Posebej ve lja om en iti in p o d č rta ti že ka r lepo zb irko izredno p riv la čn ih , p ra k ­ tičn ih in uporabn ih planinskih kart. V m erilu 1:40000 je to ka rta za š k o fje lo ško h ribo v je in pona tis te ka rte s Poreznom . V m erilu 1:50000 je G eodetsk i zavod SRS izdela l nas ledn je p lan inske karte : Karavanke, K am niške in S av in jske Alpe, P o lhog ra jsko h ribov je z o ko lico in v m erilu 1:20000 ka rto za T rig lav in Bohinj. In š titu t za geodezijo in fo to g ra m e tr ijo je v neko liko sk rom ne jš i tehn ik i izde la l ka rto Ju lijce v te r Pohorja in Kozjaka. P lan inske ka rte so zarad i m nožične uporabe in ve likega š tev ila pod robn ih in fo rm a c ij posta le zelo p rilju b lje ne , vendar so na ža los t izde lane v med seboj prece j raz ličn i tehn ik i. Posebej pa m oram o p o d č rta ti, da so naijnovejši izde lk i G eodetskega zavoda SRS po vsebini' in likovn i p la ti na zav id ­ ljivem n ivo ju in jih lahko vzpore jam o s to v rs tn im i šv ica rsk im i ka rtam i, ki sod ijo med na jbo ljše , ka r jih poznam o. Ob teh ka rtih ve lja om en iti še v rs to načrtov krajev in to v m erilu 1:10000 za L jub ljano , Novo m esto, Dom žale, Rogaško S ta lino , L itijo in K rško te r v m erilu 1:5000 za G rosup lje , M engeš, T rzin , Domžale, N ožiče in Radom lje. Vse to so iz redn i uispehi osnovne to p og ra fske ka rto g ra fije , ki zas luž ijo tudi š iršo d ružbeno pozo rnost in p riznan je . Pri nas ta jan ju teh ka rt v na jraz lične jš ih m erilih je občasno, z la s ti z G eodetsk im zavodom SRS, sode lova l tud i In š titu t za g e o g ra fijo A n to n a M elika pri SAZU z nasveti a li recenz ijam i. Lahiko si le želim o, da bi se te ob like sode lovan ja med geode ti in geogra fi še nadaljevale . M ilan O rožen Adam ič Občinski atlasi O bčine so do lžne izde la ti reg io n a ln i razvo jn i načrt. Za to m ora jo zb ira ti š tu ­ d ijsko g rad ivo in tega je več občin s pom očjo svo-jih geodetsk ih uprav ob jav ilo v ob lik i zb irk tem atsk ih ka rt a li a tlasov. Ti n iso pom em bni sam o za dom ače geografe , ki p ro u ču je jo loka lno g eogra fijo , am pak tudi druge, ki se p rip ra v lja jo za s troko vn o e ksku rz ijo a li se lo tijo š tu d ija obč inskega ozem lja v d ruge namene Če ne zarad i d ruge snovi, so dob rodoš li že zarad i v risa n ih meja ka ta s trsk ih obč.n, nase lij in k ra jevn ih skupnos ti. Po obsegu in k v a lite ti so ti a tla s i ze lo raz ličn i. V e len jsk i a tlas (»Občina Velenje v prostoru«. Izdela la G eodetska uprava Velenje, 1976, 12 ka rt v m erilu 1 50000) je mod na jbo lj sk rom n im i. Od ka rt je m oreb iti na jbo lj zan im iva ta, ki p rikazu je pre tekla in bodoča grezan ja oz irom a jezerske površ ine, nasta le ob ruda rjen ju N ovo­ g o rišk i a tla s («Nova Gorica v prostoru in času«. G eodetska uprava Nova Gv-r.ca. ka rte v m erilu 1:130.000) obsega 63 ka rt, k i p rikazu je jo večide l in fra s tru k tu rn e ob jekte , delom a tud i km e tijs tvo in in d u s trijo . N a jveč izdaj ima za sabo Zavod za u rban izem (ZUM) v M aribo ru . Med debe le jš im i zvezki je tis ti, ki je podnas lov ljen »Predlog za javno razpravo 1979«. T