dvorana sredi kraja čaka, da se je bo kdo usmilil in jo kulturno prezračil. Od vsega je sedaj živo le glasilo, katerega življenje pa je tudi odvisno od podpornikov. Tisk zadnje številke so omogočili: Suha krajina Commerce, Ergo in krajevna skupnost Žužemberk. Še posebej seje izkazala gospa Eni Požar iz Clevelanda, ki je poslala toliko denraja, da bodo zadnjo številko Fužin lahko brezplačno poslali rojakom po svetu.
J. PAVLIN
RIBNICA — KUD Gallus, ki nosi ime po slovitem slovenskem umetniku iz 16. stol., deluje že dve desetletji. V treh sekcijah deluje 150 članov, ki so aktivni vse leto. Za društvo sta značilna velika zagnanost in prostovoljnost. V TVD Partizan so si uredili prostore za gledališke predstave in delo vseh sekcij.
Kot poudarjajo, ne morejo razumeti mačehovskega odnosa ribniške skupščine, ko gre za odmerjanje sredstev iz proračuna za kudovske dejavnosti. Letošnji proračun je zgovoren. Za vsa društva v občini odvajajo 0,45 odst., za vse kude pa borih 0,18 odst. Sredstva, ki jih dobijo, namenijo mentoricam za njihovo celoletno delo, ki znaša okrog 1000 delovnih ur. Zato so v kudu prisiljeni v samoftnanciranje, saj bi brez tega dejavnosti zamrle. Ker so rezultati sek-
Prenovljeni M’zin
Revija oblikovno in vse-binsko prenovljena
Mreža za Metelkovo, kije v zadnjem času postala najbolj množična zveza s področja kulture v Sloveniji — šteje okrog 600 posameznikov, društev in ustanov — izdaja tudi svojo revijo M’zin. Te dni je izšla že 4. številka, kije prelomna v več pogledih, po oblikovni plati, po vsebinskih novostih in dosegljivosti, poslej naj bi namreč bila dostopna po vsej Sloveniji. Tokratna osnovna tema je trženje kulture, pri nas precej zanemarjena tematika pa je predstavljena v več novinarskih prispevkih, od intervjuja do člankov. Osnovi temi sledijo rubrike, kot je Fo-tobum. Mreža, Promotor, Dragstor, Groove out of comer, Kool Things ipd.
Revija izhaja kot dvomesečnik v nakladi 1000 izvodov.
avgusta 1991
cij dobri, naj bo to pevska sekcija, v kateri pod vodstvom Bernarde Kogovšek delujeta nonet Vitra in mešani pevski zbor, ali plesna skupina, ki jo že leta vodi Diana Drobnič, ali dramska sekcija, ki je v rokah Vesne Poštrak, preprosto preseneča odnos poslancev in poslank v ribniškem parlamentu, ki očitno nimajo dovolj širokega zornega kota, ko gre za kulturo. Kulture pa nam najbolj manjka v teh mesecih, ko se je v skoraj vsako poro zavlekel strah in pobesnelost, ko je človek človeku nečlovek.
M. GLAVONJIČ
Bogat program
Fotogalerija pripravljena za novo sezono
NOVO MESTO — Septembra se bo v Fotogaleriji Vista 21 začela letošnja razstavna sezona, ki obeta kup odličnih in zanimivih razstav, s katerimi se Novo mesto še naprej učvršča kot močno fotografsko razstavno središče.
Najbolj zanimivo bo dogajanje oktobra meseca na fotografskem simpoziju, ko bo v dneh simpozija odprtih več razstav, na katerih se bodo predstavili znani domači in tuji fotografi. V Dolenjski galeriji bo razstava stAbbne belgijske fotografije, v Fotogaleriji pa se bodo predstavili dunajska fotografinja Maria T. Litschauer, slepi fotograf iz Pariza Evgen Bavčar, ljubljanska fotografinja Alenka Vidergar in drugi sodobni fotografski ustvaijalci.
Obiskovalci Fotogalerije bodo lahko na samostojnih razstavah videli še dela Maxa Aufischetja iz Avstrije, španske fotografinje Aledys Ryspa, Barryja Per-lussa iz ZDA in novomeškega ustvarjalca, bivajočega v Nemčiji, Saše Fuisa.
DOLENJSKI UST
Novomeški zasilni denar
Zaradi hudega pomanjkanja denarja, zlasti drobiža, so med prvo svetovno vojno v Novem mestu tiskali
svoj denar

-5 g E J ©
5S* « S
NOVO MESTO — Zaradi nedavne vojne in vsega, kar se je dogajalo po njej, zlasti pa zaradi nagajanj zvezne Markovičeve vlade ter Narodne banke Jugoslavije, v Sloveniji ie občutimo pomanjkanje denarja, in menda prihaja do težav pri gotovinskem izplačilu. To pa je zlasti v vojnem času dokaj pogost poja v in tako so se v času vojne v stiskah zaradi pomanjkanja denarja, predvsem drobiža, mestne ali občinske oblasti pa tudi podjetja in celo zasebniki kot skrajnega sredstva posluževali začasnega zasilnega denarja. Tak primer je znan tudi iz občine Novo mesto v času prve svetovne vojne, natančneje iz leta 1915, o čemer je p Bančnem vestniku konec lanskega leUl pisal zgodovinar Jože Podpečnik.
»Zasilni denar, izdelan iz cina, cinka, svinca, železa in v novejiem času tudi iz papirja, nima protivrednosti v materialu samem, ampak v administrativno predpisani vrednosti, ki velja le na območju pristojne administrativne uprave,« piše Podpečnik. Prvi primer nadomestnega denarja v srednji Evropi je znan iz časa prvega turškega obleganja Dunaja leta 1529, mesto Ljubljana pa je svoj nadomestni denar izdelovalo leta 1849. V novomeški enoti Zgodovinskega arhiva ter v numizmatičnem kabinetu Narodnega muzeja p Ljubljani pa hranijo nekaj izjemno redkih primerkov nadomestnega denarja novomeške občine iz leta 1915.
V tistih hudih časih so ljudje začeli skrivati kovani denar, kar je povzročilo znižanje vrednosti denarja in s tem pomanjkanje kovanega zlatega in srebrnega denarja, kmalu pa tudi nikljaste-
ga bakrenega in celo železnega drobiža. »Bojazen prebivalstva, da se bo kupna moč denarja močno zmanjšala, je bila več kot upravičena,« piše zgodovinar. Najprej je začelo primanjkovati srebrnega denarja, še večje preglavice pa je po vz roč ib pomanjkanje drobiža. Ljudje so zato trgali papirnate bankovce na več delov in te uporabljali kot drobiž. Da bi premostili težave pri izplačevanju p prometu na drobno, so posamezne občine, hranilnice, tovarne trgovine in drugi izdajali svoj papirnati denar, nekateri trgovci pa so izdajali ceb svoje bone. Tako rekoč ves čas prve svetovne vojne so se otepali s pomanjkanjem ko vanega denarja, še posebej drobiža.
To so občutili tudi p takratni novomeški občini, ko so morali za spomla-danski sejem leta 1915 zagotoviti dovolj drobiža. 13. aprib 1915 je novomeška občina obvestib deželni računski oddelek v Ljubljani o pomanjkanju denarja, vendar je Ut Novomeščanom namenil le za 360 kron nikljastega denarja, kar je bilo glede na bližajoči se veliki spomladanski sejem toliko kot kaplja v morje. Novomeški okrajni gbvarje 17. aprib v posebni brzojavki prosil za 6000 kron nikljastega denarja in 4000 kron v vrednosti po eno krono, naslednji dan pa je novomeški župan brzojavil deželni vladi, da je Novo mesto z okolico še vedno brez denarja in da sUt promet in trgovina onemogočena. Ker kljub vsemu Novo mesto ni dobilo zadostne količine denarja, je občina sklenib uporabiti nadomestni denar in dab 16. aprib 1915 natisniti bankovce po 10, 20 in 50 vinarjev. Bankovci, na katerih je bil nad zapisano vrednostjo novomeški grb, so
<c - a e
, pni
4gig*s
O!' ■ 5 S *
«r glog
tu	-»
■E C -
O h J
p' a
ISSag,.
9
0
1
©
©
©
©
a CD N </l r- 70 X
at m o <-< 2 3 <?
l.n, mestno Jupsnstvo :
..-T:
fL
s
0
3g
TO -n
S O
Šo
<
m
^ O P' m
š 5
2? g
r~ £
rr\
^ c\
0
2C ^
Z, r^
0	- ra
< _ _ m y s 3: x i2 _
1	to Uv o 3t 31 ' o
m o n cd
0» 2 g o
?3?š
©
©
........" .........a
0 © s © ©
©
!©
'©
©
©
i
©
©


ir
a
S
3
1
S
a
a
1
0
S
tc A c
K/ ”
si
©
-	*	-	-	©
5	O	SC	S	©
c	K	s	B
*	£	g	r	©
* g ©
©
©
0

a rširrg
0
3
3
JnOr
c 3 2 m Za pri X)
3 oplg
C O
i* mestno županstvo
0
0
ca |
t
5 £ ;
J" r* oj fN
° <c oc c *	*
xo Cl o « S
uj
§ S - 9 ©	^ />
e «'■§ 2 i	a § | o §
©
©
©
©
©
©
< . 31 g ;ii§i
r? O	‘
i žžSo
C Ni 03 9
©

a s 3
« n« 'zž
ES W 3
a ™
0
C7 O °°
!© ©
B
B
I©
is
©
NO VOMEŠKI VINA RJI — Tak je bil no vomeški zasilni denar iz leb 1915. Redke ohranjene primerke hranijo p novomeški enoti Zgodovinskega arhiva.
bili tiskani samo na eni strani, merili pa so 10 x 6,2 cm. Že nekaj dni zatem je novomeško županstvo poslalo deželnemu finančnemu ravnateljstvu novo vlogo za dodatno tiskanje »denarnih znamk«, kar govori o lem, da je drobiža še primanjkovalo. Šeb konec aprib 1915 je no vomeški da včni urad dobil za
3000 kron drobiža. Kaže, da je novomeška občina šele v začetku maja 1915 administrativno odpravib nadomestni denar, čeprav je zlasti v trgovini na drobno še primanjkovalo drobiža. Zmago Jelinčič pa meni, da se je novomeški zasilni denar ohranil v obtoku vse do konca prve svetovne vojne. A. B.
Ambulante polne, zdravstvo pa brez ficka!
Pred podobno katastrofo, kot se napoveduje novomeški bolnišnici — o lem smo pisali p prejšnji številki —je tudi novomeški zdravstveni dom (in vsi osbli dolenjski domovi). V izredno slabem finančnem položaju je že dalj časa, bnsko bto je kljub p celoti izpolnjenemu programu zaključil z izgubo v višini 5,9 milijona dinarjev. A bko slabih in brezizhodnih razmer, p kakršnih so zdaj, ne pomnijo.
»Našemu zdravstvenemu domu primanjkuje za normalno delo skoraj polovica potrebnega denarja. Žiro račun smo imeli letos blokiran že več kol sto dni, s plačilom računov zamujamo tudi nad 90 dni Svojim dobaviteljem dolgujemo denar za vse dobavljeno od aprib dalje in vsi so nam ustavili dobave. To je toliko hujše, kerjebib vmes vojna, v kateri smo porabili vse zaloge zdravil in sanitetnega materiala, ki jih zdaj ne moremo obnoviti Če bi vojna trajala kak dan dlje, ne vem, kaj bi debli, kot ne vem, kaj bi debli, če bi zdaj prišlo do česarkoli S samimi zagotovili namestnika republiške ministrice za zdra vstvo dr. Toneta Koširja, da je zdravstvo dobro preskrbljeno z vsem, zalog ne moremo obnoviti Tudi je nemogoče priti z njim v stik, da bi nam pri tem pomagal O svojih težavah smo obvestili novomeški izvršni svet, republiško upravo za zdravstveno varstvo in republiško ministrstvo za zdravstvo, vendar ni od nikoder odgovora,« pravi direktorica Zdravstvenega doma Novo mesto dr. Tatjana Gazvoda.
Naj še povemo, da je med vojno Zdravstveni dom imel za milijon dinarjev škode. 24-urna povečanapripravljenost zdravstvenih debvcev v tistih dneh v to ni
všteta. Za to pripravljenost (in povečano delo) ljudem niso nič plačali, še prostega dneva jim niso moglidati Trditve Republiške uprave za zdravstveno varstvo o rezervah v zdravstvu, predvsem v številu zaposlenih, za novomeški zdravstveni dom pač ne držijo. S sedanjim številom zaposlenih ne dosegajo niti »kriznih« normali vovše »tajnega« osnutka republiškega ministrstva za
Dr. Tatjana Gazvoda
Mar ni to nasilje nad ljudmi?
Eden od bolj znanih Črnomaljcev je ob neki priložnosti skoraj z otožnim glasom dejal »Skoraj vse, česar se lotimo v Črnomlju, gre narobe.« Na to misel sem se spomnila prvič konec maja, ko je bila p Črnomlju ja vna razpra va o zazidalnem načrtu no ve a v-tobusne postaje v mestu, in drugič te dni, ko mi je prišel p roke odgovor inž. Mojmirja Slačka iz ljubljanskega urbanističnega inštituta, ki je napisal svoje mnenje k pripombam občanov, izrečenim na prej omenjeni razpravi
Nisem nikakršen gradbeni ali urbanistični strokovnjak, zato pa precej dobro poznam Črnomaljce, njihov način življenja in mišljenja, in vem, da bi se jim kar precej dvignil pritisk, ko bi prebrali pojasni-b inž. Šlačka Ne morem verjeti, da bi strokovnjak lahko presojal o tem, alije lokacija za avtobusno po stajo na določenem mestu dobra ali ne, ne da bi si prej ogledal teren. Toda če bi to storil ne bi mogel napisati takšnih trditev, kot so se zapisale inž. Slač-ku. Vedeti moramo namreč, da se nova avtobusna postaja p načrtih tesno navezuje na črnomaljsko mestno obvoznico. Obvoznica pa je p Črnomlju prav toliko sporna kota vtobusna postaja. Potekala naj bi namreč čez jurjevanjsko drago (!) in presekala najbolj gosto naseljeni predel mesta, blokovsko naselje na Čardaku. Kot je moč prebrati v obrazložitvi bi ta obvoznici »napajala stanovanjska območja na Čardaku, sočasno pa upoštevala zahteve varnega in tekočega tranzitnega prometa«. Za kakšno varnost bo poskrbljeno, se sprašujejo starši nekaj sto otrok na Čardaku. In ne nazadnje: veliko vprašanje je, ati bi bili Črnomaljci kar tako, morda zaradi višjih družbenih interesov - na to floskulo pa nihče več ne da kaj prida - pripravljeni odstopiti jurjevanjsko drago, na katero so tako ponosni in mnogi tudi čustveno navezani. Razumljivo, saj jo imajo za biser mesta ob I-ahinjl
In sedaj k temu arhitektonskemu skrpucalu, ki naj bi se imenovalo črnomaljska obvoznica, prištej-
mo še avtobusno postajo. Zrasla naj bi vozki kotlini med stanovanjskimi hišami v bližini nekdanjega Kovinarja, kjer imajo sedaj Črnomaljci in Komunala vrtičke. Dejstvo, da je postaja p črnomaljskih načrtih zarisana prav na tistem mestu že 30 let, je nikakor ne opra vičuje, da bi tam zares zrasla Ali pa bi pra p zaradi takšnih načrtov, kijim je že krepko zrasla brada morali podvomiti o njihovi verodostojnosti V treh desetletjih seje namreč marsikaj spremenilo in Črnomelj ni bil izjema V obrazložitvi je sicer zaslediti priznanje, da je zemljišče za postajo precej omejeno, toda takoj sledi tudi pojasnilo, da je »avtobusna postaja dejavnost, ki zahteva centralno lego v mestu, dobro peš dostopnost do stanovanj in delovnih mest ter drugih prometnih sistemov«. Postajo, ki bi ustrezala tem pogojem, pa v Črnomlju imajo že sedaj, namreč p utesnjenm centru mesta.
Kaj pa prostor nasproti gasilskega doma, ki gaje predlagalo že več Črnomaljcev? Ni prav v tem, da je odmaknjen od strnjenega blokovskega naselja, njegova prednost in ne slabost, kot je menil strokovnjak? Se strokovnost, na katero nekateri v Črnomlju tako radi prisegajo, kaže p trmastem, marsikdaj prav neživljenjskem, birokratskem vztrajanju pri določenih mnenjih? Mar ne bi bilo bolje, če bi inštitucije kdaj bolj upoštevale tudijavno mnenje? S tem jim nihče ne bi odrekal njihove strokovne usposobljenosti zato pa bi bilo njihovo mnenje, ki bi se bolj približalo življenjskim potrebam ljudi pri slednjih topleje sprejeto. Ni namreč nujno, da je mnenje preprostih ljudi vedno subjektivno in čustveno obarvano, ampak je lahko tudi precej racionalno in predvsem življenjsko. In takšne so prav gotovo utemeljitve Črnomaljcev, ki se nikakor ne morejo sprijazniti s tem, da bi jim nekdo pra v pred okna hiš in na dvorišča postavil nekakšno obvoznico in avtobusno postajo. Zlasti pa ne tisti, ki posledic morebitnega takšnega ravnanja ne bi nikoli občutili
M. BEZEK JAKŠE
zdravstvo. Čez nekaj let pa bo z vso ostrino udaril na dan problem pomanjkanja zdra vnikov. Že neka j let ne morejo dobiti nobenega, saj je osnovno zdravstvo le odskočna deska za bolj cenjeno in tudi bolje plačano delo (oz. z možnostjo večjega zaslužka) v bolnišnici S prioriteto osnovnega zdravstva, kise v zdravstveni politiki močno poudarja že od leta 1979, si ne morejo nič pomagati še zlasti ker ta prioriteta s strani stroke in z vidika financiranja nikakor ni uresničena. Ne glede nato. dav ambulantah Zdravstvenega doma obdelajo in zaključijo zdravljenje 85 odst bolnikov in jih le 15 odst. napotijo na bolnišnično zdravljenje, se delež zdravstvenega denarja za osnovno zdravstvo vsako leto manjša
V novomeškem Zdravstvenem domu so že leta 1985 ukinili plačevanje vseh oblik dela izven rednega delovnega časa izjema je le nočno in nedeljsko dežurstvo. Vsa nadomeščanja dopustov, (porodniških, bolniških), odsotnosti zaradi izobraževanja zagotavljajo s prerazporeditvami rednega delovnega časa Za vsaj delno ublažitev likvidnostnih problemov so lani obračunano amortizacijo uporabljali za obratna sredstva, vendar se niti s tem niso mogli ogniti nenehnim blokadam žiro računa. Prehod na enotno financiranje zdravstva iz republike problema ni rešil niti zmanjšaL Republiška upra va za zdravstvo se z nakazili enostavno prilagaja sredstvom, razporejenim za zdravstvo p republiškem proračunu, ne glede na dejanske potrebe zdravstvenih zavodov in gibanje stroškov.
Problem se je, kot rečeno, letos le še zaostril. Prvo polletje je Zdravstveni dom Novo mesto zaključil s 13 milijoni dinarjev izgube. 18. julija (!) so prejeli prva izhodišča o letošnjem obsegu programa njihove dejavnosti in o financiranju. V njih so jim iz Ljubljane sporočili, da bodo morali letos narediti za 7 odstotkov več kot lani, za to pa bodo dobili nominalno okrog 5 odstotkov manj denarja! Inflacijo naj očitno požrejo, kakor vedo in znajo. V Zdravstvenem domu so p prvih šestih mesecih po tem že porabili vso maso denarja, ki jim jih za materialne stroške in osebne dohodke zdaj namenja Republiška uprava za zdravstvo. S plačilom dela, ki ga opravljajo neposredno za podjetja, pa so zdaj tudi težave, saj jim ga skoraj nihče ni sposoben plačati »Ob tem moram posebej poudariti da je osebni dohodek zdravnika specialista, ki se je, da lahko to delo opravlja, šolal 10 let, od njega pa pričakujemo tudi stalno osebno izpopolnjevanje in se ve, kakšno delo, 13 tisoč dinarjev. Po izhodiščih Republiške uprave za zdravstvo naj bi bil enkrat manjši Mislim, da dodatni komentar k temu ni potreben,« pravi dr. Gaz vodo va Kako bodo izplačali prihodnjo plačo, ne vedo, četudi bi bila ta zmanjšana Denarja ni
A mbulante pa so vsak dan bolj polne, zdaj, po vojni še bolj, čeprav novomeški zdravniki dobro vedo, da marsikdo niti za avtobus, da bi prišel do zdravnika nima več. Prav tako je vse več primerov, da ljudje ne vzamejo recepta, ker nimajo denarja da bi si kupili zdravilo, ali da odklonijo na primer fizioterapijo, ker ne zmorejo stroškov, da bi prišli do nje. Okvar gibal sklepov, hrbtenice pa je prav tako vse več. »Očitno je, da bo zdravstveno varstvo v dosedanjem obsegu v bodoče dostopno le še 15 do 20 odstotkom prebivalstva « ugotavlja dr. Gazvodova »Razlog temu ni preširoka organizacija zdravstva ampak pomanjkanje denarja O tempa tisti ki so za to odgovorni nočejo spregovoriti Vse breme seznanjanja z omejitvami p zdravstvu pade na zdravnika ki naj bi bil p težkih trenutkih bolezni vendarle človekov zaupnik. Mislim, da smo pred velikimi strokovnimi odločitvami o zdravstvu, o krčenju, zapiranju, vendar to ne morejo biti odločitve zdravstva!«
Z. L.-D.
Naši rojaki po svetu delajo za nas
Za številne tuje novinarje, ki so spremljali agresijo jugoslovanske armade na Slovenijo, je bil to predvsem spektakularen medijski dogodek, nekaj podobnega na čemer so letos že imeli priložnost preizkušati sposobnosti in najsodobnejšo opremo, ko je izbruhnila zalivska vojna Profesionalizacija spremljanja takih dogodkov je sicer poglavje zase in s kakršnegakoli zornega kota jo že ocenjujemo, moram priznati, da so se tudi slovenski mediji in predvsem republiški organi ki so dolžni skrbeti za obveščanje, pri tem kar dobro odrezati Vendar je kljub temu treba upoštevati omejene možnosti, ki jih ima mala Slovenija v prizadevanjih, da pride prava resnica na dan, saj je z vezni propagandni stroj vse preveč utečen in mogočen, da bi mu kar tako na hitro lahko obesila ustrezno protiutež. Uredništva medijev vseh vrst so bila preveč navajena na poročila uradne jugoslovanske agencije, da bi podvomila o njihovi verodostojnosti in hitro reagirala na prva poročila s terena, ki jih ni bilo moč vtakniti p le kalupe.
Če je bila vojna v Sloveniji za poročevalce zanimiva priložnost, za prebivalce oddaljenih dežel pa svojevrsten spektakel, pa naši rojaki p tujini nikakor niso videli dogodkov tako. Novica o agresijijih je presunila in z grozo so spremljali vsako minuto vojne, kije tako kruto pustošila njihovo ljubljeno domo vino pra p p trenutku, koso se veselili njene na pravkar deklarirane samostojnosti Mnogi pa niso zdržali, da bi samo pasivno sprejemali informacije. Tudi sami so hoteli nekaj narediti, zlasti ko so opazili, da v prvih informacijah iz domovine prevladujejo ocene iz Beograda ki se nikakor niso skladale s tem, kar so oni že zvedeli iz telefonskih pogovorov s sorodniki p domovini ali prek slovenskega radia
»Ko sem p poročilih švedskega radia in televizije večkrat zapored slišala navajanje Tanjugovega vira da miru ne bo, dokler Slo venci ne polože orožja sem se razjezila in poklicala uredništvo. Rekla sem jim, naj natančneje pogledajo posnetke tankov, kako napadajo barikade in goloroko prebivalstvo, ter sami presodijo, kdo je napadalec, « pripo veduje A niča Štefanič iz Stockoholma o svojih reakcijah na prva poročila švedskih medijev o vojni p Sloveniji Tako so čutili tudi drugi Slovenci v Stockholmu in drugod po Švedskem in od agresije na Slovenijo še ni preteklo mnogo ur, ko so že ustanovili skupino, ki naj bi se vsestransko angažirala za podporo napadeni domovini V soboto, 2 9. junija, so pred stavbo švedskega parlamenta že organizirali demonstracije, dan pozneje pa ustanovili »Odbor za samostojno Slovenijo«. Z ustanovnega sestanka so poslali protestna pisma jugoslovanski in ameriški ambasadi ter švedski vladi Odbor deluje neodvisno od številnih slovenskih društev na Švedskem, saj imajo le-ta v svojih statutih zapisano, da so nepolitična, seveda pa se člani lahko prostovoljno angažirajo p delu odbora
»Odbor smo glede na konkretne naloge razdelili p tri sekcije. Prva je sekcija za informiranje, ki je imela ve-
liko dela prav prve dni, da je nP°s® vila stike s švedskimi novinarji‘n dakcijami ter jim pomagala pojasni vati in tolmačiti dogajanja v C^om0\s Moram reči, da so se švedski hitro postavili na svoje noge W Pre*. svojih poročevalcev s kraja samega komentatorjev je švedska Jat* kmalu prišla do objektivnih inf°rnV cij, ki so bile Sloveniji vsekako' prid,« pravi Anica Štefanič, ma z Iglenika pri Trebnjem, P°r0fjt, pa z Jožetom Štefaničem iz Podzedr p Beli krajini
Druga sekcija ima po dničf^ pripovedovanju nalogo vzdrževalt ke s Slovenijo, tudi tako, da javnih medijev izraža svojo s0rZl nosi in podporo domovini, lre^a j ima nalogo zbirati konkretnoP0"?^ Ta se hitro steka, ker pa so tokovi nezanesljivi, jo bodo P°s\jj. obliki sanitetnega materiala cinske tehnične opreme. Člani 0®^ vzpostavljajo tudi stike s švedske vlade in poskušajo vplivi. f to, da bi se njena politika prid priznanju samostojne č>love L
To bi bilo v skladu z deklarirano! ^
sko politiko miru in zavzemant človeške pravice ter samoodločb6'
rodov. Tako so že opbiskali sekti^
zunanjega ministrstva Piera in ga seznanili s hotenji in zel Slovencev na Švedskem in v » vini.	, jf.
Oddaje na švedskem radiu th viziji p jeziku jugoslovanskih so v glavnem pod vplivom beaš^ skega propagandnega stroja. p slovenščini so že zelo skrčene, u su agresije so si Slovenci le J* ^ soglasje za svojih pet minut “nt^. vendar je to trajalo le nekaj dnt- ^ no je tamkajšnja redakcija Sj°*j. ^ nenaklonjena. Slovenci na Šve® J kijih je po ocenah kakih šest Id ’ ^ slovenskih oblasti pričakujejo, ^ bodo o izbiri uradnih Pre^staj.n„fif) republike Slovenije za Skandt posvetovali tudi z njihovimi org ^ cijami Tako bi bilo sodelovanje
tesnejše in plodnejše kot jšnjim režimom Ssvojimi	f,
stiki bi naši rojaki na Sveas« kako lahko koristili domovini-	.
Štefaničevi so ena od re^',h.0o-Ijenskih družin, ki je kljub ne ^ stim julija obiskala domovino■	^
je bil zaradi objektivnih u^c0 !i,uStv<' veda krajši, zato pa toliko bol] no nabit. S sabo sta A niča in J®~. ^ peljala svoje tri otroke. y jp triletnega Petra in enajstletne P ^ trinajstletne Renate, lepo g° ^
slovensko. Ko so se tanki domovino njenih staršev, sejo ka vsa pretresena zaprla p sv01 in v slovenščini napisala Pr0 pesem na temo: »Mi Slovenci, podamo.«	, -»j/t
Kar ledje nam je lahko mo vini, ko vemo, da z nami cu ^ j) rojakov p bližnji in daljnji tuj1 .g0
vztrajno in argumentirano det J z. tem, da bi nas tujina spoznata	y
znala Veliko pa pomeni za ugled, ki ga sicer zaradi svoj ^ nosti in kultiviranosti uživajo ^ okolju. Sedaj, ko nas po vse zares razločijo od brezbarvni Jffr lovanov, je to za nas še bolj^tfl
Takole sta svojčas rojaka Jože in njegova mati Jožica Štefanič^
Jože je sedaj predsednik Slovenskega društva p Stockholmu, s^^oS,0^° Anico in drugimi rojaki pa tudi zelo aktiven p »Odboru za ■ Slovenijo«.
8
DCLEKJ3H LIST
Št. 31 (2189) 1. av9uS^
NAGRADA V ČRNOMELJ
Žreb je izmed reševalcev 27. nagrad-"e križanke izbral BRANKA PETINO iz Črnomlja. Za nagrado bo PfeJel knjigo znanega francoskega pisa-eja Andreja Malrauxa Upanje. Nagra-lencu čestitamo.
R<*te današnjo križanko in pošljite Sl ev najkasneje do 12. avgusta na na-®V: Uredništvo Dolenjskega lista, avn' trg 24 68000 Novo mesto, s pr‘P>som KRIŽANKA 29.
REŠITEV 27.
Ogradne križanke
^Pravilna rešitev 27. nagradne kri-nke se, brano po vodoravnih vrstah, Adt KNAUR, PAL. RANKO, ELI, KARAT, TEIN, PONI, dekoracij, BAR, OKARINA, MA-
NAGRADNA KRIŽANKA
OPOKA, a.^AKA, A
AL°. OSI, SENO, ANAS.
v '■ vzi-uka, ATIK, ZAVETRJE, BaVAKA, ALUMF.N, RAN. OREL,
umu
f seje izvleči iz velikih zakonskih
kot
'tečnosti.
iz drobnih vsakdanjih
G.G. MARQUEZ nje °ezen sama ima le kratko življe-
He. ,	A. MUNTHE
ji notr^' 'Z Sef>e’ ker resn'ca b‘va v tvo-
iiuH	A vguštin
tloln: Je, ki nikoli ne tvegajo, živijo v e*nobi in bojazni
P.HAUCK
				TONA	specialist ZA KIRUR GU0	G0UUP	00VZEM OSEBNE SVOBODE	AVTOR j UDIR	RIBjA KOŠČICA	TERITO- RIALNA OBRAMBA	OMETALO	PODPIS Z ZNAČKO	GOROVJE V BURMI
iH:				>				NAPRAVA ZA PHANjE PROSA					
				GOSTljA				boZjepot NIK KONJ DIRKAČ					
m	W m	jgs		m		UČINEK						DOBA ŽAKELJ			
				SMER POTI plesen ’ NA VINU					TRANSPORT NO SRED STVC VRSTA GLISTE. LASNICA.				
													
