Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30kr.
Tečaj XII.
Ljubljani v sredo
marca
1854.
List 17
Gospodarske skušnje
t
CKako globoko sejati.) Vnovič ponavljane sku ánje so učile, da ni kalilo tako,seme, ki je prišlo pavcov in pol ("tedaj čez pol ćevlja) globoko v
ki so
zemljo; toliko bolj so pa kalile take zerna, bile plitvo pod zemljo. Skor vse semenske zerna
?
ki so ležale čez 3 pavce pod zemljo, so zgnjile;
iz prav plitvo vsejanih in le malo z zemljo za kritih so zrasle vselej naj močnejši bilke. Nek kmetovavec je izrajtal, aa le tretjina navadne
setve kali. Dve tretjini se tedaj večidel zaveržete. Kolikšen razloček je tedaj med set vij o in med prid elk om! Koliko semena se zamori po napčni
sevi. Kupite si tedaj sej a vn ice (mašine
9
ki po
kladajo vsako zernje enako globoko pod zemljo.)
^	+m	«te	m	-m	-m ^	V
[Skerb za sa dno drevje spomladiŠestero je potreba: 1) vse suhe rogovile in nepo trebne veje naj se porežejo berž, dokler sok še ne stopa kviško; porežejo naj se pa veje tikoma debla, da se réz hit reje zarase; debelejši veje naj se zamažejo. Boljši še, ako ima drevo mala véj, da ga sapa dobro prepihati zamore ; sad je na
drevju z redkimi vejami vselej žlahniši, kakoi na prekošate lego;
9
2)pri dno trebi gosenčno za 3)staro puhlo kožo in mah oster gaj z drevesnim stergalom, in kar si od
stergal, daj sožgali, da se pokončajo merčesi in zarod njih, ki tiči pod tako skorjo; — 4) kdor áe ni okopal drevés, naj storí to berž ko more ; z okopovanjem drevja se zrahljá zemlja nad ko reninami; to naredi zemljo rodovitniši, močnejši
korenino in obilniši sadni pridelk;
I ^	ill V Vil VJ KJ A
5) če vidiš
kožo debla oderto ali ranjeno,damu mocain
sapa skodjete
9
izreži
z nožem ali izdolbi z dletom
ves gnjil in bolan les noter do zdravega, in rane zamaži z vertnim mazilom ; če ne, se bo drevesa
přijel rak in trohljiv žlamboi , — ^ F I 111 1 ti U V U 1 t-
vesca oglej: ali niso napčno privezane; kjer
6) mlade dre
se drevesce ďergne, se ga loti snet ali rak
9
ki po
morita skor polovico mlađega drevja. Neprivezane
pnvezi
(Zoper govejo kugo) je v doljni Austrii
kor vradne naznanila
terdijo
9
ka
pomagalo bolnim
9
govedom vlivati večkrat černe ka ve (černega ko feta, kakor ga mi pijemo). Prodamo, kakor smo
kupili
9
fe«* 1111	* 1VMWU1WJ
porožtva za resnico pa ne vzamemo na se.
Vodila đobrega gospodarstva pri kmetovanju