ekstovn i del da leč presega ka rtog ra fskega S kupno z izda jo »Naših 30 let, Maribor v občini in regiji ob 30-letnici osvoboditve< (34 s tran i, ka rte v m erilu 1:120.000) p reds tav lja na jnove jše g rad ivo za loka ino geo­ g ra fijo , poleg 4. zvezka K ra jevnega leks ikona S loven ije (L jub ljana 1S80). Med so ­ de lavc i je tud i p ro f. d r. V. B r a č i č , ki je p rispeva l č lanek o m aribo rskem v iso ­ kem šo lstvu . Posebno m esto med a tlas i im a ta z naslovom »Domžale v prostoru in času« (1974, 96 s tran i, izdala S kupšč ina Dom žale in G eodetska uprava). Dom žale so b.le med prv im i, ki so izb ra le podrobno g rad ivo za reg iona ln i razvo jn i načrt. Zato vse ­ buje a tla s tud i dve zan im iv i k a rti, ki ju je p rispeva l In š titu t geodetskega zavoda SRS in im ata naslov »N agib i in sm eri nag ibov terena« in »Sm eri nag ibov terena< Ta in š titu t je po ta ko im enovan i d ig ita ln i metoda DMR izm eril nak lone površ ja in ekspoz ic ije po kvad ra tih v obsegu 500 x 500 m za vso S loven ijo in pregled zan jo tud i že ob jav il. Ti dve ka rti s ta vzorec in sp ričeva lo m etode, ki je in te resan tna tud i za geogra fe . Med ka rtam i s p re težno in fra s tru k tu rn im i ob jek ti na jdem o tud. dve ka rti o k la s if ik a c iji lin v red n o s ti zem ljišč (»K va lite ta in izraba zem ljišč« in »K a tegorizac ija zem ljišč«). Za izdelavo reg iona lnega načrta je občinam predp isana m etodo log ija zem ljiškega v redno ten ja , ki upošteva nag ib zem ljišč , lito lo ško sestavo, povezano s ta ln im i tip i, in današn jo izrabo zem ljišč . V ve likem da je ta m etodo lo- g ija dob re rezu lta te , v d robnem pa lahko p rivede do izm a ličen i, če jo u po rab lja jo brez dobrega poznavan ja dom ačih razm er. To ugo tov im o rec im o pri s loven jg raškem a tlasu (Občina Slovenj Gradec v prostoru. Izdala S kupšč ina obč ine S loven j G radec in m edobč inska geodetska uprava, 1979, 31 ka rt v m erilu 1:75.000). A tla s je eden na jbo lj te m e ljitih . Karta »K a tegorizac ija km etijsk ih zem ljišč« pozna 7 ka te go rij, raz­ v rščen ih po v rednos ti. V obč in i je nedvom no na jm an j iz k o r is tljiv o tis to apnen iško , m estom a p repadno poboč je v so teski Hudi Lukn ji, ki je na ka rti uvrščeno v peti v red n o s tn i razred. Ta shem a odpove tud i v v inog radn iškem obm očju , ker daje s trm im v in o g ra d n išk im zem ljiščem prem a jhne v rednosti. N jena dosledna» uporaba pom eni, da p riznam o m an jšo v red n o s t vsem zem ljiščem , k je r je v tem s to le tju upadla izraba zem lje. K onkre tne je , p riznam o, da se je gozd v SRS v tem s to le tju razš iril z oko li 4 2 % na 51 % izk lju čn o zarad i s labšega zem ljišča . G eogra fi pa vemo, da m ars ik je ni tako. Ko bodo svo je a tlase izda le vse občine, bo s tem o la jša n o de lo p redava­ te ljem loka lne g eogra fije . Zda j so prizadevanja-, da bi jo uved li tud i v s redn ješo lsko usm erjeno izob raževan je v na ravos lovn i sm eri. I. Gams Ski Atlas Alpen. Založ ila D eu tscher S kiverband, tisk : M a irs G eograph ischer V erlag S tu ttg a rt, prva izdaja 1975/76 (p riču jo če po ro č ilo obravnava izda jo 1980/81). 