DL	GRŠKA DEŽELA	PERJE PRI REPI Živinska STAJA v	V"			ZVEZA ZA AM POMOČ EVROPI					ALFI NIPIČ PEVKA KOHONT		
PRESTOL- NICA GRČIJE						LETOVIŠČE PRI OPATU! DEL OBRAZA						SV PIS OSEBA (JUDOV SINI	AM AGENCIJA ZA RAZISK VESOLJA
gr Črka				0CT0VCU SORODEN GRM AVSTRIJSKI ALP SMUČAR,				GR MIT BR00NIK • ETIOPSKI KNEZ					
mad2 POLITIK NAGY					INDIJSKO ŽENSKO OBLAČILO IVO DANEU					GL STEVNIK ANTON VAKSELJ			
VRSTA UMETNEGA GNOJILA							JUŽNI SADEŽ						
ZAKUPNINA 00 ZEMLJIŠČA							TRAVNATA STEPA V TROPSKIH KRAJIH						
Podgana na krožniku
Kaj vse je na jedilnikih kitajskih restavracij — Pripo-_____roča se kačja juha in pečeni škorpijon
elektronsko božje oko
3e° kamera in kamkorder sta prisotna že vsepovsod — Vsakomur dostopno ^elektronsko orodje za pričevanje resnice, vendar tudi za tvorbo laži
ka, Jna Pn nas in na Hrvaškem je po-Po j ®' y<deo kamere in kamkorderji y(1 m°vih niso zgolj orodje za zaba-Zj St) *Juriiteljski snemalci poskrbeli bi ^ Cn°Ratcri posnetek, brez katerega
t)| ry.	*■ ■	UIV<- RfllU CgU
Variisk*meZn'	ostali brez. priče-
ski v ,CRa dokumenta. Tako so amater-deset! .C° snemalci podobno kot pred Poldi'^[ljubiteljski fotografi ob svojih nr;*„cn,h kolegih ustvarili zajeten kuD
Pfi^v"1^ kolegih ustvarili zajeten kup N a"J ‘n dokumentov za prihodnje ysCm c' Prihodnje ocene in sodbe. Z kot em seJc ,ud> pri nas video potrdil resnjrV°Jevrs*en čuvar in pričevalec V ^
že n;,a/vitem svetuje ta premik opazen cev ^asa Poleg poklicnih snemal-traku1 Posnamejo na tisoče kilometov drnjL?® Potrebe agencij in televizijskih so samS<> na dsdu množice ljubiteljev, ki Ustvar'Se^' delodajalec in <xljemalec, Prev-,J0 Pa dokumente, ki pogosto ^eJo osebne okvire. de() cr'ka ima danes nove heroje, vi-karr,L ra'arJe. 14 milijonov lastnikov tis^erjev je pripravljenih, da pri-8oče aa sPr<>žilo in zabeležijo vse mo-lretutk>Cg '®re SV0J'h otrok in veselih Pe?a|(Q0v v družini tudi kaj grdega in "ero /nnite8a o sosedu, šefu, osovraže-Vid,,ancu' bivšemu možu ali ženi. ^ihotuJ’ stražarji so se še posebej raz-•o pr , P*’ televizijski oddaji, na kateri °rgea i,V‘l]a*1 amaterske posnetke Gc-aa |X)sn'| lda-vja' ki Je s svoJe8a ba|ko-"rtttal : kako je losangeleška policija Pri (;rn<) ln brez pravega vzroka prete-La ^‘nga. Posnetki so razburili
Nl,Nl1 ZANIMIVOST: 'V//. Ja ZA VSAKOGAR
,dišče°!jSka družba Sonv je poslala na tkr V|^, ,ni|limctrski video kamkor-tl'anjše	kl sc uvr^ča med naj-
niprav ln naJ'ažje tovrstne elektronske rialcen,' Hantenjene ljubiteljskim sne-Upravljanje s kamero
K',S;'deov.
lrPa n., J' ^Poenostavljeno, uporabnik
Opravi"-'^- ^va Eumba, s katerima v^aia Sl' P<>lrebno, eden je za izbor \ osj. drugi za začetek snemanja. l)Pravi e|',^l>d ostrenja do koloriranja.
vso Ameriko in sprožili masovno gibanje proti policijskemu nasilju. Oddaja je prebudila tudi množico ljubiteljskih snemalcev in TV postaje so zasuli z. množino posnetkov v upanju, da bodo prižgali iskro novega vseameriškega zanimanja in postali novi Hollidayi.
Ljubiteljski snemalci igrajo aktivno vlogo že od leta 1973, ko je Abraham Zapruder naredil znamenite posnetke vožnje predsednika Kennedyja skozi Dallas in na filmski trak zabeležil atentat. Takrat je po domovih kraljevala 8 milimetrska filmska tehnologija, katere neslednik je video. Z videom se je snemanje močno poenostavilo, saj elektronika opravi večino posla; snemaš in hip nato že gledaš, kar si posnel. Kamere so manjše, lažje, avtomatizirane in cenovno tudi vse bolj dostopne. Video kamera je postala precej močnejše orožje v rokah nepoklicnih snemalcev, kolje bila filmska kamera.
Video kamera spremlja posameznika od rojstva do smrti. V ZDA na video snemajo rojstvo v porodnišnici, operacije, umiranja, tudi prizore iz najbolj intimnih početij si beležijo na video trak, skratka na video gre vse mogoče, od prvega padca na nos do spuščanja v grob. Kamera snema tudi druge stvari, z njimi zavzeti snemalci dokumentirajo grda početja svojih sosedov, dokazujejo, da sosedje brskajo po njihovih smeteh, da jim rabutajo sadje, člani društev za zaščito okolja z. elektronskimi očesi video kamer bdijo' nad onesnaževalci, zagovorniki živalskih pravic z video posnetki dokazujejo mučenja živali, dokumentirajo prepovedana početje v klavnicah. zasledujejo ribiče pri prepovedanem lovu. Demonstranti snemajo, kako se do njih obnaša policija, policija snema, kaj počno demonstranti, nogometni ljubitelji snemajo najbolj razburljive trenutke tekme, od daleč pa njih
Go rje pit m o, kdor vse spregleda in nič. mu glave ne zvrti, ki se mu pristna več ne zdi nobena kretnja ne beseda.
A. S. PUŠKIN
svet v številkah
NVEČJfl VERSTVA SVETA
1,0 Pripadnikov naivečjih verstev v milijonih J?0B
kristjani
749
iiill
689