(Konec/)
3. Kako naj kmetovavec prerajtuje gospodarstvo
si hoče kmetovavec svojo kmetijo zboljšati in nima dosti svojega dnarja, ga na posodo vzeti, da si doneske povikša in vrednost zemljiša povzdigne. Saj dober gospodar, ako ga ne tarejo posebne nad loge
9
» I	9	«v i u i ij w uuovum/ nau—
bo po nekterih srečnih letih spet v stanu dolg nazaj plaćati, in čeravno nekoliko let činž plačuje,
inu zboljšano zemljiše vendar dost več dobička donaša.
Nasproti je pa treba, vse nepotrebne stroške pri gospodarstvu opustiti in s pametno varčnostjo prihraniti premoženje, ki si ga kmetovavec mora dostikrat s kervavimi žulji pridobiti.
\"sak člověk
• uiuïuiv, če noče ostati vse svoje žive dní divjak, se že v mladosti zraven branja in pi sanja učí raj tati, pa ne samo zato, da bi kadaj
le
prerajtoval, kar
kupi
prodá
ali posodi, ampak
da bi kakor dober gospodar ali dobra gospodinja vsako reč prevdariti zamogel: ali mu je v dobi ček ali v zgubo, da tedaj kaže, jo imeti ali se je raji znebiti ali kak drugač ravnati ž njo. Dober
gospodar si mora znati vsaki čas prevdariti, v ka košnem stanu je njegovo premoženje. Zatorej naj vsak kmetovavec vsako leto ob vsih Svetih ali bolj prav konec mesca velikega travna, ko so pridelki že pošli, rajtingo sklene in se po nji na tanko prepriča, kako da stoji s svojim gospodarstvom: ali si je to leto kaj pridobil ali pa z gub il? ali je njegovo posestvo kaj več ali manjvredno?
Take
prerajtbe storé, da mu je lože pri sercu
9
ker
mu gotovost dajo, da gospodarstvo ne gre rakove poti, da zamore kakšen krajcar več izdati, ali pa nasproti bolj varčen biti.
Dalje mora moc zemlje preceniti in se prepri
1	%	%	lil ti	• l i ft	Vi	«	1 t t V
čati
pridobil, in bi utegnil v poznejših
9
al si ni obilnih pridelkov v,škodo zemljisa
letih zatega
voljo dosto manj pridelati. Tega prevdarka je posebno treba pri kolobarenju ali verstenju sadežev„
Marljiv kmetovavec naj si v svoje bukve zapi suje vse potrebne reci, da se vé potem ravnati.
Pameten gospodar si mora pa tudi, kar mu
je moc
prizadevati, da
si škodo odverne, ktera bi
ga brez lastne krivice zadeti utegnila; zavoljotega naj svoje premoženje zavaruje pred zgubo po toči ali ognju pri asekuracijah, ki so v ta namen na
pravljene.
Tišti
goldinar, ki
se za tako zavarstvo
plača, je na dobre činže naložen kapital, ako ga nesreća zadene, ktere nobeno leto ni varem
tem je večidel vse rečeno, kako naj.kme tovavec delà, da bo svoje gospodarstvo prav osker boval, in vsak se bo lahko prepričal, kakokoristno mu bo to ravnanje.
Zatorej berite, dragi prijatli, premišlujte in
Vsak pričetik, naj je v kmetijstvu, ali kup- poskušajte! Brez ^kušnje je vse zastonj.
Da bi
čijstvu, ali rokodelstvu, potřebuje* dnarja, da se si pac tudi kmetijske podružnice prizadevale
more delo začeti, potem da se gospodarstvo vravná, kmetovavce svoje okolice pri vsaki priložnosti spod
in vse potrebne reči pripravijo; tudi je treba dnarja, badati k zboljševanju kmetijstva.
da se v slabih letinah ali v druzih nesrečah ali
Iz Ložke doline.
Ud kmetijske družbe D
n
j)otrebah pomnoži kapital. Dostikrat je treba
9
ce
Dobrovoljen opomin starišem
zavolj človeških kóz ali osepinc.
(Konec.)
Ce so stavljene kozé tolikšna dobrota za narod
ko Jjadjé niso vedili za to pomoć, ktero danes imamo v cepljenju dobrih kóz, so pograbile kozave kuge strasno veliko otrok, in naj raji so napadale bolj bolehoe zdaj vsi ti ostanejo pri življenju; alje tedaj
, da je dan današnji već ćmernih otrok, bezgavk
človeški, kako pa je to, da že pričan tega?
dolgo
Ni težak odgovor na ta
ni vsak do pre
čuda
grint itd.?!
-------j.	---------- ~------ 5
Kdor ima vec otrok, ima tudi večkrat
bolezen v hiši; kdor ima veliko živine, ima tudi več
ugovor.
i
Nekteri pravijo: „saj tudi našim starim
oče
krat ktero boino, kakor tišti, ki ima le 2 ali 3 repe. tom niso stavili kóz, čmu tedaj nam?" Kaj taeega Kdor tedaj le enmalo rajtati zna, bo lahko to zrajtal na le govoré tišti, kterim je svet opážen s steno, ktera perste! Treba pa je vselej, da zdravnik jemlje cep od
jim brani pogled v stare vttov» u« naj , i«ni nu » %/j v , umi r r
smo že natanko dokazali, da nekdaj pri nas ni bilo druga bolezin.
čase
nazaj; taki ne vejo
kar
popolnoma zdravih otrok, da se s čepom ne zmeša
i
da ta strašna kuga se je iz jutrovih dežel
in
se
7. Ena pa je gotova. Pravijo : vsak clovek se spremení v 7 letih, to je, vsaka živa stvar se pre-
kóz
pritepla k nam in vdomačila po tem pri nas le ko je pomorila veliko milionov ljudi, je zoper to kugo delà po več letih (ceravno ne v 7 letih), ker življenje
dr. Jenner iznajdel pomoček, ki obstojí v cepljenju je P° kervi vedno prenarejanje trupla; vsak trenutek se
nedolžnih kravjih kóz, ktere se stavijo same kakoršne loci po nevidljivih potih na vsaki pičici trupla kaj
i
m se
eo
>
ali pa iz cepljenk otročjih. 2. Nekteri celo blodijo, da prave kozé so zato
nadomestuje z drugo novo robo. to
To vsak ve, da vse
». i\eKieri ceio diooijo, aa prave Koze so zaio «m kar povžijemo, ne gré od nas, dokler smo zdravi, dobre, da se truplo po njihizčisti. Kratkovidna pamet, ampak većina povžitega se predeluje v krí, iz kerví v
ki tako
govori !
Po tem takem
si mogli tudi želeti, da nas vse gerde bolezni in kuge napadajo, da se borno izčistili po njih! Naši stari očetje so bili nek veliko
meso, kozo, kite, kosti itd.
rnočnejši in zdraviši kot mi
. V .
»
Ker se tedaj take velike premembe neprenehoma na skrivnih potih v nas godé, se ni čuditi, da tudi
in vendar se niso čistili tigta stvar, ki je v nas prišla po stavljenih kozah in
po kozah
>
ker
V
se
kóz poznali niso. Zakaj se borno mi
dajali čistiti po taki gerdi ptuji bolezni, ktere se lahko
obvarovamo, da se nas ne loti
, nas v jamo ne spravi
ali saj ne ogerdobi?!
nas je več let varovala kužnih kóz, se med tem nekoliko spremení, oslabí, in da tedaj po preteku 10
nismo več tako golo kaj izvira
učé
»
3.
Saj ne pomagajo vselej
pravijo drugi
ali 12 let, kakor skušnje tovo obvarovani kozave kuge. Nič druzega, kakor to: da je potreba ali saj dobro, da
iz tega?
tf« ^vjuj uv puiuu^uji/ v o v i \j j -- pi « » ijv ui u^i - --------o 7	r	^
ker skušnje kažejo, da tudi take, kterim so kozé stav- P° preteku 10 let ponavljamo eepljenje kóz, kar se
v zdravniškem jeziku pravi revakcinirati, in je posebno ta krat potrebno, kadar razsajajo prave hude koze v deželi. — „Po tem takem ne bo konca ne kraja
mi zna kdo reci. Ne, prijatel, le v mladosti je to treba, ker kozé, če tudi napadajo
Ijene bile, napadajo vendarle p r a v e kužne kozé". Tega ne moremo in nočemo tajiti. Kes je, da se kaj tacega
včasih primeri. Al to je red ko. Ce ta primerek po-dira zaupanje na stavljene kozé, niso one tega krive, ampak njih prenapeti zagovorniki, ki so nekdaj preveč
tega cepljenja
«
resnica
obetali, ko so rekli, da gotovo vsak je obvarovan kužnih kóz, kteri stavljene ima. To ni res, je le, da skor vsak je po njih obvarovan kužnih kóz,
po stavljenih kozah
kuga napade
>
in če ga tudi ta
pride tako ob moč, da jih večidel vsak potem prav lahko přestojí, in kakor cepljeno sadno drevó
včasih odrašene ljudi, so vendar le mladim Ijuđem navadna bolezin.
Lepo prosimo, da bi rodoljubi razširili ta nauk, kar nar bolj morejo med ljudstvo, ki potřebuje podučenja v svoj lastni prid.
ne rodi
več
lesník
na
več
divjih
>
tako« tudi s kozami cepljeno truplo
pravih kóz.
Slovanski običaji

