Številka 8	Ljubljana, četrtek 14. marca 1935	Cena 60 dinarjev _____________Leto XLH
373.
Na podlagi prvega odstavka 69. f člena zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino (Uradni list SFRJ, št. 15/77, 61/82, 77/82, 34/83, 70.83 in 71/84), tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list" SRS, št. 24/79 in 12,82) in v zvezi z odlokom o določitvi in razdelitvi skupnega zneska deviz za potrebe republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji za leto 1985 (Uradni list SRS, št. 40/84) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o spremembah odloka o izločanju' dela konvertibilnega deviznega priliva za pokritje potreb republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji za leto 1985
1.	člen
V	2. členu odloka o izločanju dela konvertibilnega deviznega priliva za pokritje potreb republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji za leto 1985 (Uradni list SRS, št. 40/84) se odstotek »0,885 "/o* nadomesti z odstotkom »0,794e/»~, znesek »1.830,000.000 din« pa se črta.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 430-01/83-21/6
Ljubljana, dne 28. februarja 1985.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik ,
Dušan Šinigoj 1. r.
$14.
Na podlagi 196. In 271. Siena zakona o sistema državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, Jtt. 24/19 in 12/82) In 13. točke odloka e oblikovanju cen nafte in naftnih derivatov (Uradni list SFRJ, št. 28/84) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o uporabi sredstev dela prodajne cene motornega bencina in plinskega olja — diesclskega goriva, vplačanih v letu 1985
1.	člen
Sredstva dela prodajne cene motornega bencina in plinskega olja-dieselskega goriva, ki se v skladu s 13. točko odloka o oblikovanju cen nafte in naftnih derivatov (Uradni list SFRJ, št. 28/84) in z odlokom o določitvi in plačilu razlike v prodajni ceni motornega bencina in plinskega olja-dieselskega goriva (Uradni list SRS, št. 16/83) v letu 1985 plačujejo in izločajo na poseben račun, se uporabljajo za financiranje izgradnje objektov cestnega in energetskega gospodarstva v SR Sloveniji, za katere se bodo v letu 1985 uporabljala posojila Mednarodne banke za obnovo ih razvoj in Evropske investicijske banke.
2.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena usmerja s posebnega vplačilnega računa Služba družbenega knjigovodstva na račun izločenih sredstev Skupnosti za ceste Slovenije za financiranje izgradnje objektov cestnega gospodarstva do skupnega zneska 3.000 milijonov dinarjev.
Sredstva, vplačana na poseben vplačilni račun nad zneskom iz prejšnjega odstavka, usmerja Služba družbenega knjigovodstva v celoti na račun izločenih sredstev Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva in premogovništva Slovenije za financiranje izgradnje objektov energetskega gospodarstva.
3.	člen
Do uporabe za namene iz 1. člena tega odloka se lahko navedena sredstva uporabljajo kot kratkoročna obratna sredstva s tem, da se morajo do 31. decembra 1985 vrniti na račune izločenih sredstev.
4.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se do izloči tv*
na račun izločenih sredstev skupnosti za ceste Slovenije in Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva in premogovništva Slovenije vključujejo v sredstva depozita družbenopolitičnih skupnosti pri Narodni banki Slovenije.
5.	člen
Ta. odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St ttO-04/82-Jg/*r
Ljubljana, dna 5. marca 1985.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Dušan Šinigoj L r.
375.
Na podlagi 208. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni Ust SRS, It
24/79 in 12/82) in 32. člena poslovnika Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 4/76) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na 52. seji dne 21. februarja sprejel
SKLEP
o ustanovitvi komiteja Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za drobno gospodarstvo in samostojno osebno delo s sredstvi v lastnini občanov
I
Ustanovi se komite Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za drobno gospodarstvo in samostojno osebno delo s sredstvi v lastnini občanov (v nadaljnjem besedilu: Komite za drobno gospodarstvo in osebno delo) kot delovno telo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
II
Komite za drobno gospodarstvo in osebno delo v okviru pristojnosti Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije zagotavlja s svojim delovanjem spremljanje razvoja vseh področij in institucionalnih oblik drobnega gospodarstva in samostojnega osebnega dela s sredstvi v lastnini občanov ter predhodno obravnavanje in usklajevanje predlogov, pobud in mnenj, naslovljenih na Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, ki se nanašajo na drobno gospodarstvo in osebno delo in so širšega družbenega pomena ter terjajo usklajevanje med republiškimi upravnimi organi, s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter z družbenopolitičnimi organizacijami.
K predlogom, pobudam in stališčem, naslovljenim na Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, komite za drobno gospodarstvo in osebno delo oblikuje svoja mnenja in jih posreduje pristojnim republiškim upravnim organom oziroma Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije.
Na podlagi spremljanja razvoja in ocen možnosti za razvoj drobnega gospodarstva in osebnega dela daje komite za drobno gospodarstvo in osebno delo Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije tudi pobude za urejanje posameznih zadev v zvezi s svojimi nalogami.
Komite za drobno gospodarstvo in osebno delo daje na zahtevo republiških upravnih organov mnenja in stališče o vprašanjih z njihovega področja dela in pobude za ukrepe na področju drobnega gospodarstva in osebnega dela v skladu s politiko Skupščine SR Slovenije in Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
III
Delovno področje komiteja za drobno gospodarstvo in osebno delo je:
—	oblikovanje stališč do družbeno ekonomskega položaja drobnega gospodarstva ter osebnega dela * sredstvi v lastnini občanov;
—	obravnavanje in spodbujanje razvoja drobnega gospodarstva v družbenem sektorju ter takšnih Institucionalnih oblik samostojnega osebnega dela s sredstvi v lastnini občanov, ki pomenijo njegovo zraščanje z združenim delom in uveljavljanje samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov;
—	spremljanje, proučevanje in usklajevanje stališč do medsebojnih razmerij med delovnimi ljudmi, ki samostojno opravljajo osebno delo in delavci, s katerimi združujejo svoje delo, kakor tudi do vprašanj materialne in socialne varnosti enih in drugih;
. — spremljanje ugotovitev republiških in občinskih upravnih organov glede družbene prakse, ki nastaja z izvajanjem zakonov in drugih predpisov
s področja osebnega dela, zlasti z vidika, da se osebno delo spodbuja in uveljavlja na tistih področjih družbenega dela, kjer to ustreza načinu, materialni osnovi in možnostim osebnega dela, in če je opravljanje dejavnosti z osebnim delom v skladu z načelom pridobivanja dohodka ob delu in z drugimi temelji socialistične družbene ureditve;
—	spremljanje in proučevanje skladnosti razvoja drobnega gospodarstva in osebnega dela in njegovih posameznih področij s potrebami družbenoekonomskega razvoja ter oblikovanje stališč k predlogom samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, s katerimi se usmerja ta razvoj;
,— obravnavanje vprašanj, ki se nanašajo na pogoje gospodarjenja na posameznih področjih samostojnega osebnega dela v primerjavi s pogoji gospodarjenja v združenem delu in oblikovanje stališč za dogovarjanje med republikami in pokrajinama za zagotavljanje enotnega družbenoekonomskega položaja osebnega dela;
—	obravnavanje vprašanj, ki zadevajo urejanje lastninsko pravnih razmerij na poslovnih stavbah, poslovnih prostorih in zemljiščih, pogoje prometa z zemljišči in drugimi nepremičninami ter namembnost poslovnih prostorov in zemljišč za opravljanje osebnega dela.
IV
Komite za drobno gospodarstvo in osebno delo ima predsednika, namestnika predsednika in člane, ki jih imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Za člane komiteja za drobno gospodarstvo in osebno delo se imenujejo člani Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, funkcionarji v republiških upravnih organih, predstavniki samoupravnih organizacij in skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti in sicer:
1.	Republiški komite za industrijo in gradbeništvo
2.	Republiški kgmite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
3.	Republiški	komite	za	delo
4.	Republiška	uprava	za družbene prihodke
5.	Republiški	komite	za	kulturo
6.	Republiški	komite	za	turizem	in	gostinstvo
7.	Republiški	komite	za	promet	in	zveze
8.	Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije
9.	Zveza sindikatov Slovenije
10.	Gospodarska zbornica Slovenije
11.	Zadružna zveza Slovenije
12.	Zveza obrtnih združenj Slovenije
13.	Splošno združenje drobnega gospodarstva Slovenije
14.	Predstavnik poslovne banke
Za člane komiteja za drobno gospodarstvo in osebno delo se imenujejo tudi posamezniki, ki samostojno opravljajo osebno delo; posamezniki, ki se ukvarjajo z družbeno problematiko osebnega dela in posamezniki funkcionarji občinskih skupščin ter predstavniki neposrednih proizvajalcev drobnega gospodarstva.
Predsednik lahko vabi na sejo komiteja za drobno gospodarstvo in osebno delo še delavce iz drugih upravnih organov, druge družbene dejavnike in predstavnike društev, poslovnih združenj in drugih splošnih asociacij.
Ua.-.
Ir [Sc	V
Posamezna vprašanja s področja dela komiteja za drobno gospodarstvo in osebno delo se lahko obravnavajo v posebnih delovnih skupinah, ki jih oblikuje komite za drobno gospodarstvo in osebno delo.
VI
Strokovna opravila za komite za drobno gospodarstvo in osebno delo opravlja Sekretariat Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
VII
Ta sklep začne veljati osmi dan po dnevu objave v Uradnem listu SR Slovenije. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o ustanovitvi komiteja Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za samostojno osebno delo s sredstvi v lastnim občanov (Uradni list SRS, št. 18/75).
St. 020-03/82-27/12
Ljubljana, dne 27. februarja 1985.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Dušan Šinigoj 1. r.
376.
Na podlagi 147. člena ustave SR Slovenije, 579. člena zakona o združenem delu in priporočil Skupščine SR Slovenije o razvoju domače in umetne obrti v SR Sloveniji z dne 9. 2. 1983 sklenejo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije Gospodarska zbornica Slovenije Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije
Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije
medobčinske gospodarske zbornice Izvršni sveti skupščin občin z območja SR Slovenije
Kulturna skupnost Slovenije Izobraževalna skupnost Slovenije Zveza obrtnih združenj Slovenije Zadružna zveza Slovenije
Splošno združenje drobnega gospodarstva Slovenije
Splošno združenje za trgovino Slovenije Splošno združenje za turizem in gostinstvo Slovenije
Zainteresirane organizacije združenega dela (v nadaljnjem besedilu: udeleženci)
DRUŽBENI DOGOVOR 6 pospeševanju razvoja domače in umetne obrti v SR Sloveniji
1.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora pri določanju aktivnosti za pospeševanje razvoja domače in umetne obrti izhajajo iz zakonske opredelitve, da se štejejo za:
— domačo obrt oziroma za predmete domače obrti Izdelki, ki glede na uporabo strojev in tehnologije dela nimajo značaja serijske proizvodnje in, ki se izdelujejo na tradicionalen način, značilen za dolo-
čeno etnografsko območje, oziroma, ki ohranjajo značilnosti ročnega dela;
—	umetno obrt oziroma za predmete umetne obrti izdelovanje izdelkov, katerih oblikovanje zahteva umetniško ustvarjanje in posebne ročne oziroma oblikovalne spretnosti, in izdelki, ki so izdelani po izvornih umetninah ali po zgodovinskih modelih.
2.	člen
Udeleženci družbenega dogovora bodo pospeševali razvoj domače in umetne obrti, ki jo opravljajo:
—	organizacije združenega dela, kmetijske in obrtne zadruge, ki organizirajo izdelovanje ali izdelujejo izdelke domače in umetne obrti;
—	samostojni obrtniki, ki izdelujejo izdelke domače in umetne obrti;
—	delovni ljudje in občani, ki kot postranski poklic izdelujejo izdelke domače in umetne obrti;
—	kmetje, ki sami ali s člani skupnega gospodinjstva izdelujejo izdelke domače obrti;
—	občani, ki sami ali s člani skupnega gospodinjstva, na podlagi priglasitve pristojnemu občinskemu upravnemu organu izdelujejo izdelke domače obrti.
3.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora bodo v okviru svojih pristojnosti pospeševali razvoj domače in umetne obrti tako, da bodo:
—	ohranjali, oživljali in širili domačo in umetno obrt;
—	v večjem obsegu pospeševali proizvodnjo izdelkov domače in umetne obrti za prodajo na domačem in tujem trgu;
—	uveljavljali trajnejše poslovne odnose med izdelovalci izdelkov domače in umetne obrti, trgovskimi, turističnimi in drugimi organizacijami združenega dela zaradi zagotavljanja primerne ekonomske in socialne varnosti delavcev in kmetov;
—	širili in uveljavljali izvirnost kulturne dediščine in umetniških vrednot izdelkov domače^n umetne obrti, predvsem preko sredstev javnega obveščanja, specializiranih sejmov in razstav;
—	v vzgojnoizobraževalne procese usmerjenega izobraževanja vključevali poučevanje o izdelovanju in uporabi izdelkov domače in umetne obrti;
—	pospeševali sodelovanje proizvodnje in trženja na področju domače in umetne obrti na celotnem jugoslovanskem gospodarskem prostoru in se zavzemali za čimbolj ugodne in poenotene pogoje poslovanja tudi s predpisovanjem oprostitev in manjših stopenj prometnega davka od izdelkov domače in umetne obrti;
—	organizirali različne oblike usposabljanja in strokovnega, izpopolnjevanja občanov, ki izdelujejo ali nameravajo izdelovati izdelke domače in umetne obrti;
—	aktivno sodelovali pri ustvarjanju novih zaposlitvenih možnosti v domači in umetni obrti;
—	vzpodbujali turistične, gostinske in druge organizacije združenega dela, da bodo popestrile ponudbo izdelkov domače in umetne obrti.
4.	člen
Udeleženci družbenega dogovora bodo za ohranjanje, oživljanje in širjenje dejavnosti domače in umetne obrti predvsem:
—	v planskih aktih občin predvideli hitrejši razvoj domače in umetne obrti, in jih opredelili kot deficitarne oziroma prednostne dejavnosti;
—	skrbeli, da bodo trgovske, turistične in druge
organizacije združenega dela v svojih planskih aktih planirale lastno proizvodnjo, nabavo in prodajo izdelkov domače in umetne obrti;
—	skrbeli, da bodo trgovske, turistične in druge organizacije združenega dela v svojih planskih aktih planirale prodajo in v okviru možnosti vzpodbujale izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti, ki jih izdelujejo nosilci iz 2. člena tega družbenega dogovora;
—	skrbeti, da bo pretok informacij o potrebah organizacij združenega dela iz prejšnjih alinej tega
člena po izdelkih domače in umetne obrti in o ponudbah izdelovalcev teh izdelkov potekal preko enotnega informativnega sistema drobnega gospodarstva;
—	skrbeli, da bodo specializirane organizacije združenega dela, kmetijske ali obrtne zadruge vzpodbujale delovne ljudi in občane k izdelovanju izdelkov domače in umetne obrti s posredovanjem vzorcev, skic, repromateriala, orodij in drugih delovnih pripomočkov.
5 . člen
Udeleženci tega družbenega dogovora bodo v okviru svojih pristojnosti pospeševali razvoj domače in umetne obrti tudi tako, da bodo:
—	v Slovenj Gradcu organizirali predvidoma vsako drugo leto posebno razstavo izdelkov domače in umetne obrti;
—	uveljavljali znak kvalitete izdelkov domače in umetne obrti;
—	organizirali popis in vodenje evidence izdelovalcev predmetov domače in umetne obrti ,v Sloveniji po vrstah izdelkov;
—	v večji meri uveljavljali tržne pogoje pri oblikovanju cen izdelkov domače in umetne obrti;
—	organizirali različne oblike funkcionalnega izobraževanja za izdelovalce domače in umetne obrti.
’	6. člen
Udeleženci so sporazumni, da znak kvalitete izdelkom dpmače in umetne obrti podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije na podlagi samoupravnega splošnega akta, ki ga sprejmejo zainteresirane organizacije združenega dela in drugi izdelovalci domače in umetne obrti preko splošnih združenj v okviru Gospodarske zbornice Slovenije. Udeleženci so sporazumni, da se znak kvalitete pravno zaščiti kot kolektivna znamka v skladu z zakonom.
Samoupravni akt iz prvega odstavka tega člena bo poleg z zakonom predpisane vsebine, kot pogoje za pridobitev znaka kvalitete vseboval zlasti naslednje kriterije:
—	tradicionalno oblikovanje izdelkov domače in umetne obrti;
—	sodobno oblikovanje izdelkov umetne obrti;
—	vernost glede na tradicijo;
—	ideje sodobnega oblikovanja;
—	uporabna in oblikovna vrednost;
—	kakovost izdelave, glede na zahtevnost materiala in tehnologije, odvisno od narave in namena predmeta;
—	kvaliteta ročnega oziroma strojnega izdelka glede na raven izdelave;
—	skladnost izdelka glede na material, barvo, obliko, itd,;
—	vrednotenje izdelka kot prispevek k splošni kulturi — kulturna vrednost;
—	ekonomski pomen na tržišču (unikat ali maloserijski izdelek);
—	estetsko-vzgojha vrednost izdelka;
—	zdravstvena in higienska neoporečnost izdelkov, ki se v spornih primerih ugotavlja na podlagi atestov;
—	uporaba domačih materialov in surovin.
7.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora se bodo zavzemali za;
—	uveljavljanje davčnih oprostitev oziroma davčnih olajšav od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov domače in umetne obrti, ki jim je bil podeljen znak kvalitete;
—	upoštevanje znaka kvalitete pri oblikovanju
cen izdelkom, ki jim je bil ta znak podeljen.
8.	člen
Sredstva za izvajanje posameznih nalog oziroma prevzetih obveznosti iz tega družbenega dogovora zagotavljajo udeleženci v okviru sredstev za opravljanje redne dejavnosti.
Za ohranjanje, oživljanje in razvoj domače in
umetne obrti bodo posamezni udeleženci v skladu s posebej dogovorjenimi programi (programi posebnega strokovnega izobraževanja, organiziranja posebnih razstav, raziskave tržišča ipd.) zagotavljali namenska sredstva za njihovo realizacijo.
Skladno s tem bodo vsi udeleženci, ki prodajajo izdelke domače in umetne obrti, namensko izdvajali samoupravno dogovorjen del sredstev iz prihodka od prodaje izdelkov domače in umetne obrti in jih združevali za skupne aktivnosti na podlagi skupaj dogovorjenih programov aktivnosti.
9.	člen
Naloge Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije so zlasti, da:
—	z ukrepi ekonomske politike spodbuja hitrejši razvoj domače in umetne obrti in zagotovi enotno izvajanje sprejete ekonomske politike;
—	zagotovi statistično spremljanje izdelovalcev domače in umetne obrti v SR Sloveniji po vrstah dejavnosti.
10.	člen
Naloge izvršnih svetov skupščin občin so zlasti, da:
—	vključujejo domačo in umetno obrt'v planske akte in družbene dogovore o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva;
—	v svojih, planskih aktih opredelijo domačo in umetno obrt kot deficitarno oziroma prednostno dejavnost in v skladu s tem vodijo stimulativno davčno politiko;
—	zagotovijo vodenje evidenc o izdelovalcih domače in umetne obrti v občini;
—	v skladu s sprejetimi planskimi akti vzpodbujajo ustanavljanje novih enot drobnega gospodarstva za izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti;
—	skrbijo za ' uveljavljanje domače in umetne obrti pri arhitektonsko urbanističnem urejanju prostora.
11.	člen
Naloge Gospodarske zbornice Slovenije so zlasti, da:
—	usklajuje aktivnosti s splošnimi združenji in medobčinskimi- gospodarskimi zbornicami za razvoj
domače in umetne obrti;
—	pripravi strokovne podlage za urejanje pogodbenih in samoupravnih dohodkovnih odnosov med trgovskimi, turističnimi in drugimi organizacijami združenega dela ter proizvajalci predmetov domače in umetne obrti;
—	organizira pripravo meril za uvrščanje posameznih izdelkov med izdelke domače in umetne obrti;
—	skrbi za pridobitev, vzdrževanje in obrambo znaka kvalitete kot kolektivne znamke.
12.	člen
Naloge Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva so zlasti, da:
—	aktivno sodeluje pri ustvarjanju ustreznih družbenih razmer za hitrejši razvoj domače in umetne obrti v SR Sloveniji;
—	se zavzema, da dobi domača in umetna obrt pomembnejše mesto pri zaposlovanju, večji ponudbi izdelkov za trg, še posebej v celovitejši turistični ponudbi;
—	se zavzema, da se v izobraževalnih programih zagotovi ustrezno poučevanje za ohranjanje, oživljanje in širjenje znanj s področja domače in umetne obrti ter ohranjanje izvirnosti kulturne dediščine in umetniških vrednot domače in umetne obrti;
—	vzpodbuja sredstva javnega obveščanja, da seznanjajo delovne ljudi, in občane o pomenu, možnostih in potrebah širjenja domače in umetne obrti.
13.	člen
Naloge Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije so zlasti, da:
—	vzpodbuja organiziranje mladine, zlasti brezposelne za izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti;
—	se zavzema za različne oblike zaposlovanja, ki jih omogoča delo na področju domače in umetne obrti, in uveljavljanja ustreznih družbenoekonomskih pogojev dela;
—	se v času turistične sezone aktivira mladina za prodajo izdelkov domače in umetne obrti; zlasti v turističnih krajih in s tem prispeva k celovitejši turistični ponudbi.