rr~i
hindujci
Židje
muslimani	budisti
letaVatikana seje število katoličanov v vsem svetu od je bj|((.do lan' povečalo od 749 na 906 milijonov. Vseh kristjanov ka/t. Vako na svetu 1,7 milijarde. Graf tega tedna z višino stolpcev ’ ko“ko je pripadnikov še drugih velikih svetovnih verstev.
zvvvvskvsAzirvvi-A
snemajo za primer, da pride do divjaških izgredov. Video kamere čuvajo urade, banke, bdijo nad pomembnimi sestanki, tajnimi in uradnimi, spremljajo delo v šolah, tovarnah, sledijo delovnemu utripu izbranih oseb. Skratka dandanes nad vsem bdi elektronsko oko video kamer, ki so postale tisto božje oko naših prednikov, ki vse vidi in vse ve.
Ob tem se zastavlja vprašanje, ali je video kamera res garant resnice. Kot za vse drugo, kar ima človek v rokah, velja tudi za video kamero: v rokah dobrih ljudi je orodje resnice, v rokah slabih pa orodje zla, laži in potvorb. Z isto tehnologijo, s katero odkrivajo tatove in bančne roparje, nasilneže in preprodajalce droge, lahko nedolžnim ljudem podtaknejo dejanja, ki jih nikoli niso storili ali naravo dejanj spremene. Spomnimo se lanskega »dosežka« filmskega centra JLA Zastava film. K sreči je potvarjanje neprimerno težje kot snemanje v živo in potvorb so sposobni le za take posege usposobljeni strokovnjaki. Da se montirati posnetke, dodajati, kar na njih nikoli ni bilo, brisati, kar naj bi ne bilo ipd., vendar so to tehnike, ki so zunaj dosega rok ljubiteljev, saj zahtevajo zapletene in drage naprave. Poleg tega prirejeni video posnetki ne zdržijo temeljite analize, video laži je vedno mogoče dokazati.
Torej, kamero v roke in pridružite se svetu!
MiM
Človek—zver
Množični morilec jedel srca svojih žrtev
Med znamenite množične morilce, kot je bil Jack Razparač, se bo vpisal tudi 31 letni Jeffrey Dahmer. Možje obložen, da je kriv umora 17 ljudi, vendar se bo skoraj zanesljivo izkazalo, da jih ima na vesti precej več. Preiskava še teče, nekdanjega delavca v tovarni čokolade pa dokazi spreminjajo v človeka zver.
Policija je po ovadbi nekega meščana vdrla v njegovo zanemarjeno stanovanje v revni četrti Milvvaukeeja (ZDA) in tam odkrila pravo človeško klavnico. Po vsem stanovanju so bili v zabojih in hladilniku spravljeni deli razpadajočih trupel, roji muh so se pasli po ostankih, zaudarjalo je po gnilem mesu. Sosedje so povedali, da so že prej vohali smrad iz stanovanja, vendar so menili, da gre za kakšno poginulo žival.
Dahmer je svoje žrtve zvabil k sebi. jih mučil, ubil. potem pa razkosaval. Nekatere dele trupel je s kislino razkrojil, druge konzerviral. V hladilniku so kriminalisti našli tri kozervirane človeške glave in več človeških src. kijih je morilec občasno po koščkih jedel. Iz žalostnih ostankov žal ni mogoče identificirati vseh žrtev, sklepajo pa, da gre za 17 ubitih. Število bo po končanih preiskavah še večje, saj nekateri dokazi kažejo, daje morilec enako ravnal že prej, ko je bival v Evropi in Illinoisu. Zgodbe o zverinskem morilcu še ni konec.
Poceni luč
Nove žarnice svetijo dlje in manj porabijo
Elektrika je sicer nevarna reč, a toliko elektrikarja mora vsakdo le biti, da zamenja žarnico, saj je te stvarce treba pogosto menjati. Kaže pa, da poslej ne bo več tako in da bomo žarnice menjali le poredkoma. Na tržišče so namreč prišle take, katerih življenjska doba je veliko daljša od teh, ki jih zdaj uporabljamo.
Philips, General Electric in Sylvania so izdelali kompaktne fluorescentne žarnice, ki svetijo trinajstkrat dlje kot običajne žarnice in pri tem porabijo štirikrat manj električne energije. Proizvajalci zagotavljajo, da nove žarnice v povprečju svetijo 10.000 ur. Resje, da so dražje od običajnih, vendar se večji strošek pri nakupu nekajkrat povrne zaradi trajnosti in varčnosti nove žarnice. V primeijavi s klasičnimi žarnicami je osvetljevanje bivalnih prostorov z novimi kljub precej večji ceni ceni več kot trikrat cenejše.
Zaenkrat so na tržišču 18-vatne žarnice, ki dajejo svetlobo, enakovredno 75-vatnim klasičnim žarnicam. Uporaba novih ne zahteva nikakršnih popravkov v hišni napeljavi, saj jih vstavimo v ležišča klasičnih žarnic.
Kitajski pregovor pravi, da ljudje jedo vse, kar je na štirih nogah, razen pohištvo. Sprehod po kitajskih restavracijah pokaže, da je res tako. Novinarka ameriške revije News-vveek Melinda Liu je porabila nekaj časa, da si je ogledala najrazličnejše restavracije po Kitajskem, poskusila redke poslastice in nato strnila svoja spoznanja v zapis, ki potrjuje, da omenjeni pregovor ni daleč od resnice.
Ena od starih in slovitih kitajskih poslastic, kije posebej priljubljena v Mandžuriji, je dušena medvedova šapa. Poznavalci trdijo, daje najboljša leva, češ da jo medo pogosteje in bolj vztrajno liže, pa je zaradi tega mehkejša in sočnejša. Medvedovo šapo servirajo zelo na tenko narezano in obloženo s pečenimi pticami. Nekatere restavracije imajo stalno v kletkah zaprtih nekaj medvedov, da je cesarska poslastica na voljo, ko se zbere druščina, ki si želi zaužiti nekaj posebnega in ima za te svoje želje tudi dovolj debele denarnice. Novinarki se jed ni zdela nič posebnega in je zapisala, da je njena slava močno preveličana.
Gejzir in potres
Ali presihajoči gejzirji napovedujejo potrese?
Potresi so tisto naravno dogajanje, ki ga znanstveniki najtežje napovedo. Izkušnje človeštva so sicer bogate, vendar se na napovedovalna znamenja, kot so nemir in neobičajno obnašanje domačih in divjih živali, ni mogoče zanesti. Med zanimivejša novejša odkritja sodi ugotovitev, da se pred večjimi potresi spremeni tudi obnašanje gejzirjev na potresnem območju.
To sta po naključju odkrila geofizik Paul Silver in njegova žena geokemi-čarka Nathalie, ko sta bila na izletu v narodnem parku Calistoga v Kaliforniji. Tam je gejzir, ki v rednih časovnih presledkih požene curek vroče vode visoko v zrak, potem pa presahne. Gejzir ima ljubiteljico, ki spremlja njegove izbruhe že vse od leta 1973 ter vestno beleži, za koliko se gejzir »moti« v uri. Znanstvenika sta zabeležene podatke pregledala in ugotovila, da je prišlo do večjih časovnih zakasnitev izbruha pred tremi potresi, ki so prizadeli to območje. Med drugim je gejzir napovedal tudi veliki potres pred dvema letoma. Šestdeset ur pred potresom je začel zamujati za deset minut, po potresu pa se je vrnil v stari ritem izbruhov.
Znanstvenika menita, da je mogoče povezati spremembe pri delovanju gejzirjev z dogajanji v notranjosti zemlje, ki so značilna za predpotresno dejavnost. Domnevo bosta preverila z natančnejšim opazovanjem gejzira in ugotavljanjem. ali zaostajanja ne povzročijo morda padavine, zračni tlak ali kaj drugega.
Če bi se medvedove šape še lotil kakšen naš gurman, pa bi se gotovo pomišljal, ali naj se loti neke druge poslastice, kije prav tako zelo cenjena in po mnenju ameriške novinarke zares dobra. Gre za kačjo juho s cvetnimi listi krizanteme, ki ji je dodano nekaj rdečega čilija in koščki pečene cibetovke (zver, sorodna mački). Juhi se reče »zmaj v boju s tigrom«. Ime je sicer strašno, vendar je juha zares slastna.
V krajih, kjer je bil doma sloviti kitajski filozof Konfucij, je doma specialiteta, ki nam najbrž ne bi šla preveč v slast, čeprav jo Kitajci cenijo ne samo zaradi okusa, marveč tudi zaradi njenih zdravilnih lastnosti, preprečevala naj bi rakasta obolenja. Gre za pečenega škorpijona, ki ga servirajo hrustljavo zapečenega in brez začimb na belem krožniku. Jedo ga le v majhnih koščkih in malo.
Človekov najboljši prijatelj je za Kitajce tudi slasten prijatelj, in takoje kuhano in pečeno pasje meso pogosta poslastica na kitajskih jedilnikih. Psom naklonjenim Evropejcem se grižljaji te jedi radi zatikajo v grlu, povrhu vsega pa jed niti ni preveč okusna, kot pravi gospa Liu.
Z gurmanstvom pa je najbrž, za našega človeka konec pri naslednji kitajski poslastici — podgani. V nekaterih restavracijah nudijo podganje meso, pripravljeno na različne načine, od kuhane podgane do pečene na žaru, z limono ali povaljano v popru. Kjer kaj dajo na svoj sloves, trdijo, da nabavljajo podgane samo na podeželju, kjer se hranijo s poljščinami, mestnih podgan, ki se hranijo z odpadki, pa da ne uporabljajo za pripravo jedi. Vendar ga ni gurmana, ki bi zanesljivo lahko ugotovil, ali je podgana na krožniku svoje dneve preživljala na podeželju ali v mestnem kanalu. Poznavalci podganjih poslastic pravijo, da ima podganje meso okus nekje med pasjim in žabjim.
Pa dober tek!
MiM
Ko se čustva obrabijo ali preobrnejo, ni na svetu čudeža, ki bi jih lahko spel vzpostavil v prvotni pristnosti.
E. SABA TO Politika misli na družbo kot celoto, jtosameznik je zanjo zanemarljiva količina.
M. SELIMOVIČ
Samo dve stvari pomagata zoper žalost in depresijo: sla in jeza.
V. ZUPAN
Vse posvetne reči so minljive.
BOCCAGCIO Vesolje postaja kletka in umetnost je za posameznika kot cev za dihanje.
P. WAESTBERG
vaša zgodba — vaša zgodba — vaša zgodba — vaša zgodba	vaša zgodba
Marija Grivec:
ČEŠNJE
Imeli smo veliko češenj. Zgodnje smo pojedli; teh ni bilo toliko. A ko so obrodile hrustavke, jih je bilo toliko, da jih nismo mogli pojesti, če smo tudi bili vsak dan na drevesih. Otroci smo bili kar naprej na češnjah, razen na dan sv. Petra in Pavla, ko nam starši niso pustili. Pregovor pravi: »Peter in Pavel sta se obesila na kavelj«, kar so si razlagali kot opozorilo, da če boš plezal ta dan na češnjo, boš padel z nje.
Nekega dne je sestra predlagala, da bi midva z bratcem — takrat še nisva hodila v šolo — šla prodajat češnje. Bila sva za to, saj naj bi si izkupiček delili.
Lepo in čisto sva se oblekla, kot je hotela mama, češ da ljudje gledajo na obleko in od urejenega prodajalca prej kupijo, vzela pleteno košarico in, držeč jo vsak na eni strani, odšla do bližnje vasi. Računati nisva znala, a vedela sva, koliko naj bi za češnje dobila.
Ustavila sva se pri veliki in lepi hiši ter gospodinji in gospodarju prijazno rekla: »Dober dan, bi morda kupili kaj češenj?«
Mož in žena sta naju gle dala kot deveto čudo: »Tako majhna, pa že prodajata!«
»Mhm, ja!«
»Koliko stane kilogram?«
»Kolikor daštp,« se je odrezal brateči, ki je malo šeš-ljal.
Ogledovala sta naju.
»Kje si dobila tako lepo krilce?«
»Iz Amerike, od tam dobivamo pakete«
»Veliko paketov?«
»Kar precej «
»Jih hodite sami iskat na pošlo?«
»Mama gre, vedno vzame svitek in paket prinese na glavi domov «
»Vam pošiljajo samo cunje?«
»Ne, še živila «
»Kaaj?!«
»Paket z živili, tako se pravi, največkrat moko nu-larco. ta je najboljša. O, včasih je tudi čokolada. Mama jo malo razdeli, malo jo skrije. Ampak midva jo vedno najdeva. Vedno si govoriva: samo malo jo bova pojedla...«
»Samo malo?«
»...a se ne moreva premagati, dokler je ne zmanjka.-..Boste kupili češnje?«
»Pojdi po denar,« pravi mož, »jaz bom tačas vzel češnje.«
»Ne bomo tehtali?«
»Ne!«
Mož je vzel dve peščici češenj, žena je medtem prinesla denar. Ne vem koliko, vendar ne malo. Več, kot je bil vreden cel procek. Nisva mogla verjeti.
»Toliko nišo vredne,« je dejal bratec.
»So, so, ko sta tako pridna!«
Vzela sva denar in sem poslovila. Ko sva stopila skozi vrata na dvorišče, sva zagledala pred hišo veliko češnjo, polno lepih, rdečih sadežev.
POTA
l\ sm?
V BOLNIŠNICI OB DENARNICO
—	23. julija med 7. in 12. uro je bil Janez Verderber iz Dragatuša na kirurškem od-. delku novomeške bolnišnice ob denarnico s 5.000 din. Ukradel mu jo je neznan storilec.
OB PRIKOLICO — Neznan storilec je 25. julija neznano kam odpeljal avtomobilsko prikolico Novomeščana Avguština Avbarja in ga s tem oškodoval za 9 tisočakov.
POŠKODOVAL ŽIČNO OGRAJO
—	37-letni J. L. iz Migolice je utemeljeno osumljen, da je poškodoval žično ograjo pri vikendu Ljubljančana Franca Smoleta v Migolski gori. Smole je ob vsaj dva tisočaka.
ODPEUAL ŠPORTNO KOLO — Neznan storilec seje med 20. in 23. julijem na železniški postaji v Slovenski vasi pri Trebnjem usedel na športno moško kolo Matjaža Drobneta iz Straže in se odpeljal v prav tako neznano smer. Drobne je ob 5 tisočakov.
VLOM V ZIDANICO — V času med 4. in 25. julijem je neznani storilec vlomil v zidanico v Smolenji vasi, last domačina Jožeta Kovačiča iz zidanice je izginil motor znamke Tomos APN 6, škode pa je za 16 tisočakov.
S SEKIRO PO AVTU — 22. julija med 15.30 in 16. uro sta se blizu naselja Gornji Suhor sprla 38-letni domačin A. F. in 29-letni B. M. iz Kanižarice. A. F. je med prepirom mahal s sekiro in v preveliki vnemi mahnil tudi po avtomobilu ter na njem naredil za 4.700 din škode.
AVTO IN KOLO PO SREDI CESTE
ZLOGANJE — 23. julija okoli 14. ure seje 32-letni Bojan Vrščaj iz Ljubljane peljal z osebnim avtom iz Škocjana proti Zloganjem. Tam je v nepregledni levi ovinek zapeljal po sredi ceste. Enako je po sredi ceste vozil nasproti kolesar, 9-letni Sašo M. iz Škocjana. Pri trčenju se je Sašo hudo poškodoval in so ga po zdravniški pomoči v novomeški bolnišnici prepeljali v ljubljanski klinični center.
DELOVNA NEZGODA V NOVOLESU
STRAŽA — 25. julija dopoldne je prišlo v Straškem Novolesu do delovne nezgode, v kateri seje hudo poškodoval 32-letni Ludvik Kocmut iz Straže. Do nezgode je prišlo med delom na rezkar-ju. Kocmutu so nudili pomoč v novomeški bolnišnici.
Vojna hudodelstva na zatožni klopi
Doslej napisanih sedem kazenskih ovadb za vojne zločine in dve, ki ju je zakrivila neprevidnost pri ____________ravnanju z orožjem —- Kmalu znana imena pilotov
NOVO MESTO, TREBNJE — Vojni dnevi na Dolenjskem so izpisali neStelo zgodb, krutih in krvavih. Bodo njih avtorji kdaj poravnali račune krajanom, na-ključnim popotnikom, žrtvam nesmiselne agresije? Zadoščenje bi bito že, ako bi stopili pred obličje pravice, da jim odmeri kazen za dejanja, ki jim tudi svetovna zgodovina težko najde primerjavo. Uslužbenci organov za notranje zadeve novomeške UNZ so v minulih dneh napisali kar devet »vojnih« kazenskih ovadb zoper vsaj II storilcev, le da med njimi najdemo tudi nezgode pri ravnanju z orožjem, ki jim je botrovala neprevidnost
PILOTA OSUMLJENA VOJNEGA HUDODELSTVA
Novomeškim kriminalistom do zaključka naše radakcije še ni uspelo izvedeti imen pilotov, ki sta sejala smrt in grozo med bombnim letalskim napadom na Medvedjek, pravijo pa, da tudi ta dan ni daleč. Dotlej pač velja iz pravniškega jezika sposojena definicija, da so kaznivega dejanja vojnega hudodelstva zoper civilno prebivalstvo utemeljeno osumljeni neznani storilci. Kot piloti bojnih letal jugoslovanskega vojnega letalstva so 28. junija letos med 9.54 in 14.40 z letalskimi raketami, bombami in mitraljezi napadli civilne cilje na območju Velikega Gabra in Medvedjeka, pri tem pa povzročili poboj osmih civilnih oseb, najmanj 4 ranili, poškodovali pa več stanovanjskih in gospodarskih objektov. To početje nikakor ni opravičljivo z vojaškimi potrebami, saj so bili objekti jasno odmaknjeni od borbenih položajev enot teritorialne obrambe Slovenije.
Kot je znano, so 27. junija slovenski teritorialci na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom pri vasi Veliki Gaber blokirali kolono vozil agresorske jugoslovanske armade, v kateri je bilo 12 oklopnikov, 6 vojaških tovornih avtomobilov, tri »kam-panjole« in eno terensko vozilo. Kolona je bila obstala na začetku razširjenega dela ceste pod hribom Medvedjek, blokado pa so sestavljala civilna tovorna vozila. Dan kasneje, 28. junija, med 9.54 in 10.47 so ta
kraj trikrat napadla bojna letala JA. V prvem napadu iz ljubljanske smeri so avioni raketirali in bombardirali v blokadi postavljene tovornjake, ob katerih in v katerih so bili tudi vozniki. Le malo zatem so vojna letala iz smeri Zagorice—Martinja vas znova napadla. Kakih 40 metrov od ceste je stal tudi kozolec Kotarjeve domačije, nekaj za njim pa raketna izstrelna ploščad protitočne obrambe. Iz zraka videni dve izstrelni rampi in poleg njih nameščena antena na objektu so prav tako postale tarča letalskega napada, med katerim je bil v prsi zadet 52-letni upokojenec Anton Kotar iz Velikega Gabra. Poleg njega je bilo zavoljo obstreljevanja z letalskimi mitraljezi in delovanja odvrženih eksplozivnih teles v teh napadih ubitih še šest voznikov tovornjakov: 32-letni Bratislav Djordjevič iz Pirota, 49-lelni Ismet Velgaič iz Bijeljine, 36-letni Dragan Lukič iz Pakraca, 33-letni Zaprian Dintschev in 29-letni Plamen Dintschev, oba iz bolgarskega Plovdiva, ter 47-letni Svetosav Spasov iz Sofije. Hudo ranjen je bil 30-letni bolgarski državljan Stojan Kazakov, ki je ranam v novomeški bolnišnici kmalu po napadu podlegel, laže pa njegov 42-letni sodržavljan Ivan Angelov. Prav tako sta bila ranjena 31 -letni Jože Kozlevčar iz Velikega Gabra in njegov 20-letni sovaščan Bojan Štepec, ki sta si hotela ogledati potek spopada in se cesti približala na razdaljo kakih 300 metrov. Zadeli soju drobci raketnega izstrelka, ki je padel blizu njiju. Ob tem so letala JA še ob 14.40, ko so že prene-
STRAHU IN GROŽENJ JE KONEC - Krajani ČeSče vasi in Prečne si oken svojih hiS že nekaj časa ne obijajo več s hrastovimi plohi, vsakonočnih groženj in strahu je konec. Zanima pa jih, ali bo kdo za vse to tudi odgovarjat. Ovadbe so vložene, toda kdo bo sedel na zatožno klop?
hale vse bojne aktivnosti slovenskih teritorialcev, znova napadla, tokrat Mali Gaber, in ga obstreljevala z raketami, pri čemer je bil ranjen 32-letni vaščan Jože Vojščak.
Toliko o tovrstnih posledicah brezobzirnega brutalnega napada, vprašanje zase pa je materialna škoda. Zapišimo le, da so v Velikem Gabru zgoreli hlev, kozolec in gospodarsko poslopje Kotarjevih, z njimi pa tudi seno, krave in telička, tako da je škode za milijon dinarjev. Za 50.000 din je škode na do tal pogorelem kozolcu Jožeta Zidatja iz Velikega Gabra, 100 tisočakov na poškodovani hiši in gospodarskih poslopjih Franca Slapničarja v Malem Gabru, približno enaka je škoda na hiši in treh gospodarskih poslopjih njegovega sovaščana Jožeta Vojščaka, ob znatne zneske pa so zavoljo poškodb na hišah, avtomobilih in gospodarskih poslopjih še oba Jožeta Kralja. Andrej Dolžan, Alojz Barle in Janez Korelc, vsi iz Velikega Gabra, Alojz Jevnikar in Janez Medved iz Malega Gabra, Franc Kotar iz Prapreč pri Temenici ter Beno Kozlevčar iz Velike Loke.
PRIJETA VOJAŠKA VOHUNA
Podpolkovnik JA Ratko Radako-vič in starejši vodnik Radojko Čosič, pripadnika vojnega letalstva in protizračne obrambe, sta utemeljeno osumljena kaznivega dejanja vohunjenja, saj naj bi na območju Slovenije zbirala zaupne vojaške in druge podatke, da bi jih posredovala tuji državi SFRJ oziroma njeni vojski. Po podatkih vložene kazenske ovadbe sta Radakovič in Čosič, oba varnostna oficitja, pripotovala iz Zemuna, kjer sta zaposlena, že 24. junija. Njun prvi cilj je bila Ljubljana, kjer sta se oglasila v šentviški vojašnici in tam tudi prenočila. Še prej sta navezala stike s tamkajšnjim varnostnim oficirjem, poročnikom Rašičem. V torek, 25. junija, sta odšla na Vrhniko; tam sta v vojašnici, kjer je nastanjena raketna enota protiletalske obrambe, obiskala varnostnega oficirja JA, kapetana Kadiriča. Zbirala sta zaupne vojaške podatke o enotah TO in se proti večeru vrnila v Šentvid. Naslednji dan, 26. junija, sta bila znova na Vrhniki, pot pa sta nadaljevala tudi do vojašnic v Logatcu in se do večera zadrževala pri varnostnem oficirju JA, kapetanu Antiču. V petek, torej že v času vojne, sta se zjutraj iz Ljubljane odpravila na pot v Beograd. Potovala sta preko Ivančne Gorice, Žužemberka in Črnomlja do Metlike, kjer sta nameravala prestopiti na hrvaška tla, vendar sta se bila zaradi zapore ceste prisiljena usmeriti proti Novemu mestu. Med potjo sta še naprej zbirala podatke o položajih slovenskih teritorialcev, dokler ju slednji niso prijeli. Ob prijetju so v njunem službenem golfu našli torbico za tajno
snemanje, snemalno napravo z miniaturnim kasetofonom in dvema kasetama, prenosni miniaturni računalnik s tiskalnikom, več naslovov raznih civilnih oseb v Sloveniji, dve avtomatski pištoli »Škorpijon«, za vozilo pa sta imela ob registrski tablici SK 257 — 011 še tablico BG 923 — 479 in vojaško registrsko tablico JNA T — 1253. Vsa oprema jima je bila seveda zasežena.
ČEŠČA VAS NAPISALA TRI OVADBE
Nočno streljanje izza ograje vojaških skladišč v Češči vasi in Prečni je dolgo vzburjalo tamkajšnje vaščane; poke je bilo razločno slišati tudi v Novo mesto. Kriminalisti so zavoljo teh dogajanj doslej vložiti tri kazenske ovadbe. Tako je neznan storilec osumljen, da je 5. julija okoli 22.30 streljal proti cesti Bršljin — Češča vas in ranil tam z avtomobilom vozečega Cirila Ilca iz Novega mesta. Slednji je bil tistega dne na delovišču svoje še nedograjene hiše v Bršljinu, okoli 22.30 pa seje odpravil domov. Ker je bila v Bršljinu na cesti neprevozna barikada, se je sklenil odpraviti domov na Drsko preko Češče vasi. Ko je z vozilom pripeljal blizu vojaških skladišč, ga je prestreglo več strelov, ena od krogel je priletela v steklo prednjih desnih vrat, ga razbila, oplazila voznika in se odbila v leva vrata. Čeprav poškodovan, se je Ilc v novomeško bolnišnico odpeljal kar sam.
Prav tako neznan storilec je 6. julija ob 4.40 iz vojaških skladišč v Češči vasi streljal proti hiši Leopolda Šiler-ja. Izstrelek je prebil leseni steni nadstreška ob stranskem vhodu v hišo, razbil stekli na oknu spalnice, zadel leseni okvir okenskega krila in se poleg Šilerja, ki je stal ob oknu, zaril v tla. V spalnici je bila tisti čas tudi Šiler-jeva žena, kasnejši ogled pa je na hiši odkril še nešteto strelnih poškodb. Podobno kot Šiler je imel veliko sreče v nesreči Emil Parkelj iz Prečne. Nova kazenska ovadba govori o tem, da je nekdo 8. julija okoli 2. ure izza ograje vojaškega skladišča v Češči vasi streljal v hišo, ki nosi tablico Prečna 24 /a, last 45-letnega Emila Parklja. Krogla je prebila zunanjo roleto in dvojno zastekljeno okno, razbila steklena vratca sobne omare in se ustavila v steni.
GRUJOVIČ OSUMLJEN POSKUSA UMORA IN OGROŽANJA VARNOSTI
Resda jo je 31-letni poročnik Dra-gosav Grujovič iz Rožne ulice 1 v Mokronogu (tak je pač njegov še zmeraj veljavni uradni naslov) v četrtek natanko ob 11.38 z vojaškim he-likopeterjem gazelo popihal iz vojašnice v Ciganski dolini nekam proti rodnemu Čačku, toda vložene kazen-
ske ovadbe zoper njega ostajajo. Dra- 5 gosav Grujovič, ki je preko noči iz ■ starejšega vodnika postal poročnik — zasluge za to gredo njegovi grožnji o razstrelitvi treh rezervoarjev s preko 7,5 milijona litrov naftnih derivatov
je osumljen dveh kaznivih dejanj. Prvo govori o poskusu umora, ki naj bi ga storil 29. junija ob 19.30. Njegov nadrejeni starešina kapetan Branimir Furlan seje tistega večera, potem ko je bilo že vse dogovorjeno, da sc bo enota predala slovenski teritorialni obrambi, v družbi vojakov zadrževal na dvorišču vojaškega skladišča v Puščavi. Naenkrat je iz pisarne skladišča s pištolo v roki planil starejši vodnik Grujovič in brez. kakršnega koli opozorila nameril orbžje v Furlana ter ustrelil. Ko je Furlan, zadet v predel dimelj, padel na tla, je proti njemu ustrelil še enkrat, vendar ga ni zadel. Po besedah zdravnikov sc ima Furlan zahvaliti veliki sreči, da je preživel.
Druga ovadba zoper Grujoviča govori o tem, daje 29.junija prevzel poveljevanje v enoti na Puščavi in z resno grožnjo, da bo razstrelil tri rezervoarje s 7,5 milijona litrov nafte, ogrožal varnost krajanov, okoliških vasi. Bila so ogrožena tako njihova življenja, kot premoženje in okolje, zavoljo česar je prišlo tudi do večdnevne evakuacije okoliških vaščanov.
BILE PA SO TUDI NESREČE
Čeprav dogodka po vsebini nikakor ne sodita v ta okvir, sta mesto v njem našla zgolj zavoljo časa dogajanj, ki sovpadajo z dnevi vojne na Slovenskem. Gre za dogodka, ki ju je povzročila neprevidnost pri ravnanju z orožjem. R. H., vojak TO Slovenije, je bil 30. junija razporejen v stražarsko službo, ki jo je opravljal pred pokrajinskim štabom na Kidričevem trgu v Novem mestu. Okoli 12.20 se je mimo na kolesu z. motorjem pripeljal B. T., s katerim sta dobra prijatelja. Slednji seje ustavil in si želel ogledati prijateljevo pištolo. Ta pa jo je med razkazovanjem napolnil in repe-tiral in se pri tem neprevidno dotaknil sprožilca. Krogla je prijatelja zadela v dimlje in ga hudo poškodovala. Le hitri pomoči zdravnikov gre zahvala, da je ostal pri življenju. R. H. je osumljen kaznivega dejanja zoper splošno varnost. Že v prejšnji številki pa smo na kratko pisali o dogodku, ki seje pripe-
• Po besedah novomeškega teme-Ijenega javnega tožilca Nika Briclja so vse »vojne« kazenske ovadbe, ki jih je tožilstvo prejelo doslej, že v »obdelavi«, sodišču pa je bil podan tudi prvi obtožni predlog.
til 15. julija v gostilni Kobe v Podzemlju. 33-letni J. S. iz Mlak pri Metliki, kije bil tega dne demobiliziran iz enot teritorialne obrambe, je okoli 23. ure med razkazovanjem pištole za šankom hudo ranil L K. iz Otoka pri Metliki. I. K. je krogla zadela v trebuh. Zdravniki so med drugim ugotovili, da ima prestreljena jetra. Tudi zoper J. S. je bila napisana kazenska ovadba.
BOJAN BUDJA
*VVV >>NAWWVWWA VVVVXA^VVV\	•
Video šoferju, ovitek Novotehni
Poskus tatvine se 23-letnemu Boštjanu K. ni posrečil — Vse več tatvin in vlomov _______ v hiše, garaže in vikende
NOVO MESTO — Po zatišju, ki pa je bilo očitno le navidezno, so tatovi in vlomilci znova odšli na delo. To potijujejo številne prijave oškodovancev, omenimo jih samo nekaj iz prejšnjega tedna.
Tako je 27. julija med 6.30 in 17.30 nekdo v Breški vasi vlomil v garažo Cvetka Tramteta ter mu odnesel pištolo ročne izdelave in temu primemo neznanega kalibra, hkrati pa več tujega denarja, tako da je škode za okoli 15.0CK) din. Istega dne je nekdo nepovabljen stopil v odklenjeno stanovanjsko hišo Staneta Štefaniča iz Sentlov-renca in si prilastil 6 tisočakov gotovine. Anton Rifelj iz Lešniceje 24. julija prijavil miličnikom, da mu je tisto jutro med 8. in 9. uro izpred hiše v Mačkovcu, kjer je servis Stihla, odnesel motorno škropilnico, vredno vsaj 8 tisočakov. Se za nekaj tisočakov večje bil oškodo-
VLOM
V SREDNJO ŠOLO
ČRNOMELJ — Neznan storilec je noči na 22. julij vlomil v prostore rednje šole družboslovne in tehničnih ;meritev v Črnomlju. Predrznež je pri-I v stavbo skoz okno v pritličju, kjer je izbil steklo, nato pa brskal po prosto-h. Odnesel je vrtalni stroj in komplet 'edrov, skušal pa je odpreti še dve rimatovi blagajni. Ž vlomom je šolni-t oškodoval vsaj za 25.000 din.
van 49-letni Peter Simič iz Novega mesta, ki mu je nekdo med 23.in 25. julijem vlomil v vikend in odnesel barvni tv-sprejemnik Iskra, vreden 15 tisočakov. V čas med 15. junijem in 25. julijem sega neznan obisk v nezaklenjeni garaži Cirila Marna iz Trebnjega, kjer si je neznana oseba izposodila za nedoločen čas motorno žago Tomos, katere vrednost je med brati vsaj 10 tisočakov.
Za konec pa še tale zanimivost: 23-letni Ljubljančan Boštjan K. je osumljen nenavadne goljufije. Mladenič je za novomeško Novotehno s svojim tovornjakom opravljal prevoze raznega blaga. Očitno je bilo plačilo premajhno, zato je sklenil razliko poračunati sam. Po ugotovitvah novomeških preisko-
KRVAV PRETEP
DOLENJSKE TOPLICE — Ljubljančan Igor B. je bil 26. julija pri svojem vikendu v Dolenjskih Toplicah. Okoli 17.30 je med njim in domačinom Dragom J. prišlo do prepira, med katerim je Ljubljančan Draga nič kaj gostoljubno treščil po obrazu in mu zlomil levo ličnico. Drago je moral iskati zdravniško pomoč, Igor pa bo moral pred sodnike.
valcev naj bi nekega dne iz pošiljke, namenjene skladišču Novotehne v Bučni vasi, vzel videorekorder znamke Funai, prazno kartonsko škatlo pa zapolnil z drugim materialom ter jo vrnil med blago. Poskus oškodovati Novotehno za 20.000 din, se mu ni posrečil, od kod mu ta ideja, pa bo moral pojasniti sodnikom.
DAVČNE OLAJŠAVE
SEVNICA — Po nepopolnih ocenah je nedavno neurje povzročilo v sevniški občini za 28 milijonov dinarjev škode. Največ škode je v krajevnih skupnostih Tržišče, Krmelj, Šentjanž in Zabukovje, vendar o njej poročajo tudi od drugod, zlasti iz višinskih predelov. Neurje je na omenjenih območjih prizadelo tako ceste kot sadno drevje in vinograde ter poljščine. Kmetom bodo za škodo zaradi neurja priznali davčne olajšave. Olajšavo bodo kmetovalci lahko uveljavili. Če znaša škoda več kot petino njihovega skupnega katastrskega dohodka. Ta odbitek pri davkih lahko kmetje uveljavijo v 15 dneh po nastali škodi. Tistim, ki so pokojninsko zavarovani, bodo zaradi škode od neurja verjetno odpisali del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