Ženitovanje v Dalmacii poleg turske meje
(Dalje.)
Eq teden pred pirom (svatbo ali ženitnino) greatm ko so komaj z otrokom zdravniku herbet pokazale ali zaročnikov in zaročnićin oče z drugimi prijatli in bolj kadar se cepljenke prikažejo, izpraskajo v neumni svo- imenitnimi ljudmi iz mesta na plac, ter jih tam z žga-
4. Da se pa to, da stavljene kozé ne varjejo člověka, primerja večkrat, kakor bi se imelo primeriti, po pravem cepljenju kóz, so matere same krive,ktere,
joglavnosti muzolce, in tako vnićijo stavljeno seme ne more dozoriti in truplo navdati s tisto močjó naredi, da se ga kužne kozé prijeti ne morejo.
?
da ki
5. Tudi vsako truplo ni vsaki
čas
pripravno
njem napaja zaročnikov oče. Naj popřej vzeme v desno roko z žganjem boco (sklenico), na kteri je jabelko in v jabelki cekin, pa začne takole govoriti: „Pomagaj Vam
Bog,
pošteni bratje in gospoda moja! Lejte z dobrim
sprejeti stavljenih kóz, kakor tudi ni vsaka zemlja časom sem izprosil hčer J. našega brata J., in sem Vas
pijemo caso rakij e, in da porecete tudi Vi„
poklical, da
vsaki cas pripravna, da bi kalilo vsejano seme v nji; primeri se tedaj tudi pri kozah, da so seer cepljene da jima Bog dá dober čas in dobro srećo", (pa podá
bile
boco
očetu zaročnićinemu) „in prijatel
moj