14.	člen
Naloge medobčinskih gospodarskih zbornic so zlasti, da:
—	vzpodbujajo ustanavljanje novih enot za izdelovanje izdelkov'domače in umetne obrti;
—	vzpodbujajo povezovanje proizvajalcev izdelkov domače in umetne obrti s trgovinskimi in turističnimi organizacijami;
—	sodelujejo pri organiziranju sejmov in razstav izdelkov domače in umetne obrti;
—	organizirajo natečaje regijsko značilnih izdelkov domače in umetne obrti predvsem z namenom, da vzpodbujajo občane, ki izdelujejo izdelke domače in umetne obrti.
15.	člen
Naloge Zveze obrtnih združenj Slovenije so zlasti, da:
—	vzpodbuja obrtna združenja in obrtne zadruge k organiziranemu oži' -ju, pospeševanju in razvoju dejavnosti domače in. umetne obrti;
• — organizira različne oblike funkcionalnega izobraževanja za izdelovalce domače in umetne obrti;
—	organizira natečaje slovenskih izdelkov domače in umetne obrti predvsem z namenom, da vzpod-
buja občane k izdelovanju izdelkov domače in umetne obrti;
—	organizira skupno nabavo ustreznih reproma-terialov za posamezne vrste domače in umetne obrti, ki so tudi zdravstveno neoporečni (lončarstvo);
—	organizira poslovno sodelovanje med izdelovalci izdelkov domače in umetne obrti in obrtnimi zadrugami ter drugimi organizacijami združenega dela, predvsem z namenom, da se izdelki domače in umetne obrti vključujejo v izvoz;
—	organizira in sodeluje pri organiziranju razstav izdelkov domače in umetne obrti in vodi evidence razstavljalcev;
—	organizira posvetovanja o problematiki in nadaljnjem razvoju domače in umetne obrti;
—	spremlja razstave izdelkov domače in umetne obrti doma in v tujini; predvsem v zamejstvu, z namenom, da se ustvarijo strokovni in poslovni stiki;' «
—	se zavzema za realno vrednotenje dela izdelovalcev izdelkov domače in umetne obrti;
—	preko revije »Obrtnik« seznanja izdelovalce izdelkov domače in umetne obrti z dosežki na tem področju, povpraševanju po izdelkih, novih materialih, itd.
16.	člen
Naloge Zadružne zveze Slovenije so zlasti, da:
—	skupaj in predvsem preko organizacij združenih kmetov, ki so nosilke razvoja domače in umetne obrti razvija domačo in umetno obrt kot dopolnilne dejavnosti kmetijstva;
—	organizira proizvodnjo in prodajo izdelkov domače in umetne obrti za združene kmete;
—	zagotavlja reprodukcijski material in pomaga pri izbiri in nabavi delovnih pripomočkov;
—	predlaga stimulativne ukrepe ekonomske politike;
—	sodeluje pri oblikovanju kreditne politike do razvoja domače in umetne obrti pri bankah in hranilno kreditnih službah;
—	se zavzema za pravilno vrednotenje dela in kakovosti domače in umetne obrti;
—	sodeluje pri organiziranju funkcibnalnega izobraževanja in drugih oblik pospeševanja in oživljanja domače in umetne obrti;
—	sodeluje pri organizaciji razstav izdelkov domače in umetne obrti;
—	vodi evidenco kmetov, ki izdelujejo izdelke domače in umetne obrti.
17.	člen
Naloge Splošnega združenja drobnega gospodarstva Slovenije, so zlasti, da:
—	organizira in spodbuja medsebojno sodelovanje organizacij, ki izdelujejo ali organizirajo izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti;
—	si preko organizacij združenega dela, ki izdelujejo izdelke domače in umetne obrti * prizadeva za organiziranje dela na domu;
—	sodeluje pri organizaciji razstav in sejmov izdelkov domače in umetne obrti doma ta v tujini;
—	daje pobude za ustanavljanje novih organizacij združenega dela za izdelovanje oziroma proizvodnjo izdelkov domače in umetne obrti;
—	spremlja razstave izdelkov domače in umetne obrti doma in v tujini predvsem v zamejstvu, • z namenom, da se ustvarijo strokovni in poslovni stiki.
18.	člen
Naloge Splošnega združenja trgovine Slovenije so zlasti, da:
—	vzpodbuja poslovno sodelovanje med trgovskimi organizacijami, ki organizirajo proizvodnjo, in izdelavo domače in umetne obrti na podlagi trajnega poslovnega sodelovanja in dohodkovnih odnosov;
—	se zavzema za pospeševanje proizvodnje in izvoza izdelkov domače in umetne obrti, predvsem na konvertibilno tržišče;
•— pospešuje proizvodnjo in prodajo kakovostnih izdelkov domače in umetne obrti;
—	skrbi za uveljavljanje znaka kvalitete izdelkov katerim je bil dodeljen in kontrolira kakovost teh izdelkov.
19.	člen
Naloge Splošnega združenja za turizem in gostinstvo Slovenije so zlasti, da se zavzema, da bodo:
—	turistične organizacije združenega dela vključevale v turistično ponudbo in propagando kvalitetne izdelke domače in umetne obrti;
—	turistično hotelske organizacije združenega dela v okviru svojih dejavnosti organizirale večjo prodajo kvalitetnejših izdelkov domače in umetne obrti;
—	pri oblikovanju turističnih sporočil v propagandnih aktivnostih turistične in gostinske organizacije uveljavljale tradicionalno likovno kulturo.
20.	člen
Naloge Kulturne skupnosti Slovenije so zlasti, da:
—	se zavzema za organiziranje tečajev za izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti;
—	sodeluje pri izdelovanju strokovne literature s področja domače in umetne obrti;
—	vzpodbuja razvoj domače in umetne obrti tudi v sosednjih obmejnih področjih, kjer živi naša narodna skupnost.
21.	člen
Naloge Izobraževalne skupnosti Slovenije so zlasti, da:
—	se zavzema za vključevanje znanj s področja domače in umetne obrti v vzgojnolžobraževalne programe na vseh stopnjah izobraževanja;
—	se zavzema, da bodo ■ vzgojnoizdbraževalne organizacije v okviru organiziranja svobodnih dejavnosti Vključevale v program tudi znanja s področja domače in umetne obrti.
22.	člen
Naloge zainteresiranih organizacij združenega dela so, da v okviru svojih dejavnosti pospešujejo razvoj domače in umetne obrti, zlasti tako, da:
—	medsebojno sodelujejo, sodelujejo s specializiranimi organizacijami združenega dela in z ostalimi udeleženci tega družbenega dogovora;
—	organizirajo posebne enote izdelovalcev izdelkov domače in umetne obrti;
—	organizirajo delo na domu izdelovalcev izdelkov domače in umetne obrti;
—	organizirajo centre za domačo in umetno obrt po tehnoloških usmeritvah.
Poleg dizajna, tehnologije, dokumentacije in in-struktaže, ti centri organizirajo oskrbo zainteresiranih organizacij združenega dela in izdelovalcev s proizvodnimi sredstvi in repromateriali;
—	sklepajo samoupravne sporazume o usmerjanju in združevanju namenskih sredstev za realizacijo skupaj dogovorjenih programov aktivnosti razvoja domače in umetne obrti.
23.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora ustanovijo skupen organ — odbor udeležencev družbenega dogovora (v nadaljnjem besedilu: odbor), v katerega delegirajo vsi izvršni sveti skupščin občin v SR Sloveniji, vse medobčinske gospodarske zbornice in vse zainteresirane organizacije združenega dela po enega delegata, ostali udeleženci družbenega dogovora pa vsak po enega delegata.
24.	člen
Odbor zlasti:
—	spremlja stališča o vprašanjih, ki se pojavljajo pri izvajanju tega družbenega dogovora;
—	spremlja izvajanje tega družbenega dogovora in po potrebi predlaga udeležencem ustrezne ukrepe za njegovo izvajanje;
—	predlaga spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora;
—	spremlja druge aktivnosti v zvezi s tem družbenim dogovorom.
25.	člen
Sedež odbora je pri Zvezi obrtnih združenj Slovenije.
Administrativno tehnične naloge za odbor opravlja Zveza obrtnih združenj Slovenije.
26.	člen
Ta družbeni dogovor je sklenjen, ko ga sprejmejo in podpišejo pooblaščeni predstavniki večine izvršnih svetov skupščin občin z območja SR Slovenije, predstavniki večine medobčinskih gospodarskih zbornic, predstavniki vsaj treh zainteresiranih organizacij združenega dela in pooblaščeni predstavniki ostalih udeležencev tega družbenega dogovora.
27.	člen
Ta družbeni dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS,
St. 313-01/83-8
Ljubljana, dne 16. oktobra 1984.
Udeleženci
377.
Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83 prečiščeno besedilo) drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) in odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov (Uradni list SRS, št. 17/84), objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
PREGLED
stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih Interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1985
I.	Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka so:
."»nUAB.ldUd
ez nip;uiop od Bfudojs BUjtqz
(M + 9t + 0t + 8> UO AsoiBAajeidzi njppss od AdsiASds -pd Ul AOHABP Bfudois CUJKIZ
(Sl + H + SI + 2I+n + 6 + i + 9 + S + 5 + £) A3DA6I3P mptUltib od A05iA3dS -pd Ul AOJlABp Bludois BUJtqZ
ifluaAOts HS A bCubaojbabz B833ispil -BAU1 UI B3axsU[Ulonod isoudn^S
aO oiHš&UlbpBu fez baisjba BgauaAišABjpz isbudn^H i
BAisqa5is BSauiepOs IsdUdrtiiS isoudniis Bujniinji-otlsstsi isoudnus BUdtUitot Bsi9Uigqo afiuaAdis isdudruls Bulhiinji
isdudniis BUtBA3z6jqozi
nišam
§ S S S S S P SS S P 2 S? 6ŽS S	S S § S 2	$ 5	“ 5 5	° S ? S
t-T^-f^OOO^OMOtH.CNlOOOdDOiCMO	o"oe	jUH ^-1	r-. r- ^-1	r- ^-1	O r-4 o
S 5 SLS S S	£ Š a Č S 2 2 S 8 fc g t'i g S 5 š 5 S £ 2 s S
inLotnk^lnrriffininmtntotoio^cDiDictnirr^tr mVinininicmrf incorfin
-	.	- j -	.	__,	. .	._.	.	-	^	.	.	. .	.	_.	.,,,	.. ,	.	_.	_,_.	.	.	.	- .	.	.	.	...,	—^	,	-	-
T l ? 1 * 1 l l 1 l B ^ * 1 T '1 T \ * B f ^ r ' 1 1 ' ' v4 1 ' * ' ' ' < T-^	' v ' B—•	' * ' ' 1 1	'	1 1 1 ' ' 1 ^ ’
2 £ S g 2 £ S g S g g 2. £ £ g g g fS 2 g g g, g g g g g £ 5 g g g
c<r t-f csf

o" o* csT o" f-i' to *-T o cT t>V of <m‘' o' Csf r-T
O csf o"
^ o o? > oiauAolap od I
li
nipiuiop od
aftdSAdts
ba^sjba B392t§oJio ^soudn>ts
duejti iCupoAzjo-id a aCtouoAidHti er. ^dAodSTJd ptSui9qo iuq9soa
9AJ9Z9J aUAOSfeld 9iiSUT5qO BZ 2t9A9dsud tltSUI3qd IUq9SO<i
AOOABiap aO Zf 5tOABp ^sui9qo
9UBJ11 ifupOAZJOJd A 0flDU9AJ9;U| bz ^9A9ds;jd i^5nqnd9j iuq0SOd
9AJ9Z9J 9Uy\oSeiq 9M§t[qnddj BZ ii9A9dspid p>i§nqnd9a juqosod
s g s.s s g g g g g g s g g g s g s g s s .t ; ; s g g s s s s g, s s
(NCvftMCvfcOCNC^CNC-JCNfCNCNlCOtMcsiCNCMC^MCNčSlCNC-tt^CMCtCSlCMCNCšiCNltMCNl
«—t	r—t	T—I	•—«	1—<	T—<	•—<	«—«	t—I	«—I	•—<	«—•	*—■	^_|	«■-'	T—<	?—I	'	*—<	•—<	— ■<	t—«	T—I	t—I	1—<	f—I	T—I	i—1	1—1	1—1	1-H
g	5	g	2	5.	g	g	2	g	g	£	gg	§	S	gg	g	£	^	2	L	g-	g	g	gg	ggš	gs	g.
o"	c	o"	o	o"	o	ciT	O	O-	o	o	o	—i	o	—■	c.-	o	o	c.	o'	C:	t?'	o	o"	o	o	o	o	o	o o	o
S	S	g	22	S	s	g	g	g	S	g	2	2	g	2	g	g	g	g	g	g	g	2	g	2	g2g	S	ggS
t-h i—i i—» i—* i—< ©	o	o	•—1	^	—	o	o^-c;i*-ii—‘i—<	i—iD	c' cT	o o	o	i--	o •—< i—<	—<
g g 2 S S 5	2	S	g	g	5	g	£	g	g	g	5	S	g	£	s	g g	2 2	g g	2	ggg««
o"1 o" o- o- o-' ©	©	o	©	o	©	©	©	o*"	o	©	©	c	©	©	©	©©©o©©©*©	© © ©	©
22g££2g£2	£	E«ggg«S	£	g	g	2	2 £	g««E«£	gggg
o" o'	r-T	c>	o"	©"	©	©"	©"	©	©	©	© O*" ©	©"	©	©	©	©	©	o	©	r-1	—1	1-H	1-M	i-t	©	©	©	O	o
tn S	S	^	S	^	S	S	S	S	in	ug	^ ug ^	^	S	S	S	S	^	in	u";	tn	^	S	^	S	S	tn
© o"	cT	o"	©	©	©'	©"	©"	<tf	©"'	©"	©" <5 <±f	©"	©"	o'	©	©	©	©	o"	o~	©	o”	o"	o'	©"	o'1	o"	o”
gs	2g2	5	g	g	g	S.S	g	ggg	2	g	S	S	£	g	S2	i	g	g	2	S§	2	g	S?	S
in ^ in m -v *t< © in © to in rp m © tD in © © in in m' rr -^f ■su -^ © in in © m
5£2£g22gS£S£22$2§£i2g££££2ggg£ggg
"	^	" o" r-T o' o i~ © © »-H	o'' i-T *-T © ©~ © e- o c_: © © © r- —■ © o
ooi>^©eoTfi©in©in	©inroccrr©-p©rc©	©©©©©©©co	©	o	m	rr
cn © © o »-i ■sr- i^h © m ni cm	mrfCMCM©o©in©cn	i-Ht-iroro©cora©	t-h	t>	©	co
t—«©i—«1—1i—If-Hf—it—li-Hi-H,—<	i—li—If—li—li—lCMi—11—'©1-H	1—<1-Hr-Ii—11—li-Hi—li—I	CM	©	r-H	1-H
© ;
©©©©©©©©©©©©©©©©©©to o©©o©©oo © © © ©
*-H,t-1**-<.—'H-ifHt—l*‘Hi“**-ii*-«»-H»»«t*«i-Mi—1,-Mr-M	-—1	1-H	t—'	—H	1-H i-H	1—I	i—<	1—1	1—I	1-H	1-H
,	r.	^	A	-	A	♦-	<-	r.	4-	r.	.■.	.	,	.,	.	r.	o	-	•-	-	p	•>	^ —
g22g£ggg§2S£gggg£g£££g§£gggggg«§g
O o*' o" ©' ©' ©'o' to*' ©' © 1^ -H © © © © © o ©'©©' o" © © O © © © © © © ©' c?

© in o in in cm r-H in t-h »-h
o" ©^ cT o" ©" ©' ©" ©"
| 10 £
tl ~ © ©
| g gg g 2.2 2
o" o" ©*' ©~ o' © o"
in in er	© ©	©	o © m	m	©	in	i
—1 1—1 m	ng CM_	CM	CM^ CM^ 1—I—^	r-H^	1-H^	|
o” ©^ ©'	©" ©"	<&	o" o" ©"	o'	CD	<S
m
co«
gggggggggggg
©o©©©oo©©©©©
£ £ £ 8 £ S £ £ £ g£ £ £ £ £ £ £ g
© o ©' ©" ©^ d ©" © © © ©' o" © © © © © o"
BUT?qQ
0©©0©0©©000©©©©©©©©©0©©000©0©0©0 rrrprr^srrrrrirr^Htirrrfrrrnrdii^i^Hrji	■<r< rr <- Tj<
s	«S	r.	—	A _ #x	A	•%	A	'	—	-	—	-	-	-	-	—	— -	—	— —*	—	— -1
©©©O©©©©
©©©©©©©©ooooo©©©©©©©© ©©o©©©oo o © © o
^ ^ *f tr v ^	<P,	^ <rv <ir^	rti <t<	^ tr1	"tr "'t'	rt< ^	^ ^
o*' © © o*' ©" o*' cd	cT ©	o" ©' o"	©* ©~	o" o" ©" ©"	©* © ©	© ©'	© © © © cT ©	©^ © o o"
: s
lis

S)
„|ls
s
1
CQ
*	s
_	"o	c
«	^	'V	?
ti)	^	s	(ti	ti
C	g	^	>i
ca	U	&	v)	>

CD tu
(ti
-2
o
-g
CC Cti CS Cti Cti ^
illlllUfl
a> o 3
2 S 3
IS dBz	^««^“®£~22222252£eSS^£££2 £:££££
eo co co o--- m co eo cm co	tr-CMcocM^gcomocn	^	o	o	cm	m	o	^	^	g	^	g	g
<	r—I	1—<	T-H	t—<	T—I	1—li-ii—‘1—'r-41—li~1	i—«1—(r-4
COCOO»-<Ot-h05CDCOO	T^tOt^COr—(t—O	I> OO CC	C- O	O)	O)	Ol	O)	05	O)
CClOrhCOCOl—frfiCML^CO	OCOSOCOCOr-«»-iCMi—«t-I	CO	05 rji CO	CM t>	05	05	05	05	05	05
Tjf in- irT tn' rjT m*' |ff lo' iff rji'	tcT	rtfi' rji'	irf rjf	Iff	irT	lf5 in' 10'	m	rji'	10 rji	m	rji	rji*	rj->	rji1	rjT	rj- rji
r—I r—< t—( r—< r-i r—■ t—< y—i r—* t—<	r—H	r—< i—<	t-I »-H	i—<	t—<	r—< «—< i-H	i—<	T—I	y—t j—4	T—4	r—4	r—4	1—4	T—4	rH	t—< 1—4
COl—4COC50COCOCMi-h05	CMI^COD-CDt^CCrrmCC	05	in	m	I>	rj4	rji	to	to	CO	to	to	CO
CQ 00 in to 05 o CO rH rji 05	05	CM_ rj^	to^ CO_	CO^	to	CO_ 05 to^	CM_	cq_	to_ LC^	rj^	05^	CO_	PO	CO	CO	CO^ CO
T-«T-4i-4rHi-HrHi-4rHT-4rH	i—<	r—4 rH	rH »—4	rH	r—‘	rH rH rH	i—I	i—<	i—4 i—4	rH	r-4	i-H	rH	rH	i-H	rH rH
i	^ rji rji ^i rji rji rji rji rji rji	rjirjirjirjirjirjirjirjirrrji	rji	rf	rji	rP	rji	rh	rji	rf	rji	rji	rP	rji
£-	inininLcminininioin	ininininininininmin	in	in	in	in	in	in	in	in	in	in	in	in
cm" cm" cm" cm" cm" cm" cm" cm" cm" cm"	cm" cm" cm" cm" cm" cm" cm" cm" cm" cm"	cm"	cm" cm" cm*	cm" cm"	cm"	cm"	cm"	cm"	cm"	cm"
jrHi-4i—li-4i-«rHi-!rHrHi-l	rHrHi-HrHrHi-HrH*—ii-htH	i-HrHi-Hi—rHrHi-t	i—«	r-4	i-4	i-H	i-H
cc'cOCOtoinrJioOOC-0	O	rji O	CM O	in	rji	D- CM CM	to	O	tO t—	rf	r-4	m	in	in	in	in in
rH	'	rt* PO CO rj1 PO rji to O in PO	i—4	rj^ rp	in^ r-4^	rj^	in^ LO_	CM^	CD_	05^ CM_	rji^	in^	uo^	in^	in^	in^ in^
tn ^tP-i-HCMini—iCOPOCOPO toinO5rfiinP0toC5C0CM CO CM O in O 1—I 05 0505050505
»-h	,	co o po i—4 cm in »—< co o c~*	po cm^ co^ in_ co^ po^ co^ cm^ in^ 05_	cm^	co^	to^	05^	05^	02^	05	02	02	02^
!	=	rTo n O ^ r. O	rn	r-	O	O	O	r.	O	O	O	O	O	O
<<1	^HtorjiinOOStotoOPO	toO5toI>rjiC0O5intoO2	PO	05	CM	to	05	I>	!>	D-	£~-	C-	t>
’-'	LnrjfpOPOrjiCMi-4rjiLnrj4	rji	CM PO	CM^ P0_	CM^	UO^	CM^ P0_ rh^	CM^	rP^	t-h^ rp^	CM^	PO	in^	HO	in^	in	in^ in^
i	o" o" o" o" O o" o" o" o" O	o"	o" o"	o" o	o	O	o o* o"	o"	o"	rH1 o"	o"	o"	o"	o"	o"	o*	o" o"
„'rHPOrHOtoC-C&rpinO	toCMinrHtorpinCMrpto	O	CM	rP	CO	PO	05	rp	rP rp	rp	rp	rP
1H|T—lOrPOOtotoi-HPOtoin	in ©0 rp PO CO PO^ rp^ CO^ to_^ ICO^	rp^	in_	to_	CO	in^	P0_	P0_	PO^ P0_	CO_	P0_	PO^
p.	oooooooooo	oooooooooo	o	o	o	o	o	o	o	o	o	o	o	o
rH	m in in in in in in in in in	in in in in in^ in^ in^ in^ in^ in^	in^	in	in_	tn^	in^	in^	in^	in^	in^	in^	in^	in^
ih	rHt^cMOOcoincorpo	inrpinrprpootoC5CMin	to	o	r-	rji	05	r-	r-	tr-	i>	c—	tr-
rH	COOrPinOCrltoCMr^iin	in to C5 CO PO L~ 05 P5 rP r—<	CO	in	05	PO	i-H	PO	rP	rp	rp	rp	rji	rP
^ ^	^	e.».#xe<n—‘»\*Nr\ev	r. #. r. »s ev rx r.