•	Oto B. iz Žužemberka se je na ve-ličal pasjega in podobnih sort mesa, zaželel si je nekaj žlahtnejšega. V ta namen je obiskal stanovanjsko hiSo Franca KoSička v Za/ari in na skrivnosten način odnesel iz skrinje lepo Število vrečk z zmrznjenim in prekajenim suhim mesom.
•	Drago je uslužbenec bencinske črpalke v Metliki ondan plačal marke. Med menjavanjem tuje valute mu je 28-letni Junuz T. iz Ravnice pri Zagrebu zmaknil 22 tisočakov.
PO DOLENJSKI DEŽELI
• N ena vadno zgodaj so se Tramle-lovi iz Brezovice pri Mirni odločili za izkopavanje krompirja Tako je vsaj kazalo na daleč, ker pa nihče tistih, ki so delali na njivi, ni bil vsaj malo podoben komu iz Tramtetove družine, je vso stvar vzela v roke policija
Mirnopečani so bili v noči na minuli petek deležni talinskih obiskov. KokoSi so bile zjutraj vse na mestu, ne pa tudi dolgouhe i: po dve večji za jki sta izginili Florjanu Jakliču Alojzu Dreniku in Stanislavu Galiču. Ali za razplod ali lakojSnjo uporabo, ni znano. Škode je za Sest tisočakov.
m
PREHITRO PO SPOLZKI CESTI — 20-letna Nataša Perko z Mirne seje 28. julija okoli 15. ure peljala z. jugom po cesti iz Šmihela proti centru Novega mesta. Zaradi prevelike hitrosti jo je na mokri in spolzki cesti zaneslo, zapeljala je v levo in trčila v avtomobil, ki ga je nasproti pripeljala 30-letna Janja Jerovšek iz Mirne. Pri trčenju je avto Jerovškove odbilo še v zadnji del parkirane stoenke Janeza Žerjava iz Novega mesta. Hudo ranjeni sta bili voznica Perko in 60-letna Jožefa Jerovšek z Mirne, lažje pa voznica Janja. Vse se zdravijo v novomeški bolnišnici. Materialne škode je za 2,5 milijona dinarjev.
AVTO SE JE OBRNIL — 24. julija ob 15.40 sc je 29-letni Damir Karpljuk iz Novega mesta peljal s katrco iz. Straže proti Novemu mestu. Izven naselja Potok gaje zaradi prevelike hitrosti pričelo zanašati. zapeljal je v levo na travnato bankino, nakar seje avtomobil obrnil. Prav takrat je nasproti s hroščem pripeljal 58-letni Ljubljančan Emilio Jankovič, ki je sicer zaviral, a trka ni mogel prepredli. Ranjeni so bili voznik Karpljuk, 18-letna sopotnica Maša Karpljuk, voznik Jankovič in 60-letna sopotnica Štefka Andlovič iz Ljubljane. Vse so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, gmotno škodo pa so ocenili na 70 tisočakov.
NAJPREJ V ROBNIK, NATO V AVTO — 20-letna Slavica Lulič iz Novega mesu se je 24. julija ob 16.35 peljala z osebnim avtom iz Mačkovca proti domu, v Ločni pa jo je zaradi prevelike hitrosti pričelo na mokri in spolzki cesti zanašati. S kolesom je trčila v betonski robnik, nakar jo je odbilo nazaj na levo, ko je po cesti
z jugom pripeljal 31-letni Anton Žvar iz Trebnjega. Pri bočnem trčenju se je hudo poškodovala 32-letna Marijana Zvar iz Trebnjega, medtem ko je bilo materialne škode za 90 tisočakov.
ZANESLO GAJEV LEVO — 28. julija ob 14.45 se je 28-letni Leopold Tomc iz Brdarcev peljal z lado iz Podloga proU Dragatušu. Zaradi prevelike hitrosti gaje v nepreglednem desnem ovinku zaneslo v levo, kjer je trčil v nasproti vozeči avtomobil 37-letnega Sunka Vlašiča iz Obrha. V nezgodi se je Vlašič ranil in so mu pomoč nudili v novomeški bolnišnici Materialne škode je za 25.000 din.
TRČENJE MED PREHITEVANJEM — 58-letni turški državljan Šalih Zchi Ka-lyoncu se je 25. julija ob 23.30 peljal z osebnim avtom po magistralni cesti (Z Ljubljane proti Zagrebu. Pri Šenljuiju je pričel prehitevati tovornjak, Ukrat pa mu je nasproti z mercedesom pripeljal 44-letni Hasan Čatič iz Umaga. V čelnem trčenju, po katerem je Čatičevo vozilo odbilo na zemeljski vsek, so se poškodovan oba voznika ter sopotniki Asiye Kalyon-cu, Mira, Sofija in Hahija Čatič; vse so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Skupne gmotne škode je bilo za 220.000 din, promet pa je bil med 23.50 in 2. uro zjutraj zaprt.
Samosfo/na
SLOVENIJA 1991
♦
Bosta čas vojne zamenjala l čas diverzij in teroristov?
£ar nekaj sledov in namigov je za bojazen, da &odo med pritiski na Slovenijo tudi diverzant-___________ske in teroristične akcije
NOVO MESTO Bo čas vojne ^menjal čas diverzije in teroristov? 0vsem jasnega odgovora na to 'Prašanjc še ni, vendarle pa obstaja ,ar nekaj sledov, ki takšni bojazni, 7*' govore v prid. Naj se trenutni Položaj še tako obrača Sloveniji v Pr‘d, groženj in pritiskov nanjo še ePa ne bo konec. Med slednje soljo tudi diverzantske in teroristične *c,je, katerih poglavitni cilj je po-r°čiti čim večjo gospodarsko °do, kaj lahko pa posežejo tudi P° življenju ljudi. Borut Likar, na-^Intk UNZ Novo mesto, iz čigar • Je takšna opozorila vse pogoste-naše^1'' razmiš'ja tlJd' takole »Vse *tse dosedanje ocene in predvidela so kasnejša dejanja domala v ^°ti potrdila, zelo verjetno, da bo-d , lu^i pričujoče domneve. Prvi ru£aZ' 2310 so že tu. Spomnimo se j ^nja daljnovodnih stebrov v Kr-ern in Mariboru. Na Štajerskem
Pričujočih posnetkih so JS°dobn*jša minsko-eksploziv-'t*l‘r$ne pri svojem delu P°rabljajo diverzanti in teroristi, vir! naprave, ki jih lahko akti-•~l^Ura. poteg, kemikalija itd.
'kslu mcs,u diverzije našli vžigalnik vodi°ZlVne naPrave' ki zanesljivo Ptjj v Jugoslovansko armado, v fabliir i)r' krškem so storilci upo-- 'specialni eksploziv s tempi-
Sloveniji. njih gibanje in obnašanje. Naj ne bo odveč dodati, da imamo pripravljene posebne ekipe, sposobne izpeljati umik iz slehernega ogroženega objekta ali okolja. V Ljubljani pa imamo še specialno
rano
Ijeno napravo. Delo je bilo oprav-
V,*edno
temeljito in stro-
vrste h*.16*1. Pa prihajajo že druge v^i »n° ■ ' Mednje sodijo v prvi k»j jHj 0njmna pisma in letaki; ne-<fc|0v„Je že prispelo v novomeške Je k,: e °rgamzacije. Njih vsebina acvaJ az"ina; utemeljena je dom-kopjL ..Se na njih pojavljajo foto-ie«, g. ankov iz »Narodne armi-V kater,,' * dug°slovanske armade, "u s slftm * vrste pozivi k obraču-(*elaprn!ensktm vodstvom, češ da !} sktgj ' "tteresom in volji sloven-! r»dičn *roda- Prav tako je bilo na ! "jih dn„!as'ove P° Sloveniji v zad-I ^reH«,, na tak ali drugačen način ■ HžniPreko 100 groženj. Jl^ bili objekti in organi ledr.U?benega pomena; v^ko i e ter‘tonalce, policijo, %a| 'lek>rarno v Krškem itd. ^•i. KatJe b>lo tudi groženj z aten-"Vs. ^vnati v takšnih časih? ^ic nav H ne P°7'vamo, naj na-'oezni normalizaciji življe-
I
enoto, usposobljeno, da onesposobi še tako učinkovito diverzantsko telo.« Seveda se tudi pri policiji zavedajo, da je še takšna njihova usposobljenost in strokovnost premalo, če ji ne sledi pomoč in sodelovanje občanov, njihovo samozaščitno delo in vedenje.
»Prav pri obveščanju občanov je pomoč medijev neprecenljiva. Pripravljamo pa še druge oblike seznanjanja z nevarnostmi, ki pretijo. Tako smo se v pogovorih z vsemi štirimi predsedniki dolenjskih občin dogovorili, da bodo po svojih močeh skušali spodbuditi samozaščitno ravnanje predvsem tam, kjer se vsakodnevno srečujejo s strankami. Pa najsi gre za zdravstvo, trgovino, šole, gostinstvo, da vsega ne naštevam. Posebna pozornost velja tudi družbeno pomembnejšim objektom od vodovodov in elcktarn do transformatorjev itd. Z vsemi, ki delajo v takšnih podjetjih ali ustanovah, bomo pripravili posebne pogovore. Ti bodo potekali po vseh štirih občinah. Vsem pa naj velja poziv, naj se jih zanesljivo udeležijo. Za opravljanje teh pogovorov imamo pripravljeno posebno ekipo, ki bo skušala nazorno prikazati vse potencialne nevarnosti in ukrepe. Z delom bo pričela že ta teden «
In vloga vseh ostalih v tovarstnih aktivnostih? Borut Likar pravi, da ni prav nič manjša, celo nasprotno, veseli bodo vsakega opozorila in klica, bodisi na postajo milice ali številko 92. Ob tem ni odveč tudi nekaj napotkov: .
»Iz raznih anonimnih klicev je treba dobiti kar največ podatkov, ki bi izdali bodisi klicatelja, bodisi izvor klica. Seveda so za kaj takega potrebni strpnost in dobri živci.
Vsak tak poziv naj občani prijavijo. Prav tako naj bodo posebej budni ob prihodih nepoznanih ljudi; spremljajo naj njihovo gibanje in obnašanje, če se to dogaja v bližini kakih pomembnih objektov, tovarn itd. O vsem tem naj nas obveščajo. Njihova pozornost naj velja sumljivim predmetom, ki jih kdo prenaša, previdnost naj ne bo odveč tudi pri sprejemanju poštnih pošiljk. Prav tako lahko pomenijo grožnjo okolju nenavadno ali sumljivo parkirana vozila, na novo postavljeni zabojniki, odvrženi predmeti, zlasti na avtobusnih ali železniških postajah. Na vse našteto in še kaj je treba biti
LA / • )
0	, * in * • ^
”
v teh dneh pozoren, naše ekipe so pripravljene za presenečenje vsake vrste. Najsrečnejši bomo, če bo čas pokazal, da so bila opozorila in sumi odveč.«
B. BUDJA
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
J* *a ^dnost. še posebej to , so kakorkoli dolžni ta n te- premoženje. V or-
' h izdali '‘ranje zadeve smo si u iz div*,rV»nstveno nalogo, da '^mi in terorjem do-Jriarno opijamo ljudi, temu pri-
iC" pra' i l iwrgannaScga
t.	.!kar- ,-Tako še zlasti
prišleke
Znova bodo zahrumeli motorji r
Motoklub Mel bo prihodnjo nedeljo organizator motokros prireditve za prven-	lili Šp lil
________stvo države Slovenije — Po dirki še motokros zabava	fp^ lil! I i i
DOLENJSKE TOPLICE — Prva športna prireditev v samostojni državi Sloveniji na Dolenjskem bo v nedeljo. 11. avgusta, ko bodo na progi pri Dolenjskih Toplicah zahrumeli motorji motokrosistov. Pomerili se bodo v dirki za prvenstvo Slovenije tako v kategoriji do 80 in 125 ccm kot tudi v kategoriji podmladka (tekmovalcev do 12. leta starosti), kjer bodo udeleženci vozili v kategorijah do 50, 60 in 80 kubikov.
Organizator prireditve, ki se bo uradno pričela v nedeljo ob 14. uri, medtem ko bodo kvalifikacijske vožnje že ob 10. uri, je seveda Motoklub Mel, pokrovitelj dirke pa kočevska Oprema, ki bo hkrati imela na skrbi gostinsko ponudbo. Verjetno je odveč dodati, da se obetajo nadvse zanimivi in zagrizeni boji, v katerih v bojih za najvišja mesta tudi domači tekmovalci ne bodo brez besede. V mislih imamo v prvi vrsti melovca Jureta Murna in mladega Ludvika Mežnarja ter člana novomeškega AMD Roberta Andoljška. Na domači progi bodo seveda hoteli pokazati čim
Vseslovenski amaterski teniški pokal
Turnir pod tem nazivom bo v soboto in nedeljo v Šmarjeških Toplicah
ŠMARJEŠKE TOPLICE — Štiri teniška igrišča v prelepem okolju Šmarjeških Toplic bodo v soboto in nedeljo, 3. in 4. avgusta, sprejela udeležence turnirja za »Vseslovenski amaterski teniški pokal«, kot se prireditev uradno imenuje. Gre za enega od osmih kvalifikacijskih turnirjev tako v kategoriji moških in žensk posamezno kot v moških, mešanih in družinskih parih, najboljši pa se bodo uvrstili na finalni turnir, ki bo 14. in 15. septembra v Domžalah.
Organizatorja prireditve sta Nedeljski dnevnik ter agencija Virtouz iz Ljubljane, na turnirju pa lahko sodelujejo vsi amaterski teniški igralci, tudi registrirani, a le, če nimajo točk v ligi slovenske teniške zveze. Prijavnina v posamični konkurenci znaša 490 din, v konkurenci parov pa 590 din, prijaviti pa seje moč agenciji Virtouz na telefon (061) 372-779 in 375-868 ali Zdravilišču Šmarješke Toplice na telefon (068) 73-230 ali 28-000. Žrebanje bo v soboto ob 8.30, tekmovanje pa se bo pričelo ob 9. uri. Prijavnina vključuje uporabo igrišč, tri tenis žogice, mineralno vodo. spominsko majico; vsi udeleženci pa bodo sodelovali v nagradnem žrebanju. In si-
• Gosta sobotnega teniškega večera v Šmarjeških Toplicah, ki se bo pričel ob 20. uri, bosta ekipa Moped showa in ansambel.
stem tekmovanja? V prvem kolu bo ligaški; vsak udeleženec bo tako odigral vsaj tri srečanja, kot posebnost pa velja zapisati, da lahko v družinskem paru igrajo otroci do 17. leta starosti.
Kolektiv Zdravilišča Šmarješke Toplice je pripravil še dodatno nagrado, saj bodo izmed vseh udeležencev turnirja izžrebali dobitnika vikend paketa za dve osebi v njihovem zdravilišču. Organizatorji obljubljajo vsem najboljšim bogate nagrade in pokale, med udeleženci vseh turnirjev pa bo izžrebana tudi glavna nagrada — avtomobil.
V NEDELJO MALI NOGOMET
DOLŽ — Športno društvo iz Dolža pripravlja za nedeljo, 4. avgusta, turnir v malem nogometu. Organizator bo sprejemal prijave uro pred pričetkom turnirja, katerega začetek je predviden za 8. uro. Startnina znaša 700 din, vse osule informacije pa je moč dobiti na telefon 43-824. Prireditelji obljubljajo bogate nagrade.
NOČNI TURNIR BO V SOBOTO
PODBOČJE — Športno društvo Podbočje pripravlja za soboto, 3. avgusu, veliki nočni turnir v malem nogometu. Pričel se bo ob 19. uri, potekal pa bo na igrišču pred osnovno šolo. Organizator sprejema prijave uro pred pričetkom turnirja ali na telefon (0608) 60-123, prijavnina pa znaša 1.500 din. Prvouvrščeno ekipo čaka ob pokalu 15.000 din nagrade, drugouvrščeno 6.000 din, pokal in 10 večerij. tretjeuvrščeno pokal, 3.000 din in 10 večerij, četrtouvrščeno 10 pizz in zaboj piva itd.
JULIJSKI TURNIR KRANJCU
SEVNICA — Zmagovalec julijskega hitropoteznega šahovskega turnirja SK Milan Majcen je Toni Kranjec, ki je zbral 13 točk, sledijo pa mu: Lazič 12. Mesojedec 11,5. Šoper 10.5. Kolman 9.5, Der-stvenšek 9, Radej 9 itd. V skupnem seštevku sedmih letošnjih turnirjev je na čelu Lazič s 63 točkami, pred Derstvenškom 49. Kranjcem 49, Kolmanom 41. Mesojedcem 33 itd.
J BI AS
več. upajmo le, da v želji po čim boljši uvrstitvi ne bodo »pregoreli«. Za konec še, da bo po tekmovanju tudi velika motokros zabava.
Motoklub Mel, ki si je v vsega slabem letu dni obstoja že priboril vidno mesto med slovenskimi molokrosističnimi kolektivi, pa ne skrbi zgolj za tekmovanja. Minulo nedeljo so v klubu končali že drugo motokros šolo, ki jo je vodil priznani in za sedaj tudi edini učitelj motokrosa Saša Simčič. Poznavalcem tega športa ga verjetno ni treba posebej predstavljati, dodajmo Ig, da sta bili obe šoli organizirani v pičlem roku enega meseca. Vse to se seveda še kako pozna tudi na številu tekmovalcev in članov kluba Mel. Ta čas jih aktivno na motorjih sedi že okoli 20. takšno
STO ŠAHISTOV POČASTILO JUBILEJ
STARI TRG — V telovadnici osnovne šole Stari trg ob Kolpi se je pred dnevi zbralo okoli 100 šahistov in ljubiteljev te igre ter na slovesnosti počastilo 30-letni jubilej organizirane šahovske dejavnosti v Poljanski dolini ob Kolpi. Z rednimi mesečnimi turnirji so pričeli leta 1961 v Radencih. šahovska dejavnost pa se je sčasoma preselila v starotrško osnovno šolo. Krožek je sprva vodil Egon Petrič, nakar ga je nasledil Vinko Kobe, ki za razvoj kraljevske igre v šoli in kraju skrbi še danes. O uspehih slarotrških šahistov je odveč govoriti, spomnimo se le, da so prav v jubilejnem letu ekipe pionirjev in pionirk najboljše v Sloveniji, pionirke pa so v Pulju poslale tudi jugoslovanske prvakinje.
število in takšen način dela pa sta (udi porok. da ni daleč dan, ko bo tudi na Dolenjsko zašel kakšen naslov prvaka države Slovenije.
Teniških zagat je manj
Z odprtjem treh novih igrišč je Janez Tratnik re-______________šil teniški ugled Otočca
LUTRŠKO SELO - Nista rešena le Otočec in njegov teniški ugled, pač pa je z nedavnim odprtjem treh teniških igrišč v čudovitem okolju na obronkih gozda nad Lutrškim selom rešena tudi zagata zaradi pomanjkanja tovrstnih objektov ob vse večjem zanimanju Dolenjcev za beli šport.
»Ko sem lani igral tenis v Mimi Peči, mi ni šlo v glavo, da moram za uro rekreacije prevoziti tja in nazaj kar 30 kilometrov. Takšno razmišljanje je porodilo idejo, da začnem sam graditi teniška igrišča,« sc danes spominja Janez Tratnik, kije 8. maja nad Lutrškim selom odprl tri nova teniška igrišča s spremljajočim objektom, v katerem so bife, sanitarije, garderobe in tuši.	,
»Svoje je k odločitvi prispevala še bližina Otočca in to, daje Krkin hotel brez teniškega igrišča. Prva lopata je bila zasajena nekje v zemlji, investicijo, ki je veljala okoli 80.000 nemških mark, je olajšalo dejstvo, da sem gradil na svoji zemlji. Veliko del smo opravili v lastni režiji — ob tem naj omenim, da je bil kot soinvestitor v posel vključen tudi Mirko Rangus — zaključna dela pa več kot zadovoljivo Slavko Pavlin z Gumberka. Že v začetku maja je bil na igriščih otvoritveni turnir. Temu jih je sledilo še nekaj, odziv je bil nad pričakovanji.«
Da je Tratnik z odločitvijo zadel žebtjico na glavico, kaže zanimanje ljubiteljev tenisa. Ta čas na igriščih v
Lutrškem selu potekajo tečaji v okviru akademije za življenje, tod se re-kreirajo gostje otoškega hotela, in če sem prištejemo še ne tako majhno četo stalnih obiskovalcev, potem je vrvež že kar običajna podoba. Nič čudnega torej, če Tratnik za igranje priporoča rezervacije na telefon 85-051; igrišče je moč rezervirati tudi za en teden vnaprej. In cene? Takšne so kot drugod. Ura igrišča je dopoldne 70 din. popoldne in med vikendi pa 100 din, s tem da takšnega okolja in ponudbe nimajo vsa teniška igrišča.
B B.
-3
t
Janez Tratnik: »Delati smo pričeli lansko jesen, igrišča smo odprli 8. maja.«
,XV\\\\\\VW\iWVVW\\\WWWWW\WWWfWWVV
Štanglju zmaga v Kanadi!
Podvig novomeškega kolesarja na etapni dirki nadi — Medel nastop Krkašev v Kranju
v Ka-
SENETTERE, KRANJ — Mladi novomeški kolesar Gorazd Šlangelj, eden favoritov za medaljo na nedavnem svetovnem prvenstvu v ameriškem Coloradu Springsu, je minule dni dosegel zagotovo svoj največji uspeh. Jugoslovanska mladinska reprezentanca se je namreč z večino udeležencev svetovnega prvenstva preselila v Kanado, kjer so nastopili na veliki mladinski etapni kolesarski dirki Tour Dclatibi, katere končni zmagovalec je postal Gorazd Šlangelj.
Novomeščani so na tej dirki imenitno vozili in potrdili, da sodijo med najboljše mlade kolesarje sveta. Vse do četrte etape je rumeno majico najboljšega nosil Boštjan Mervar, v sedmi etapi pa jo je prevzel Gorazd Štangelj. ki prvega mesta potem ni več izgubil do končnega cilja v Senetleru. Štangelj je zmagal z 22 sekundami naskoka pred Američanom Lewisom. 3. je bil Novozelandec Bromelev, 5. Mervar. 17. Gimpelj. 29. Murn in 59. Majde (vsi KD Krka).
Ostali Krkini kolesarji pa so v soboto in nedeljo nastopili na dirki za Veliko nagrado Kranja, za razliko od prejšnjih let tokrat s precej manj uspeha. Od boljših uvrstitev velja omeniti le 3. mesto pionirja Puša na nočnem kriteriju, 2. mesto Filipa
Triatlon Lisca tudi v bodoče
Letošnja tekma v soboto, 17. avgusta, ob ____________9. uri_____________
TRIATLON — V teh dneh športna poročila večkrat omenjajo triatlon, kar govori o vrhuncu tekmovalne sezone. a najbrž tudi o vse večji priljubljenosti te športne zvrsti. S slednjim bi se strinjali tudi v Sevnici, kjer so že naredili kar precej za popularnost triatlona. Da mislijo resno, so pokazali tudi lani. ko so se vpisali med ustanovitelje republiške triatlonske zveze.
Tekmovanja v plavanju, kolesarjenju in teku. združena pod tem skupnim imenom, organizirajo Sevničani v Sloveniji najdlje, če seveda izvzamemo starejši bohinjski triatlon jeklenih. Če bi kdo sodil po začetku izpred let. bi bil presenečen. Borut Bizjak, zdaj tajnik sevniške športne zveze in vodja kopališča, je takrat na hitro pripravil skorajda ulično tekmo za sevniško mladino, vendar je zaslutil. da bi z reklamo na radiu in z nekaj več pripravami lahko Sevnica ponudila tekmovalcem tudi kaj »resnejšega«. Tako se je tudi zgodilo, saj so že na drugo tekmovanje prišli v Sevnico še iz drugih krajev. Do danes je sev-niški Triatlon Lisca pristal slovenski.
Prihodnja obdobja bodo pokazala, do kam merijo in do kod zmorejo
med starejšimi mladinci, 2. na nočnem kriteriju je bil tudi Papež v članski konkurenci, Fink je bil 5., Ravbar pa 9. Veliko slabše so se Novomeščani odrezali na nedeljski cestni dirki. Med vidnejšimi uvrstitvami velja omeniti le tretje mesto Roberta Gašperina med mlajšimi mladinci.
• Čeprav je predsednik Kolesarske zveze Jugoslavije minule dni suspendiral slovenske kolesaije in funkcionarje, ki so zaradi okupacije Slovenije zapustili sredozemske igre v Atenah, in čeprav je prepovedal državno prvenstvo, ki bi ngj bilo jutri in v nedeljo v Ce|ju, organizatorji pravijo, da se za ta sklep ne bodo zmenili. Državno prvenstvo v Celju bo, in to navzlic samovoljni odločitvi gospoda Slobodana Barjaktareviča! Tako bo jutri posamična dirka v Slovenskih Konjicah, v nedeljo pa moštveni kronometer v Kozjem.
Sicer pa je člansko dirko dobil Kranjčan Aleš Pagon in tako po dolgih osmih letih znova priboril zmago Savi na tej kvalitetni kolesarski prireditvi.
sevniški triatlonski zagnanci, med njimi Bizjak, toda že zdajle se ve. da bti triatlonsko tekmovanje v Sevnici tudi letos Triatlon Lisca 91 bo 17. avgusta. Udeleženci, ki bodo na tekmovanju preplavali 1.000 m. prekolesarili 25 km in pretekli 10 km, bodo slartali ob 9. uri na sevniškem kopališču. Do tekmovanja je sicer preostalo nekaj časa. vendar se udeleženci že lahko prijavijo, in to na naslov: Športna zveza Sevnica. Glavni trg 19 a. Prijavnino 200 din udeleženci poravnajo na račun številka 51610-678-66295.
»Letos bo tekmovanje na drugi progi kot do zdaj. Ime .Triatlon Lisca' pa bomo obdržali tudi za naprej. Z novo traso smo se želeli približati evropskim normativom za take tekme,« pravi Borut Bizjak.
L. M.
Borut Bizjak
AVGUSTA TENIŠKA LIGA
LUTRŠKO SELO — Na novoodprtih teniških igriščih v Lutrškem selu pripravljajo teniško ligo posameznikov. Prijave zanjo zbirajo na igriščih ali po telefonu 85-051 do 20. avgusta, prijavnina pa znaša 60 nemških mark. Najboljše čakajo lepe nagrade.
Sedemnajst medalj mladim plavalkam Celulozarja
Uspešen nastop Krčank na prvem odprtem pr-venstvu Slovenije
KRANJ — S kopico medalj seje v nedeljo vrnilo v Krško zastopstvo PK Celu-lozar, ki so več kot uspešno nastopili na trodnevnem prvem odprtem prvenstvu Slovenije v plavanju. V konkurenci preko 120 plavalk in plavalcev so mlade Krčan-ke znova potrdile, da so med najboljšimi v Sloveniji, po medaljah so posegle tako v članski kot v mladinski in kadetski konkurenci.
Najprej pogled v konkurenco članic, kjer je mlada Sergeja Gradišek na 50 prosto osvojila tretje mesto, bronasta pa je bila tudi na dvakrat daljši progi; prav uko tretja pa je bila tudi štafeta Celulozaijevih plavalk na 4-krat 100 metrov prosto. Med mladinkami si je Gradiškova priplavala kar dva naslova republiških prvakinj; zmagala je na 50 metrov prosto, kjer je bila njena klubska kolegica Repčeva tretja, in na 100 metrov prosto, kjer je drugouvrščeno Repčevo prehitela za vsega 4 stotinke sekunde. Od ostalih dosežkov mladink omenimo še drugo mesto Gra-diškove na 400 metrov prosto, srebrna je bila tudi na 200 m prosto; Repčeva je bila tretja na 100 m delfin, bronasta pa tudi Cerovškova na 800 metrov prosto, in kako je bilo med kadetinjami? Na 100 m prosto je zmagala Repčeva pred Krašev-čevo, na 200 metrov prostore bila Repčeva druga in Kraševčeva tretja, enako uvrstitev pa sta Repčeva in Kraševčeva dosegli tudi na 400 metrov prosto.
S sedemnajstimi medaljami v treh dneh so se te mlade Celulozaijeve plavalke uko posuvile ob bok mpego večjim in bogatejšim plavalnim kolektivom v Sloveniji.
KOGOJ DRUGI V BOHINJU
BOHINJ — Tod je bila v soboto tradicionalna triatlonska prireditev, kije Igorju Kogoju, članu novomeškega Triatlon kluba, prinesla lep uspeh. V absolutni razvrstitvi je zasedel drugo mesto, vsega 23 sekund za zmagovalcem Tomšičem Oba sta bila tudi razred zase na tekmovanju, saj sla treijeuvrščenega tekmovalca prehitela za domala osem minut. Kogoj še zmeraj čuti posledice nedavno prebolele gripe, zato je lahko z nastopom povsem zadovoljen.
DOLENJSKI UST
11
pisma
m
odmevi
Hvala za takšno davčno politiko
Odprto pismo lastnika počitniške hiše skupščini občine Metlika in upravi za družbene prihodke — Zakaj razlika med vikendi in zidanicami — V pričakovanju ___________ odgovora
Glasbenik od mladih nog
Teršar je duša glasbenega življenja v Trebnjem
Na letošnjem šentviškem pevskem taboru je 5.500 pevcem in pevkam pri skupnem petju dirigiral mladi trebanjski dirigent Igor Teršar. To je bilo zanj in za trebanjske ljubitelje petja lepo priznanje.
Teršar je letos diplomiral za prof. glasbe, svojo glasbeno pot pa je začel že v osnovni šoli, ko se je v novomeški glasbeni šoli učil igranja na klarinet, flavto in klavir. Med šolanjem je honorarno poučeval v Trebnjem ter ustanovil tudi komorni pevski zbor, s katerim je požel lepe uspehe na številnih prireditvah in revijah doma in na tujem. Med drugim seje zbor uvrstil na republiško pevsko revijo., nastopil je v Slovenski filmharmoniji, snemal za slovenski radio. Leto dni že dirigira in vodi trebanjski pihalni orkester, ustanovil pa je tudi zabavni ansambel.
Igor je človek, ki ne zna reči ne. Tako je na prošnjo pevcev upokojenskega pevskega zbora večkrat
priskočil na pomoč ter pevcem la Šentviškem ta-
omogočil nastop na boru, kjer so z zanosom zapeli za neodvisno Slovenijo.
REZKA MAJER
Štiri dolenjske občine, metliška (ta je moja), črnomaljska, novomeška in trebanjska, so v Skupščinskem Dolenjskem listu objavile svoje odloke o davkih občanov, med njimi tudi o davkih na premoženje. Pri tem se sklicujejo na republiški zakon iz leta 1988, po katerim davek od premoženja plačujejo občani, ki imajo v lasti stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže (v nadaljnjem besedilu stavbe) in prostore za počitek oz. rekreacijo.
Vsi štirje odloki so napisani zelo volontersko, so pomanjkljivi, nenatančni, neusklajeni v regiji, celo nezakoniti, posebno ko gre za obdavčitev prostorov za počitek. Kot lastnik polovice počitniške hiše menim, da so v njej prostori za počitek dnevna soba in spalnice. Vse ostalo, torej kuhinja, klet, hodnik, kopalnica in stranišče, pa niso prostori za počitek, še manj za rekreacijo. Za te namene tudi ni garaža, ki je sam sicer nimam. Zato se bom pritožil zoper nedavno prejeto odločbo metliške uprave za družbene prihodke, ki jo bom naslovil na republiško upravo za družbene prihodke.
Vse kaže, da so davkarijam ostali za izžemanje le lastniki počitniških hiš, saj imajo lastniki zidanic — teh pa je v naših krajih največ — še posebne davčne olajšave. Od stavb in stanovanj pa skoraj ni kaj obdavčiti, zlasti če so manjša od 160 kv. metrov ali pa sta lastnika oba zakonca. Sicer pa bi takšen davek tako in tako morali ukiniti, saj je dobro znano, kako težko je priti do lastnega doma.
Sicer pa so dolenjske občine enotne, ko gre za obdavčitev zidanic, torej počitniških hiš na vinogradniškem območju. Davkov so oproščeni prostori, namenjeni spravilu vina, sadja, orodja ipd. Zakon pravi, da so olajšave možne, če gre za uresničevanje ciljev ekonomske in socialne politike ali če to nalagajo drugi splošni interesi. Upam, da mi bo metliška občina pojasnila te interese, saj je pri zidanicah dodatno znižala po-
Bolnik ni njegov problem?
V ordinaciji zdravnik 3 cigareto in po domače
V soboto, 20. julija, je mojemu otroku precej narasla telesna temperatura, zalo sem ga peljala k dežurnemu zdravniku v črnomaljski zdravstveni dom. Ko sem prišla v ordinacijo, je imel dežurni zdravnik dr. Limani noge na stolu in s cigareto v ustih je vprašal, koliko časa je že vročina. Povedala sem, da en dan (torej v soboto), nakar meje ozmerjal z lažni vko, češ da je otrok bolan že dva dni in da on za takšne primere ne dežura.
Na vprašanje, kam drugam naj grem z bolnim otrokom, mi je odgovoril, da je to moj problem, ne njegov.
To je moja izkušnja, podobnih pa je še mnogo, saj zdravnik splošne prakse Burhar Limani v Črnomlju živi in je zaposlen že vrsto let. S svojo nevljudnostjo in nemarnim odnosom odbija ljudi. Pri tem ne smemo pozabiti, da zdravstvo ni
produktivna družbena dejavnost in financirajo ga prav ti ljudje, ki hodijo po pomoč v zdravstvene domove in Bolnice.
Takšno obsojanja vredno obnašanje res ne pristoji poklicu kol je zdravniški, saj v kodeksu zdravniške etike prav gotovo ni vključeno kajenje v ordinaciji (medtem ko je v čakalnici prepovedano), pa tudi zmerjanje in sprejemanje ljudi z nogami na mizi ne. Bolan človek je občutljiv, odnos dr. Limanija pa je skrajno žaljiv celo za popolnoma zdravega človeka.
Zato bi se moral tudi marsikateri študent medicine vprašati, ali je pripravljen na delo z bolnimi ljudmi in jih obravnavati kot sebi enake. Če imaš v rokah človeško zdravje in celo življenje, je to predvsem velika odgovornost, ne pa razlog, da se počutiš večvrednega.
JULITA
!
IMATE TEŽAVE S FOTOKOPIRNIMI STROJI ?•■
Canon
NUDIMO VAM SLEDEČE USLUGE :
1