srecen da
je
čas!"
, pa se niso prijele, ali će so se prijele, vendar niso prav kalile. Zato je postava dana, da čez 8 dní matere imajo otroke zdravniku ogledati dati, da vidi:
ali so se cepljenke prav prijele ali ne. Ce pa neči- varu ali popu, ki jo vzemši takole napiva: „Bog blago merne matere ne dajo zdravniku otroka več slovi! kar smo delali in uglavili, srečno bilo in dolgo
Zaročnićin oče prejemsi boco, vzeme z nje
dá njih najstaršemu pogla
jabelko s cekinom, boco pa
viditi, kdo je kriv, ako ob kozavi kugi njih otroci zbolé? Al so kozé po tem te nesreće krive? Nikdar ne, le nemarnost materna.
6. Nekteri pravijo: „lepo reč smo dobili po stavljenih kozah: bezgavk (škrofeljnov), grint in več druzih
Vsi drugi recejo na
večno za eno in drugo stran!" glas: „Amen, Bog dají" Napivši se dá boco drugemu,
ki je na verati, ter se vsi obredijo napijaje kakor kdo zna.
Prec potem se podajo prijatli s svojo rodbino na stran, pa se dogovorijo, kdaj bo svatba in koliko be
bolezin ni bilo kdaj, dan današnji pa je toliko ćmernih svatov itd.
otrok. To vse so nam prinesle stavljene kozé".
Kak
Ta dan pošle zaročnik boco rakije (žganja) na
ste vendar kratke pameti, ki tako modrujete! Res, res tastov dom, da se tudi uni doma poveselijo, kakor ti
da je dan današnji več bolnih in ćmernih otrok. Pa na placu. Toda mu se od onod boca prazna ne vrača,
• rt fV t	m	' •	▼	.	«	m m »	.	V	. .	«	V	«	V« V ■	•	V»___
Je
zakaj? Zato: ker je več otrok na svetu. Nekdaj, temveč napolnjena in še odzgor s šiško in pozlacena
67
tožo (pušelcom). Tiati cekin