intoinrpinmintointo	inininrptoincoininin	in	rp	in	in	in	in	rp	rp	rp	np	rp	rp
2	totoocMCMu-incMi>in	o c~- co t— c— in t— o inčo	o	co	po	in	co	in	o	o	o	o	c	o
t>m05CMQ0OCMtointr-	0510-torHO	C2_ l>^	05^	CC_	I>^	lO^	to^	02^	CO	CO^	CO	CC^	CO^
toPOinCMC5COOtoCMCO C5t>COrHl>C5CM050to C- CM rp PO O 05 05 05 05 05 05 rp rP l> to C- 05 05 rH CM CO_ in	0_ P0_	rP_ 0_	CM^ CM^	CO^	CM^	CM^	to	CO	rP^	rH	CM^	ITO	to_	to^	to^	CC	to^ to
oooooooooo O	O O	O O	O O	O	O	O	O	O	O	O	O	O	O	O	O	O	O O
1—4i—li-Hi-Hi—4tHt-Hi-4i-Hi—4	i-H i—4	i—4	r-4^ 1-4^ t-4^ i—4^ i—^ 1—4^ 1—4^	i-4^	1—4^	1—4^	1—^	i—4^	1—4^	1—4^	1—4^ 1—4^	1—4^	1—4^	1—4^
'oooooooooo	oinoooinoooo	o	in	o	o	o	c	o	o o	o	o	o
co in in in o in in co in co	to in^ in^ in_ to^ in^ cc_ rt^ o_ in^	in^	C5_	co^	in^	in_	in^	in^ in^	in	in	in^
: in o in o m in in i o o in i oinininininomoininininininininininio
^	rHrprHini—IrHrH iPOCMi-H I P5_ i-H_ i-H^ i-H_ rH_ 1—4^ i—4^ in^ CM^ rH_ i-H_ 1-4^ rH_ i—^ i-H_ i-H^ t-4^ i-H^ 1-4^
I	m	in	in	i	in in in	i	mininininininininintoininininininininininininin
m	'	P3	P3	P5	P5P5P3	pOCOPOP5P5P5P5COP5CO--rP5P5P5P5P5P5P5P5P5P5P5P5P5
!	o"	o"	o"	o" o" o"	o" o" o" o" o" o" o" o" o" o" ° o" o" o" o" o" o" o" o" o o" o c" o"
oooooooooo	OOOOOOOOrPO	o	o	o	o	o	o	o	o o	o	o	o
rp rp rp rh rji rp rp rp rp rp rj4	rp rp	rp^ rp	rp rp	rp^	0~	rp^	rp^	rp^	rp^	rp^	^	rj4^	^	rp	rp	rji^	^ rp
O o o" o" o" o" o o" o" o" o"	O o"	O o"	o o"	o"	o"	o"	o"	o"	o"	o"	o"	o"	O*	O*	o"	o" o"
'OOOOOOOOOO o	o O	O O	O O	O	rp	o	o	o	o	o	o	o	o	o	o	o	o O
irPrPrprPrprPrPrPrprp rprprprPrprPrprp	_r	rp	rp	rp	rP	rP	rp	rp	rp	rp	rp	rp	rp rp
o" o o" o" o" o" o" o" o" o" o	o" o"	o" o"	o" o"	o"	o"	o"	o"	o"	o"	o"	o"	o"	o"	o"	o"	o" o"
I 3
8 $
O E>n
rt o 2
> ▻ S
rt
H-
G O
i
Q
UD
O
S
<D
M
>8
g
s
rt <D O o
ISS
O « a>
S
o
ri
.§ f ^	^ o
s-§|l-š I
Oh fc OS tf Eh Eh
0
Z7 b
y 73 "b

L4	^ tH tH t4
o o o o o o
U3 ^5 UD -Q X! UD
•r-H •«— »^H •	■ •—l •H
ec n n rt rt ec
ŽŽoES£(Ki§wSmmwwwiW'M'WHtHHEH>>NiN§S§SSS

intoc-coc50i-4CMcorpintot-toC50i-4CMtorMintoD^toC20rHCMto^into
II. Stopnje prispevkov iz dohodka so:
A. Prispevek iz dohodka po osnovi osebnega dohodka:
a)	Skupnost zdravstvenega varstva
b)	Skupnost za zaposlovanje
c)	Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni od osnove (bruto) osebnega dohodka zavarovancev za polni delovni čas, skrajšani delovni čas, krajši delovni čas od polnega delovnega časa in za delo prek polnega delovnega časa.
Zap. št. Občina	Skupnost zdravstvenega varstva	Skupnost za zaposlovanje	Za primer nesreče pri delu in poki, bolezni	Zbirna stopnja
1 2	3	4	5	6
1. Ajdovščina	11,10	0,28	2,70	14,08
2. Brežice	11,62	0,40	2,70	14,72
3. Celje	11,37	0,22	2,70	14,29
4. Cerknica	11,87	0,26	2,79	14,03
5. Črnomelj	10,15	0,27	2,70	13,12
6. Domžale	9,66	0,20	2,70	12,56
7. Dravograd	9,05	0,27	2,70	12,02
8. G. Radgona	11,12	0,24	2,70	14,06
9. Grosuplje	12,69	0,29	2,70	15,68
10. Hrastnik	11,51	0,27	2,70	14,48
11. Idrija	12,30	0,23	2,70	15,23
12. I. Bistrica	10,78	0,29	2,7.0	13,77
13. Izola	11,00	0,30	2,70	14,00
14. Jesenice	10,16	0,21	2,70	13,07
15. Kamnik	10,45	0,18	2,70	13,33
16. Kočevje	9,78	0,20	2,70	. 12,68
17. Koper	10,10	0,26	2,70	13,06
18. Kranj	8,18	0,23	2,70	11,11
19. Krško	9,70	0,25	2,70	12,65
20. Laško	11,43	0,30	2,70	14,43
21. Lenart	12,12	0,36	2,70	15,18
22. Lendava	11,97	0,30	2,70	14,97
23.	Litija 24.	Ljubljana	15,21	0,23	2,70	18,14
Bežigrad 25. Ljubljana	8,78	0,20	2,70	. 11,68
Center 26. Ljubljana	8,78	0,20	2,70	11,68
Moste-Polje 27. Ljubljana	8,78	0,20	2,70	11,68
Šiška 28. Ljubljana	8,78	0,20	2,70	11,68
Vič-Rudnik	8,78	0,20	2,70	11,68
29. Ljutomer	11,85	0,28	2,70	14,83
30. Logatec	10,77 '9,70	0,24	2,70	13,71
32. Metlika		0,30	2,70	12,70
33. Mozirje	12,03	0,24	2,70	14,97
34. M. Sobota	11,48	0,29	2,70	14,47
35. N. Gorica	10,67	0,23	2,70	13,60
36. N. mesto	8,98	0,26	2,70	11,94
37. Ormož	10,57	0,28	2,70	13,55
38. Piran	10 06	0,28	2,70	13,04
39. Postojna	11,80	0,28	2,70	14,78
40: Ptuj	10,92	0,25	2,70	13,87
1 2	3	4	5	6
41. Radije ob Dravi	9,60	0,35	2,79	13,65 .
42. Radovljica	9,20	6,30	2,70	12,20
43. Ravne na K.	9,46	0,27	2,70	12,43
44. Ribnica	10,45	0,25	2,70	13,40
45. Sevnica	13,02	0,36	2,70	16,08
46. Sežana	12,80	0,30	2,70	15,80
47. S. Gradec	9,86	0,25	2,70	12,81
48. S. Bistrica	11,30	0,22	2,70	14,22
49. Sl. Konjice	9,91	0,30	2,76	12,91
50. Šentjur	12,26	0,33	2,70	15,29
51. Š. Loka	8,92	0,20	2,70	11,82
52. Šmarje	12,57	0,29	2,78	19,56
53. Tolmin	11,42	0,21	2,79	14,38
54. Trbovlje	11,59	0,16	2,70	14,45
55. Trebnje	12,15	0,29	2,70	15,14
56. Tržič	10,40	0,24	2,79	13,34
57. Velenje	9,69	6,24	2,79	12,63
58. Vrhnika	9,30	0,19	2,70	12,19
59. Zagorje	11,33	0,33	2,70	14,36
60. Žalec	11,21	0,23	2,70	14,14
61. Maribor Pesnica	8,71	0,25	2,70	11,66
62. Maribor Pobrežje	8,71	0,25	2,79	11,86
63. Maribor Rotovž	8,71	0,25	2,70	11,66
64. Maribor Ruše	8,71	0,25	2,70	11,66
65. Maribor Tabor	8,71	0,25	2,70	11,66
66. Maribor Tezno	8,71	0,25	2,70	11,66
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
— za primer zavarovalne dobe, ki se šteje s po-
večanjem:
povečanje od 12 na 14 mesecev 3,50 povečanje od 12 na 15 mesecev 5,20 povečanje od 12 na 16 mesecev 7,00 povečanje od 12 na 17 mesecev 8,80 povečanje od 12 na 18 mesecev 10,50
B. Prispevek iz dohodka od osnove dohodek:
a)	Izobraževalna skupnost Slovenije
b)	Raziskovalna skupnost Slovenije
c)	Občinske raziskovalne skupnosti Slovenije:
S
d
N
S

o
1 2	3	4	5	6
1. Ajdovščina	0,22	0,28	fr,04	6,54
2. Brežice	0,22	0,28	0,04	0,54
3. Celje	0,22	0,28	0,04	0,54
4. Cerknica	0,22	0,28	0,02	0,52
1 2	3	4	5	6
5, Črnomelj	0,22	0,28	0,07	0,57
6. Domžale	0,22	028	0,05	0,55
7. Dravograd	0,22	0,28	0,05	0,55
8. G. Radgona	0,22	0,28	0,03	0,53
9. Grosuplje	0,22	0,28	0,02	0,52
10. Hrastnik	0,22	0,28	0,05	0,55
11. Idrija	0,22	0,28	0,03	0,53
12. I. Bistrica	0,22	0,28	0,018	0,518
13. Izola	0,22	0,28	0,03	0,53
14. Jesenice	0,22	0,28	0,02	0,52
15. Kamnik	0,22	0,28	0,12	0,62
16. Kočevje	0,22	0,28	0,023	0,523
17. Koper	0,22	0,28	0,025	0,525
18. Kranj	0,22	0,28	0,02	0,52
19. Krško	0,22	0,28	0,04	0,54
20. Laško	0,22	0,28	0,05	0,55
21. Lenart	0,22	0,28	0,07	0,57
22. Lendava	0,22	0,28	0,05	0.55
23. Litija	0,22	0,28	0,05	0,55
24. Ljubljana P,ežigrad	0,22	0,28	0,018	0,518
25. Ljubljana Center	0,22	0,28	0.018	0,518
26, Ljubljana Moste-Polje	0,22	0,28	0,018	0,518
27. Ljubljana Šiška	0,22	0,28	0,018	0,518
28. Ljubljana Vič-Rudnik	0,22	0,28	0,018	0,518
29. Ljutomer	0,22	0,28	0,03	0,53
30. Logatec	0.22	0,28	0,04	0,54
32. Metlika	0,22	0,23	0,03	0,53
33. Mozirje	0,22	0,28	0,13	0,63
34. Murska Sobota	0,22	0,28	0,04	0,54
35. Nova Gorica	0,22	0,28	0,05	0.55
36. Novo mesto	• 0,22	0,28	0,07	0,57
37. Ormož	0,22	0,28	0,02	0,52
38. Piran	0,22	0,28	0,02	0,52
39. Postojna	0,22	0,28	0,047	0,547
40. Ptuj	0,22	0,28	.0,05	0,55
41. Radlje ob Dravi	0,22	0,28	0,05	0.55
42. Radovljica	0,22	0,28	0,02	0,52
43. Ravne na K.	0,22	0,28	0,07	0,57
44. Ribnica	0,22	0.28	0,02	0.52
45. Sevnica	0,22	0,28	0,05	0,55
46. Sežana	0,22	0,28	0,03	0.53
47. Slov. Gradec	0,22	0,28	0,06	0.56
48. Slov. Bistrica	0.22	0,28	0,04	0,56
49. Slov Konjice	0,22	0,28	0,01	0,54
50. Šentjur	0,22	0,28	0,095	0.595
51. Škofja Loka	0.22	0,28	0.05	0,55
52. Šmarje	0,22	6,28	6,04	0,54
53. Tolmin	0.22	0.26	0,03	0.55
54. Tfbevlle	0,22	0,28	0.03	0,53
55. Trebnje	0,22	0,28	0.03	0,53
56. Tržič	0,22	0,28	0,04	0,54
57. Velenje	0,22	0,28	0,03	0,53
58. Vrhnika	0,22	0,28	0,06	0.56
53. Zagorje	0,22	0,28	0,05	0,55
60. Žalec	'0,22	0,28	0,01	0,51
61. Maribor Pesniba	0.22	0,28	0,05	0,55
62. Maribor Pobrežje	o;22	0,28	0,05	0,55
63. MaribbF Rotbtiž	0,22	0,28	0,05	0.55
64. Maribor Ruše	0,22	0.28	0.05	0,55 '
85. Maribor Tabor	0,22	0.28	0,05	0:55
65. Maribor Tezno	0,22	0,28	0,05	0,53
— posebne ižijbraževMthe skupnosti:
1.	Izobraževalna skupnost za agroživilstvo	1,34
2.	Izobraževalna skupnost gozdarstva	0,95
3.	Posebna izobraževalna skupnost
za usnjarsko predelovalno industrijo	0,71
4.	Izobraževalna skupnost za tekstilne
usmeritve	0,82
5.	Izobraževalna skupnost za kemijske, farmacevtske, gumarske in nekovinske
usmeritve	0,88
6.	Izobraževalna skupnost za lesarsko
usmeritev	0,86
7.	Izobraževalna skupnost gradbeništva
Slovenije	1,01
8.	Posebna izobraževalna skupnost
za gostinstvo in turizem	1,49
9.	Izobraževalna skupnost za ekonomsko
usmeritev	1,16
10.	Posebna izobraževalna skupnost
tiska in papirja	0,62
11.	Izobraževalna skupnost za
elektrotehniško in računalniško usmeritev	1,33
12.	Izobraževalna skupnost za metalurško
in kovinarsko usmeritev	1,17
13.	Izobraževalna skupnost prometa in zvez 0*83
14.	Izobraževalna skupnost za rudarsko
in geološko usmeritev	1,13
15.	Izobraževalna skupnost za zdravstveno
usmetitev	2,50
16.	Posebna izobraževalna skupnost
za pedagoško usmeritev	1,65
17.	Posebna izobraževalna skupnost
za družboslovno usmeritev	1,66
18.	Posebna izobraževalna skuphost
za kulturo	2,80	1
— posebne raziskovalne skupnosti:
1.	Kmetijstvo, živilstvo in veterinarstvo	0,1Ž
2.	Energetika, mineralne surovine
in metalurgija	0,11
3.	ElektrbkovinarSka industrija	0,14
4.	Kermja	0,12
5.	Gozdarstvo, lesarstvo, papirništvo
in grafika	0,08
6.	Graditeljstvo	0,11
7.	Promet in zveže	O.O1?
8.	Trgovina, turižetn, gostinstvo
ter drobno gospodarstvo	0,08
9.	Zdravstvo	in socialno varstvo	0,06
10.	Družbene	dejavnosti	0,06
11.	Družbena	infrastruktura	0,14
12.	'Tekstilna	in uSrtjarsko predelovalna
industrija	O.O1?
Č. PrispdVek iz dohodka od tisnove, ki jo 'predstavljajo sredstva poslovnega sklada:
Skupnost pokojninskega in invalidskega ža"varo-vanja v SR Sloveniji:
a) zavezanci — temeljne in druge organizacije združenega dela s področja gospodarstva:
—	elektrogospodarstvo,
—	pridobivanje premoga,
—	predelava premoga,
—	pridobivanje nafte in zemeljskega plina,
—	proizvodnja naftnih derivatov,	•
—	črna metalurgija;
—	pridobivanje rude barvastih kovin,
—	proizvodnja barvastih kovin,
—	predelava barvastih kovin.
—	pridobivanje nekovinskih rudnin,
—	proizvodnja cementa.
—	kmetijska proizvodnja,
—	kmetijske storitve,
—	ribištvo,
—	vodno gospodarstvo,
—	železniški promet, (
—	pomorski promet,
—	zračni promet,
—	prekladalne storitve,
—	gostinstvo,
—	turistično posredovanje,
—	obrtne storitve in popravila,
—	osebne storitve in storitve gospodinjstvom,
—	urejanje naselja in prostora,
—	stanovanjska dejavnost,
—	komunalne dejavnosti,
—	prevoz potnikov z drugimi sredstvi
po stopnji	0,27
b)	zavezanci, ki opravljajo- vse druge dejavnosti
po stopnji	1,27
III.	Pregled stopenj davkov in prispevkov začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 4. 1985 dalje.
St. 420-13/84
Ljubljana, dne 8. marca 1985.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov 1. r.
378.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določb drugega odstavka 10 člena, tretjega odstavka 32. člena in prvega odstavka 63. člena pravilnika o odgovornosti delavcev v združenem delu TOZD in DSSS v DO EMO Celje, na seji dne 21. februarja 1985
odločilo: 1 2 * * * * * * * 10
1.	Razveljavi se določba tretjega odstavka 32. člena pravilnika o odgovornosti delavcev v združenem delu temeljnih organizacij združenega dela in v delovni skupnosti skupnih služb v delovni organizaciji EMO Celje z dne 11. 12. 1978 s spremembami in dopolnitvami.
2.	Postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti do-
ločb drugega odstavka 10. člena in prvega odstavka
63. člena istega pravilnika se ustavi.
Obrazložitev
Sodišče združenega dela v Celju je s predlogom
začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku odločbe navedenih določb pravilnika o disci-
plinski odgovornosti delavcev v združenem delu. Po
predlagateljevem mnenju je določba drugega odstavka
10. člena pravilnika, ki določa, da delavec krši delovno obveznost le, če jo krši namenoma ali iz hude malomarnosti, v nasprotju z določbami prvega in drugega odstavka 193. člena zakona o združenem delu in tretjim odstavkom 146. člena zakona o delovnih razmerjih, ki določajo, da je delavec za izvrševanje delovnih obveznosti disciplinsko odgovoren za vsako obliko krivde. Po predlagateljevem mnenju je nezakonita tudi določba prvega odstavka 63. člena pravilnika,
ki določa, da sprejema delavski svet odločitev o ugovoru z večino glasov prisotnih članov delavskega sveta, saj po 496. členu zakona o združenem delu delavski svet odloča z večino glasov vseh delegatov, če ni po statutu temeljne organizacije ali zakonu potrebna drugačna kvalificirana večina. Mnenja je tudi, da določba tretjega odstavka 32. člena pravilnika, po kateri lahko disciplinska komisija, ki je skupna za vse temeljne organizacije združenega dela v sestavi delovne organizacije, odloča tudi v sestavi treh članov, postavlja delavce v neenak položaj, ko so le-ti klicani na odgovornost. Po predlagateljevem mnenju je s tem kršena določba prvega odstavka 220. člena ustave SR Slovenije, ki določa, da ima vsakdo pravico do enakega varstva svojih pravic v postopku pred sodiščem ter državnimi organi ter drugimi organizacijami, ki odločajo o njegovih pravicah in obveznostih ter odgovornostih.