*	SERVIS . REZERVNI DEU
*	NAJEM FOTOKOPIRNIH STROJEV
*	FOTOKOPIRANJE
*	KOPIRANJE NAČRTOV VSE INFORMACIJE .
ANDREJ MEDIC
GLAVIČEVA n MENGEŠ
(061) 739-223
g

g
g
g
g
g
g
g
'V///////////////////////////^^

JELKO KACIN - VELIKI ZMAGOVALEC
0
>'
V Založbi za alternativno teorijo iz Maribora smo pripravili in založili knjigo JELKO KACIN - VELIKI ZMAGOVALEC. V njej slovenskemu bralstvu prvi ponuiamo celovito predstavitev slovenskega ministra za informiranie. Ta je v času okupatorske agresiie na samostojno in suvereno Republiko Slovenijo odigral nadvse pomembno vlogo Knjiga, ki bo pri naši založbi predvidoma izšla 10. avgusta 1991, prinaša vrsto prispevkov o JELKU KACINU v času zmagovite vojne Knjigo lahko naročite v prednaročilu po ceni 240,00 dinarjev Ta cena velja le do 5. avgusta, zatem pa bo dražja za 4(1 odstotkov Knjigo (ELKO KACIN - VELIKI ZMAGOVALEC lahko naročite po telefonih: (062) 414-285 ali 414-131, ali po telefaksu: (0621 20-471 oziroma pisno na naslov ZAT, d.o.o., Ptujska 17, 62000 Maribor.
IZREŽITE IN POŠLJITE!------------------------------------------------------------
NAROČILNICA
Nepreklicno naročam	izvodov knpge IELKO KACIN - VELIKI ZMAGOVALEC
IMUN PRIIMEK	.......................................
NASLOV:	......................
vprcčno gradbeno ceno za 50 odsl. To pa ni le nezakonito, ampak je škandal in kriminal, V čigavem imenu in za čigave interese se metliška občina odreka denarju od davkov na zidanice, ki predstavljajo devet desetin vseh počitniških hiš v občini? Tako smo dobili poleg metliških vin še hiše z vinogradniškim geografskim poreklom. Jaz bi za svojo počitniško hišo ob Kolpi, ki meri 41,5 kv. metrov, moral plačati 2.491 din davka, lastnik zidanice pa za stavbo enake velikosti le 550 din. Skoraj petkrat manj!
Povrh vsega so sporne tudi stopnje davkov na stavbe za počitek in rekreacijo, ki so višje od stopenj za poslovne stavbe in prostore. So progesivne, čeprav bi bilo pravičneje, da so proporcionalne. V vseh štirih dolenjskih občinah so enake le najvišje in najnižje davčne osnove, vmes pa so razlike od 0,05 do 0,25 odst. Naj višje so seveda v Metliki, najnižje v Črnomlju in Trebnjem. Torej so Dolenjci v neenako pravnem položaju pri plačevanju dav-
kov na prostore za počitek oz. rekreacijo. Hvala lepa za takšno davčno politiko!
Da ne bi kdo rekel, da nočem plačevati davka, naj povem, da ga za svojo počitniško hišo plačujem redno in pošteno od leta 1974. Lani mije prvič prišel v roke občinski odlok o davkih in ugotovil sem, da sem vsa ta leta plačeval večji davek, kot bi ga moral. Lastnika vikenda sva namreč oba z ženo, zato bi ga morali obdavčiti po nižji stopnji. Ko sem se pritožil, so mi davek znižali. Tokrat pa želim razčistiti, kaj so prostori za počitek oz. rekreacijo, zakaj se prostori obdavčujejo kot stavbe in kdaj bomo dobili prave davčne zakone in odloke ter imeli davčno politiko po evropskem, in ne po butalskem vzoru. Najbrž bodo takrat davki še večji, toda morajo biti takšni, da bodo pred zakonom vsi ljudje enaki in da ne bo neupravičenih privilegijev.
Inž. IGOR JUGOVIČ
JE BIL GLAS — IN DENAR!
V Dolenjskem listu št. 29, kije izšla 18. julija letos, je bilo v rubriki »Trebanjske iveri« objavljeno, da »le iz slovenske skupščine v beli Ljubljani, kjer je v odpremi zaposlena Jožica Kotar, ni bilo nobenega glasu«. Sporočamo prosimo, da to tudi objavite — daje tričlanska delegacija delavcev republiške skupščine obiskala Kotarjeve 16. julija letos in jim izročila 50.000 din. Del tega denatja so zbrali sodelavci Jožice Kotar, del pa je prispevala hiša. Na sejah skupščinskih zborov 18. julija 1991 pa so delegati sprejeli pobudo, da vsak izmed njih prispeva 500 din za pomoč žrtvam vojne, in sicer družini Kotar iz Velikega Gabra št. 20. Kotarjevi bodo tudi ta denar v kratkem prejeli.
V. d. vodje službe za informiranje: MAJDA KRAJNC
SREČANJE UPOKOJENCEV BO NA GORJANCIH
Zaradi znanih vojnih dogodkov je bila večina programskih aktivnosti novomeških upokojencev preložena za nedoločen čas. Ob spremenjenih razmerah je večje število upokojencev dalo društvu pobudo za spremembo kraja srečanja: bilo naj bi bolj v naravi in celodnevno zaradi boljšega rekreacijskega razpoloženja. Na srečanje naj se povabita tudi DU Škocjan in Mirna Peč. Odbor za pripravo srečanja je prisluhnil željam upokojencev in sklenil, da bo srečanje pri Miklavžu na Gorjancih v soboto, 10. avgusta. Uradni del se bo pričel ob 11. uri s kulturnim programom in slavnostnim govorom predstavnika Zveze društev upokojencev Slovenije. Poskrbljeno je tudi za zabavnoglasbeni del, za dobro prehrano in pijačo ter srečelov. Del izkupička od srečelova bo društvo namenilo socialno najbolj ogroženim članom. Prijave za srečanje na Gorjancih zbirajo v društveni pisarni v Novem mestu do 7. avgusta in pri poverjenikih društva.
Združenje zasebnih podjetnikov Dolenjske in Bele krajine Novo mesto
IŠČE
ZASTOPNIKE ZDRUŽENJA ZA OPRAVLJANJE NASLEDNJIH NALOG
—	zbiranje članstva.
—	izpolnjevanje ankete med zasebnimi podjetniki,
—	zbiranje naročnikov za časopis PROFI/T.
Naloge se izvajajo septembra in oktobra. Plačilo po učinku. Interesenti naj pripravijo program, kako bodo izvedli razpisane naloge. Pošljejo naj ga na naslov:
INVEST NOVO MESTO, d.o.o.
NOVO MESTO Zagrebška 13.
Rok za oddajo vlog s programom do 15. avgusta 1991 Vse informacije: INVEST NOVO MESTO, d.o.o., t ZAVODNIK
tel.: 22-417, g.
Uprava za družbene prihodke Občine Novo mesto
razpisuje
prosta delovna mesta
1. INŠPEKTOR I - 2 delovni mesti
Poleg z zakonom predpisanih splošnih pogojev se za zasedbo teh delovnih mest zahteva izpolnjevanje posebnih pogojev:
—	visokošolska izobrazba ekonomske ali pravne smeri
—	najmanj 3 leta delovnih izkušenj
—	opravljen strokovni izpit
—	znanje uporabe računalnika in aktivno znanje slovenskega jezika
2. INŠPEKTOR il — 2 delovni mesti
Poleg z zakonom predpisanih splošnih pogojev se za zasedbo teh delovnih mest zahteva izpolnjevanje posebnih pogojev:
—	višješolska izobrazba ekonomske, pravne ali upravne smeri
—	3 leta delovnih izkušenj
—	opravljen strokovni izpit
—	znanje uporabe računalnika in aktivno znanje slovenskega jezika
3. REFERENT ZA IZTERJAVO
Poleg z zakonom predpisanih splošnih pogojev se za zasedbo tega delovnega mesta zahteva izpolnjevanje posebnih pogojev:
—	višješolska izobrazba pravne ali upravne smeri
—	3 leta delovnih izkušenj
—	opravljen strokovni izpit
—	znanje uporabe računalnika in aktivno znanje Slovenskega jezika
Z izbranimi kandidati bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, s polno delovno obveznostjo.
Prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 15 dni po objavi kadrovska služba upravnih organov Občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2.
za takojšnje plačilo
POTROŠNIŠKO POSOJILO 1+4
okna, vhodna, notranja in garažna vrata, senčila, vrtne garniture montažne hiše in montažne stene