ki
ga je zaročničín
oče
îz serca moramo obžalovat!
9
da že pred, ko je Vra?
z boce v jabelki vzel, ga on za-se ohrani in ga ne dá Modri njakove pesme prepisal, je zginilo toliko teh zaročnici. Zato se navadno reče: prodal je hćer za krasnih slavjanskih cvetlic, hvaliti pa moramo tudi Boga
vroče, da nam je Vra za poslal, kteri je se jedno knjižico v zaročnikovi híši prec počenja Modrinjakovih poezij pogube řešil ! Vendar nemoremo
Najpoprej se nekoliko fan- mirovati, dokler se te dragocenosti ne bodo spravile na
e k i n.
Od
tega dneva se petje in goscenje
veselje	^HI^^^^I^^^^HI^I^H^^H^HPHHHH
tov za svate namenjenih pošle v cerkev po zastavo (ban- beli dan. Obžalujemo
•der©)
le z žalostjo rečemo
da
dekleta pa od zaročnikove rodbine se zberejo,	Vrazova zapuščina ni prišla v roke tacih mož, kteri jo
pa igrajo kolo pred hišo. Dečki, ki grejo po zastavo	po vrednosti ceniti znajo, ki niso nemarni za domače
v cerkev, ne smejo biti na pare; ko grejo z banderom	blago in ne cenijo krasnega zaklada na petdeset fo
iz cerkve, popeva zastavnik na včs glas, dragi pa	rintov (čujte: na petdeset forintov !), da mati Slava
streljajo iz pušk. Ko pridejo pred hiso, poigrata po	mora pregorke solze točiti nad nehvaležoostjo svojih sinov! dva in dva pred kolom, ki ga zaročnikova mati vodi Ali zraven Modrinjakovih poezij najdemo med ali sestra, zastavnik pa vije z zastavo na vse kraje*	Vrazovimi rokopisi še marsiktero pesniško cvetlico nje-Fo tem, ko zastavo privežejo na naj višjo hišno okno,	govih (Vrazovih) prijatlov. Iq to v slovenskem jeda se od vsih strani viditi zamore, se usedejo okoli mize	ziku. Memo gredé omenim zraven druzih duhovnih uzle-pa začnejo jesti iu piti. Ko se zastava iz cerkve pri-	tov mlade vile domaće le pesniških poskusov prevredne nese, pojejo okoli dekleta navadno sledečo pesem:
ga
prijatla Vrazovega, gosp. Davorina Terstenjaka
Tii
U ime Boga u čas dober sonce iztece Častito ti, hišni oče, u hišo veselje! Odleteli, doleteli sivi sokoli Přinesli so domaćinu kobul masline *).
kteri je ze pred
mnogimi
leti
v
se
pred preporodbo na
sledi jo druge različne pesmice
9
na priliko:
I ime Boga u čas dober ! Vse nam bilo u čas dober ! To pa sedaj u naj bolji ! Doba nam se veseliti Mlad'ga Košta oženiti. Kosto mi Stani poroci Po unem zlatem jabelki : O Stana, moja dušica!
Čul
sem
, da si serdita, Serdita in ognjevita ; Al Stana, moja dušica, Pusti jezo pri materi.
Zivi pa ogenj pri bratili, Ne nos' ga k meni na moj dom Ne omrazi me z materjo". Stana pa Kostu poroči Po unem sivem sokolu: O Kosto, sreča vesela! Ako ti bodem serdita, Serdita in ognjevita, Napravi zlato šibico Pa mene šibaj u hiši Po unem svilenem krili.
j
rodnega slovstva našega v duhu živel za napredek literature domače, iu pervih pesniških poskasov „Jakoba Rešetara iz Cerovca", kteri nam bojo vselej mili in dragi, ne zato, kakor da bi izverstni bili, ampak edino zato, ker nas opominjajo na prekrasno mladost našega pesnika, na razvitje njegovega veličanstvenega duha, in na uzvišenost njegovih misel, ktere so ga od mladih let do hladnega groba pratile zmiraj uzvišenejše.
Al ni po tem takem Stanko Vrazova zapuščina
, pre-
za jugoslavensko književstvo zares prekrasna
dragocena? In kdo bo me še pristranosti krivici! to terdim? (Dalje sledi.)
y
ako
Tri so mi gore visoke,
Ali pa :
Ena je gora naj višja Po nji mi Kosto lov lovi, Stana mu konja privodi, Privodi, da ga napoji. Daje mu zobat bisera Iz svoj'ga krilca svilnega, Daje mu piti vodice Iz svoje roke desnice. Tù mi je mlada zaspala. Zavpije straža iz grada: „Ciga je dvojka zaspala?" To slišal Kosto v lovu : „Moja je, nebudíte je; „Jaz čo jo tud sam buditi, Kadar se vernem iz lova". Doigra Kosto iz lova Ubere betvo rožice, Da bije Stano po licu.
i
Vès dolgi čas pri materi ?" Ko čuje Stana divica, Ona se od sna prebere

Veselo skoči na noge. Ko vidil Kosto to junak , Svojega konja osedla
lz Štajerskega 23. febr. Ker ste v predzadnjem listu „Novic" Rihterjeve o početku imena mesta „Lublaně" omenili, Vam pošlem opazko izverst-nega Linharta o imena tega mesta. Besede njegove
. 3. teh bukev sem ne izhaja od „lauer Bach",
pa se glasijo takole: „V 3. odseku