Ustavno sodišče je ugotovilo:
Napadena določba drugega odstavka 10. člena pravilnika, po kateri je delavec kriv, če je kršil delovno obveznost le namenoma ali iz hude malomarnosti, je v nasprotju z zakonom. Delavec odgovarja za kršitve delovnih obveznosti in druge kršitve delovne discipline, če jih stori po svoji krivdi (drugi odstavek 193. člena zakona o združenem delu). Delavec je za izvrševanje delovnih obveznosti disciplinsko odgovoren za vsako obliko krivde (tretji odstavek 146. člena zakona o delovnih razmerjih, Uradni list SRS, št. 24/83, prečiščeno besedilo). Delavec je torej odgovoren za kršitev delovnih obveznosti, če je ravnal naklepno in ob vsaki stopnji malomarnosti.
Vsakokrat, ko je delavec klican na odgovor, določi predsednik disciplinske komisije njeno sestavo (četrti odstavek 200. člena). Vendar zakon ne ureja nadrobneje te sestave, marveč določa le, da mora biti en član komisije iz temeljne organizacije, iz katere je delavec, ki se kliče na odgovornost. Zato je določitev števila članov disciplinske komisije, ki v posameznem primeru vodi postopek, stvar samoupravne ureditve. Pri tem so delavci dolžni upoštevati zakonske osnove, določene za njeno sestavo, to je, da disciplinsko komisijo sestavlja liho število članov vključno s predsednikom in da je vanjo vključen tudi zunanji član, pri čemer mora biti poudarek na tem, da težo odločitve nosijo delavci v temeljni organizaciji. Pri določitvi števila članov disciplinske komisije, ki v posameznem primeru vodi disciplinski postopek, pa so delavci dolžni upoštevati enakost položaja vseh delavcev, ko so le-ti klicani na odgovor. Ureditev v tretjem odstavku 32. člena napadenega pravilnika, ki omogoča, da v enakih ali podobnih primerih lahko odloča disciplinska komisija v sestavi petih ah treh članov, je v nasprotju z določbo 220. člena ustave SR Slovenije, po kateri ima vsakdo pravico do enakega varstva svojih pravic v postopku pred sodiščem ter državnimi in 'drugimi organi, kadar ti odločajo o njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih.
Napadena določba prvega odstavka 63. člena pravilnika, po kateri delavski svet sprejema odločitev o ugovoru z večino glasov prisotnih članov delavskega sveta, ni v skladu z zakonom. Delavski svet temeljne organizacije odloča o vprašanjih iz svojega delovnega področja z večino glasov vseh delegatov, če ni za odločanje o posameznem vprašanju po statutu temeljne organizacije ali zakonu potrebna drugačna kvalificirana večina (496. člen zakona o združenem delu).
Pravilnik o odgovornosti delavcev v združenem delu z dne 11. 12. 1978 s spremembami in dopolnitvami so sprejeli delavski sveti temeljnih organizacij združenega dela in delovne skupnosti skupnih služb kot samoupravni splošni akt temeljnih organizacij in delovne skupnosti. Z njim se uresničujejo določbe samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti. Delavski sveti temeljnih organizacij združenega dela in delavski svet delovne skupnosti skupnih služb so sprejeli v času od 29. 10. do 13. 12. 1984- spremembe napadenega pravilnika. Po spremenjenem pravilniku je delavec disciplinsko odgovoren za delovno obveznost, če jo krši namenoma ali iz malomarnosti, delavski svet pa sprejema odločitev o ugovoru z večino glasov članov delavskega sveta. S to spremembo je bila odpravljena spredaj ugotovljena nezakonitost 10. in 63. člena pravilnika, ni pa bila odpravljena nezakonitost 32. člena.
Glede na navedeno ugotovitev je ustavno sodišče skladno s 413. členom ustave in ob uporabi 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo tako, kot je razvidno iz izreka odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Mara Bešter, Tone Bole, Janko Cesnik, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc in Bojan Škrk.
Št U I 79/84-13
Ljubljana, dne 21. februarja 1985.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r.
379.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 22/77), ki ga je začelo na pobudo občana Lojzeta Cafute iz Sežane, na seji dne 21. 2. 1985
odločilo:
Razveljavi se 22. člen odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 22/77).
Obrazložitev
Ustavno sodišče je na pobudo občana začelo s sklepom z dne 27. 12. 1984 postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti 22. člena v izreku navedenega odloka. V tem členu je določeno, da mora vsak naslednji ponudnik v javnem natečaju za oddajo stavbnega zemljišča v družbeni lastnini ponuditi najmanj tako kupnino, ki je višja od prejšnje ponudbe za SCO din po stavbni parceli.
Zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77, 8/78), ki je veljal v času sprejemanja izpodbijanega odloka je v 34. členu določal, da se oddaja stavbnega zemljišča opravi z javnim natečajem s pogodbo ali brez javnega natečaja neposredno s pogodbo, in da je občinska
skupščina pooblaščena, da z odlokom predpiše način, pogoje in postopek oddaje stavbnega zemljišča. V 35. členu zakona je bilo določeno, da morajo biti pogoji za oddajo stavbnega zemljišča v skladu s politiko stanovanjske in druge graditve v občini in da morajo zagotoviti smotrno uporabo stavbnega zemljišča, interese varstva okolja in druge splošne interese pri urejanju in uporabi prostora. Ce se stavbno zemljišče odda občanom za graditev stanovanjske hiše z javnim natečajem, morajo pogoji upoštevati tudi stanovanjske, delovne in socialne razmere ponudnikov. Po 26. členu zakona je bil investitor dolžan povrniti uprav-ijalcu stroške za pripravo stavbnega zemljišča ter sorazmeren del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča z omrežjem komunalnih naprav primarnega in sekundarnega pomena, in sicer po merilih, ki jih je določal 27. člen istega zakona. Po 36. členu zakona se je stavbno zemljišče, za katero je bil razpisan javni natečaj, oddalo ponudniku, ki je v največji .meri izpolnjeval pogoje razpisa.
Tudi novi zakon o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84), ki velja od 22. 6. 1984 določa v 51. in 52. členu, da se stavbno zemljišče odda s pogodbo na podlagi javnega razpisa ali brez javnega razpisa, in da način, pogoje in postopek oddaje stavbnega zemljišča predpiše občinska skupščina v skladu s tem zakonom. Pogoji za oddajo stavbnega zemljišča morajo biti v skladu s politiko stanovanjske in druge graditve v občini, zagotoviti morajo smotrno uporabo stavbnega zemljišča, interese varstva okolja in varstva narave in kulturne dediščine ter druge splošne interese pri urejanju in uporabi prostora. Če se stavbno zemljišče odda občanom za graditev družinske hiše z javnim razpisom, morajo biti upoštevane zlasti stanovanjske razmere ter zdravstveno stanje udeležencev razpisa oziroma njihovih ožjih družinskih članov. Javni razpis mora vsebovati zlasti podatke o stavbnem zemljišču, ceno stavbnega zemljišča, prispevek k stroškom za pripravo in opremkanje stavbnega zemljišča, rok in način plačila tei* podatke o izpolnjevanju pogojev iz drugega in tretjega odstavka teg', člena. V 49. in 50. členu zakona je določeno, 'da se stavbno zemljišče odda proti plačilu cene tega zemljišča in prispevka k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča, ki ga mora poravnati investitor, pri čemer cena kvadratnega metra zemljišča zajema povprečne stroške pridobitve zemljišča na območju urejanja stavbnega zemljišča in povečano vrednost zaradi družbenih vlaganj, valoriziranih v letu oddaje.
Ustavno sodišče ugotavlja, da je bila določba 22. člena obravnavanega odloka v neskladju s prejšnjim zakonom o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem, in da je tudi v neskladju s sedaj veljavnim zakonom o stavbnih zemljiščih. Niti po prejšnjem niti po sedanjem zakonu se družbena stavbna zemljišča niso mogla in se ne morejo oddajat1 na podlagi prostega oblikovanja cene in najvišm nonudbe. ker se cena kvadratnega metra teh zemljišč obvezno oblikuje po pravilih, ki jih določa zakon. Ta cena mora b^ti določena v javnem razpisu in jo z ustno licitacijo ni mogoče poviševati. Pač pa je treba ob oddaji družbenega stavbnega zemljišča v uporabo • konkretnemu interesentu upoštevati pogoje, ki jih je določal 35. člen prejšnjega zakona, oziroma, ki jih določa 50. člen spredaj omenjenega sedanjega zakona.
Glede na navedeno je ustavno sodišče na podlagi 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem
SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Mara Bester, Tone Bole, Janko Cesnik, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc in Bojan Škrk.
St. U I 73/84-11
Ljublana, dne 21. februarja 1985.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r.
380.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Ravne na Koroškem, ki ga je začelo na pobudo občanov Lojzeta Cafute iz Sežane ter Alojza in Kristine Pori iz Tolstega vrha, na seji dne 21. 2. 1985
odločilo:
Določbe 20., 25. in 26. člena odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Ravne na Koroškem (Medobčinske objave, št 10/77) se razveljavijo.
Obrazložitev
Ustavno sodišče je s sklepom z dne 27. 12. 1984 sprejelo pobudo treh občanov in začelo postopek za oceno 20., 25. in 26. člena zgoraj navedenega odloka. V teh členih je določeno, da se stavbno zemljišče odda z javnim natečajem, ki se izvede z ustno licitacijo; da ponudnik lahko ponudi najmanj tako odkupnino, ki je enaka izklicni ceni; da mora vsak naslednji ponudnik ponuditi najmanj tako kupnino, ki je višja od prejšnje ponudbe za 1,00 din po kvadratnem metru stavbnega zemljišča in da se stavbno zemljišče odda zadnjemu ponudniku, če k njegovi ustni ponudbi, ki jo predsednik komisije trikrat zaporedoma ponovi, drugi ponudniki ne dajo višje ponudbe.
Zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77 in 8/78), ki je veljal v času sprejemanja izpodbijanega odloka, je v 34. členu določal, da se oddaja stavbnega zemljišča opravi z javnim natečajem s pogodbo ali brez javnega natečaja neposredno s pogodbo, in da je občinska skupščina pooblaščena, da z odlokom predpiše način, pogoje in postopek oddaje stavbnega zemljišča. V 35. členu zakona je bilo določeno, da morajo biti pogoji za oddajo stavbnega zemljišča v skladu s politiko stanovanjske in druge graditve v občini, in da morajo zagotoviti smotrno uporabo stavbnega zemljišča, interese varstva okolja in druge splošne interese pri urejanju in uporabi prostora. Ce se stavbno zemljišče odda občanom za graditev stanovanjske hiše z javnim natečajem, morajo pogoji upoštevati tudi stanovanjske, delovne in socialne razmere ponudnikov. _ o 26. členu zakona je bil investitor dolžan povrniti upravljalcu stroške za pripravo stavbnega zemljišča ter sorazmeren del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča z omrežjem komunalnih naprav primarnega in sekundarnega pomena, in sicer po
merilih, ki jih je določal 27. člen istega zakona. Po 36. členu zakona se je stavbno zemljišče, za katero je bil razpisan javni natečaj, oddalo ponudniku, ki je v največji meri izpolnjeval pogoje razpisa.
Tudi novi zakon o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št 18/84), ki velja od 22. 6. 1984, določa v 51. in 52. členu, da se stavbno zemljišče odda s pogodbo na podlagi javnega razpisa ali brez javnega razpisa, in da način, pogoje in postopek oddaje stavbnega zemljišča predpiše občinska skupščina v skladu s tem zakonom. Pogoji za oddajo stavbnega zemljišča morajo biti v skladu s politiko stanovanjske in druge graditve v občini, zagotoviti morajo smotrno uporabo stavbnega zemljišča, interese varstva okolja in varstva narave in kulturne dediščine ter druge splošne interese pri urejanju in uporabi prostora. Ce se stavbno zemljišče odda občanom za graditev družinske hiše z javnim razpisom, morajo biti upoštevane zlasti stanovanjske razmere ter zdravstveno stanje udeležencev razpisa oziroma njihovih ožjih družinskih članov. Javni razpis mora vsebovati zlasti podatke o stavbnem zemljišču, ceno stavbnega zemljišča, prispevek k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča, rok in način plačila ter podatke o izpolnjevanju pogojev iz drugega in tretjega odstavka tega člena. V 49. in 50. členu zakona je določeno, da se stavbno zemljišče odda proti plačilu cene tega zemljišča in prispevka k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča, ki ga mora poravnati investitor, pri čemer cena kvadratnega metra zemljišča zajema povprečne stroške pridobitve zemljišča na območju urejanja stavbnega zemljišča in povečano vrednost zaradi družbenih vlaganj, valoriziranih v letu oddaje.
Ustavno sodišče ugotavlja, da so bile določbe
20.,	25. in 26. člena obravnavanega odloka v neskladju s prejšnjim zakonom o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem, in da so tudi' v neskladju s sedaj veljavnim zakonom o stavbnih zemljiščih. Niti po prejšnjem niti po sedanjem zakonu se družbena stavbna zemljišča niso mogla in se ne morejo oddajati na podlagi prostega oblikovanja cene in naj višje ponudbe, ker se cena kvadratnega metra teh zemljišč obvezno oblikuje po pravilih, ki jih določa zakon. Ta cena mora biti določena v javnem razpisu in jo z ustno licitacijo ni mogoče poviševati. Pač pa je treba ob oddaji družbenega stavbnega zemljišča v uporabo konkretnemu interesentu upoštevati pogoje, ki jih je določal 35. člen prejšnjega zakona, oziroma, ki jih določa 50. člen spredaj omenjenega sedanjega zakona.
Glede na navedeno je ustavno sodišče na podlagi 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
Ustavnb sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Mara Bešter, Tone Bole, Janko Cesnik, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc in Bojan Škrk.
St. U I 76/84-10
Ljubljana, dne 21. februarja 1985.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije
Jože Pavličič L c.
SSL
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti 4. člena odloka Skupščine občine Kamnik o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Kamnik, po javni obravnavi dne 25. 2. 1985
odločilo :
Razveljavi se 4. člen odloka Skupščine občine Kamnik o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 1/83).
Obrazložitev
Na pobudo občanov je ustavno sodišče s sklepom št. U I 29/84 z dne 20. 12. 1984 začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti 4. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Kamnik. S to določbo je bila predpisana višina nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za počitniške hiše na turističnem območju Velike planine v višini 15 dinarjev, na vseh drugih območjih v občini Kamnik 10 dinarjev in za nezazidano stavbno zemljišče 5 dinarjev za m2 mesečno. Občani navajajo, da območje Velike planine ni komunalno opremljeno in ne izpolnjuje pogojev, ki so določeni v zakonu o upravljanju in razpolaganju s stavbim zemljiščem in v dogovoru, ki je bil sklenjen na njegovi podlagi, da bi bilo lahko za to območje predpisano plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
V	času sprejemanja odloka je veljal zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77 in 8/78). Po 42. členu tega zakona je občinska skupščina lahko predpisala, da se za uporabo stavbnega zemljišča plačuje nadomestilo. Za stavbno zemljišče se je po drugem odstavku 42. člena zakona štelo zazidano ali nezazidano stavbno zemljišče v mejah območja, ki ga zajema urbanistični ali zazidalni načrt. V 45. členu zakona je bilo določeno, da s predpisom, s katerim občinska skupščina uvede nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, določi merila, po katerih se določa višina nadomestila glede na ugodnosti, ki jih zemljišče daje, kot so: stopnja opremljenosti zemljišča s komunalnimi napravami, lega zemljišča v naselju, smotrno izkoriščanje zemljišča, namembnost predela, v katerem je zemljišče in podobno. Drugi odstavek 45. člena zakona je določal, da občine sklenejo dogovor o usklajevanju meril za določanji nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Na podlagi tega določila je bil sklenjen dogovor o usklajevanju meril za določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni Ust SRS, šl 1/80).
Z uveljavitvijo zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) je prenehal veljati zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem. Po 58. členu zakona o stavbnih zemljiščih se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačuje na območju mest in naselij mestnega značaja; na območjih, ki so določena za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev; na območjih, za katera je sprejet prostorski izvedbeni načrt in na drugih območjih, ki so opremljena z vodovodnim, kanalizacijskim in električnim omrežjem. V 61. členu zakona je predpisano, kaj morajo občine upoštevati pri določanju višine
nadomestila, med drugim zlasti opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnost priključitve na te objekte in naprave.
Za območje Velike planine je Skupščina občine Kamnik sprejela odlok o sprejetju urbanističnega načrta za območje Velike planine (Uradni vestnik Gorenjske, št. 15/70 in 23/72). S tem je bil izpolnjen pogoj 42. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem in je. občinska skupščina lahko predpisala, da se za območje, ki ga zajema ta urbanistični načrt, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Na podlagi 45. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem bi morala občinska skupščina predpisati merila, na podlagi katerih bi določala višino nadomestila v odvisnosti od ugodnosti, ki jih nudi zemljišče. S tem, da je občinska skupščina predpisala najvišje nadomestilo v občini za območje Velike planine ter za počitniške hiše na drugih območjih občine, ne da bi predpisala merila, na podlagi katerih se določa višina nadomestila v odvisnosti od ugodnosti, ki jih nudi zemljišče, zlasti stopnjo opremljenosti zemljišča s komunalnimi napravami, določba 4. člena obravnavanega odloka ni v skladu z zakonom, upoštevan pa tudi ni dogovor o usklajevanju meril za določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Po navedenih ugotovitvah je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in po 25. členu zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je navedeno v izreku te odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in .sodniki dr. Mara Bešter, Tone Bole, Bogdan Osolnik, Ivan Repinc, Bojah Škrk in Ivan Tavčar.
St. U I 29/84-16
Ljubljana, dne 25. februarja 1985.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r.
383.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku" za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe odloka Skupščine občine Metlika o enotni ureditvi komasiranega območja »Plešivica« v k. o. Lokvica po javni obravnavi dne 25. 2. 1985
odločilo:
V 3. členu odloka Skupščine občine Metlika o enotni ureditvi komasiranega območja »Plešivica« v k. o. Lokvica (Skupščinski Dolenjski list. št. 14/80) se razveljavi določba, ki na komasiranem in obnovljenem območju poleg graditve novih proizvodnih in stanovanjskih objektov prepoveduje graditev tudi drugih objektov.
Obrazložitev
Ustavno sodišče je s sklepom z dne 6. 12. 1984 sprejelo pobudo Branka Janeša in začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku odločbe na-
vedene določbe občinskega odloka, ki na komasiranem in obnovljenem območju prepoveduje poleg graditve novih proizvodnih in stanovanjskih objektov tudi graditev drugih objektov. Pobudnik meni, da je navedena določba v nasprotju z ustavo in zakonom.
Po 321. členu ustave ureja Skupščina SR Slovenije z zakonom med drugim tudi gospodarjenje s prostorom, rabo, izkoriščanje in varstvo kmetijskih površin ter graditev objektov.
V	zakonu o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79. 11/81), ki ureja med drugim tudi nekatere kmetijske prostorsko-ureditvene operacije, je v tretjem odstavku 119. člena določeno: »V primerih, ko je zaradi smotrne rabe kmetijskega zemljišča na določenem območju potrebno dolgoročno zagotoviti enotno ureditev pri napravi teras, trajnih nasadov, izbiri kultur na določenem zemljišču ali strokovno neoporečnost določenih posegov, lahko občinska skupščina sprejme odlok, s katerim se določi obveznost upoštevanja skupnega ureditvenega projekta, izgradnjo skupne infrastrukture (poti, namakalne naprave, terase in podobno) ali omejitve pri izgradnji proizvodnih in stanovanjskih objektov. Občinska skupščina sprejme tak odlok za določeno območje na predlog kmetijske zemljiške skupnosti.«
V	postopku je bilo ugotovljeno, da je občina Metlika rejela obravnavani odlok na podlagi navedene zakonske določbe. Odlok je z določbo 1. člena uvedel prepoved spremembe kulture, parcelacije ter gradnje proizvodnih in stanovanjskih objektov. Po 2. členu odloka je dovoljena obnova obstoječih zgradb in objektov ter naprav, in to na podlagi ureditvenega projekta »Plešivica«, dovoljenja občinskega upravnega organa, pristojnega za gradbeništvo, in v soglasju s Kmetijsko zemljiško skupnostjo občine Metlika. Z določbo 3. člera odloka pa je prepoved graditve proizvodnih in stanovanjskih objektov, ki ni dovoljena že po 1. členu odloka, razširjena še na »druge objekte«, kar pomeni, da so s to določbo prepovedani kakršnikoli gradbeni posegi v prostor.
Iz navedene določbe 119. člena zakona o kmetijskih zemljiščih izhaja, da občinska skupščina lahko na podlagi te določbe z odlokom predpiše omejitve pri gradnji proizvodnih in stanovanjskih objektov. Ta določba pa ne daje občinski skupščini pooblastila, da s splošno opredelitvijo »drugi objekti« prepove vsakršno gradnjo, tudi tako, ki ne bi bila v nasprotju z ureditvenim projektom.
Iz navedenih razlogov je ustavno sodišče po 413. členu ustave SR Slovenije in 25. členu zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Mara Bešter, Tone Bole. Bogdan Osolnik, Ivan Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar.
Št. Ul 34/84-20
Ljubljana, dne 25. februarja 1985.
Predsednik Ustavnega sodišča SP. .Slovenije
Jože Pavličič 1. r.
383.