18 JELOVICA
lesna Industrija ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 Tel.: 064/631-241, tele«: 37327 yu Ujel, teleta«: 064/632-261
.	PRODAJNA MESTA	.
ŠKOFJA LOKA tel.: 064/632-270, KRANJ tel.: 064/211-232, CELJE 063/25-8»' MURSKA SOBOTA tel.: 069/22-921. NOVA GORICA tel.: 065/23 660 NOVO MESTO tel.: 068/22-772. IZOLA let: 066/61-238
LJUBLJANA, Šmartinska 152 (BTC) Javna skladišča, HALA-A, tel.: 061/443-& delavni čas : 8.30 - 16.00, sobota 7.00 - 12.00
POGODBENA PREDSTAVNIŠTVA
STAVBARSTVO Razdrlo tel. 067/56 840, TAJLES Trzin tel.: 061/712-343 AJNA Jesenice tet.: 064/81 564, LIR Velenje tel.: 063,655-646
VAKO SERVIS in VAKO, d.o.o., EXPORT - IMPORT Kolodvorska 56, 68340 ČRNOMELJ Tel. 068/52-073, 52-555, 53-173 Telefax: 068/52-073, 53-173
Cenjene stranke in poslovne prijatelje obveščamo, da so b'1'G žrebanju v STUDIU D v soboto, 20. julija, izžrebani našle kuponi:	;jg
4. nagrada: brezplačna popravila servisa v vrednost
1.500.00	din
Izžrebani nagrajenci:
— DOLENJSKE PEKARNE; Pekarna Črnomel)
—	g. Jože Ivanšek, Maline 18, Semič	, .r
—	MERCATOR KZ ČRNOMELJ, Farma Krasm^ 3. nagrada: brezplačna popravila servisa v vrednost
2.500.00	din
Izžrebani nagrajenci:
—	g. Janez Malinšek, Maline 3, Semič
—	pizzerija PRI KLEPCU, Črnomelj
—	prodajalna MTM METLIKA, CBE 33, Metlika 2. nagrada: hladilnik
Izžrebani nagrajenec:
—	g. Vid Potočar, Marentičeva 6, Črnomelj 1. nagrada: zamrzovalna skrinja LTH 380 I
Izžrebana nagrajenka:
— DOLENJKA, Samopostrežba Semič
is* :
Naslednje žrebanje bo zadnjo soboto v avgustu, t.j. 31
1991.	^ j
O nagradah in vseh podrobnostih vas bomo obvestili kas ^
P.
0
0
0
0
0
!0
0
0

%
%

UGODEN NAKUP STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV

VAM OMOGOČA
Ibeg rad
ČRNOMELJ *
1.	V ČRNOMLJU
Čardak — dvosobna stanovanja, vseljiva takoj
2.	V centru SEMIČA	(
— predvidena adaptacija posl.-stanovanjskega
poslovni prostori in stanovanja različnih velik®5
jeki*
:
I k|
m
— vseljivo februarja 1992
, pod)e*iu
&
'a
* je k
| Vsepotencialne kupce prosimo, da se zglasijo na P°°'
ŠilllllMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlll11111111111!!^^
fnl itj>J
AVTO MOTO DRUŠtV° NOVO MESTO
MOVO MESTO
OBVESTILO

Kandidati za voznike motornih vozil, izkoristite 0^? ložnost, ki jo vam poleg ostalih ugodnosti nudi AMD p0d' sto. To je brezplačno predavanje na tečaju iz snovi u
1991 dalje. Tečaji bodo potekali tudi v izmeni,	.rtno*fV
Pohitite s prijavami! Prijave lahko oddate v pisarni A"- ^ 30 ali po telefonu na št. 22-159 vsak dan od 7. ure do sredah do 16.30.
Ne zamudite priložnosti, ki vam jih nudimo! ..nos*'' Zaupajte dolgoletnim izkušnjam, kvaliteti in strokov
bsubess®

12
DOLENJSKI UST
ademija brez izpitov in ocen
r^točcu imajo akademijo, v kateri želijo vsi biti ponavljavci — Otroci navdušeni, nič manj učitelji ____________________

>ct	Ideja sc je koI večina dobrih idej porodila naključno, na papir in v
*joje spravil doc. dr. Otmar K ugonič z ljubljanske Fakultete za spon, »Aka-la Življenje«, kol so idejo poimenovali, živi danes že enajsti dan življenja. Da e ne bo kratko, pričajo veseli in navdušeni obrazi otrok, nič manj pa načrti, ki | jv takšno obliko izkoriščenja počitniškega časa šolarjev polna Ivan Brumat, J* hotela Grad Otočec, kjer sije akademija priborila domovinsko polovico, in
F '“gonič.
^odzivom, še posebej pa nad prahami, smo seveda več kot pre-C®1, Prvi dve izmeni osnovnošol-»j®" pobrali vojni časi, Akademi-oenje je zaživela šele 21 julija.
Otočec za deset dni preselilo % d17 Maribora, Slovenj Gradca,
If“istrice, Kranja, Ljubljane, Go-i Novega mesta, že danes jih bo ISd • n°Va s^uP'na 38 otrok, veči-CQnJešolcev in nekaj osnovnošol-
»Popresenetljivem odzivu fc	z Akademijo za življe-
%^ustm° tudi med zimskimi ^“rni.„
h j.
Ve'ikega zanimanja smo pri-en termin med 11. in 20. tun)’". si zadovoljno v vsesploš-*ifio“rist'čnem mrtvilu mane roke ^7 Un,at- In kakšen je dnevni urnik

S30 že oo 6.30, sledi jutranja l Uf0 lka 'n kasneje zajtrk, med 8. in |Sten: Pif si izmenjaje sledijo ure uče-‘I. in jr m tujega jezika. Kosilo je med Nja v.' Ur°. nato počitek v obliki ko-skvr nu’mec* * 6. in 19. uro pa si ure šole tenisa in jezika, puji: ^-odvisnood dne in vremena, s v°žnje s čolni in raftom po Kr-i»’ Kobaijenje, jahanje, kolesarjc-S»n»r*llni kolesi, plesne vaje, da ISe i.na^lcvamo. Cas za tuširanje in 'tja in	‘n 30- uro, nato je ve-
kogr, mn	ure družabni zabavni
Sin, D?P° takšnem urniku ob 22. P ni Do^' *<0t P°Padaj0 v poste-Scttrt tre8n° posebej poudarjati. Na Sj jT^tdnevnega druženja so pred-S, z „ rn!rji v tenisu, tekmovanje v tak	kolesi in še kaj.
r' užileliPr°8ram imajo na Otočcu po t^ščine ,1 **nisa in tujih jezikov (ne-%is|.,,rangleščine) ter vcxijo šole. V 5 e Sohn?^e8aje Rušan Kohek iz Mur-*L*,i snr » “Rtroci so navdušeni, že “Ujejo, kaj bo v programu H Pral«'*3 Pfibodnje leto. Prostega d»nes bo!| no ni’ vseskozi so zaposleni, b°lnii[ 5 Popoldanske proste ure za-spoznavanjem in nabiranjem
lf hi tL®0lu,r Kugonič: »Akademija "to p(l , a,o tradicionalna, njeno vse-rn° skušali še obogatiti.«
komunicirati v tujem jeziku. Pogoji za vse to so na Otočcu idealni, kolektiv hotela nam gre v vsem na roke, tudi pri izbiri ekipe za učenje smo imeli srečno roko. Bržkone ogrodje posadke za naslednje akademije že imamo.«
Dr. K ugonič pa razmišlja še o nečem: »Med otroki je tudi nekaj takih, ki so obremenjeni bodisi s sprejemnimi, bodisi s popravnimi izpiti. Skušali bomo pripraviti program, ki bo prilagojen tudi njim, kar pomeni, da bomo v akademijo vključili še najbolj »ogrožene« predmete, kot so matematika, fizika, kemija.«
Malo ali prav nič simbolike ni v na
razmišljali o čem takem, nekaj podobnih poskusov je že bilo, toda Otočec in Krka sta tista, ki sta ideje spravila v življenje. Slutili smo, da zamisel ne more ostati brez odmeva,- nikakor pa nismo slutili, da bodo otroci nad dogajanjem tako navdušeni. Danes že lahko rečemo, da je bil to zadetek v polno, nič čudnega, če že razmišljamo, da bi akademija postala tradicionalna, želimo jo še izboljšati. Kako? Vprašanje je, ali je 10 dni za tako bogat urnik dovolj, sedaj praktično ni časa za oglede_ okolice, spoznavanje krajev in okolja. Želja nam je, da v akademijo vključimo še dodatne dejavnosti, predvsem pa, dajo internacionaliziramo. To pomeni, da bi vanjo vključili še otroke iz drugih dežel, otroci bi bili tako prisiljeni med seboj videz zvenečem imenu »Akademija za življenje«. To si po tistem, kar smo v enem dnevu videli in doživeli na Otočcu, že upamo trditi.
B. BUDJA
ENI SE UČIJO JEZIKA. DR UGI TENISA — Medlem ko manjša skupina otrok v avli Garni hotela na Otočcu pridno nabira znanje tujega jezika (posnetek zgoraj), si druga, večja skupina osnovnošolcev ob igriščih v l.utrškem selu prizadeva čimveč-krat pravilno zadeli žogico s teniškim loparjem (posnetek spodaj). (Foto: B. Budja)
?V o,??'**; »Otroke že sedaj za-le,‘* kakina bo akademija pri-
‘I°b. ^
Nby(]r’ j)' m' žal, da sem sprejel po-t "a Pat	niojega predavate-
3iti (j |'let‘ m šport v Ljubljani. S
fi Kk utiramo pot tovrstnemu I °!We ,aižl.u šolarjev in dijakov, ki, f\ 'van »r oh'va vse več privržencev.« |! ij'1*De lv,U,liat Pravi, da letna akade-
I	!j0’dah; °Sam|jena- že sedaj razmisli i? Qdi0,i J°°živili tudi pozimi. »Takš-
II	Pri r,6' -*e dokončna, če ne bo i uz bekie ,as:^)mn akademijo pripra-I t>W,AvslriJ' v*bina je jasna: I ih e<lrii;iUrir!Ja ln tujega jezika ter kup %\ j^tii skur!iaj dodam ob tem, da bomo I uJlMurt;, PnPraviti podoben pro-
»p,i*.odrasle, s tenisom naj bi se m5č,ne ali angleščine.«
° ^»(iem ^ar K ugonič je oče ideje 'Jt za življenje. »Dolgo smo
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, babica in
teta
ROZALIJA KOLENC
iz Hmeljčiča pri Mimi Peči
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sv. maše. Posebna zahvala zdravnikom in vsemu strežnemu osebju urološkega oddelka Splošne bolnice Novo mesto ter g. župniku za opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njeni
!
TOVARNA OPREME d.d. MIRNA
Dragi sodelavci!
Ob hudem neurju s točo, ki je v nedeljo, 21. 7. 1991, zvečer zajelo Mirensko dolino in močno prizadelo tudi naše podjetje, seje ponovno pokazala velika solidarnost in požrtvovalnost naših delavcev. Zato se vam ob tej priliki v imenu podjetja zahvaljujem za angažiranost v teh dneh, ko je bilo za vse nas najtežje in bi brez vaše nesebične pomoči ne mogli tako hitro odpraviti velike materialne škode na naših objektih.
Izrekam vam vse priznanje za delo, ki ste ga v zadnjem tednu tako požrtvovalno opravili na strehah naše tovarne in s tem preprečili nastanek še večje škode. Prepričan sem, da lahko tudi v bodoče računamo na vašo podporo, kar nam upravičeno vliva določen optimizem glede našega nadaljnjega poslovanja.
JANEZ DULC

w	ZAHVALA
tlP-	V 56. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dobri mož, oče, brat, stric in stari oče
	STANISLAV
	^ ŽUPAN
1 1Ž1	iz Cerovega Loga 25, Šentjernej
Z žalostjo in hvaležnostjo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, podarili cvetje ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dobrim vaščanom za vsestransko pomoč. Hvala tudi zdravstvenemu osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto in ZD Šentjernej, vsem govornikom, gasilcem, godbi iz Šentjerneja, Društvu upokojencev, IMV Revoz, Hipot Šentjernej, pokojnikovim sodtlavcem ter gospodu župniku za opravljen obred in tolažilne besede.	
	Žalujoči: vsi njegovi
35
IrEHHSUStlllllfr]
Nova trgovina z gradbenim materialom
PIONIR — PIMEX:
vse za izgradnjo vašega doma, delavnice, poslovnega prostora..
v Cegelnici pri Bršljinu.
Nudimo vam:
—	bogat izbor gradbenega materiala, lesa in stavbnega pohištva;
—	ugoden nakup lastnega proizvodnega programa po ugodnih cenah in z možnostjo obročnega odplačevanja iz
•	programa lesnih izdelkov:
harmonika in preklopna vrata, garderobne omare...;
•	programa Keramike:
visokokakovostne keramične peči z bogato barvno paleto pečnic.
Nudimo vam tudi prodajo nekurantnega biaga ter lastnih storitev:
—	aradbeno-obrtniška, železokrivniška, tesarska in krovska dela, fasaderska in slikopleskarska dela, prevozne storitve ter vsa zaključna dela v gradbeništvu.
Za elektro in vodovodni material pa obratuje trgovina MKI Pionir na Cikavi.
Obiščite nas!
Prepričajte se o pestri ponudbi in zmernih cenah.
Pionir — Pimex vas pričakuje vsak delavnik med 7. in 18. uro ter ob sobotah med 8. in 13. uro.
Informacije na telefon: (068) 27-147 in 27-119.

n • m

m

Gradimo skupaj!
DOLENJSKI UST


VTEM TEDNU VAS ZANIMA prodamKI Kk°uLpimAR Tosest "zenitne ponudbeLU2raznoBI ~obvestNJprIkuciT°Rcest?tkeA _zahvaleSKI str0JI
r
tedenski koledar
Četrtek. I. avgusta Alfonz Petek, 2. avgusta Bojan Sobota, 3. avgusta Lidija Nedelja, 4. avgusta Nedeljka Ponedeljek, 5. avgusta Mirjam Torek, 6. avgusta	Vlasta
Sreda, 7. avgusta	Kajetan
LUNINE MENE
3. avgusta ob 12.25 — zadnji krajec
kino
BREŽICE: 4. 8. (ob 18, in 20. uri) ameriški triler Lepi Johnny.
ČATEŽ TERME: L 8. (ob 21.30) ameriška komedija Hudičeva ženska, 2. 8. (ob 21.30) ameriški triler
kmetijski stroji
TRAKTOR TORPEDO DEUTZ
TD 55 A, pogon na 4 kolesa, nov, prodam. o (068)44-627 ali 44-870.
4403
TRAKTOR KORNIK. 24 KS s koso in obračalnik Pajk far prodam, o (0608)77-347.	4431
GUMI VOZ 14 col in plug Slavonac zelo ugodno prodam. Jože Jaklič, Telčice 4, Škocjan.	4441
NOVO TRAKTORSKO PRIKOLICO prodam po ugodni ceni. Derganc, Cešence 14, Mirna Peč, « 84-453.
TRAKTOR DEUTZ, 70 KS, prodam. Alojz Marolt, Drnovo 68, Leskovec pri Krškem, ro (0608)34-947.	4462
ZETOR 50II, letnik 1983, prodam. Groblje 38, Šentjernej.	4464
motorna vozila
Lepi Johnny. 3. 8. (ob 21.30) ameriška akcijska drama Za rešetkami. 4. 8. (ob 21.30) ameriški triler Višave pacifika. ,5. 8. (ob 21.30) ameriški akcijski film Kobra. 6. 8. (ob 21.30) angleška komedija Velike ognjene žoge.
ČRNOMELJ: 2.8. (ob21. uri) ameriški akcijski triler Strah od pajkov. 4.8. (ob 21. uri) ameriška drama Razglednica iz pekla. 7. 8. (ob II. uri) ameriški akcijski film Najboljši strelec.
KRŠKO: I. 8. (ob 21. uri) ameriški erotični film Prehod skozi Pamelo. 4.8. (ob 18. uri) ameriška komedija Zločin in prekrški.
NOVO MESTO - DOM KULTURE: I. 8. (ob 10., 19. in 21. uri) ameriški akcijski film Izza rešetk. Od 2. do 4. (ob 19. uri) ter 6. 8. (ob 10. uri) ameriški vojni letalski film Memphis Belle, Od 2. do 4. 8. (ob 21. uri) film Dovoljenje za ubijanje.
LADO KARAVAN, staro 2 leti, in dele za zastavo 750, prodam, t 28-915.
4439
GOLF CL DIESEL, nov, neregistriran, prodam. S (068)27-871.	4442
126 P, letnik 1988, prodam. ® 42-453.	4443
ZASTAVO 750, letnik 1986, ugodno prodam. ® (0608)70-098.	4445
JUGO 45, letnik 1986, ugodno prodam. * 84-729 ali 25-083.	4446
R 4 GTL, letnik 1989, prodam, tt (068)23-611, dopoldne.	4447
FIAT 126 PGL, avgust 1990, 9.600 km, izredno ohranjen, prodam. ® (068) 56-538.	4448
126 P, letnik 1986, dobro ohranjen, 23.000 km, prodam. Ines Muc, Sadež 32, Črnomelj, * 51-581.	4450
Z 128 SKALA, letnik 1989, prodam. ® (068)22-033.	4451
NOVO FIESTO 1,1 CL, Ford Escort 1,6 CLX in Opel Vectro 1,6 SGL, prodam. * 28-550.	4452
R 4, letnik 1986, prodam. SL 21-152, dopoldne in 73-720, popoldne, Vinko
Z 750,letnik 1978, neregistrirano, prodam. c 42-653.	4375
GOLF D, letnik 1986, prodam ali zamenjam za manjši avto. Franc Rifelj, Ždi-nja vas 30, Otočec.	4378
GOLF*DIESEL, maj 1988, ugodno prodam, o 87-261.	4381
LADO RIVO 1300, avgust 1988, ugodno prodam. » (068) 65-327.
4382
ZASTAVO 750, letnik 1981, prodam. * 42-789.	4388
PASSAT, ohranjen prodam ali menjam za R 4 ali Jugo. W 27-841. 4394 HYUNDAY PONY 1,3 LS, svetlo modre kovinske barve, star 10 mesecev, prodam. « 56-509.	4396
GOLF JXD, letnik 1987, prodam, t 23-856.	4398
Z 128, letnik 1987, prodam ali menjam za R 4. « 27-842.	4400
Z 750, starejši letnik, prodam. Gazvoda, Vel. Brusnice 37, Brusnice. 4405 R 4, letnik 1986, registriran do 7/92, prodam. Smrekar, Šegova 80, Novo mesto, e 24-821.	4406
Z 101 CONFORT, letnik 1980, leva zadnja stran lažje karambolirana, prodam, o 84-686.	4407
126 P, september 1987, dobro ohranjen. prodam. Zdenka Tomc, Slavka Gruma 72/4, Novo mesto, po 15. uri.
4408
JUGO KORAL 55. letnik 1988, prodam. Pečjak, Dol Polje 8, Straža. 4409 Z 750, letnik 1978, registrirano do marca, ugodno prodam, v 21-677.
4412
R 4, letnik 1980, registriran do aprila 1992, prodam za 1700 DEM. Ivan Mavsar, Iglenik 4 pri Dolžu.	4416
GOLF DIESEL, letnik 1987, prodam za 12.500 DEM. o (068)25-008.
4418
R 4, star 8 mesecev, prodam za 9.000 DEM o 65-737.	4423
VW 1200, letnik 1968, odlično ohranjen, prodam o 28-006, dopoldne in 20-260, popoldne.	4426
LADO NIVO prodam ali menjam za manjši avto. e 58-227.	4433
Z 101. september 1990, ugodno prodam. o (0608)67-041.	4435
Šušterič, Šmarjeta 11 b.	4453
ŠKODO 120 LS, letnik 1980, poškodovano, registrirano do junija 1992, ugodno prodam. « (068)52-910. 4454 FIAT 126 P, letnik 1985, registriran do novembra, prodam. Zamida, Gor. Vrhpolje 6, Šentjernej.	4456
VW 1300. letnik 1971, dobro ohranjen, pripravljen za registracijo, ugodno prodam. ® 20-557. /	4457
PRODAM R4-GTL, letnik 84 po ugodni ceni.
Informacije : o68/24-953
TAM 125 T kiper z okvarjenim motorjem prodam, s 50-066.	4436
Z 101 55 SKALA, maj 1989, prodam, j (0608)61-526.	4437
ZASTAVO 101. letnik 1981, registrirano do aprila 1992, lepo ohranjeno, prodam. v (068)51-774.	4438
OGLAŠEVALCI!
Obveščamo vas, da poslej male oglase sprejemamo ob vsakem času, in sicer prek t.i. telefonske tajnice na številki (068) 24-006. Male oglase kajpak lahko še naprej oddate osebno v oglasni službi Dolenjskega lista v Novem mestu. Glavni trg 24, ob ponedeljkih zvečer od 20. do 22. ure pa tudi na telefonsko številko (068) 25-747.
DOLENJSKI LIST
USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p o.
UREDNIŠTVO Drago Rustja /glavni urednik in direktor), Marjan Legan (odgo-t jorm urednik), Andrej Bartoli, Mirjam Bezek-Jakie, Bojan Budja, Breda Dušit-Gornik, Anton Jakše, Zdenka Lindič-Dragai, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, in Ivan Zoran.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 28 din, naročnina za 3. trimesečje 300 din; za drutbene skupnosti, stranke, delovne organizacij, društva ipd. 600 din; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ali druga valuta v tei vrednosti) na leto.
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske og/ase 350 din, na prvi ali zadnji strani 700 din; za razpise, licitacij ipd. 400 din. Mali oglasi do deset besed 300 din, vsaka nadaljj beseda 30 din.
ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št : 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB — Dolenjka banka d.d. Novo mesto).
NASLOV Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telelom: uredništvo (068) 23-606, 24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda in to-tolaboratorij 23-610, mali oglasim zahvale 24-006; računovodstvo 22-365, telelax: 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi ustreznega republiškega odloka (Uradni list Republike Slovenije, št. 7/91) se za Dolenjski lisi ne plačuje davek od prometa proizvodov Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
obvestila
FRIZERSKI SALON ..SAŠO«, Ra-tež, obvešča cenjene stranke, da ima spremenjeno telefonsko številko. Taje 85-843. Hvala, se priporočamo! 4386
GORENJSKI SEJEM
KRANJ, 9. — 18. 8.
•	ŠIROKA POTROŠNJA
•	KMETIJSKA MEHANIZACIJA
VEČERNI ZABAVNI PROGRAM
od 19. do 24 ure — PROST VSTOP
NESNICE, mlade jarkice pasme hiscx, rjave, stare 3 in 4 mesece, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejema in daje vse informacije Gostilna Četin. Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, * (0608)67-578.	4397
PRODAJAMO rjave in grahaste jarkice. Humek, Irča vas 18, Novo mesto, o 24-496.	4410
KAMNOSEŠTVO Radovan Peter ml.
Ul. heroja Majcna, Trebnje