600 s tran i je nam en jen ih p re d s ta v itv i na jbo lj znan ih z im skošpo rtn ih ce n tro v devetih evropsk ih dežel (v prvi izda ji 1975. leta so b ili z im sko šp o rtn i ce n tri le iz petih dežel: ZRN, F ranc ije , Švice, Ita lije in A vs trije ). P riču joča izdaja obsega 133 s tra n i o b ra v ­ nave ce n tro v v ZRN, 76 fra n co sk ih , prav to liko ita lija n sk ih , 6 jugos lovansk ih , 2 g ršk ih , p rav to liko lich te n s te insk ih in norveških , 70 šv ica rsk ih in največ, 217 s tra ­ ni, a vs tr ijs k ih sred išč. Vsak z im sko špo rtn i cen te r je na jp re j p reds tav ljen z izsekom zem ljev ida (m erilo 1:250000, a li 300000), v ka te rem je kra j sam in n jegovo za led je . Poleg je še zelo podroben re lie fn i zem ljev id v barvah, k je r so na risane vse ž ičn ice in sm učarske proge, ka ko r tud i tekaške steze (Loipe). Z arad i bo ljše p reds tav itve je priložen ih še nekaj ba rvn ih fo to g ra fij. T ako že s te s tran i ob iskova lec dob i v tis samega k ra ja . Poleg 'naslova je p rip isana tud i nadm orska v iš ina , spodnjega in zgorn jega dela cen tra (den ive lac ija ), ka r je zelo pom em bno p r i p rib ližn i u g o to v itv i tra ja n ja snežne odeje. Za vsak k ra j so to čn o navedene p renoč itvene ka p a c ite te in m ožnost z im skega kam piran ja '. Posebej na tančno so navedene sm uča rske naprave (gondo­ le, sedežnice in v lečn ice) te r n jihove u rne zm og ljivo s ti. D o lž ina sm učarsk ih prog in tekašk ih steza je navedena v km, enako tud i sp reha ja ln ih po ti izven p rom etn ih tokov. Poleg tega so še poda tk i o oskrb i, zabavn ih p ros to rih , z im sk ih bazenih in po­ dobno. V d rugem delu je a v to k a rta »Alpen« v m erilu : 1:750000, k je r so po leg o b i­ ča jn ih e lem entov podan i še tu r is t ič n i (razg ledne točke, sm učarska področ ja in osta lo ). Na koncu je v o b lik i p rilo ge še re lie fna ka rta A lp od Lyonskega za liva do D una jske ko tline , k je r so še posebej poudarjene Ju lijs ke A lpe s T rig lavom in Karavanke. Zan im iva je p reds tav itev naših z im sko špo rtn ih cen trov . Uvodom a je podan preg led razvo ja z im sk ih špo rtov p ri nas, še posebej FIS tekm ovan j (P lan ica , K ra n j­ ska gora, P ohorje itd.), s led i k ra te k zap is podatkov iz S loven ije , k je r je 74 ž ičn išk ih naprav s ka p a c ite to 57000 sm učarjev na uro. O pis p ro jek ta na V rš iču je p rikazan, ka ko r da bo km alu izde lan. Tako nava ja jo za K ran jsko go ro den ive lac ijo : 810 do 2330 m etrov! Podatek ce lo prav i, da bodo o dp rli zasnežena poboč ja M ojs trovke , P risanka in Razorja. M enim , da je ta ko p rikazo va n je za naš tu rizem bo lj škod ljivo ko t k o ris tn o (FIS tekm ovan ja so b ila v K ran jsk i gori za rad i p om an jkan ja snega že tr ik ra t odpovedana!). Vsi p o d a tk i žal n iso s troko vn o p rip ra v lje n i. Za K ran jsko goro je tud i ne točen podatek o 30 km tekašk ih steza (Ie4e pa ob isko va lc i v ce lo ti ne na jde jo ). N e točn i so tud i poda tk i o iz le tih v b ližn jo o ko lico (tako so na prim er P ošta rska koča na V rš iču , koča v K rn ic i in koča na G ozdu pozim i zaprte , p o u da r­