Na podlagi 21. in 83. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81), 24. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80), 10. in 22. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 15/83), 7. in 15. člena statuta Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije ;Uradni list SRS, št. 15/ 83 in 14/84), sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na 18. seji skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije dne 27. februarja 1985 sprejela
SKLEP
o spremembah sklepa o pripravi in sprejetju predloga dolgoročnega plana za področje stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji za obdobje od'leta 1986 do leta 1995 z elementi do leta 2000
l...člen
V	naslovu sklepa o pripravi in sprejetju predloga dolgoročnega plana na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji za obdobje od leta 1986 do leta 1995 z elementi do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 8/82 in 8/84) se črtajo besede »do le la 1995 z elementi«.
2.	člen
V	1. členu sklepa se črtajo besede »do leta 1995 z elementi«.
■ 3. člen
2.	člen sklepa se spremeni tako, da se glasi:
»Odbor za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije pripravi in do konca aprila 1985 predloži skupščini Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije osnutek, do konca maja 1985 pa predlog dolgoročnega plana stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji.«
4.	člen
3.	člen sklepa se spremeni tako, da se glasi:
»Odbor za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov skupščine Zveze : tanovanjskih skupnosti Slovenije pripravi in do konca februarja 1985 predloži skupščini Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije predlog »Analize razvojnih možnosti stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji za obdobje od leta 1986 do leta 2000.«
5.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 27. februarja 1985.
Predsednik
skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije
Slavko Uršič 1. r.
384.
Na podlagi 11. člena samoupravnih sporazumov o štipendiranju v občinah in četrte alinee 5. člena samoupravnega sporazuma o oblikovanju ter nalogah skupnih organov udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike je skupščina delegatov udeležencev samoupravnega spor zuma o štipendiranju na seji dne 1. marca 1985 sprejela
SKLEP
o valorizaciji vrednosti točke kadrovskih štipendij
Vrednost točke za kadrovske štipendije se s 1.1. 1985 poveča od dosedanjih 8,65 din na 10,38 din. Tabela vrednosti kadrovskih štipendij:
Za učence v srednjem usmerjenem izobraževanju:
po uspehu	št. točk	din
zadosten	400	4.152
dober	480	4.982
prav dober	590	6.124
odličen	720	7.474
Za študente	na višjih in visokih šolah:	
6,0—6,5	600	6.228
6,6—7,2	659	6.747
7,3—7,9	720	7.474
8,0—8,6	800	8.304
8,7—9,3	900	9.342
9,4—16	1.080	11.210
Enotna kadrovska štipendija:
—	za učence v prvem letniku srednjega usmerjenega izobraževanja (ne glede na prejšnji učni uspeh)
480	4.982
—	za študente v I. letniku višjih in visokih šol (ne glede na prejšnji uspeh)
650	6.747
x
Ljubljana, dne 6. marca 1985.
Predsednik
skupščine lelegatov udeležencev samoup avnega sporazuma o štipendiranju SR Slovenije
dr. Danijel Pučko I. r.
385.
V zvezi s prve alinee prvega odstavka 45. člena in 50. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11-716/80) ter na podlagi smernic za oblikovanje vzgojnoizooraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju z dne 26. maja 1982 (točka 3. 5.) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel
SKLEP
o ustreznosti učbenika Zgodovina 1 za prvi letnik srednjega izobraževanja
Učbenik zgodovina 1, ki ga je napisal Ivan Grobelnik, ustreza za pouk predmeta zgodovina v prvem letniku srednjega izobraževanj a.
St. SS-06/8-4-85
Ljubljana, dne 7. marca 1985.
t
Predsednik
Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje
dr. Bogdan Kavčič 1. r.
'	386.
V	zvezi s prvo alineo, prvega odstavka 45. člena in 50. členom zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11-716/80) ter na podlagi smernic za oblikovanje vzgojnoizobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju z dne 26. maja 1982 (točka
3.	5.) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel
SKLEP
o ustreznosti učbenika Kemija za srednje izobraževanje
I
V	drugem, tretjem in četrtem letniku srednjega izobraževanja se pri pouku predmeta kemija uporablja naslednji zvezek učbenika Kemija za srednje izobraževanje
— Postopki, naprave in materiali v kemijski industriji, avtor mag. Srečo Zakrajšek.
Vzgojnoizobraževalni program: kmetij ec, veterinarski tehnik, živilec, gozdar, rudar in rudarski tehnik, bogatilec mineralnih surovin in tehnik za bogatenje mineralnih surovin, geovrtalec in geovrtalni tehnik, geološki tehnik, kemijska dejavnost gumar, keramik, steklar, gradbinec II, lesarstvo, grafičar. papirniški tehnolog, tekstilni mehanik, tekstilni kon-fekcionar, tekstilni kemik, usnjarski krznarski tehnolog, galanterijski tehnolog, usnjarski krznarski konfekcijski tehnolog, obutveni tehnolog, kuharstvo, zdravstveno varstvo, laboratorijska dela v zdravstvu, zobotehnlčna dela, vzgojitelj predšolskih otrok, učitelj, družboslovno-jezikovna dejavnost, naravoslovno-matematična tehnologija.
II
Učbenik, naveden v prejšnji točki tega sklepa, se določi za pouk predmeta kemije po programih srednjega izobraževanja.
St. SS-06/8-2-85
Ljubljana, dne 7 marca 1985.
Predsednik
Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje
dr. Bogdan Kavčič 1. r.
-	387.
V zvezi s prvo alineo prvega odstavka 45. člena in 50. člena zakona o- usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11-716/80) ter na podlagi smernic za oblikovanje vzgojnoizobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju z dne 26. maja 1982 (točka
3.5.) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel
SKLEP
o ustreznosti učbenika Fizika, tretji zvezek za 1. letnik srednjega izobraževanja
Učbenik Fizika, tretji zvezek, ki ga je napisal J. Strnad, ustreza za pouk predmeta fizika v prvem letniku srednjega izobraževanja.
St SS-06/8-3-85
Ljubljana, dne 7. marca 1985.
Predsednik
Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje dr. Bogdan Kavčič 1. r.
388.
V zvezi s prvo alineo prvega odstavka 45. člena in 50. členom zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11-716/80) ter na podlagi smernic za oblikovanje vzgojnoizobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju z dne 26. maja 1982 (točka
3.5.) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel
SKLEP
o ustreznosti učbenika Matematika 3, prvi zvezek — Kotne funkcije in trigonometrija za srednje izobraževanje
I
Vzgojnoizobraževalni program: kmetijski mehani-zator, rudar in rudarski tehnik, bogatilec mineralnih surovin in tehnik za bogatenje mineralnih surovin, geovrtalec in geovrtalni tehnik, geološki tehnik, metalurgija, kemik, farmacevt, gum ar, keramik, steklar, kovinar-strojnik, elektroenergetika, elektronika, telekomunikacija, gradbinec, geodezija, lesarstvo, grafičar, papirniški tehnolog, tekstilni mehanik, tekstilni kon-fekcionar, tekstilni kemik, usnjarskokrznarski tehnolog, obutveni tehnolog, cestni promet, transport, signalnovarnostne naprave, PTT promet, navtika, špedicija in luški promet, ladijsko strojništvo, laboratorijska dela v zdravstvu, oblikovanje, slikopleskarstvo, stavbno steklarstvo, polaganje podov,- gradbena mehanizacija, dimnikarstvo, veterinarski tehnik, trgovinska dejavnost, poslovno-finančna dejavnost, kuharstvo, strežba, turistična dela, zdravstveno varstvo, zobotehnična dela, fotografija, administrativna dejavnost, družboslov-no-jezikovna dejavnost (delno), kmetijec, živilec, gozdar, učitelj, računalništvo, vzdrževanje in nadzor cest, avtoličarstvo, frizerstvo, kozmetika.
II
Učbenik Matematika 3, prvi zvezek — Kotne funkcije in trigonometrija, ki ga je napisal P. Legiša, ustreza za pouk matematike po programih srednjega izobraževanja.
St. SS-06/8-6-85
Ljubljana, dne 7. marca 1985.
Predsednik
Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje dr. Bogdan Kavčič 1. r.
389.
V zvezi s prvo alineo prvega odstavka 45. člena in 50. členom zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11-716/80) ter na podlagi smernic za oblikovanje vzgojnoizobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju z dne 26. maja 1982 (točka
3.5.) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel
SKLEP
o ustreznosti učbenika Matematika 4, Verjetnostni račun in statistika za srednje izobraževanje
I
Vzgojnoizob-aževalni pn -am: splošno kulturni, družboslovna in jezikovna dejavnost, kmetijec, živi-
lec, gozdar, kmetijski mehanizator, rudar in rudarski tehnik, bogatilec mineralnih surovin in tehnik za bogatenje mineralnih surovin, geovrtalec in geovrtalni tehnik, geološki tehnik, metalurgija, kemik, farmacevt, gumar, keramik, stekiar, kovinar-strojnik, elektroenergetika, elektronika, telekemunikaoij a, gradbinec, geodezija, lesarstvo, grafičar, papirniški tehnolog, tekstilni mehanik, tekstilni konfekcionar, tekstilni kemik, usnjarsko-krznarski tehnolog, obutveni tehnolog, cestni promet, transport, signalno-varnostne naprave, PTT promet, navtika, špedicija in luški promet, ladijsko strojništvo, laboratorijska dela v zdravstvu, oblikovanje, učitelj, računalništvo, naravoslovno matematična tehnologija.
II
Učbenik Matematika 4, Verjetnostni račun in statistika, ki ga je napisal J. A. Čibej, ustreza za pouk matematike po programih srednjega izobraževanja.
St. SS-06/3-5-85
Ljubljana, dne 7. marca 1985.
Predsednik
Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje
dr. Bogdan Kavčič 1. r.
390.
Na podlagi 32. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5-583/80) je Strokovni svet SR Slove-nije'za Vzgojo in izobraževanje sprejel
SKLEP
o potrditvi didaktičnega kompleta Glasbena vzgoja 3 za pouk predmeta glasbena vzgoja v 3. razredu osnovne šole
Didaktični komplet Glasbena vzgoja 3, avtorice Brede Oblak, za pouk predmeta glasbena vzgoja v
3.	razredu osnovne šole se potrdi.
St. SS-06/8-1-85 Ljubljana, dne 7. marca 1985.
Predsednik
Strokovnega sveta- SRS za vzgojo in izobraževanje dr. Bogdan Kavčič L r.
391.
Na podlagi 13. člena družbenega dogovora o popustih in regresih za skupinska potovanja otrok in mladine za srednjeročno obdobje 1981—1985 je odbor udeležencev sprejel dne 27. februarja 1985
NAVODILO
za uveljavljanje popustov in regresov za potovanje otrok in mladine v letu 1985
Regres za skupinsko potovanje otrok in mladine se v skladu s kriteriji iz družbenega dogovora uveljavlja obvezno preko najbližjih mladinskih turističnih poslovalnic ki le izjemoma — direktno na Počitniški zvezi Slovenije, Ljubljana, Parmova 33, vse preostale občine, kjer v bližini ni organiziranih mladinskih turističnih poslovalnic.
Regres bodo v letošnjem letu lahko uveljavljali le tisti upravičenci, ki bodo resnično dosledno upoštevali ta navodila. V nasprotnem, zahtevki za uveljavitev regresa ne bodo upoštevani.
I
1.	Vsa potovanja otrok in mladine na posebnih vožnjah z avtobusom, ki se regresirajo, lahko trajajo največ tri dni, sicer se ne regresirajo. Potovanja, za katera se lahko koristijo redne linije, se regresirajo ne glede na število dni trajanja.
2.	Regres se lahko uveljavlja za naslednja organizirana skupinska potovanja otrok in mladine:
—	za šolske in poučne izlete ter potovanja učencev in študentov v okviru vzgojnoizobraževalnih programov šol vseh stopenj;
—	za potovanja, ki jih organizirajo organizacije v okviru Zveze telesnokulturnih organizacij za potrebe mladinskega tekmovalnega športa, mladinske športne rekreacije in šolskega športa.. Potovanja s posebnimi prevoznimi sredstvi za potrebe mladinskega tekmovalnega športa se regresirajo samo na območju SR Slovenije, vsa tovrstna potovanja izven SR Slovenije pa le na rednih prevoznih sredstvih;
—	za potovanje v okviru programov Zveze kulturnih organizacij Slovenije;
—	za potovanja v okviru vzgojnovarstvenih zavodov;
—	za potovanja v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije in Zveze pionirjev Slovenije;
—	za potovanja v okviru programov Počitniške zveze Slovenije;
—	za potovanja v okviru programov Planinske zveze Slovenije;
—	za potovanja v okviru programov podmladka Rdečega križa Slovenije;
—	za potovanja v okviru programov Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije;
—	za potovanja v okviru programov podmladka Gasilske zveze Slovenije;
—	za potovanja v okviru programov Zveze socialistične mladine Slovenije;
—	za potovanja v okviru programov Zveže glasbene mladine Slovenije;
—	za potovanja v okviru programov Zveze tabornikov Slovenije;
—	za potovanja članov mladinskih organizacij slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji, ki usklajujejo svoje programe v okviru Zveze slovenske mladine Koroške, člani mladinskih organizacij slovenske narodnostne skupnosti na Madžarskem za ekskurzije in obiske v Sloveniji oziroma v Jugoslaviji in člani mladinskih organizacij slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki usklajujejo programe v okviru Slovenske kulturno-gospodarske zveze.
3.	V primerih, ko je mogoče kombinirati skupinska potovanja (npr. vlak in avtobus), se regresira tudi prevoz z avtobusom do končnega cilja (transfer) in sicer po dogovorjenih cenah v SR Sloveniji, ne glede na avtoprevoznika. To velja v primerih, da prevoz ni bil izvršen na teritoriju SR Slovenije.
4.	V slehernem zahtevku za uveljavitev regresa mora organizator potovanja dosledno utemeljiti njegov namen,, kjet mora biti jasno vidna skladnost namena potovanja s programom posamezne organizacije (upravičenca do regresa), kot tudi skladnost s cilji iz družbenega dogovora.
II
1.	Samoupravne interesne skupnosti, podpisnice družbenega dogovora zagotavljajo sredstva za regrese v višini 20 odstotkov od dogovorjene cene za posebne prevoze z avtobusi in 40 odstotkov od znižane vozne cene za prevoz z vlakom in ladjo.
Drugi podpisniki družbenega dogovora dajejo za skupinska potovanja otrok in mladine popust v višini 30 odstotkov od redne cene za opravljene prevoze na rednih in posebno dogovorjenih prevozih.
2.	Prevozniki dajejo upravičencem popust za prevoze na red lih progah in posebej dogovorjene prevoze za celotno območje Jugoslavije ter za posebno dogovorjene prevoze z avtobusi na narodnostno mešana območja v Avstriji, Italiji in Madžarskem, kjer živijo pripadniki slovenske narodnostne skupnosti.
3.	Regresi in popusti se praviloma uveljavljajo za prevoze na rednih progah, za posebej dogovorjene prevoze pa le, če na rednih progah ni mogoče organizirati prevoza. Pri tem je potrebno upoštevati predvsem možnost prevozov z vlakom, kombiniranih z lokalnimi avtobusnimi prevozi.
Ce to določilo navodil ne bo izpolnjeno, prevozov ne bo mogoče regresirati,
4.	Pri posebej dogovorjenih vožnjah mora biti prevozno sredstvo zasedeno najmanj 90 °/o. V nasprotnem primeru se prevoz ne regresira.
5.	Prevoznik lahko pri posebej dogovorjenih vožnjah zaračuna tudi vožnjo od stalnega postajališča prevoznega sredstva do kraja, od koder bo začel prevoz, če je ocMaljenost od enega do drugega kraja večja kot 5 km. Organizator potovanja ima pravico do popusta v primeru dostave prevoznega sredstva le v primeru, da v kraju, kjer bo prevoz začet le-tega ni mogoče zagotoviti.
Cestne in ostale pristojbine ter stroški trajekta se ne regresirajo. Devizni stroški pri prevozih opravi j e-, nih na narodnostno mešanih območjih, kjer živijo pripadniki slovenske narodnostne skupnosti, v celoti bremenijo organizatorja potovanja.
6.	Regresirajo se samo dejansko prevoženi kilometri, razlika do dnevne norme pa se obračunava po dogovorjeni ceni s prevoznikom.
III
Pravico do znižane vožnje ima skupina najmanj 5 oseb, ki niso starejše od 27 let in osebe, ki jo organizator potovanja določi za spremljevalca, Če skupin9 šteje več kot 10 oseb, sme biti največ 1 spremljevalec na 10 udeležencev, razen pri predšolskih in osnovnošolskih otrocih, kjer sme biti 1 spremljevalec na 5 udeležencev,
IV
1.	Prevoznik mora za opravljene prevoze izstaviti originalne vozovnice ali račune, iz katerih mora biti razvidno:
—	za prevoze na rednih linijah: datum prevoza, Število udeležencev, polna cena. prevoza, znesek popusta in znesek plačila;
—	za posebej dogovorjene prevoze: datum prevoza, relacija, število dejansko prevoženih km po potnem nalogu, razlika do dogovorjene norme in vsi stroški (pristojbine, cestnine, trajekti), ki se ne regresirajo ter znesek plačila;
2.	Račun ali vozovnica mora biti izstavljena na ime organizatorja potovanja. Regres mora biti nakazan na žiro račun organizatorja potovanja, ki je razviden iz zahtevka.
Zahtevek za regres z vso dokumentacijo mora organizator potovanja poslati najkasneje 15 dni po izstavitvi računa prevoznika oziroma najkasneje 30 dni po opravljenem prevozu. Če ta pogoj ne bo izpolnjen, organizator potovanja ne bo mogel uveljavljati regresa.
3.	Za prevoze z železnico veljajo obrazci (vzorec 11), ki jih je v ta namen izdalo Železniško gospodarstvo Ljubljana. Za vse druge prevoze velja obrazec —
4.1.,	ki ga je založila Državna založba Slovenije
Zahtevek mora biti izpolnjen s tiskanimi črkami, točno po rubrikah, obvezno mora imeti podpis odgovorne osebe, naslov organizatorja in odtis žiga organizatorji. Organizator mora voditi knjigo izstavljenih potrdil za uveljavitev regresa in zaporedno številko iz knjige potrdil vpiše v glavo zahtevka. Pod datum mora organizator vpisati številko svojega žiro računa.
4.	Imena vodij potovanj in spremljevalcev morajo biti obvezno navedena. Organizator potovanja lahko uveljavlja regres samo na osnovi originalnih vozovnic
prevoznika oziroma originalnega računa. Vozovnicam oziroma računom mora biti priložen pravilno izpolnjen obrazec torej v skladu s temi navodili. Če je obrazec izpolnjen pomanjkljivo in dokumentacija nepopolna, prevoz ne bo regresiran, tudi dokumentacija ne bo vrnjena, razen na posebno zahtevo.
V
1.	Odgovornost za dosledno uresničevanje teh navodil nosijo organizator potovanja, prevoznik in koristnik znižane vožnje. V primeru kršenja koristnik ni upravičen do znižane vožnje po tem družbenem dogovoru.
Če se ta navodila kršijo, prevoznik lahko koristniku zaračuna polno ceno vožnje.
2.	Nadzor nad uresničevanjem teh navodil vrši tričlanska komisija, ki jo je v ta namen imenoval in pooblastil odbor podpisnikov družbenega dogovora.
3.	Organizatorji potovanj, za katere komisija ugotovi, da so kršili določila družbenega dogovora in teh navodil, izgubijo pravico do nadaljnjega regresiranja.
VI
1.	Avtentično razlago družbenega dogovora in teh navodil daje odbor podpisnikov.
2.	S sprejetjem teh navodil so razveljavljena dosedanja navodila za uveljavljanje popustov in regresov za skupinska potovanja otrok in mladine.
Vse informacije o regresiranju dobite v vseh mladinskih turističnih poslovalnicah in na Počitniški zvezi Slovenije, Ljubljana, Parmova 33.
ORGANi IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA"
392.
Na podlagi določb pravilnika o oblikovanju cen Integral TOZD Mestni potniški promet, je delavski svet TOZD Mestni potniški promet na 12. seji dne 20. februarja 1985 v razširjenj sestavi uporabnikov in izvajalcev predlagal, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane pa na podlagi dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 3/85) na iil. seji dne 5. marca 1985 sprejel
SKLEP
o cenah za prevoz potnikov v javnem mestnem potniškem prometu v Ljubljani in kriterijih za izdajo ter veljavnost mesečnih vozovnic
1.	člen
Cene za prevoz v javnem mestnem potniškem prometu so
v din
Vrsta vozovnic	Cena
a)	plačilo z gotovino v vozilu	50
b)	cena žetona za eno vožnjo	45
c)	plačilo z gotovino v vozilu
s 50 %	popusta	25
č)	plačilo z gotovino za prevoz	prtljage	15
d)	plačilo z gotovino za prevoz	psa	15
e)	mesečne vozovnice
—	dijaška za vse proge	500
—	delavska za eno	progo	1.350
—	delavska za dve progi	1.450
—	delavska za vse proge	1.500
—	za upokojence, starejše občane
in upokojene invalide dela	700
—	prenosna za vse	proge	3.000
f)	letna prenosna vozovnica za vse proge 26.300
2.	člen
Brezplačen prevoz in prevoz s popustom daje TOZD Mestni potniški promet naslednjim občanom: »
a)	brezplačen prevoz
—	narodnim herojem
—	nosilcem partizanske spomenice 1941
—	španskim borcem
—	vojnim vojaškim invalidom nad 60 % invalidnosti
—	civilnim invalidom vojne nad 60 V« invalidnosti
—	mirnodobskim vojaškim invalidom nad 60 °/o invalidnosti
—	borcem za severno mejo (Maistrovim borcem)
—	slovenskim vojnim dobrovoljcem 1912—1918
(solunskim borcem)	*
—	slepim s spremljevalcem
—	duševno nezadostno razvitim osebam s spremljevalcem
—	otrokom do 4. leta starosti
b)	vozovnico s 50 %> popustom
—	otrokom od 4. do 10. leta starosti
—	vojnim vojaškim invalidom od 20—60 V« invalidnosti
—	civilnim invalidom vojne od 20—60 °/o invalidnosti
—	mirnodobskim vojaškim invalidom od 20 do 60 Vo invalidnosti.