Cenjene stranke obveščam, da si od 1. 8. do 31. 8. zagotovijo 10-odstotni popust ob naročilu nagrobnega spomenika.
Tel.:dop. 44-170 pop. 44-934 Se priporočam!
NOVO — UČINKOVITO N
—	Sredstvo za uničevanje
voluharja, poljskih miši in ostalih škodljivcev.
—	Komplet vsebuje 7 vložkov.
—	Cena kompleta je 150 din + poštnina.
—	Pošljemo po povzetju.
Naročite lahko na naslov:
JURMAN, H. Starihe 12, -----čri
68340 Črnomelj, in na tel.
\ 51-696 in 52-888.	j
JUGO 45 KORAL, 5/89, prodam. ® 43-877.	4460
OPJfL VECTRO 201, suro 8 mesecev, karambolirano, prodam, v' 47-462.
4461
PASSAT 1600 CL, bencin, letnik 1989, ugodilo prodam, v 73-451, popoldne. om	4463
126 P, letnik 1985, prodam. Franc Banič, Konec 18, Novo mesto. 4465 126 P, letnik 1979, ugodno prodam. 4° (068)76-021.	4466
R 4, star'1 leto, prodam. Matijevič, Tomšičeva 7, Brežice.	4468
R 21, letnik 1989, temno zelene kovinske barve, kasko zavarovan, 40.000 km, nove gume, prodam, o 51-595.	4469
126 P, letnik 1981, ugodno prodam. Jereb, Dol. Prekopa 42, Kosunjevica.
4471
KABRIOLET R 4 prodam a 28-289	4472
Z 750 in črnobel TV prodam, o 84-888.	4474
TRGOVINA »IRIS«
vam nudi po zelo ugodnih cenah žensko, moško in otroško konfekcijo.
Plačilo je možno tudi na 2 ali 3 obroke.
Odprto vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
Priporoča se traovina »Iris«, Ob potoku 8, Gotna vas.
UMETNI KAMEN
za oblaganje fasad
po najugodnejših cenah svetlo sivi	135 din m2
temno sivi
z belimi odtenki	160 din m2
beli	180 din	m2
Možne tudi druge barve.
Mogoča dostava na dom in tudi polaganje
»KOŠMRLJ«, d.o.o. Meniška vas 7,
Dol. Toplice tel. (068) 65-557

NOVO V ČRNOMLJU! AVTOSERVIS STEPAN Marjana Kozine 2—4 ČRNOMELJ
vam nudi storitve v
—	avtokleparstvu
—	avtoličarstvu
—	kovinoplastiki
—	pranje avtomobilov v avtomatski avtopralnici
—	ugodno prodajo barv in lakov ter tovrstno blago od domačih in tujih proizvajalcev
Delovni čas: vsak dan od 7. do 19. ure.
y Za obisk se priporočamo!
TRGOVINA »URŠKA«
V Brezov log 64. Novo mesto
obvešča cenjene stranke, da bo zaradi letnega dopusta trgovina od 5. 8. do 19. 8. 1991 zaprta. Se priporočamo!
AGATON
IMPORT
EXPORT,
nudi ambicioznim, komunikativnim, dinamičnim osebam zastopniško dejavnost novih artiklov na tržišču. Ob naši strokovni pomoči vam zagotavljamo uspeh in odličen zaslužek. Tel. (068) 65-143 ali (061) 573-623.
GOSTILNA VOVKO. Ratež
Obveščamo stranke, da poleg ostale ponudbe pripravljamo tudi PIZZE. Pri gostinskih storitvah v vrednosti nad 500 din dobite kupon za žrebanje. ki bo vsako zadnjo soboto v mesecu. Tel. (068) 85-603.
TRAVNIK, 92 arov v Dolgi njivi pri samosunu Pleterje, prodam, o (068)42-461.	4419
PARCELO, cca 30 arov v neposredni bližini Novega mesu, primerno za gradnjo 1-3 hiš, prodam. Voda in elektrika sta pri parceli, e 22-308.	4429
PODKLETENO HIŠO velikosti 8x9 m, z vrtom in garažo, takoj vseljivo, v Tržišču, Ukoj prodam. Martin Škoporc, Tržišče 33, Tržišče.	4430
HIŠO z gospodarskim poslopjem v okolici Sevnice prodam o 43-254, po 20. uri.	4440
HIŠO,/grajeno do 4. faze, primerno za obrt, 1000 m2, v Novem mestu, prodam. t (068)24-248.	4476
BIKCA, starega cn teden, prod*®^
” NOVEJŠO zakonsko posteljot«rd’’ surejša kavča prodam, o 25-201- ^
GAJBE ZA KROMPIR prodaj (061)805-014.	J
3 m3 HRASTOVIH PLOHU*
beline 5 cm, prodam, e 22-109.
razno
MATEMATIKO uspešno inš^; tudi na vašem domu. « 87-37».
prodam
službo dobi
Se želite nemoteno pogovarjati s poslovnimi partnerji v prijetnem okolju?
Možnost uporabe telefona in faksa.
Pridite v KLUB EDIGS, Mengeš, odprto imamo od jutra do pozne noči. Vaše posebne želje in rezervacije sprejemamo na številko (061) 737-648.
Prodajamo bele domače piščance od 2 kg dalje.
Alojz Vrtačič, Pristavica 1, 68310 Šentjernej, tel. 42-575.
KOLO ROG na deset presUv, dobro ohranjeno, prodam. Bojane, Karteljevo 18, Novo mesto,	4376
3 m3 suhih hrastovih plohov prodam. Tomič, Loke 10, Straža,	4377
100 L vina (šmarnica) prodam. *o 43-691.	4379
KREDENCO, mizo in klopi za kmečko sobo prodam, e 49-647.	4380
PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE, tip 23 TVT, dobro ohranjeno in odgovarjajočo črpalko IMP ugodno prev dam. m 21-592.	4383
NEMŠKI GORILEC za olje, malo rabljen, prodam. ® 25-827.	4385
UGODNO PRODAM štiridelno omaro z nasUvki za dnevno sobo in hladilno omaro 90 I. « 23-069.	4390
NOVE elektronske registrske blagajne, primerne za vsak lokal, ugodno prodam, o (068)52-441.	4391
VRTNO GARAŽO na Čardaku v Črnomlju prodam, t (068)51-213.
4401
ZAPOSLIM samostojnega
parja. a 44-533 od 7. do 15. ure- ^
ZAPOSLIM delavko za vodetU^ govodstva obrtnika. Pogoji: srednj_ razba, znanje računalništva in str°J oj'
a (068)85-921 ali 85-646	, gV
TAKOJ ZAPOSLIM PKV „ elektroinstalaterja. Naslov v j\l oddelku.	"