7

n
Ustani Stana dušica ! Ali se nisi naspala
Veselo skoči na konja Pa prejme Stano za roko Dene jo za-sc na konja Veselo damo odigra. Ko pride Kosto pred dvore Svojo mi mater vun kliče :
Izidi mati pred dvore «61 ej , to ti vodim snasico Ko Košta mati razume Vesela pred dvor iziđe Pa ljubi svojo snašico. Ter začne Boga hvaliti:
Hvala mi Bogu milemu! Glej , to mi v hišo odmena!
pokazal, da ime Laibach
temoč, da je slovenski, in da se po „Luba", bi en a" razložiti ima. Temu še je pristaviti, da tudi v
Lu
gornji strani
frankovskega
okrožja (im Oberlande des
frankischen Kreises) se Laibach in Windischlai
bach nahajata
or
I ej
„Buaching
Erdbeschr." 6. Theil,
r>
7. Aaflage S. 903.), ktero gospod arhivski tajnik Karl Gottlieb Henze v poskušnji o stařeji zgodovini frankovskega okrožja, Beireuth 1788 za.slavensko besedo ima, in celo za dokaz uavaja, da so nekdaj v
}
tišti okolici Slaveni živeli".
v
Tako Linhart v svojih bukvah „Versuch einer
von Krain. Laibach 1791, 2. Band, Vorrede
Geechichte von
letztes Blatt". Ali ni to smešna reč? JVekdaj so
m
(Dalje sledí.)
k
pisatelji, pravi nasledniki Frankov
Novičar iz austrianskih krajev
ime „Laibach"
ci na

za slovensko imeli, zdaj pa Slovenci in Ne m robe terdijo! D.fficile est satyram non scribere.
lz zlatnega Praga. (O pesniški zapuščini Stanko
Dalje.) Kako bo pa še posebno vsaki rodo-
Vrazovi
ljubi Slovenec se razveselil, ako mu veselo
reč
vém, da v zapuščini Vrazovi nahajamo tudi rokopise v
po
dati, niku
lz Ljubljane. Danes imamo veselo novíco pove
I.Í___T ;nkU«naa	» dnnoiotam óaa
ki smo jo „iz Ljublj
brali v dunajském cas
v
Fremdenblatt"
škoda, da je skoz in skoz
nežica! Fremdenblatt v 48. listu pravi: „Po nazna
slovenskem jeziku nikdar se ne natisnjene
*
pa
nilu krajnske kmetijske družbe je blizo Ljublj
lezece
vendar krasne in tiskanja vredne. So pa to mnoge 40.000 oralov veliko močirje pod vodstvom inzenirja
verlega Slovenca
pesme Modr injaka
u
o
y*.
V 'i*
in nadušenega pesnika, rajnega gosp. Fr. Schmidt-a po znižanju nekega kanala
suho
Vsak, kdor vilo Modrinjakovo
djano