3.	člen
Pravico do dijaške vozovnice imajo redni dijaki osnovnih in srednjih šol v Ljubljani ter redni štur dentje fakultet, višjih in visokih šol v Ljubljani na podlagi potrdila o šolanju.
Število voženj je neomejeno. Vozovnica ni prenosljiva. Za izgubljeno ali uničeno vozovnico v šolskem letu prejme dijak ali študent na podlagi uradnega preklica novo vozovnico.
Vozovnica v šolskem letu velja od 1. 9. v tekočem letu do 31. 8. v naslednjem letu. Vozovnica ne velja v nočnem času od 00.00 do 05.00 ure.
Izredni slušatelji delavskih univerz, tečajev, večernih šol in osebe v rednem delavnem razmerju nimajo pravice do dijaških vozovnic.
4.	člen
Pravico do delavske mesečne vozovnice za eno, dve ali vse proge mestnega potniškega prometa imajo vsi zaposleni in nezaposleni občani na podlagi osebne izkaznice.
Število voženj je neomejeno. Mesečna vozovnica ni prenosljiva.
5.	člen
Pravico do mesečne vozovnice za upokojence imajo vse upokojene osebe na podlagi osebne izkaznice in odločbe o upokojitvi.
Pravico do mesečne vozovnice za starejše občane imajo osebe stare nad 60 let starosti na podlagi osebne izkaznice.
Pravico do mesečne vozovnice za upokojene invalide dela imajo vse osebe na podlagi potrdila SPIZ Slovenije o polni invalidski upokojitvi in osebne izkaznice.
Vozovnice iz tega člena so neprenosljive in veljajo za neomejeno število voženj, ne veljajo pa v času jutranje konice od 05.00 do 08.00 ure.
6.	člen
Vse mesečne vozovnice opremljene z ustrezno nalepko tekočega meseca veljajo od 1. dne v tekočem mesecu do vključno 5. dne v naslednjem mesecu.
7.	člen
V nočnem času so cene prevoza višje za 100 •/•.
Nočni čas velja:
—	ob delavnikih od 00.00 do 04.00 ure
—	ob nedeljah in praznikih od 00.00 do 05.00 ure.
Cene v nočnem času pričnejo veljati z odhodi avtobusov s končnih postaj mestnega potniškega prometa.
Občani, ki imajo brezplačen prevoz na podlagi
2.	člena tega sklepa, imajo brezplačen prevoz tudi v nočnem času.
Občani z mesečnimi vozovnicami Iz 1. Bena tega sklepa, doplačajo v nočnem času še 50 din ali žeton.
8.	člen
Mesečno vozovnico odvzame pooblaščena oseba TOZD Mestni potniški promet v naslednjih primerih zlorabe:
—	če jo uporablja oseba, ki ni lastnik mesečne vozovnice
—	če mesečna vozovnica ni opremljena z nalepko tekočega meseca
—	če sta mesečna vozovnica in nalepka ponarejeni
—	če lastnik mesečne ali druge vozovnice ne upošteva navodil napisanih na vozovnici.
Za odvzeto, izgubljeno ali uničeno mesečno vozovnico TOZD Mestni potniški promet ne vrne odškodnine.
9.	člen
Do sedaj veljavni žetoni, kupljeni po 26 din, ostanejo v veljavi 6 mesecev od dneva uveljavitve tega sklepa z doplačilom 19 din.
10.	člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o cenah za prevoz v javnem mestnem potniškem prometu v Ljubljani in kriterijih za izdajo ter veljavnost mesečnih vozovnic (Uradni list SRS, št. 23/84 in 35/84).
11.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 15. marca 1985, za mesečne in letne vozovnice pa ob prvem naslednjem nakupu.
St. 221/1-85
Ljubljana, dne 5. marca 1985.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane
Dore Dovečar 1. r.
Na podlagi določb pravilnika o oblikovanju cen Integral TOZD Obmestni potniški promet, je delavski svet TOZD Obmestni potniški promet na 13. redni seji dne 19. februarja 1985 v razširjeni sestavi uporabnikov in izvajalcev, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane pa na podlagi dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 3/85) na 141. seji dne 5. marca 1985 sprejel
SKLEP
o cenah za prevoz potnikov v obmestnem prometa
1.	člen
Cene za prevoz v obmestnem prometu so:
1. Priložnostne vozovnice
Razdalja v km		Cena din
1 do 8		50
9 do 10		55
11 do 13		59
14 do 16		64
17 do 19		72
20 do 23		77
24 do 27		80
28 do 31		88
32 do 35		98
38 do 40		110
Za obračunavanje cen nad 40 km		se za vsako
skupino 5 km obračuna potniški km po		3,20 din in
upošteva zaokroževanje	na 1 dinar.	
Na linijah, ki zaradi specifičnosti pogojev pote-		
kajo v namembni kraj	po različnih relacijah in raz-	
ličnih dolžinah, se za	ceno vozovnice	obračunava
srednja dolžina poti.		
Potniška prtljaga —	23 din.	
Potniška prtljaga —	nespremljana 77 din.	
Otroci do 4. leta starosti imajo brezplačen prevoz.		
Otroci od 4. do 10.	leta starosti imajo 50 •/» po-	
pusta.		
Cena za prevoz psov je enaka ceni		prevoza pot-
nikov.		
2. Mesečne vozovnice		
		v <Bn
Razdalja	Cena	Cena
v km	za delavce	za dijake
1 do 8	1.900	950
9 do 10	2.250	1.120
11 do 13	2.400	1.200
14 do 16	2.520	1.260
17 do 19	2.900	1.435
20 do 23	3.100	1.540
24 do 27	3.220	1.610
28 do 31	3.550	1.785
32 do 35	3.900	1.950
36 do 40	4.450	2.250
2.	člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o cenah za prevoz potnikov v obmestnem prometu (Uradni list SRS, št. 35/84).
3.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 15. marca 1985, za mesečne vozovnice pa ob prvem naslednjem
nakupu.
St. 220/1-85
Ljubljana, dne 3. marca 1985.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Dore Dovečar 1. r.
394.
V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) so skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Bežigrad, 7. marca 1985 na
12.	seji, Skupnosti socialnega skrbstva občine Ljubljana Center, 11. marca 1985 na 13. seji, Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Moste-Polje,
5.	marca 1985 na 12. seji, Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Šiška, 4. marca 1985 na 13. seji, Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik, 6. marca 1985 na 12. seji zborov uporabnikov in izvajalcev sprejele
SKLEP
o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški
I
Preživnine, določene ali dogovorjene do vključno 31. decembra 1983, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški povečajo za 52,8 % od 1. marca 1985 dalje.
II
Preživnine, določene ali dogovorjene med letom 1984, pa se povečajo sorazmerno glede na čas, ko so bile določene oziroma dogovorjene, in sicer do konca meseca:
— januarja 1984	za •/« 52,8
— februarja 1984	48,4
— marca 1984	44,0
— aprila 1984	39,6
— maja 1984	35,2
— junija 1984	30,8
— julija 1984.	26,4
— avgusta 1984	22,0
— septembra 1984	17,6
— oktobra 1984	13,2
— novembra 1984	8,8
— decembra 1984	4,4
prav tako od 1. marca 1985.	
III
Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Bežigrad
Dušan Farazajda 1. r.
Predsednik skupščine Skupnosti socialnega skrbstva občine
Ljubljana Center Roman Pušnjak 1. r.
Predsednica skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Moste-Polje Inka Gorečan 1. r.
Predsednica skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Šiška Ivanka Kukovec 1. r.
Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik
Marjan Kolovič 1. r.
BREŽICE
396.
Na podlagi določila 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) ter 142. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitične^ ga zbora dne 21. februarja 1985 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračuna občine Brežice v I. trimesečju 1985
1.	člen
Do sprejetja proračuna občine Brežice za leto 1985 se bodo začasno, vendar najdlje do 31. marca 1985 financirale naloge, ki so skupnega pomena za občino, na podlagi trimesečnega načrta prihodkov ter njihove razporeditve v skladu z določili odloka o rebalansu proračuna za leto 1884.
2.	člen
Razporeditev prihodkov iz 1. člena tega odloka ne sme presegati 25 odstotkov vseh razporejenih sredstev, sprejetih z odlokom o rebalansu proračuna občine za leto 1984.
Začasno financiranje se izvaja na podlagi trimesečnega načrta, ki ga sprejme Izvršni svet Skupščine občine Brežice.
Izdatki po tem odloku so sestavni del odloka o proračunu občine Brežice za leto 1985.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS uporablja pa se od 1. januarja 1985.
St. 400-2/85-1
Brežice, dne 21. februarja 1985.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Mirko Kambič, dipl. politolog 1. r.
396.
Na podlagi 1., 4., 16. .in 17. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43/83) ter 142. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, štč 14-1019/79) je Skupščina občine Brežice na ločenih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 21. februarja 1985 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku na promet proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
V tarifni številki 2 Tarife posebnega občinskega davka na promet proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 2/78, 11/81, 41/83) se besedilo spremeni tako, da pravilno glasi:
Od alkoholnih pijač se plačuje posebni občinski prometni davek:
— od naravnega vina, penečega vina in
•/.
vinsko	sadnih pijač	6
od	piva	30
—	od	naravnega	žganja	in	vinjaka	40
—	od	drugih alkoholnih	pijač	50
Opomba:
1.	Davčna osnova za alkoholne pijače, za katere je davek določen v odstotku je: •
—	za samostojne gostince — prodajna cena, ki ne vsebuje prometnega davka. Od te davčne osnove se obračunava davek po davčnih stopnjah v višini 30 odstotkov od stopenj predpisanih v tej tarifni številki,
—	za gostinske organizacije združenega dela in za gostinske enote negostinskih organizacij, ki so registrirane pri pristojnem gospodarskem sodišču za opravljanje gostinske dejavnosti-prodajna cena. Od te davčne osnove se obračunava davek po davčnih stopnjah v višini 30 odstotkov stopenj, predpisanih v tej tarifni številki,
—	za proizvajalce, uvoznike in prodajalce, ki te proizvode porabijo sami ali jih prodajajo drugim končnim potrošnikom-prodajna cena.
2.	Z vinsko sadnimi pijačami so mišljene alkoholne pijače, proizvedene iz naravnega vina, naravnih sadnih sokov ali njihovih koncentratov, sladkorja, naravne arome in vode.
3.	Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od jabolčnika, medicinskega vina in medice, če so ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem brez dodatka drugih snovi in primesi.
4.	Davčni zavezanec za proizvode iz te tarifne števlike je vsaka temeljna organizacija združenega dela, druga pravna oseba, organ ter občani, ki prodajajo te proizvode na podlagi dovoljenja v okviru svoje dejavnosti neposredno končnim potrošnikom.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 422-28/84
Brežice, dne 21. februarja 1935.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Mirko Kambič, dipl. politolog 1. r.
397.
Na podlagi določila 5. člena zakona o zagotavljanju sredstev za republ.ške blagovne rezerve v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 40/84) ter 142. člena statuta občine Brežice (Uradni lis SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. februarja 1985 sprejela
ODLOK
o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1935
1.	člen
Za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvedbo programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1985 se s tem odlokom uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka zaposlenih delavcev v letu 1985, in sicer po stopnji 0,15 odstotka.
2.	člen
Zbrana sredstva po prejšnjem členu se usmerjajo za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv v letu 1985, namenjenih:
—	za osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega;
—	za intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov.
3 člen
Sredstva združena po 1. členu tega odloka se usmerjajo v samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane. Ta sredstva se uporabljajo za nabavljanje blaga za stalne občinske blagovne rezerve, obnavljanje istih, zagotavljanje skladiščnih prostorov za potrebe rezerv, kritje manipulativnih stroškov, stroškov investicijskega in tekočega vzdrževanja ohčmskih stalnih blage" k rezerv, ter za kritje dela stroškov za občinske tržne blagovne rezerve.
4.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek zaposlenega namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih, skupnih in splošnih potreb. Prispevek se obračunava in plačuje na način kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje.
St. 402-5/85-1
Brežice, dne 21. februarja 1985.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Mirko Kambič, dipl. politolog 1. r.
398.
Na podlagi 1. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 5/68 in 7/70) ter 142. člena statuta'občine Brežice je Skupščina občine Brežice na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. februarja 1985 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah
1.	člen
V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 6-284/83) se v 1 členu znesek 15 din nadomesti z zneskom 25 din.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi ▼ Uradnem listu SRS.
St. 423-2/58-1
Brežice, dne 21. februarja 1985.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Mirko Kambič, dipl. politolog 1. r.
399.
V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona ,o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Brežice na seji zbora izvajalcev in zbora uporabnikov dne 27. februarja 1985 sprejela
SKLEP
o enotni valorizaciji preživnin v letu 1985 1
Preživnine, določene do vključno 31. 12. 1983, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški
povišajo od 1. 3. 1985 dalje za seštevek srednje vrednosti povečanja življenjskih stroškov in povečanja osebnih dohodkov v letu 1984 v SR Sloveniji, kar znaša 52,8 odstotkov.
> 2
Preživnine, določene v letu 1984, se od 1. 3. 1985 dalje povišajo za sorazmerni del prej navedenega odstotka, glede na čas, kdaj so bile določene, in sicer, če so bile določene:
do konca januarja 1984	za 52,8
do konca februarja 1984	48,4
do konca marca 1984	44
do konca aprila 1984	39,6
do konca maja 1984	35,2
do konca junija 1984	30,8
do konca julija 1984	26,4
do konca avgusta 1984	22
do konca septembra 1984	17,6
do konca oktobra 1984	13,2
do konca novembra 1984	8,8
do konca decembra 1984 3	4,4
Ravno tako kot preživnine, se z istimi odstotki povečajo tudi drugi prispevki svojcev oziroma zavezancev k oskrbninam upravičencev v domovih oziroma zavodih, rejniških in varstvenih družinah, določeni z dogovori o preživljanju, ter vsi drugi dogovorjeni prispevki za upravičence storitev socialnega skrbstva.
4
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 56/P-1/85
Brežice, dne 27. februarja 1985.
Predsednik
skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Brežice
Mira Davidovič L r.
CERKNICA
400.
Na podlagi 5. člena zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 40/84) in 136. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na seji družbenopolitičnega zbora dne 26. februarja 1985 in seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1985 sprejela
OBJLOK
o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1985
1. člen
Za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvedbo programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1985 se s tem odlokom uvaja prispevek iz bruto osebnega dohodka delavcev v letu 1985 po stopnji 0,28 %.
2.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s programom občinskih blagovnih rezerv za leto 1985 usmerjajo v oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, namenjenih:
—	za osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega ter
—	za intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov.
3.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se usmerjajo v samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Cerknica. Ta sredstva se uporabljajo za nabavljanje blaga za občinske blagovne rezerve, obnavljanje teh rezerv, zagotavljanje skladiščnih prostorov za potrebe rezerv, kritje manipulativnih stroškov, stroškov investicijskega in tekočega vzdrževanja in morebitnih drugih stroškov povezanih z občinskimi blagovnimi rezervami. Namensko uporabo teh sredstev spremlja Izvršni svet Skupščine občine Cerknica.
4.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je bruto osebni dohodek delavcev.
Prispevek iz 1. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) določeno za obračunavanje -in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
5.	člen
Odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-10/84-9
Cerknica, dne 1. februarja 1985.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Edo Lenarčič 1. r.
401.
Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 12/69, 7/70 in 7/72),
4.	člena odloka o turistični taksi na območju občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 17/83 in 14/84) ter 138. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1985 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o turistični taksi na območju občine Cerknica
1.	člen
V 4. členu odloka o turistični taksi na območju občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 17/83 in 14/34),
se cena turistične takse za domače in tuje goste spremeni tako, da znaša:
—	za domače goste	30 din
—	za tuje goste	60 din
2.	člen
Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986.
8t. 423-5/68-9
Cerknica, dne 4. marca 1985.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica Edo Lenarčič 1. r.
402.
Na podlagi drugega odstavka 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) in 138. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na 28. seji zbora združenega dela in 27. seji zbora krajevnih skupnosti z dne 28. marca 1985 sprejela
ODLOK
o ugotovitvi katere sestavine zazidalnih načrtov in urbanističnega reda so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Cerknica za obdobje 1981 do 1985
1.	člen
S tem odlokom se ugotavlja katere sestavine zazidalnih načrtov in urbanističnega reda so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Cerknica za obdobje 1981—1985.
2.	člen
V nasprotju z družbenim planom občine Cerknica za obdobje 1981—1985 so:
1.	a) Zazidalni načrt Nova vas — Fara (Uradni list SRS, št. 13/78)
—	posamezni deli zazidalnih območij v delu S naselja Nova vas;
b) Zazidalni načrt Unec (Uradni list SRS, št. 51/72)
—	posamezni deli zazidalnih območij celotnega naselja Unec in Slivice.
2.	Urbanistični red občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 23/69)
—	posamezni deli zazidalnih območij naselja Begunje in Selšček,
—	posamezni deli zazidalnih območij naselja Nova
vas,
—	posamezni deli zazidalnih območij naselja Martinjak,
—	posamezni deli zazidalnih območij naselja Grahovo.
3.	člen
Deli neusklajenih zazidalnih načrtov in urbanističnega reda iz 2. člena odloka so razvidni iz grafične priloge, ki jo je izdelal v januarju 1985 Zavod za urejanje prostora Cerknica in je sestavni del tega odloka.
Navedena dokumentacija je na vpogled pri pristojnem upravnem organu Skupščine občine Cerknica.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 350-4/84-3
Cerknica, dne 4. marca 1985.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Edo Lenarčič 1. r.
403.
Na podlagi drugega odstavka 54. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) in 138. člčna statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na 28. seji zbora združenega dela in 27. seji zbora krajevnih skupnosti z dne 28. febraurja 1985 sprejela
ODLOK
o ugotovitvi kateri deli urbanističnih načrtov so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občinje Cerknica za obdobje 1981—1985
1.	člen
S tem .odlokom se ugotavlja kateri deli urbanističnih načrtov so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Cerknica za obdobje 1981—1985.
2.	člen
V nasprotju z družbenim planom občine Cerknica za obdobje 1981—1985 so naslednji deli:
a)	urbanističnega načrta Cerknica (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72, 8/78 in 22/82):
—	del obvoznice za Begunje,
—	dopolnilna gradnja Kamna gorica Sla in S Ib,
—	celotna trasa južne obvoznice,
—	športno-rekreacijske površine ŠR 1,
—	površine za javne objekte C 1, C 2, C 3 za Vrtovi I. in II.,
—	širitev pokopališča R,
—	rezervirane površine za regulacijo Cerkniščice,
—	površine za trgovine in servisne dejavnosti,
—	površine za bencinsko črpalko in motel;
b)	urbanističnega načrta Loške doline (Uradni list SRS, št. 27/79) Stari trg
—	del predvidene novogradnje za centralne dejavnosti C,
—	del predvidene individualne gradnje ob cesti za Markovec,
—	rezervat industrijskih površin PR 4;
Deli zazidalnih območij: Lož, Podcerkev, Nadlesk, Babno polje, Pudob, Viševk, Vrhnika, Markovec, Markovec — rezervat industrijskih površin, Dane, Podlož, Babna polica, Šmarata, Kozarišče, Iga vas, Podgora in Vrh.
3.	člen
Deli neusklajenih urbanističnih načrtov iz 2. člena odloka so razvidni iz grafične priloge, ki jo je izdelal
*
v januarju 1985 Zavod za urejanje prostora Cerknica in je sestavni del tega odloka.
Navedena dokumentacija je na vpogled pri pristojnem upravnem organu Skupščine občine Cerknica.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-4/84-3
Cerknica, dne 4. marca 1985.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica Edo Lenarčič 1. r.
404.
Na podlagi 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74), 10. člena pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 13/80), 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) in. 138. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82), je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1985 sprejela
ODLOK
o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Cerknica v letu 1985
1.	člen
S tem odlokom se določa povprečna gradbena cena in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč na območju občine Cerknica ter določitev odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče za leto 1985.
2.	člen
Povprečna gradbena cena za m2 uporabne površine stanovanja na območju občine znaša 37.026 din.