ZAPOSLIM dve dekleti vgfo Hrana in stanovanje v hiši. « - ji?
HRANO IN STANOVANJE jjfj) dekletu ali mamici z enim otr® pomoč v gospodinjstvu. Ostalo P° voru. Naslov v oglasnem oddelku ^
službo išče
posest
PRODAMO ALI ODDAMO v na
jem novo zgrajen obrtniški objekt (400 m2), primeren za pizzerijo, trgovino, slaščičarno, mesarijo ali skladišče, a 22-681 ali 26-175.	4467
PRODAM opuščen mlin ob Temenici. Primeren je za gojenje šampinjonov, rib, nutrij, za gostinski lokal in bazen. Vse skupaj je okoli hektar zemlje z gozdom. Informacije Slavka Mulh, Selo 2, Šentvid pri Stični.	4389
NA RELACIJI Škocjan-Šmarjeta, oddam v najem hišo z vrtom ali manjšim posestvom primerno za upokojence. >t: 76-386,	4393
STAREJŠO HIŠO v bližini Mirne Peči prodam ali dam v najem. Prodam tudi gozd (70 a) s parcelo za vikend. Naslov v oglasnem oddelku.	4395
HIŠO z delavnico ob cesti Šentjernej-Kostanjevica ugodno prodam. ® 99352-97266	4415
BEARDECCOLLIE mladičke vrhunskega porekla prodam. o (061)271-414.	4404
POLINDUSTRIJSKI OVER LO-OK PFAF, 2 igli, 4 niti, prodam, o 23-570 po 20. uri.	4411
UGODNO PRODAM osebni avto Peugeot 304 za 1300 DEM, prikolico za osebni avto 2,10 x 1,43 m, primerno za obrtnika, več m2 stenskih oblog 6,5, 7, 8 cm. Cena po dogovoru, /t' 65-572.
4422
AGREGAT 5 KW, trofazni, prodam. ® 42-524.	4424
100 L prešo prodam, c (0608)32-315.	4425
NOV KOMBINIRAN otroški voziček Chicco in športni voziček prodam. o 24-765.	4427
HI-FI STOLP Sharp z avtomatskim gramofonom ugodno prodam, 'rt': (068) 23-577, Jernej.	4428
OJAČEVALEC MONTARBO 457, 200 W in elektronski boben Roland CR 8000, prodam. ® (068)56-003.	4432
LADIJSKI STROP prve kvalitete, poceni prodam. ® 21-835 ali 27-905.
4449
■  ■ ■■ ■ ——	jjj
SPREJMEM kakršnokoli ^ domu ali vzamem v varstvo dva ^ Naslov v oglasnem oddelku.
stanovanje^
DVOSOBNO opremljenosti
\i Nl/vvom m»»vtn rulrlam 8	““ U||z
nje v Novem mestu oddam. «
staj'0!1
GARSONJERO zamenjani stanovanje. C. herojev 24, Nov jj) o 25-352.	>
MLAD PAR brez otrok (<¥-ZV na), išče stanovanje v Novem [»’ žicah ali Krškem, o (041)713' jjjl poldne.
PAR IŠČE enosobno, neop^'V
in centralno ogrevano stanovanju „ vem mestu. Naslov v oglasnem1 $
\
fSamostojni
SLOVENIJA
ZAHVALA
Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dnevi upanja, trpljenja.
bolečina je bila močnejša od trpljenja.
23. julija nas je v 74. letu starosti po težki bolezni zapustil dobri oče, stari oče, E,r*t’
stric in tast
LEOPOLD BRCAR
Prelesje 18 pri Šentrupertu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, sosedom in prijateljem, ki ste bili z nami . -trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali pokojnemu cvetje in ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahv^s jemo zdravnikom in sestram dializnega oddelka novomeške bolnišnice za dolgoletno skrb,ki so pokojne/jn0. svojim znanjem in s prijazno besedo lajšali trpljenje. Posebna hvala dr. Čehovi, dr. Steklasovi in dr. f‘ur h[1je, vi, kakor tudi šoferjem reševalne postajeTrebnje. Vsem še enkrat najlepša hvala! Iskrena hvala MKZ Društvu upokojencev Šentrupert, ZB Šentrupert, sosedom iz Smolenje vasi, gospodu župniku za tople 'y\20. slovesa in lepo opravljen obred. Hvala tudi novomeški godbi za zaigrane žalostinke, pevcem za zapete
stinkc.
težk'h
Žalujoči: vsi njegovi
Niti zbogom nista rekla,
niti roke nam podala,
smrt prerano vaju je vzela,
v srcih naših bosta ostala
Solza, žalost in bolečina vaju ni zbudila,
ostala je praznina in grenka bolečina.
V SPOMIN
Za drugo pomlad
RIKIJU IN ANGELU
|l
Nepričakovano in mnogo prezgodaj, komaj v 15. in 20. letu starosti sta nas tragično zapustila. Hvala vse se ju spominjate in krasite njuna grobova s cvetjem.
Žalujoči: mamica, nona in nono-slric Nac Leban, bratranec Rok s starši in ostali sorod11' znanci ter družina Astolfi. Ostala nam bosta vedno v spominu.
14
DOLENJSKI UST
ZAHVALA
V 61. letu nas je tiho in brez slovesa zapustila naša draga mama, stara mama, teta in tašča
JOŽEFA
ŠENICA
iz Podgozda pri Dvoru
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice in tašče
PAVLE
LOVRIN
roj. Povše
z Lokev 14 pri Črnomlju
ZAHVALA
V 80. letu nas je tiho zapustila naša dobra in skrbna mama, stara mama in prababica
TEREZIJA
ŠUS
Rodine 13
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala sosedi Francki Pečavar za pomoč med boleznijo, g. župniku za lepo opravljen obred, pevkam, Hitijevi za poslovilne besede ter DO Belt in Beti.
Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nama izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujeva se Društvu upokojencev Dvor, pevskemu zboru in gospodu župniku. Vso zahvalo pa sva dolžni krajanom iz Podgozda za pomoč in organizacijo pogreba ter Jožici Legan za poslovilne besede ob grobu. Vsem le enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: hčerki z družinama in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
ljubezen, delo in trpljenje — tvoje je bilo življenje.
V 85. letu nas je zapustila naša ljuba mama, babica in prababica
ROZKA
REDEK
iz Mačkovca, pod Trško goro 17
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vaščanom za nesebično pomoč, izraze sožalja in darovano *-vntje. Posebno zahvalo izražamo gospodu zdravniku dr. Vodniku za “°lgoletno zdravljenje, Micki Žurovi za vsestransko pomoč in g. župni-*u za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste pokojnico pospremili na njeni zadnji poti.
V globoki žalosti vsi njeni
ZAHVALA
Izgubljeno je samo tisto, čemur se odpoveš nikoli pa listo, kar nosiš v srcu.
Ob smrti naše drage sestre, tete in svakinje
MERI
KLOBUČAR
iz Kristanove 48
zna aJtoP'eJe zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, sorodnikom >n "“J"’ ste nam štab ob strani, nam izrekli sožalje in darovali cve nov"6' Posebna zahvala dr. Moreli in osebju visceralnega oddel °meške bolnišnice. Zahvala duhovniku za lepo opravljen obrt cem za zapete žalostinke in sekciji upokojencev Labod za darovai cvetje. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, sosedom, še posebej Panjanovim za nesebično pomoč, izrečeno sožalje in darovano cvetje ter tako veliko udeležbo na pogrebu. Iskrena hvala sodelavcem Beti, IMV Črnomelj, internemu oddelku bolnice Novo mesto, osebju ZD Črnomelj, ki so nam pomagali med težko boleznijo naše mame. Posebej pa'zahvaljujemo dr. Strmčevi, pevkam in g. župniku za opravljen obred. Vsem, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali, iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Skrb, delo in trpljenje, tvoje je bilo življenje.
Bolečine in trpljenje si prestal, zdaj boš v grobu mimo spal.
V 78. letu nas je zapustil naš ata, stari ata, brat in stric
LUDVIK
VIRC
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in sodelavcem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Splošni bolnici, urološkemu oddelku, dr.Kramarjema in internemu oddelku Novo mesto, Krki-program Zelišča, družinam Markovič, Koračin, Staniša ter pevcem iz Stopič. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Rad si delal, rad živel, polja in gozdove rad imel, zdaj, ko te več med nami ni, vemo. koliko nam pomenil si.
V 35. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi sin, brat, stric in svak
ALOJZ NOVAK
iz Telčic 8 pri Škocjanu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter družinam Trpine, Šinkovec, Rupar, Mlakar, Tršinar in Minki Mrgole, LD Tržišče in Škocjan, GD Dole in Telče za takojšnjo pomoč, izrečeno sožalje in darovano cvetje, DO Varnost in Dolenjki s Ceste herojev. Prisrčna hvala govornikoma Varnost in KS Tržišče, g. kaplanu za opravljen obred ter pevkam za zapete žalostinke. Vsem, ki ste pokojnega pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je zapustila naša draga
JOŽEFA
VODOPIVEC
z Roj pri Šentjerneju
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih pomagali, darovalcem cvetja in maš. Hvala gospodu župniku in pevcem ter vsem, ki ste pokojno mamo spremili na zadnji poti.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je zapustila ljubljena mama
ROZALIJA
SADAR
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo pisno in ustno sožalje, darovane vence, cvetje in sv. maše ter vsem, ki ste se poslovili od nje in jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala tudi gospodoma Nemaniču in Hočevatju za opravljen obred, dr. Kocutarju za lajšanje njenih bolečin kakor tudi družini Jerše za njeno nesebično pomoč v najtežjih dneh. Prav vsem prisrčna hvala!
Žalujoči otroci
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in teta
MARIJA SAJE
iz Malenške vasi 16
Zahvaljujemo se sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojno spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala vaščanom za vso pomoč, kolektivom Avtobusni promet Gorjanci Novo mesto. Tesnila Trebnje, Avtomonta-ža Ljubljana in župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: ata, sestre Slavka, Minka, Fanika, Anica ter brat Tone z družinami in brat Ivan
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Delo, trud in trpljenje — tvoje je bilo življenje.
Bolečine hude si prestala, zdaj boš v grobu mimo spala
ai - >> «
Po težki bolezni nas je v 84. letu starosti zapustila naša dobra in skrbna mama, babica, !	■“	prababica, tašča in teta
ALOJZIJA ŠAŠEK
iz Pangrč Grma 13
I^cno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali in izrekli žalje. Posebna zahvala DO Novoteks-šivalnica in IMV Revoz Mehanska. Zahvaljujemo se tudi patronažni o?lri iz Novega mesta in g. župniku iz Brusnic za obisk na domu, Ivanki Boltez za poslovilne besede ob ^Prtem grobu, pevcem iz Gabrja za zapete žalostinke in g. župniku iz Stopič za lepo opravljen obred. Vsem
še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni z družinami
ZAHVALA
Nihče ne ve, kako boli, ko tebe, ljubi mož in oče, več v našem domu ni A spomin nate vsak dan bolj živi saj zlatih src, kot si imel ga ti, malo še živi
V 84. letu starosti nas je zapustil naš dragi
MIHA HODE
upokojenec Rudnika Globoko
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izraze sožalja, podatjeno cvetje in spremstvo pokojnega na zadnji poti. Prisrčna hvala za vso pomoč kolektivu Rudnika Globoko, govornikoma Živi-ču in Harapinu, pevcem za zapete žalostinke, sosedom Antončič in Cvetkovič, kolektivu Novotehne in Tovarni pohištva Brežice, vsemu osebju, brežiške bolnišnice ter gospodu župniku iz Pišec za lepo opravljen -	pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Tončka, sinova Ernest in Miha z družinama in sin Marjan
MARTIN LINDIČ
s
*
*
5
s
s
5
*
s
*
*
s
*
%
*
%
*
!
s
N
S
*
s
S
\
;
s
*
s
s
*
%
*
N
s
s
s
H
s
*
s
s
s
s
s
s
s
*
s
s
%
s
s
s
s
N
s
s
%
Prekrasen je pogled iz Starega trga v dolino proti Kolpi Počasna reka se izvije iz kanjona in se začne razli vati po dolini kije sicer širša od soteske, a jo še vedno oklepajo hrvaški in slovenski hribi Kot na dlani so skrbno obdelana polja, med njimi pa vasice s hišicami kot iz škatlic. Ne pravijo zaman tej dolini ob zgornjem toku Kolpe belokranjska Švica, in to ne le v deželico ob Kolpi zaljubljeni Belokranjci Pogled prevzame tudi goste, ki zaidejo v te kraje.
Prav teh gostov, turistov, pa si najbolj želijo ljudje v Poljanski dolini kakor jo imenujejo. To, da so bili dolga leta po vojni precej zapostavljeni in od vseh pozabljeni ima danes zanje prednost, saj se lahko poh valijo s skoraj nedotaknjeno naravo. Seveda pa so se začeli zavedati, da sodobnega turista le z lepim okoljem in soncem ne bodo privabili v Poljansko dolino, zato so lani spomladi ustanovili Turistično društvo Poljanska dolina ob Kolpi njegov predsednik pa je postal Martin Lindič iz Radencev. V društvo so zajeli okrog 25 vasi in sicer v črnomaljski krajevni skupnosti Stari trg ter v kočevski krajevni skupnosti Poljanska dolina - Predgrad Njihova gla v na naloga je raz vijati turizem ob Kolpi od Bilpe do Radencev. »Zavedam se, da društvo samo ne more narediti veliko, zato pa je lahko vsaj povezovalec med turističnimi delavci ter predstavi tisto, kar
Iphko dobi turist v naših krajih. Žal je lega sedaj še malo. ponudimo mu lahko, razen redkih izjem, predvsem to, kar je dala narava,« pravi Lindič. A tudi to je lahko za tiste, ki v prehitrem tempu sodobnega življenja iščejo mir. dobrodošla ponudba, če je predstavljena na pravi način.
»V društvu imamo sicer zanimiv in pester program. Žal papir vse prenese, s praznim žepom pa se ne da kaj prida pomagati. Zavedamo se, da sami v teh krajih ne bomo mogli veliko narediti brez pomoči občin, tako kočevske kot črnomaljske, ter Republike Slovenije. Samo dobra volja, ki pa je Poljancem ne manjka, še ne bo dovolj. In v teh krajih, kjer skoraj ni industrije in tudi drugačnih možnosti za zaposlitev ne, bi skoraj vsak lahko imel kaj od turizma,« razmišlja Martin. In ne govori na pamet. Tudi sam se je odločil, da se potem, ko konča študij gradbeništva v Ljubljani, vrne v domači kraj. Čeprav ima šele 21 let, že gradi zidanico, kot pravijo v teh krajih hišicam, v katerih bi lahko sprejemali goste. Da bi bil nekoč turistični delavec v pravem pomenu besede, si sedaj še ne upa misliti Zagotovo pa bi želel biti povezovalec turistične ponudbe v Poljanski dolini
Zaveda se, da je bodočnost mladih, če želijo ostati v teh krajih, pra v v turizmu. »Seveda bi morali stopiti skupaj, se po vezati in se predsta vili s skupnimi močmi ne pa se ljubosumno skrivati za svojimi plotovi Le turizem nam lahko prinese razvoj, da ne bomo več tako pozabljeni in odtrgani od sveta,« razpreda misli Martin, ob tem pa ne more mimo spoznanja, da je zanje letošnje leto, kar se tiče turizma, seveda, že skoraj izgubljeno. Odplaknila jim ga je vojna A Lindič na srečo ni pesimist. Mlad, dela voljen in poln načrtov optimistično zre v prihodnost. » Veliko smo že izgubili v teh krajih, a ne smemo več. Sedaj mora iti le na bolje,« mu je moč brati misli. Še sreča da ima Poljanska dolina tudi takšne ljudi, kajti za Tistega ki se v teh krajih loti razvoja turizma, ni dovolj, da je le optimist, biti mora entuziast.
M. BEZEK-JAKŠE
0
-0
0
0
d
0
0
0
d
0
0
0
0
0
0
d
d
0
d
d
0
0
0
0
'0
0
0
\
0
0
0
0
0
0
0
\
0
'0
0
0
0
0
0
0
\
j
\
(%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%
Halo, tukaj je bralec.,
DL ne pride ob četrtkih, nekatera pisma pa nikoli —Ob pozabljivosti trebanjskih pohvala novomeškim _________________pekom
£
i
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
NOVO MESTO — Pred tednom dni, ko je bil po nevihtni moči prijetno svež četrtkov večer, smo za novinarsko dežurno uro pričakovali pravcati naval klicev, a smo se na moč ušteli. Le dvakrat je bilo treba dvigniti telefonsko slušalko, o enem klicu pa smo dolžni poročati še od prejšnjega dežurstva.
Ivan Pribanič iz Občic je tedaj potarnal. da nikakor ne more doseči, da bi prebiral Dolenjski list v četrtek kot večina drugih naročnikov. Težava je v tem, da pošta v ta lepi kot doline ob Črmošnjici prihaja le trikrat na teden, čeprav nikakor ne gre za naselje, odmaknjeno daleč od prometnih poti. Občice leže ob t.i. partizanski magistrali, stvar pa je še bolj nerazumljiva ob dejstvu, da sta poštarja, ki skrbita za dostavo, domačina. Žal je krajev, kamor Dolenjski list prihaja z veliko zamudo, še veliko, uredništvo je pri tem docela nemočno, saj z ničemer ne more vplivati na poštno dostavo. Navsezadnje je g. Pribanič lahko še vesel, da mu časopis sploh prinesejo, pri pošti so namreč mogoči še bolj nemogoči zapleti.
Halo, tukaj Dolenjski Kst!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisari, zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil.
O tem nas je obvestil M. G. iz Črnomlja. Njemu se dogaja, da pošiljka vselej ne pride do naslovnika. Nekajkrat je zaman iskal besedilo oglasa, ki ga je v pismu poslal za objavo v ljubljanskem Nedeljskem dnevniku. Ko je zadevo preveril, seje izkazalo, da pismo sploh ni prišlo do ustrezne oglasne službe. Za poskus je nekega dne oglas poslal v prestolnico iz Nozega mesta in iz Črnomlja. Prva pošta je prišla v prave roke, druga pa seje izgubila za zmeraj. Od pristojnih črnomaljskih poštnih uslužbencev g. M. G. ne dobi zadovoljivega pojasnila, prek poznanstva s tamkajšnjimi poštarji pa je izvedel za še bolj osupljive nečednosti. Da poštarji veliko pošiljk sploh ne vročijo naslovnikom, ampak jih puščajo pri sosedih ali na drugih »zbirnih« krajih, je malenkost ob dejstvu, da nekateri poštarji baje odpirajo pisma, v katerih bi utegnil biti denar. Odprto pismo nato kajpak nikoli ne pride do naslovnika, četudi seje poštar za denar morebiti obrisal pod nosom. Kaj torej reči na poštarsko samo-pašnost, ki se kaže še v podatku, da so se med lanskim in letošnjim junijem med vsemi drobnoprodajnimi cenami najbolj povečale prav cene poštnih storitev, in sicer za 489 odst.(l), prevozi na drugem mestu za 248 odst., sledijo elektrika, zdravila, stanarine, goriva in časopisi, ki so se podražili za 155 odst. Da je na ceno slednjih močno vplivala draga poštna dostava, najbrž ni treba posebej poudarjati.
Grajo in pohvalo je izrekla Majda Sedminek iz Mirne Peči. Tamkajšnja trgovina »Kocka« je za eno od svojih strank pri trebanjskih pekih naročila srce, narejeno iz kruha. Peki so bili večkrat opozorjeni, naj nikar ne pozabijo na omenjeno posebno naročilo, in ko bi peti dan po naročilu srce moralo priti v Mirno Peč in do stranke, seje izkazalo, da opozorila niso prevagala pozabljivosti. »Kocka« stranke ni hotela pustiti na cedilu, zaplet je pojasnila gospe Veri Splichalovi v novomeški pekarni, in ta je poskrbela, da je delavec, ki je doma že počival po nočnem delu, v dveh urah spekel krušno srce, kije zatem še o pravem času prišlo do »Kockine« stranke. Komu gre graja in komu pohvala, je najbrž jasno!	n p
V Rinži so spet umirale ribe
Rinža v Kočevju je bila spet prekrita z mrtvimi ribami — Vzrok pogina še ni znan ______— Ogromna škoda — Kdaj bo konec zastrupitev vode in rib?
KOČEVJE V zadnjih desetletjih je prišlo v Rinži skoraj vsako leto do pogina rib. Nekateri pogini so bili huši, včasih pa je bilo na leto tudi več manjših. Pred kratkim je spet prišlo do velikega pogina na delu Rinžc v mestu, kjer so lani očistili dno. Doslej je bil vedno najpogostejši vzrok poginov gnojnica iz obratov kmetijskega posestva.
Na naše vprašanje o poginu, vzroku zanj in škodi je predsednik Ribiške družine Kočevje, Tomaž Arko, odgovoril:
BOJANČEV MLIN BO TRGOVINA — Zidovje naj večjega novomeškega mlina v Mačkovcu bi skorajda pohrustal zob časa, pa ga je pred propadom rešil podjetnik Jože Papež. Po nekaj mesecih adaptacije se bo predvidoma že oktobra vanj preselita trgovina Termo-lehnika (Foto: J. Pavlin)
»Rinža je bila letos z gnojevko kmetijskega gospodarstva onesnažena že pozimi in nato še v maju. Ribiči pa opažamo, da prihaja gnojevka v Rinžo posebno ob deževju. Tudi tokrat sumimo za pogin predvsem gnojevko ali pa kemične snovi iz kemične tovarne. V analizo smo poslali vzorce rib in vode, a dokončni rezultati še niso znani, bodo pa predvidoma v kratkem. Škoda je ogromna, ni pa še ocenjena. Kar kilometer struge Rinže je popolnoma mrtev. Ribiči smo pobrali del poginulih rib in jih zakopali. Skupno smo našteli okoli 300 ščuk, od tega okoli 100 merskih, 150 linjev, 10 smučev, 30 krapov, 5 somov in okoli 1.500 kosov ribjega drobiža, se pravi klenov, rečeperk, rde-čeok in ostrižev. Ribiči smo zaradi poginov rib, predvsem pa zadnjega, ogorčeni in smo sklenili, da v Rinžo ne bomo več vlagali rib. Krivce za onesnaževanja je treba odkriti in jih strogo kaznovati. Onesnažena Rinža ne ogroža le zdravje in življenje rib, ampak tudi podtalnico in življenje vseh drugih živali in ljudi. Tudi razvoju turizma, na katerega na Kočevskem vedno bolj računamo, smrdeča, onesnažena in celo strupena Rinža in sploh voda ni v korist. Ob morebitnem prihodnjem poginu ribiči tudi ne nameravamo več pobirati in zakopavati poginulih rib. Za to naj oskrbe ustrezne občinske službe, račun pa naj izstavijo tistemu, ki bo pogin povzročil.«
Vodnogospodarski inšpektor Darij Klun je o tem dejal:
»O sumljivi peni in velikih mehurjih
Bojančev mlin bo trgovina
Obrtnik in podjetnik Jože Papež rešil stari mlin
Danes daje mogočna stavba precej drugačno podobo. Dober meter debeli zidovi so že rešeni. Ta čas delavci postavljajo lesene strope v etažah, kjer bo že v začetku oktobra pričela poslovati trgovina Termotehnika. Stavba bo energetsko popolnoma neodvisna, saj bo imela svojo električno centralo. Turbina bo proizvedla toliko elektrike, da je bo dovolj za ogrevanje celotne stavbe, za druge potrebe, nekaj pa je bo po izračunih še ostalo za omrežje. »Bivši mlin bo prvi na ozemlju bivše Jugoslavije imel najsodobnejše kanadsko ogrevanje s pomočjo električnih grelcev, ki smo jih že postavili v tla in strope. Delujejo po sistemu sevanja tako, da je toplota enakomerno razdeljena po vsem prostoru,« je za konec povedal Papež.
JANEZ PAVLIN
MAČKOVEC — V predvojnem času je v Novem mestu in okolici obratovalo deset mlinov. Pomembno vlogo v preskrbi Novomeščanov z mlevskimi izdelki je v tistih časih imel tudi mlin v Mačkovcu. To je bil prvi umetni mlin na valjčke na Dolenjskem. Lastnik mlina je bil posestnik Robert Germ iz gradu Bajnof pod Trško goro. Po vojni je mlin prevzel mlinar Bojane. Leta 1966 so iz mlina odnesli zadnjo vrečo moke, zatem je bila ogromna stavba ob mačkovskem jezu prepuščena zobu časa.
Po desetih letih je stavba vse manj spominjala na mlin. Ljudje so odnesli, kar se je dalo odviti in je bilo še uporabno. Tako je neznano kam odšel dinamo za proizvodnjo elektrike pa razne naprave, kijih v mlinu ni manjkalo. Stari mlin je kmalu postal primeren kraj za odmetavanje vsakršnih neuporabnih stvari. Ob mlinu je tekla gojnica proti Krki, skratka, mlin je iz dneva v dan postajal večji kup zloženega kamenja in na končuje spet dobil človeka, ki seje upal v njegovo notranjost.
Nekako pred osmimi leti je del prostora za svoje skladišče od stanovanjske skupnosti vzel v najem obrtnik Jože Papež iz naselja Pod Trško goro. Dan za dnem je opazoval, kako «starec« za Krko propada. »Na občini sem komajda izprosil, da so mlinu zamenjali streho in del ostrešja. Ko sem hotel, da bi rešili še leseni mostiček, kije vodil v mlin, so me bili že siti. Takrat so mi ponudili, naj stavbo kupim. Ni šlo tako lahko in veliko potov je bilo potrebno, daje družbena stvar prišla spet v privatne roke. Odločil sem se, da ob sodelovanju Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine naredim vse tako, da ohranim podobo starega mlina, notranjost pa namenim svoji trgovini Termotehnika,« pove Papež.
Najprej je bilo potrebno odpeljati na desetine kamionov smeti in neuporabne robe iz notranjosti. »Mlin so si ogledali tudi strokovnjaki iz tehničnega muzeja v Bistri. Vzeli so dva valjčna mlina, stara sto let, druge stvari bodo ostale vgrajene v prenovljen objekt in spominjale na nekdanji mlin. Zunanjost se v ničemer ne bo spremenila. Dodali smo razgledne stolpe, iz katerih bodo obiskovalci lahko pokukali na jez in Krko,« o začetkih gradnje pripoveduje Papež.

SJviJ+l
nagrajuje naročnike Dolenjskega lista
ZA VAROVALNICA TIUA. Cesta herojev I, Novo mesto, s svojimi predstavništvi v Metliki, Črnomlju, Kočevju in Trebnjem ter zavarovalnimi agencijami v Ribnici, Grosupljem in Krškem nagrajuje naročnike Dolenjskega lista Nagrada Zavarovalnice TILIA je premoženjsko zavarovanje v višini 2.500 dinarjev. Čeje premoženje izžrebanca že zavarovano, nagrado lahko podari prijatelju ali sorodniku, važno je le, da bo tudi ta naročnik Dolenjskega Usul
Ta torek je imela največ sreče pri žrebanju Tončka Dobravc, Malo Mraševo 21, Podbočje, naročnica od leUt 1969; čimprej naj se zglasi v zavarovalni agenciji Zavarovalnice TILIA v Krškem.
J
pene pod zapornicami ter poginulih ribah je obvestil postajo milice Stane Lu-kavečki 15. julija okoli 16. ure, mene pa so miličniki obvestili okoli 21. ure. Se tisti večer in naslednji dan sem opravil ogled in vzel več vzorcev vode in rib na raznih krajih. Rinža pod zapornicami je bila v dolžini kakih 50 m na debelo pokrita s penami in velikimi mehurji. Praktično so poginile vse ribe pod zapornicami in večina nad jezom skozi mesto in do pokritega bazena, se pravi na tistem delu, kjer je bilo dno Riže lani očiščeno. Analizo vode je opravil Zavod za zdravstveno in socialno varstvo v Ljubljani, poginulih rib pa Zavod za ribištvo Ljubljana. Analize obeh zavodov so ugotovile, da vzrok za pogin rib ni bilo niti povečanje amonijaka v vodi niti fenolov, se pravi, da glavni vzrok za pogin ni bila gnojnica ali morebitni izliv fenolov. Oba zavoda pa še vedno nista izdala pisnega mnenja o vzrokih pogina rib. Prej si bodo ponovno ogledali Rinžo in nato predvidoma v tednu dni dali pisno mnenje.«
Zvedeli smo tudi, da nekateri prizadevni naravovarstveniki pripravljajo prav o okolju, posebno pa še o Rinži in zastrupljanju vode in zraka, okroglo mizo. To priložnost bi kazalo izkoristiti tudi za ustanovitev stranke zelenih v Kočevju.	j. PRIMC
SOM, DA TE KAP- Da v Krki živijo tolsti somi, je obče znano, pa tudi na suho jih potegniti za prave mojstre ribiške palice ni prevelika zadrega, ako somi le zagrabijo pravšnjo vabo. Marjan Slak iz Mokronoga je že vedel kako se tej reči streže, ko seje v torek, 23. julija, odpravil na obrežje Krke nekje v okolici Novega mesta In nagrada za ribiško potrpežljivost in umetelnost? 155 cm dolga in 20 kil težka somja mrcina (Foto: BORUT DVORNIK. Mokronog)
Franc Jakljevič
Kninska zgodi#
METLIKA — Zasebni avtopf£ voznik f ranc Jakljevič iz Mehi ^ od lanskega avgusta skoraj vsf.. ^ den vozi z osebnim avtornoh . skozi kninsko območje iz Met i Split in nazaj v domači kraj. ” tu ima namreč tov< rnjak,s.kat si služi vsakdanji kruh, ob ■ tedna pa prihaja domov. Cepr vožnja po Kninski krajini, ko. vsakodnevno obveščajo P9 n£ precej tvegana, pa se J®*1.1/ zgto, zmeni kaj prida za o pozoru*- ^ ker je to zanj najkrajša po*d. ma, a tudi zategadelj, ker dos ni imel večjih nevščenosti.
»Priznam, da miličniki ^ pregledajo avto in preverijo « mente. To storijo nižje v D*'1’’ ^ tudi hrvaški policaji. Na k°n jjj. se krajinski policaji vedno opf,0 jo in zaželijo srečno pot. Na ^ sem naletel le enkrat. Ko se*1 * jy končani vojni v Sloveniji vr* Split, so me ustavili dva kdo?' pred Kninom in mi dejajh^,^ mem registrske tablice. N|SC'tSo nikakršne izbire. Storil seffl. mi ukazali, in ko sem pribil7" % ure čakal na potrdilo, po k*,ef?ate-odšel eden od miličnikov ‘n s. ao rim si po njihovih zagotovilih ^
vozil po vsej Jugoslaviji, čep . ^ bi imel registrskih tablic, so ^ moje veliko presenečenje n*
potrdila prinesli tablice. Op1* ^
so se, daje bila napaka. Mislu"^ da je bila le provokacija, ke'v|t»r kot Slovenec prihajal iz P' osvobojene Slovenije,« pravl J
Franc je prepričan, daje boj^J pred policaji v Krajini odvec|njili na prvi pogled je očitno, da P ^
vlada red in da so strogo na .v vani. »Bati pa seje cestnihr0" jo v civilu, na katere pa doslejnajr|i še nisem naletel. Odkar so barikade, civilistov z orožjem več videl,« pove Jakljevič in P' da ga ob misli, da bo moral zop pot skozi Krajino, še nikoli ^ strah. Razen takrat, koso bil ^ rikade, toda še takrat le zaf jazni pred obvozi, ki so mu P
POd*'i“P“M.BKF.KJ»'lSe
/ I I^slvica narodnozabavne (rlar.be studio Studia D in Dolenjskega lista


rov'
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjs , lista dodelil nagrado VALERIJI KRANJC iz Celja. Nagrajenki čestita Lestvica je ta teden takšna:
1 (2) Šopek cvetja — ANS. S. PLUTA 2(1) Sinoči — ANS. I. PUGLJA
3	(4) Na pomoč — ANS. HENČEK
4	(5) Za mamco mojo — ANS. M. KLINC
5	(3) Veseli muzikantje — ANS. B. RAZPOTNIKA
6	(8) Sam nocoj čez polje vriska — SPOMIN
7	(9) Topliška dolina - FIS
8	(6) Sramežljivi zapeljivec — VESNA
9	(7) Venček narodnih — TONČEK PLUT
10 (—) Na Triglav — NAGELJ	„cdbER'
Predlog za prihodnji teden: Mlinarjeva hči — ANS. T. VERDF-K
•/•✓✓bAAAA/NAAAA/V V -0
Glasujem za: Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto
NA TRGU DVA SEJMA
NOVO MESTO — Zveza prijateljev mladine na Glavnem trgu za konec avgusta pripravlja dva sejma, ki naj bi vsaj malo popestrila novomeško mrtvilo. Prvi sejem, od 19. do 23. avgusta, bo namenjen razprodaji obutve in usnjenih izdelkov ter popravilu vseh vrst čevelj, drugi, od 26. do 30. avgusta, pa bo sejem šolskih potrebščin. Pristojbine od stojnic za Šuštarski sejem in sejma Vse za šolo bo organizator namenil praznovanju Tedna otroka, ki bo tudi letos od 1. do 4. oktobra na parkirišču pod Kapitljem. Organizator vabi trgovce z obutvijo, čevljarje ter prodajalce šolske opreme iz vse Slovenije, da se prijavijo na telefon 068/21 -291 (23-905) ali pošljejo pisne ponudbe na naslov: Zveza prijateljev mladine. Novo mesto, Strma pot 2, p.p. 63.
■kozerija-
NO, NEKAJ PA LE NE ZAMUJA!
— Ate, kajne, da živimo v Jugo vini?
— Lahko bi se reklo, da še.
— Je res, dav Jugovini zamujajo vlaki?
— Resje.
— Je res, dav Jugovini zamujajo avtobusi?
— Tudi to je res.
— Kaj pa, je res, da Jugo vina zamuja pri vstopu v Evropo?
— Najmanj deset let.
— Je res, ate, da v Jugovini zamujajo pri uresničevanju človeških pravic?
— Nisem si mislil, da si tako pameten, Mali
— Ate, je res, da zamujamo pri uresničevanju gospodarske reforme?
— Kako ti je to padlo na pamet?
— Povej: je res?
— Drži kot pribito.
— Je res, ate, da zamujamo pri dogovarjanju o bodočem skupnem življenju v Jugovini?
— Bo že držalo.
— Ne izmikaj se: je res ali ni?
— Resje.
— A te, je res, da v Jugo vini zamujajo tudi šolske reforme?
—- Skačeš s področja na področje.
— Fora. Odgovori, prosim.
— Mislim, da je res.
— Misliti se pravi nič znati
— Je res.
— Prav! Je res tudi to, da zamujamo v kmetijstvu?
— V primerjavi s kom-— ZA vstrijo.
— Zamujamo. Je res. iudi
-	Pa v turizmu. Zamuja*
tU?	nZ^'
-/NEČe se primerjamo*
I™’- Ne bi rad posplošena1- &
— Česa?	{
— Tega zamujanja, ? ■ . af pO'
— Ne bom ti zameril, ja na vseh koncih in kraji* ^
-	Ne bi soglašal štaba- ^
-	No, pa mi pove)’,J' ■ aVo-Jugovini sploh še Pria