pOZná, giituvu mu do jo piiijuuua iu spu&tiati inuia, na— ujau« m uivgiu » wn«»vi » j.. »» .j »• u u «» • »	" *"——
košne cene in vrednosti so za slavensko poezijo! In le ki je v dobrovoljnosti svoji to račico spustil na novi
gotovo mu se je priljubila in spoznati mora, ka
djana in me
in tako je cela velika planjava v rodovitni stan
.. ______» - __ _ i- _ i;---u* —mnn::a Mož
v okolici ljubljanski veliko manji
Pripoveduje se, da je bila popřej v Risnu navada pri svatih namesto zastave nositi kobul (Zweig) masline 5 danes se to godi le ondaj , če je v žalostí rodbina.
Da se Modrinjakove pesme zares nahajajo med Vrazovimi rokopisi, dokazano je že v
vrednost Modrinjakovih poezij pa so nam porok našega Vraza kteri je slovel pred vsem po estetični izobraženosti
51
bistrem
Sudim da su zezeno
delu „Gusle
1
Tambura" str.
kritičnem duhu, sledece besede
zlato, pravi ures poezije slavjanske. Iz njih sbori pravi, cisti um slavjanski glasom domorodnim
misli uzvišene
iz
158 in 159, kjer Vraz sam piše, da celo knjižico Modrinjakovih pesem, ktere je bratič rajnega M. Lovro pogube rešil, je za se prepisal in shranil. To je gotovo resnica. Za
ložene obrazi sjajnimi fantazije, ^.»»v, Morda se med Vrazovimi vrokopisi tudi nahaja še
tiskana pesem Cvetka, S amp eri a in dr.?
zdrave, skore, uznesene itd
ktera ne
Pis
68
carsko jezero „Fremdenblatt-aí;, je elišal scer neka] zvedši, da je iz Rusovskega več
mašin
za barke naro
zvenkljati > pa ni dobro razloćil glařú. Kmetijska družba, čenih, je prepovedala, da ne orodje, ne střelivo
ki vpeljuje drenažo na Krajnskem, je lani mesca julia
i
mašine
f
ne
za barke ne emejo iz dežele.
Proti Cerno-
naprosila iz Gradca pridšega gosp. inženirja Schmidt-a: gori so Turki pomnožili stražo, S erb i so tako pri-naj o ti priliki ogleda tudi ljubljansko 40.000 oralov pravljeni, da ob kratkeui zamorejo 80 000 vojakov na veliko močirje, in mnenje njegovo (poglej 60. list lan- nogah imeti in braniti se napadu turškemu ali obsedi skih Novic) je predložila Njih veličanstvu presv. ce- rusovski ;—serbska vlada in tustrianeka ete si prav pri-sarju s prošnjo, da bi dal visoki Svoji vladi preso dit i jazne. Amerikanska vlada je še le pon u dilaTurkom ta predlog zastran drénaže na močirju, za ktero bi več bojnih bark; ni tedaj res, da že 6 bark jadra proti
Provikar dr. Knobleher je z no
pa pervo delo bilo globokeja naprava Gruberjevega ka- čemernu morju
Iz teh pomenkov je napravil gosp. dopisnik vim misionstvom 29. decembra p. )• srečno přišel v Kar
gori imenovani ćudež, da je v malo mescih 40.000 tum; oralov močirja na suho djanih, in vse to z en im ka- riniti
nalomi! Le toliko resničnega je na povedki ti
i
da je
v malo tednih je bil namenjen na beloReko od-
v Kartumu je še zmiraj huda (nikoli pod 19 st.); zato ljudstvo zlo bolehva in deželni poglavar
vročina
mestni odbor dal eno senožet na moćirju z 10 orali v Sudanu Selim-paša bo pred ko ne za hudo grižo umerl
po drenaži na suho djati, da tedaj
• * "U
J1
je ostalo
le samo še
39.990 oralov.
Dobíjeno
zgubljeno

Novičar iz mnogih krajev

silo

C. k. dnarstveno ministerstvo je 23. t. m. razgla-
da deržavozakladni listi (Reichsschatzscheine)
se bojo po cesarskem dovoljenju zamenjali v banknote, tako, da prihodnjič bo le ene sorte papirnati dnar med ljudstvom, namreč banknoti, kakor je nekdaj bilo. Du-
bo
najska narodna banka, ki ni cesarnka naprava, prevzela vse cesarske zakladne liste, kterih je blizo za 150 milionov fl., in jih bo zamenjala v svoje banknote. Ta od banke prevzeti papir ji bo pa cesar^ka vlada po-plačevala tako, da ji bo vsako leto naj manj povraće-vala po 10 milionov il. posebno iz coin i h dohodkov, ktere ji bo, ako bojo vladi došli v srebru, tudi v srebru dajala. Vlada ne bo več izdajala papirnega dnarja a prisilnim kursom. Kdaj pa se bo ta zamena zgotovila, in ob ktere m času bojo deržavozakladni listi ob ve-Ijavo prišli, se bo dalo pozneje na znanje. — Take novine, ktere takrat, ko je zemljišni davk začasno vpe-Ijan bil, še niso obdelane bile na Ogerskem, Hor-
vaškem, Slavonskem, v serbski Vojvodini in temeškem Banatu, so po cesarskem dovoljenju skoz 15 let vsih cesarskih navadnih in nenavadnih zemljiš-
nih davkov proste.
Prebiva v com reškega, kar
lovškega in sis ken ega komitata, ki so v silnih nadlo
i
so césar dovolili iz deržavnega .zaklada 20.000 il.
Družba, ki se je na Dunaji ustanovila za
gah
razdeliti.
razširjenje novih dobrih kmetijskih mašin in kmetijskega orodja, ktere ee je tudi krajnska krne-
tijska družba vdeležila z 500 fl., je od vlade poterjena.
Pomina vredno je, da neka kmetica blizo Zagreba
ki BO
?
je 25. dec. 1. 1. je bila obdarovana speterčiki pedi dolgi so prišli vsi mertvi na svet. — Iz rusovsko-turške vojske se sliši, da že več dní pokajo topovi
okoli Gjurgjeva in Oltenice, in da zlasti mesto Gjurgjevo, na ktero Turki iz Ruščuka strelajo, bo kmalo grozna razvalina. Al vse te male bitve niso tako važne, kakor je punt Ger kov zoper Turke, ki se vsak dan
bolj razširja tako, da cio iz Ate'n vrejo vojaki, študentjo in drugi na Tursko zoper Turke« Gotovo je, da ee bo
po tem puntu turski klobčić cozka vlada je
v
se
bolj zamotal. Fran
(Po nemškem Guncburgu.)
y
Množca mladenčev pri vinu sedí Pojó, da razlega se vas;
Kdo sreèko za jutri kupiti želi?" Zavpije někdo jim na glas.
Mi kupimo !" in berž po srećke hite,
5?
V)
1
jez ženko si vzel
In veći začuje se hrup ; Potem pa razkladajo svoje želje Ak bo jim izpolnil se up.
Jez bodem koj mojster, Jez kupil bom lastni si dom, Jez bom kupčevati na tergu zacel Jez vzdignil po svetu se bom.
Le eden med njimi se zjokal je skor,
r
i
Jez
praví
ter vstavlja solzé,
Bom vernil se zopet na materni dvor. Jo stísnil vesel na sercé.
In sreca. ki le samovoljno igra, Jim bila dobrotnih je rok , Mládencem dobiček v lotríi poda, „Juhejsa!" razlega se krog.
AI tisti, ki viditi mater želí, Veselo se dvigne na pot ; Ko vas in cerkvica pred njim že.stoji, Zasliši se zvon od ondot.
On cuje in gleda in vstaví se koj Kar bliža pogrebcev se trop.
Ak tudi ne ide nihce za taboj, Jez spremiti hocem te v grob !