3.	člen
Povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča znašajo 20% od vrednosti povprečne gradbene cene za m2 stanovanjske površine.
Odstotek od povprečne gradbene cene za izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče in odškodnina za razlaščeno stavbno zemljišče znaša:
a)	za naselja Cerknica, Rakek, Stari trg, Lož — 0,7% oziroma 259 din;
b)	za ostala naselja na območju občine Cerknica 0,6 % oziroma 222 din.
4.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Cerknica za leto 1984.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-7/73-3/0
Cerknica, dne 4. marca 1985.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Edo Lenarčič 1. r.
405.
Na podlagi 185. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76 in 57/83), 72. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77 in 24/83), 15. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83) in 138. člena statuta občine Cerknica je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1985 sprejela
ODLOK
o okvirnem obratovalnem času v občini Cerknica I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ureja obratovalni čas v enotah organizacij združenega dela, gostinskih lokalih in zasebnih obratovalnicah, ki opravljajo trgovsko, gostinsko, obrtno ter drugo storitveno dejavnost, razen v primerih, ko je obratovalni čas dogovorjen s samoupravnim sporazumom.
2.	člen
Določbe tega odloka veljajoča poslovne enote, ki imajo javni pomen.
3.	člen
Obratovalni čas iz 1. člena je praviloma enoten v zimskem in letnem času: letni čas se šteje od 27. marca do 25. septembra, zimski od 26. septembra do 26. marca.
4.	člen
Na območju občine Cerknica določijo obratovalni čas organi samoupravljanja OZD oziroma posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost s sredstvi, ki so last občanov, upoštevaje določila tega odloka, krajevne potrebe, obisk, turizem, načelo dobrega gospodarjenja ter določbe odloka o javnem redu in miru.
5.	člen
Obratovalni čas je treba priglasiti Komiteju za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Cerknica, ki v izjemnih primerih določen obratovalni čas lahko spremeni.
V upravičenih primerih (adaptacije, bolezen, popravila poslovnih prostorov, inventura itd.), je poslovalnica lahko zaprta oziroma posluje s skrajšanim obratovalnim časom.
Soglasje k začasni ustavitvi obratovanja oziroma skrajšanem obratovalnem času, poda Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine, ki lahko usklajuje datum začasnih ustavitev, kolikor
to narekujejo potrebe. Predlog začasne ustavitve poslovanja oziroma krajšega obratovalnega časa podajo poslovalnice pristojnemu organu, najmanj šest dni pred predvideno ustavitvijo.
Ne glede na prejšnje določbe, se začasno ustavitev obratovanja, ki ne traja več kot tri dni in prekinitev zaradi rednega letnega dopusta v obratovalnici samostojnega obrtnika, priglasi Komiteju za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, najmanj en dan prej.
6.	'člen
. Razpored obratovalnega časa in razpored dežurstev mora biti objavljen na vidnem mestu ob vhodu v poslovalnico. Ob začasni prekinitvi obratovanja, mora poslovalnica na vidnem mestu ob vhodu, vsaj tri dni prej obvestiti občane, koliko časa ne bo poslovala.
II. OBRATOVALNI CAS Trgovina
7.	člen
Prodajalne na drobno, ki imajo deljen oziroma neprekinjen obratovalni čas, morajo biti odprte vsak delovni dan, razen sobote, najmanj sedem ur, in sicer med 8. in 19. uro. Prehrambene trgovine lahko določijo pričetek obratovalnega časa že prej, vendar ne pred
6.	uro.
Ob sobotah morajo biti prodajalne s tehničnim blagom odprte najmanj štiri ure.
Prodajalne na drobno v zasebni lasti, ki poslujejo po odročnih vaseh, lahko obratujejo manj kot sedem ur, glede na krajevne potrebe.
8.	čjen
Prodajalne z živili morajo biti odprte ob sobotah najmanj do 13. ure.
V Cerknici in Loški dolini pa mora biti ena pro-dajafna z živili odprta ob sobotah najmanj do 18. ure.
9.	člen
Preskrba s plinom v Cerknici mora biti zagotovljena ob delavnikih najmanj dve uri v dopoldanskem in dve uri v popoldanskem času, v soboto najmanj od 8. do 12. ure.
S soglasjem upravnega organa lahko v drugih naseljih občine obratujejo prodajalne s plinom najmanj eno uro v dopoldanskem in eno uro v popoldanskem času.
10.	člen
Ob državnih praznikih, ki trajajo tri dni, smejo biti prodajalne z živili zaprte največ dva dni. Ce pade tretji dan na nedeljo, morajo biti dežurne prodajalne z živili odprte vsaj tri ure.
Dežurne prodajalne z živili določijo temeljne in druge OZD s področja trgovine, glede na krajevne potrebe.
11.	člen
Na zadnji dan pred novoletnimi prazniki, lahko prodajalne poslujejo s skrajšanim obratovalnim časom, vendar najmanj do 16. ure.
12.	člen
Vse prodajalne morajo na vidnem meštu objaviti svoj obratovalni čas. V času, ko so zaprte, morajo obvestiti kupce, katera prodajalna z živili je odprta, kdaj in v katerem kraju.
13.	člen
Bencinski servisi obratujejo v poletnem času vse delovne dni od 7. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih od 7. do 12. ure, v soboto pa od 7. do 13. ure. V zimskem času poslujejo ob delavnikih od 7. do 19. ure.
Gostinstvo
14.	člen
Gostinski obrati so lahko v letnem času odprti med 6. in 24. uro, v zimskem pa med 6. in 23. uro.
Najkrajši možni obratovalni čas je 8 ur dnevno ali 42 ur tedensko. Izjema so gostinski lokali po odročnih vaseh, ki lahko poslujejo manj kot 8 ur, glede na krajevne potrebe.
Ob sobotah, nedeljah in na dneve pred prazniki, so gostinski obrati lahko odprti do 24. ure. Izjema so nočni lokali in disco klubi, ki so lahko odprti vsak dan do 3. ure.
Ne glede na določila prejšnjega odstavka tega člena, so lahko gostinski obrati odprti vso noč ob občinskih, republiških, državnih praznikih in ob raznih prireditvah.
15.	člen
Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, lahko v upravičenih primerih dovoli poslovanje gostinskemu obratu v krajšem ali daljšem obratovalnem času, kot je določeno v 14. členu tega odloka.
16.	člen
Od zaključka obratovalnega časa do 8.30 zjutraj, ni dovoljeno točenje alkotiolnih pijač.
Nadzor nad izvajanjem tega določila opravlja tržna inšpekcija.
17.	člen
Gostinski obrati s prenočišči morajo v obsegu svojih zmogljivosti sprejeti goste na prenočišče ob vsakem času.
18.	člen
Obratovalni čas bifejev v sestavi prodajaln določi organizacija združenega dela, pri čemer mora upoštevati omejitev glede na predpisani obratovalni čas za gostinske obrate.
19.	člen
Če se opravlja gostinska dejavnost na prireditvah izven stalnega poslovnega prostora, se določi obratovalni čas Ob izdaji dovoljenja za tako dejavnost.
20.	člen
Zasebni gostinski obrat je lahko zaprt največ dva dni v tednu, vendar praviloma ne ob sobotah, nedeljah in praznikih. Le v izjemnih primerih je gostinski lokal v soglasju s krajevno skupnostjo in ha podlagi dovoljenja Komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj lahko zaprt ob sobotah, nedeljah in praznikih.
Prav tako so ti obrati lahko zaprti največ 30 dni v letu zaradi letnega dopusta.
O tem, kateri dan v tednu je obrat zaprt in v primeru letnega dopusta, mora gostinec vidno obvestiti goste in pismeno sporočiti Komiteju za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, ki bo usklajeval proste dneve.
Obrtne delavnice
21.	člen
Obrtne delavnice, ki poslujejo neposredno s strankami, morajo biti odprte ob obratovalnih dneh najmanj 8 ur dnevno, ob sobotah pa vsaj 5 ur. Čas obratovanja mora biti vidno označen.
Obrtna delavnica posameznika, ki opravlja obrtno dejavnost kot postranski poklic, mora biti odprta najmanj 4 ure dnevno oziroma je lahko odprta največ 6 ur dnevno.
Zasebna obrtna delavnica je lahko zaprta en delovni dan v tednu, zaradi letnega dopusta pa je lahko zaprta največ 30 dni v letu.
O tem je potrebno pismeno obvestiti Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj.
Turistični biroji, pošta
22.	člen
Turistične agencije obratujejo: vsak dan od 8. do 15. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
' Pošta obratuje vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah do 12. Ure.
Na zadnji dan pred nevoljnimi prazniki,k lahko pošta posluje s skrajšanim obratovalnim časom, in sicer najmanj do 15. ure.
Zdravstvo
23.	člen
TOZD Zdravstvo Cerknica, z delovnima enotama Stari trg in Nova vas, mora opravljati neprekinjeno zdravstveno varstvo v občinskem centru za vso občino. V službi splošne medicine in otroški ambulanti je obratovalni čas ob delavnikih od 7. do 20. ure, ob sobotah pa do 18. ure.
Nočna dežurna služba poteka od 20. do 7. ure naslednjega dne.
Nedeljsko dežurstvo traja od 18. ure ▼ soboto, do
7.	ure v ponedeljek, praznično dežurstvo pa od 20. ure dneva pred praznikom do 7. ure dneva po prazniku. Zobna ambulanta Cerknica obratuje celo leto ob delavnikih od ,7. do 20. ure, razen petka. Ob petkih posluje od 7. do 16. ure, ob sobotah pa od 7. do 18. ure.
Z neprekinjenim zdravstvenim varstvom je povezano delo reševalne službe.
Splošni in zobni ambulanti v Starem trgu in Novi
vasi obratujeta vsaj dvakrat tedensko.
24.	člen
Lekarna v Cerknici posluje ob delavnikih od 7. do 20. ure. Ob sobotah mora biti odprta za stranke najmanj od 7. do 14. ure in od 17. do 19. ure, ob nedeljah in med prazniki pa najmanj od 10. do 11. ure in od IS.do 19. ure.
Obratovalni čas v lekarni Stari trg je vse delovne dni, razen ob sredah od 8. do 15. ure. Ob sredah posluje od 12. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
Banke
25.	člen
Obratovalni čas banke se razporedi tako, da posluje ob delavnikih od 7. do 18. ure, ob sobotah od
7.	do 11. ure.
Enota v Starem trgu posluje za stranke ob delavnikih, razen ob sredah in petkih od 7. ure do 14.30. Ob sredah in petkih obratuje od 7. do 17. ure, ob sobotah je zaprta.
Enoti v Novi vasi in na Rakeku poslujeta ob delavnikih, razen ob sredah od 7. ure do 14.30, ob sredah poslujeta od 7. do 17. ure, ob sobotah sta zaprti.
Ljubljanska banka, Stanovanjsko komunalna banka Cerknica obratuje za stranke ob delavnikih od 7.30 do 14.30, v sredo do 16.30. Ob sobotah je zaprta.
Na zadnji dan pred novoletnimi prazniki lahko banke poslujejo s skrajšanim obratovalnim časom, vendar najmanj do 11. ure.
III.	OSTALE DOLOČBE
26.	člen
V primerih, ko turistične, gospodarske ali druge potrebe narekujejo nujno spremembo obratovalnega časa, lahko izvršni svet določi tudi drugačen obratovalni čas, z omejenim trajanjem.
27.	člen
Izvajanje tega odloka nadzoruje tržna inšpekcija.
IV.	KAZENSKE DOLOČBE
28.	člen
Z denarno kaznijo od 250 do 60.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
—	ne določi obratovalnega časa v skladu s tem odlokom,
—	obratovalnega časa nima označenega na vidnem mestu in ga ne priglasi Komiteju za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj,
—	spremeni obratovalni čas poslovalnice v nasprotju s 5. členom tega odloka,
—	ne posluje po obratovalnem času, določenem po 4. členu tega odloka.
Z denarno kaznijo od 50 do 15.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
29.	člen
Z denarno kaznijo od 250 do 60.000 din se kaznuje za prekršek iz 30. člena tega odloka posameznik, ki
samostojno opravlja obrtno dejavnost s sredstvi, ki so lastnina občanov.
V.	KONČNE DOLOČBE
30.	člen
Poslovalnice so dolžne uskladiti obratovalni čas z določbami tega odloka, v dveh mesecih po njegovi uveljavitvi.
31.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o okvirnem obratovalnem času v trgovskih, obrtnih, gostinskih poslovalnicah in poslovalnicah posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 1/81).
32.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 14-4/84-2
Cerknica, dne 5. februarja 1985.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica Edo Lenarčič 1. r.
406.
Na podlagi 18. člena družbenega dogovora o priznavalninah udeležencem NOV (Uradni list SRS, št. 6/85), 136. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na seji družbenopolitičnega zbora dne 26. februarja 1985 ter na sen zbora združenega dela in zbora krajevnih kupnosti dne 28. februarja 1985 sprejela
ODLOK
o priznavalninah udeležencem NOV v občini Cerknica
1.	člen
Borcem in aktivistom NOV in njihovim družinskim članom, borcem za severno mejo v letih 19i8'19 ter slovenskim vojnim dobroVoljcem iz vojn 1912 do. 1918, ki niso materialno preskrbljeni in so občani občine Cerknica, se lahko dodeli priznavalnina.
2.	člen
Priznavalnine in druge pravice po tem odloku so:
—	stalne priznavalnine
—	občasne priznavalnine
—	enkratne priznavalnine
—	pravica do zdravstvenega varstva
3.	člen
Do priznavalnine so upravičeni:
1. udeleženci NOV, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. 9. 1943 oziroma 13 10. 1943 in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvoino vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci NOV. ki jim je1 priznan statut kmeta borca NOV pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943;
2.	žene udeleženke NOV, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
3.	udeleženci NOV, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
4.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj v času od 9. septembra 1943 oziroma 13. oktobra 1943 do 31. decembra 1944 in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
5.	borci za severno mejo v letih 1918 do 1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912 do 1918.
4.	člen
Izjemoma se lahko prizna pravica do priznavalnine:
1.	aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano v času NOV posebno dobo v dvojnem trajanju s prekinitvami,
2.	udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodno osvobodilni boj po 1. januarju 1945 in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo,
3.	aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju,
4.	žrtvam fašističnega nasilja z najmanj 20°/o invalidnostjo, ki ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev statusa upravičenca po zakonu o civilnih invalidih vojne.
5.	člen
Udeleženci NOV iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine po tem odloku, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presegajo na osebo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: najnižja pokojnina).
Udeleženci NOV iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni prejemki na upravičenca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presegajo na osebo 80 odstotkov najnižje pokojnine.
Komisija iz 12. člena tega odloka lahko ne glede na prejemke zakonca prizna pravico do stalne občinske priznavalnine udeležencu NOV, ki je vstopil v NOV pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 in ima po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju cas od odhoda v NOV do 15. maja 1945 dvojno vštet
v pokojninsko dobo, če on sam nima lastnih prejemkov, pri čemer upošteva zlasti čas udeležbe in njegov osebni prispevek v narodnoosvobodilni vojni.
6.	člen
Udeleženci NOV in žrtve fašističnega nasilja iz 4. člena tega odloka lahko pridobijo pravico do stalne priznavalnine, če izpolnjujejo pogoj iz 2. odstavka 5. člena in če komisija za vprašanja borcev oceni, da so do priznavalnine upravičeni glede na njihovo socialno in zdravstveno stanje.
7.	člen
Prejemki, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine po tem odloku so vsi prejemki razen osebne in družinske invalidnine po predpisih o vojaških invalidih in prejemki, ki se po posebnih predpisih ne upoštevajo.
Za redni dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje enkratni katastrski dohodek iz preteklega leta. Ce je zemljišče oproščeno davka od dohodka od kmetijske dejavnosti, se ta dohodek praviloma ne upošteva.
8.	člen
Stalna priznavalnina za upravičence iz 1,, 2. in 3. točke 3. člena tega odloka znaša lahke največ do 100 odstotkov zneska najnižje pokojnine za polno pokol-ninsko dobo, za vse druge upravičence pa do 80 odstotkov zneska najnižje pokojnine.
O višini stalne priznavalnine odloča komisija za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov, ki upošteva premoženjske razmere upravičenca in oseb iz
5.	člena tega odloka s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, čas udeležbe in osebni prispevek upravičenca v NOV ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri samohranilcih pa zlasti tudi starost.
Priznavalnina po tem odloku ne more biti nižja od 5 % zneska najnižje pokojnine, izjemoma pa je lahko tudi višja od zneska iz 1. odstavka tega člena.
9.	člen
Če se spremenijo pogoji, na podlagi katerih je bilo odločeno o pravici in višini stalne priznavalnine, se priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine.
Prejemki, ki vplivajo na odločanje o pravici do priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta.
Spremembe v prejemkih in druge spremembe se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, ko so bile ugotovljene.
Če bi bilo potrebno upravičencu zaradi sprememb odloka ali zaradi spremenjenih socialno-ekonomskih razmer stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, se priznavalnino lahko zadrži v enakem ali zmanjšanem znesku tudi v naprej, če bi imelo večje znižanje ali -ukinitev negativne posledice pri uživalcu oziroma v okolju v katerem živi.
10.	člen
Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem NOV in drugih vojn, če zaidejo v težje razmere
zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin.
Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 150 odstotkov najnižje pokojnine.
Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 5. člena tega odloka.
11.	člen
Pravico do stalne priznavalnine iz 5. člena oziroma do občasne ali enkratne priznavalnine iz 10. člena tega' odloka imajo tudi družinski člani padlih ali umrlih borcev NOV z 3. člena tega odloka, če so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka.
12.	člen
O pravici in višini občinske priznavalnine odloča komisija za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov pri SO Cerknica.
O pravici do priznavalnine oseb iz 4. točke 4. člena odloča komisija iz prvega odstavka tega člena potem, ko se predhodno v upravnem postopku pred občinskim upravnim organom za zadeve borcev in vojaških invalidov na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije ugotovi, da gre za žrtve fašističnega nasilja z najmanj 20 %> invalidnostjo v smislu
1.	odstavka 2. člena zakona o civilnih invalidih vojne.
13.	člen
Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, starši) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, ki je določen po predpisih o zdravstvenem varstvu, če nimajo te pravice zagotovljene na drugi podlagi.
14.	člen
Finančna sredstva za priznavalnine in druge pravice iz naslova priznavalnin po tem odloku se zagotavljajo v proračunu SO Cerknica v okviru dogovorjene porabe.
15.	člen
Pravica do priznavalnine gre od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.
O pravici do priznavalnine in njeni višini odloča komisija za vprašanja borcev in vojaških invalidov pri SO Cerknica po določilih tega odloka in po predlogih krajevnih in občinske organizacije ZZB NOV Cerknica z večino glasov.
. Zoper upravno odločbo na podlagi sklepa komisije za vprašanja borcev in vojaških invalidov, ki jo izda upravni organ SO Cerknica, pristojen za varstvo borcev in vojaških invalidov, je možna pritožba na Republiški komite za borce in vojaške invalide v Ljubljani.
16.	člen
Občani, ki so pridobili pravice na podlagi odtoka o družbeni pomoči udeležencev NOV in njihovih družinskih članov (Uradni list SRS. =t 34'73). jim te pripadajo še naprej, čeprav jih ta odlok ne zajema.
17.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o priznavalninah v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 24/77, 27/79).
18.	Člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje.
St. 191-30/71-5
Cerknica, dne 29. januarja 1985.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica Edo Lenarčič 1. r.
GROSUPLJE
497.
Na podlagi 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18 84), drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8 78). 2l9. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS. št. 10/78, 6/82 in 8/84) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na 98. seji dne 5. marca 1985 sprejel
SKLEP
o dovolitvi manjšega odmika od zazidalnega načrta Jerova vas
1.	člen
Dovoli se manjši odmik od zazidalnega načrta Jerova vas v Grosupljem (Uradni list SRS, št. 15/73 in 20/83) in s tem gradnja 5 stanovanjskih objektov Marles, tip 503.
2.	člen
Odmik grafično ponazarja arhitektonsko zazidalna situacija, ki jo je izdal Zavod za PKS urejanje Grosuplje pod št. 10/85.
3.	člen'
Nadzorstvo nad izvajanjem tega škiepa Opravlja urbanistična inšpekcija občine Grosuplje.
4i člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 350-17/82
Grosuplje, dne 5. marca 1985.
PredsPdfiik izvršnega sveta
Skupščine občine Grosuplje
Franc Gruden V. r.
IDRIJA
408.
Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva za obdobje 1981—1985 je odbor za družbeno varstvo otrok ih predšolsko vzgojo na seji dne
28.	februarja 1985 sprejel
SKLEP
o povečanju višine denarne pomoči otrokom v občini Idrija
1
Denarna pomoč otrokom delavcev, drugih delovnih ljudi in upokojencev se poveča za:
—	1.600 din mesečno in je 4.000 din mesečno na otroka, ki je upravičen do denarne pomoči .po prvi alinei 1. točke sklepa o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 13/84),
—	1.100 rlin mesečno in je 2.700 din mesečno na otroka, ki je upravičen do denarne pomoči po drugi alinei 1. točke sklepa o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1984,
—	700 din mesečno in je 1.600 din mesečno na otroka, ki je upravičen do denarne pomoči po tretji alinei 1. točke sklepa o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1984.