v
tu
?
In'komaj zemljici merlic je podan Ki tiho přinesen je bil, Presunjen mládenec poklekne na stran In vpraša : kdo tukaj bo gnjil ?
Oj ! groza ga zgrabi, prihaja vès bled
j
f
o v trugi leží,
Ko cuje
On zve: zapustila da mati je svet, Ki nikdar več vidil je ní

!
Pogovori vredništva

V)
Castitim bravcem «N
o víc": V prihodnjem listu bota sledila spet gosp. Verne-tova in Terstenjakova nehotom zaostala sostavka ; nismo si mogli drugac pomagati. spraviti na dan nekte
rih že dolgo pripra
in casu dostojnih spisov
v
ze
očitno
izgovorila,
tega punta, ki spodkopuje tursko carstvo; en ako misli tudi austrianska vlada. — Pravijo, da celo ob francozki vojski leta 1812 ni bilo tacih priprav na Rusovskem
da ne b o terpela je pridjana 14.
Današnjemu listu
po!a
»
obcne zgodoviiie^.
Stan kursa na Dunaji 25. februaria 1854.
5
0
mož
Obligacije
se bo jemalo na vojsko, deržavnega
Z
kakor sedaj; 9 od 1000
kakor bo potreba nanašala; rusovske garde marširajo že na Poljsko; vnovič ee bo izdalo za 18 milonov rubljev papirnega dnarja; izvožnja kónj iz dežele je prepovedana. Naeprot je francozka vlada sklicala 80.000 reeervov od leta 1849 in 1850 skupaj. Kraljica a n gle ž ka
dolga
4
3 2 ■/
0
2 »
r> r>
2 r>
87l/l6 77 y4
70 54 V2
44 V,
fl. Esterhaz. srećke po 40 fl.
Oblig. 5% od leta 1851 B 109 Oblig, zemljiš. odkupa 5°/0 86 '/.
n n n
T) Y)
Windišgrac.
Waldštein. Kegleviceve Cesarski cekini.
r> rt n
» 20„ « ™„
81 fl 27'V 29 V 10% „
6 fl. 5
•i V)
i n
Zajemi od leta 1834
»
y>
1839
221 129 3/
2 Y)
n
4 »
Napoleondor (20frankov) lOfl. 13
Suverendor.......17 fl. 50
Nadavk (agio) srebra:
na 100 fl. „.28V8 fl.
Odgovorni vređnik: Dr. Janez Jïleiweis
Natiskar in založnik : Jozet Blaznik