2
Denarna pomoč otrokom kmečkih in drugih družin se poveča za 600 din in, je 1.500 din mesečno za otroka iz kmečke ali druge družine, ki je upravičen do denarne pomoči po 3. točki sklepa o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1984.
3
Povečana denarna pomoč otrokom se poveča za:
—	600 din mesečno in je 1.500 din mesečno za težje telesho ali duševno prizadetega titfoka, ki je Ut>ravi@§n gp povečane denarne pomoči po prvi alinei
4.	sklepa o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1984.
4
Povečane denarne pornOči po 1., 2. iri 3. točki tega sklepa velja tudi za otroke delavcev in delovnih ljudi ter kmečkih in dfugitt družin, ki prejemajo denarno pomoč in pbvečaHo dfeHafno pomoč po sklepu komisije za uveljavljanje pravic do nadomestil in denarnih pomoči skupščine občinske skupnosti otroškega varstva, ne glede na dohodkovne pogoje, ker je ugotovljeno, da živi otrok v težjih socialnih razmerah.
Znesek denarne pomoči otrokom upravičencem iz prejšnjega odstavka se poveča za
—	700 dih mesečno iti jti 1.600 dih tfiesfeČnb.
5
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1985 dalje.
St. 193-1/85
Idrija, dne 1. marca 1985.
Predsednik odbora Skupnosti otroškega varstva Idrija
Franc Grahelj 1. r.
KAMNIK
409.
V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kamnik na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 6. marca 1985 sprejela
SKLEP
o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški in osebnimi dohodki
1.	člen
Preživnine določene do konca leta 1983, ki so bile v letu 1984 že Valorizirane, se s 1. 3. 1985 valorizirajo za 52,8 %>. Preživnine, ki so bile določene med letom 1984, pa se povišajo sorazmerno za čas, ko so bile določene in sicer:
•/o
—	do	konca	januarja 1984 se povišajo za	52,8
—	do	konca	februarja 1984 se povišajo za	48,4
—	do	konca	marca	1984	se	povišajo	za	44
—	do	konca	aprila	1984	se	povišajo	za	39,6
—	do konca maja 1984 se povišajo za	35,2
—	do	konca	junija	1984	se	povišajo	za	30,8
—	do	konca	julija	1984	se	povišajo	za	26,4
—	do konca avgusta 1984 se povišajo za 22
—	do	konca	septembra 1984 se povišajo za	17,6
—	do	konca	oktobra 1984 se povišajo za	13,2
—	do	konca	novembra 1984 se povišajo za	8,8
—	do	konca	decembra 1984 se povišajo za	4,4
2.	člen
Sklep je veljaven, ko ga sprejeme skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kamnik in ko je objavljen v Uradnem listu SRS.
Predsednik skupščine
Matevž Košir 1. r.
KOČEVJE
416.
Na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi
(Uradni list SRS, št. 23/76) in 187. člena statuta občine
Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. februarja 1985 sprejela
ODLOK
o cenah za geodetske storitve
1.	člen
S tem odlokom se določijo cene geodetskih storitev za potrebe občanov, državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, društev in civilnopravnih oseb, ki jih opravlja občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve poleg redne upravne dejavnosti.
2.	člen
Za storitve, ki jih opravlja geodetski upravni organ poleg redne upravne dejavnosti in zanje ni treba plačevati geodetskih taks, se štejejo:
1.	parcelacije zemljišč,
2.	mejni ugotovitveni postopek,
3.	prenos stanja na zemljišče iz načrtov in katastrov, ki jih vzdržuje geodetska služba,
4.	zakoličba stavb in objektov,
5.	izdelava geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije,
6.	izdelava geodetskih načrtov lege novo zgrajenih stavb in objektov za potrebe tehničnega prevzema,
7.	povečave in pomanjšanje načrtov in kart ter njihovo razmnoževanje,
8.	druga geodetska dela.
3., člen
Cene geodetskih storitev iz 2. člena tega odlo-
ka so:
1.	Parcelacija
1.1	Navezava na geodetsko mrežo	1.500
1.2	Parcelacija
1.21. Parcelacija parcel velikosti 0,30 ha na dva dela	6.720
1.22	Za vsak nadaljnji 0,30 ha	1.980
1.23	Za vsako dodatno novo parcelo	1.680
1.24	Parcelacija gozdnih parcel — cena se poveča za 50 %>
2.	Parcelacija na osnovi zazidalnih oziroma ureditvenih načrtov:
2.1	Navezava na geodetsko mrežo	1.500
2.2	Parcelacija za obod
2.21	Za vsak lom meje oboda	1.380
2.22	Za vsako novo nastalo parcelo	1.680
3.	Ekspropriacija dolžinskih objektov:
3.1	Navezava na geodetsko mrežo	1.500
3.2	Hektometer (100 m) ekspropriacije	9.720
4.	Prenos posestne meje po podatkih zemljiškega katastra:
4.1	Navezava na geodetsko mrežo	1.500
4.2	Določitev meje
4.21	Za grafično izmero za dve mejni točki	4.300
4.22	Za vsako nadaljnjo mejno točko .	1.400
4.23	Za numerično izmero za dve mejni
točki	2.400
4.24	Za vsako nadaljnjo točko	950
5.	Ugotovitev meje v mejnem ugotovitvenem postopku:
5.1	Navezava na geodetsko mrežo	1.500
5.2	Ugotovitev meje
5.21	Za dve mejni točki	3.960
5.22	Za vsako nadaljnjo mejno točko	1.140
6.	Zakoličba enostavnega objekta
(stanovanjska hiša)	2.280
7.	V izjemnih primerih, kjer ni mogoče obračunati stroškov po ceniku, se uporabljajo naslednje geodetske ure:
7.1	Terensko delo geodetskega strokovnjaka 600
7.2	Pisarniško delo geodetskega
strokovnjaka	540
7.3	Figurantsko delo	246
8.	Cenam storitev po tem ceniku se posebej dodajajo materialni stroški (mejniki, obrazci, kilometrina itd.), ter stroški figuranta.
4.	člen
Izvršni svet občinske skupščine se pooblasti, da cene iz 3. člena tega odloka revalorizira, kadar se za to pokaže potreba.
5.	člen
Dohodki, ki se ustvarijo s to dejavnostjo, so prihodki proračuna občine Kočevje. Zbrana sredstva se namensko uporabljajo za razvoj oziroma modernizacijo opreme geodetske službe v občini in za obnovo katastrov, ki jih geodetska služba v občini vodi. Program porabe sredstev potrdi izvršni svet občine Kočevje.
6.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok Skupščine občine Kočevje o cenah za geodetske storitve (Uradni list SRS, št. 1/81) in sklep Izvršnega sveta Skupščine občine Kočevje o valorizaciji cen za geodetske storitve (Uradni list SRS, št. 19/84).
it. 8-31/1-85
Kočevje, dne 27. februarja 1985.
Predsednik
Skupščine občine Kočevje Jože Novak 1. r.
411.
OBMOČNA SIS ZA PTT PPvOMET KOPER
Skupščina območne SIS za ptt promet Koper je na 2. zasedanju z dne 28. februarja 1985, na predlog Republiške SIS PTT prometa Slovenije sprejela
SKLEP
o odpisu sredstev združenih na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja ptt prometa OSIS za ptt promet Koper za obdobje 1981—1985 po osnovi 20 °U od opravljenega telefonskega impulza
1
Združevale! sredstev, združenih na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja ptt prometa Območne SIS za ptt promet Koper za obdobje 1981—1985 se odpovedo pravici do povrnitve sredstev, ker ugotavljamo, da ne bo mogoče zagotoviti vračljivosti sredstev, združenih za financiranje programa razvoja PTT prometa v srednjeročnem obdobju 1981—1985.
O tem naj združevale! pisno obvestijo Območno SIS za ptt promet Koper, Glagoljaška 8.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
skupščine OSIS za ptt promet Koper
Gojmir Božič 1. r.
KRŠKO
412.
Na podlagi 10. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Krško ter
18.	člena statuta Občinske zdravstvene skupnosti Krško sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Krško na skupni seji dne 25.- februarja 1985 sprejela
SKLEP
o potrditvi zaključnega računa Občinske zdravstvene skupnosti Krško za leto 1984
1
Sprejme in potrdi se zaključni račun Občinske zdravstvene skupnosti Krško za leto 1984, ki izkazuje:
din
—	skupne prihodke v znesku	509,813.455,25
—	skupne odhodke v znesku	550,527.904,85
—	presežek odhodkov nad prihodki 40,714.449,60
2
Presežek odhodkov nad prihodki se prenese v naslednje leto kot nekriti odhodki.
3
Znesek nekritih odhodkov se v letu 1985 pokriva iz prispevne stopnje.
4
Ta sklep začne veljati naslednji dam, ko ga sprejme skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Krško.
5
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St: 4-23/85
Krško, dne 25. februarja 1985.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Krško
Zdenko Picelj 1. r.
LENART
413.
V skladu s prvim odstavkom 132. čletta zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SHS, št. 15/76) je odbor za svobodno menjavo dela ha podlagi pooblastila skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Lenart Z dne 28. februarja 1985 sprejel
SKLEP
o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški
1
Preživnine določene ali dogovorjene do konca leta 1983, ki so bile v letu 1984 že valorizirane, se s 1. marcem 1985 povišajo za 52,8 "/o. "Preživnine, ki so bile določene ali dogovorjene med letom 1984, pa se povišajo sorazmerno za čas, ko so bile določene in sicer
če so določene:
za •/•
—	do	konca	januarja 1984	52,8
—	do	konca	februarja 1984	48,4
—	do	konca	marca 1984	44
—	do konca aprila 1984	•	39,6
—	do	konca	maja 1984	35,2
—	do	konca	junija 1984	30,8
—	do	konca	julija 1984	26,4
—	do konca avgusta 1984	22
—	do	konca	septembra 1984	17,6
—	do	konca	oktobra 1984	13,2
—- do	konca	novembra 1984	8,8
—	do	konca	decembra 1984	4,4
2
Sklep začne veljati z dnem objave v Utadnem listu SRS.
Predsednik
odbora za svobodno menjavo dela OSSS Lenart
Franc Krevs 1. r.
LITIJA
414.
Na podlagi 6. in 7. člena zakona o skladih skupnih rezerv (Uradni list SRS, št. 11/79) in 10. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v sklad skupnih rezerv občine Litija (Uradni list SRS, št. 13/80) je skupščina sklada skupnih rezerv občine Litija na svoji 2. seji dne 21. februarja 1985 sprejela
SKLEP
o višini stopnje za izračun obveznosti združevanja sredstev v sklad skupnih rezerv občine Litija
1
Organizacije združenega dela občine Litija združujejo v letu 1985 sredstva v sklad skupnih rezerv
občine Litija po stopnji 1 •/«.
3
Znesek združevanja sredstev se izračuna po določbah zakona o skladih skupnih rezerv in navodilih republiškega sekretarja za finance.
St. 400-1/80-96/85
Litija, dne 26. februarja 1985.
Predsednik
Sklada skupnih rezerv občine Litija
Vinko Keržan 1. r.
POSTOJNA
415.
Na podlagi 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS št. 15/76) je koordinacijski odbor uporabnikov in izvajalcev po pooblastilu skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Postojna na seji dne 26. februarja 1985 sprejel
SKLEP
o valorizaciji preživnin 1
Preživnine, določene ali dogovorjene do vključno 31. 12. 1983, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški zvišajo za 52,8 odstotka s 1. 3. 1985. Navedeni odstotek predstavlja sredino med uradno ugotovljeno rastjo življenjskih stroškov in osebnih dohodkov v letu 1984.
2
Preživnine, določene V letu 1984, sc s 1. 3. 1985 povečajo za sorazmerni del prej navedenega odstotka, glede na čas, ko so bile določene, in sicer če so bile
določene
—	do	konca	januarja 1984	52,8
—	do	konca	februarja 1984	48,4
—	do	konca	marca 1984	44,0'
—	do	konca	aprila 4984	39,6
—	do	konca	maja 1984	35,2
—	do	konca	junija 1984	30,8
—	do	konca	avgusta 1984	22.0
—	do	konca	julija 1984	28.4
—	do	konca	septembra 1984	17,6
—	do	konca	oktobra 1984	13,2
—	do	konca	novembra 1984	8.8
—	do	konca	decembra 1984	4,4
3
Ta sklep velja po objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. marca 1985 dalje.
Predsednica
koordinacijskega odbora uporabnikov in izvajalcev
Magda Tomšič 1. r.
SEVNICA
416.
Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in 4. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Sevnica, sta odbor za razvoj družbenega varstva otrok in odbor za svobodno menjavo dela, dne 25. februarja 1985 sprejela
SKLEP
o spremembi sklepa o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1985
1
Spremeni se 1., 3. in 4. točka sklepa, ki ga je sprejela skupščina Občinske skupnosti otroškega varstva Sevnica 27. marca 1984 tako, da se glasi:
1.	pravico do denarne pomoči ima vsak otrok delavca oziroma delovnega človeka v znesku:
—	4.000 din na mesec, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada dO 4.900 din na družinskega člana mesečno;
—	2.700 din na mesec, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 4.901 do 5.600 dinarjev na družinskega člana mesečno;
—	1.600 din na mesec, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 5.601 do 6.000 dinarjev na družinskega člana mesečno.
3.	Pravico do denarne pomoči ima otrok iz kmečke družine in druge družine, ki ji je pomoč nujno potrebna v znesku 1.500 din na itiesed ob pogoju:
—	da je dohodek iz kmetijske dejavnosti glavni vir za preživljanje družine in skupni katastrski dohodek ne presega 2.800 din oziroma 9.000 din katastrskega dohodka letno na družino oziroma družinskega člana, ali je družina brez dohodka;
—	poleg katastrskega dohodka se upoštevajo tudi drugi dohodki družine in tudi druge okoliščine zaradi katerih je družina v ugodnejšem oziroma težjem, socialnem položaju.
4.	Otrok, ki ima pravico do denarne pomoči, je upravičen do povečane denarne pomoči v znesku:
—	1.500 din mesečno, če je težje telesno ali duševno prizadet;
—	700 din na mesec, če ima enega hranilca.
Upravičenost do povečane denarne pomoči iz prvega odstavka tega člena se ugotovi na podlagi ustreznega izvida in mnenja o težji prizadetosti, ki je nastala pred 15. letom starosti otroka, ter za edinega hranilca po izračunu, kadar pokojnina ali preživnina otroka ne presega 3.200 din mesečno ali po mnenju pristojne krajevne skupnosti oziroma socialne službe.
2
Ta sklep velja od 1. marca 1985 dalje.
3
Ostalo besedilo sklepa skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Sevnica z dne 27. marca 1984,
ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 12 z dne
13.	aprila 1984 ostane nespremenjeno.
St. 40/84-2/1
Sevnica, dne 4. marca 1985.
Predsednica odbora	Predsednica
za svobodno menjavo dela odbora za razvoj Angela Čampa 1. r. družbenega varstva otrok
Silva Gregorčič 1. r.
SEŽANA
417.
Na podlagi 14. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) in
9.	člena odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veteri narsko-higienske službe v občini Sežana (Uradne objave, št. 34/81) je Izvršni svet Skupščine občine Sežana sprejel
ODREDBO
o spremembi odredbe o pristojbinah za kritje stroškov
veteriuarsko-higienske službe v občini Sežana
1.	člen
2.	člen odredbe o pristojbinah za kritje stroškov veteri narsko-higienske službe v občini Sežana (Uradni list SRS, št. 1/82 in 31/83) se spremeni tako, da se glasi:
»Pristojbine plačujejo organizacije združenega dela, društva in rejci živali po naslednji tarifi:
—	rejci živali po 30 din za vsako parkljasto žival ali kopitarja in po 0,10 din za vsako pernato žival, za katero se izda zdravstveno spričevalo (potni list);
—	izvozniki in uvozniki živali za vsako vagonsko ali kamionsko pošiljko živali ali živalskih proizvodov 400 din.
Organizatorji izvoznih in uvoznih poslov (špediterji) so dolžni znesek nakazati Veterinarskemu zavodu Primorske Sežana.
Organizacije — izvozniki in uvozniki pa so dolžni navedeni znesek povrniti špediterski organizaciji.
—	lovske organizacije 40 din od vsake uplenjene in prodane parkljaste divjadi;
—	lastniki psov 150 din za vsakega psa ob rednem cepljenju psov.«
2.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-8/81-3
Sežana, dne 27. februarja 1985.
Podpredsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Sežana Štefan Mikuž 1. r.
SLOVENSKA BISTRICA 418.
Na podlagi pooblastila skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Slovenska Bistrica z dne 26. decembra 1984 je sprejel odbor za planiranje in svobodno menjavo dela Občinske skupnosti socialnega skrbstva Slovenska Bistrica, dne 28. februarja 1985 v zvezi s povečanjem preživnin za leto 1985 naslednji
SKLEP
Preživnine določene ali dogovorjene do konca leta 1983, ki so bile v letu 1984 že valorizirane se s 1. marcem 1985 povišajo za 52,8 %>. Preživnine, ki so bile določene ali dogovorjene med letom 1984, pa se povišajo sorazmerno za čas, ko so bile določene in sicer
če so določene:
za •/.
do konca	januarja 1984	52,8
do konca	februarja 1984	48,4
do konca	marca 1984	44
do konca	aprila 1984	39,6
do konca	maja 1984	35,2
do konca	junija 1984	30,8
do konca	julija 1984	26,4
do konca avgusta 1984	22
do konca	septembra 1984	17,6
do konca	oktobra 1984	13,2
do konca	novembra 1984	8,8
do konca	decembra 1984	4,4
St. II/8-47/85
Slovenska Bistrica, dne 28. februarja 1985.
Predsednik odbora za planiranje in svobodno menjavo dela Mirko Krajcer 1. r.
Šentjur pri celju
419.
Na podlagi 1., 4., 16. in 37. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73, 36/75, 58/75,, 7/77, 61/78, 26/79, 5/80, 63/80. 3/81, 23/82, 15/83, 66/83 in 71/84) in 176. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 4. marca 1985 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1. člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 1/76, 6/76, 18/76, 2/77, 4/77, 24/77, 10/79, 11/81, 11/82, 1/83, in 1/84) se vnesejo naslednje spremembe in dopolnitve:
1. tar. št. 2 se spremeni tako, da se glasi: »Tar. št. 2)
Od alkoholnih pijač se plačuje posebni občinski prometni davek:
•Z.
1. od naravnega vina, vina tipa »biser«,
vinsko sadnih pijač in od penečega vina	6
2-.	od	piva	30
3.	od	naravnega	žganja	in	vinjaka	40
4.	od	medice	15
5.	od	drugih alkoholnih	pijač	50
Opomba:
1.	davčna osnova za proizvode iz te- tarifne številke je:
—	za proizvajalce, uvoznike in prodajalce, ki te proizvode porabijo sami ali jih prodajajo drugim končnim potrošnikom — prodajna cena;
—	za gostinske organizacije združenega dela, za gostinske enote negospodarskih organizacij, ki so registrirane pri pristojnemu gospodarskemu sodišču, za opravljanje gostinske dejavnosti ter za samostojna gostišča — prodajna cena. Od te davčne osnove se obračunava davek po davčnih stopnjah v višini 30°/o stopenj, predpisanih v tej tarifni številki od nabavljene količine;
2.	davčni zavezanci za alkoholne pijače so proizvajalci, uvozniki in prodajalci, ki te pijače prodajajo končnim potrošnikom ali, če jih porabijo sami ter samostojna gostišča in trgovine;
3.	za alkoholne pijače po tej tarifni številki se štejejo pijače, ki vsebujejo več kot 2 °/o alkohola. Pri ugotavljanju vrste posameznih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti pijač;
4.	pivo iz 2. točke te tarifne številke je pijača, ki se daje v promet kot pivo, ne glede na delež alkohola;
5.	posebni občinski prometni davek se ne plačuje od jabolčnika in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem, brez dodanih drugih snovi ali primesi;
6.	vinski mošt se ne šteje za vino in se od njega ne plača davek po tej tarifni številki, dokler traja vrenje, vendar najdlje do 20. novembra.«
2.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju se pooblasti, da določi prečiščeno besedilo tega odloka.
3.	člen
Ta odlok začne - veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 421-6/85-1
Šentjur pri Celju, dne 4. marca 1985.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter Knez 1. r.
ŠENTJUR PRI CELJU 420.
Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju je na podlagi 197. člena statuta občine Šentjur pri Ce-
Iju (Uradni list SRS, št. 19/82) ter na podlagi določil ‘dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 (Uradni list SRS, št 3/85) na seji dne 27. februarja 1985 sprejel
SKLEP
o povišanju cen nekaterih komunalnih storitev v občini Šentjur pri Celju
1
V občini Šentjur pri Celju se določijo naslednje cene za nekatere komunalne storitve:
din
a)	vodarina: za m’ vode	37,62
b)	kanalščina: za m3 vode	3,53
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, cene, določene v 1. točki, pa pričnejo veljati naslednji dan po objavi.
Št. 38-2/85-2
Šentjur pri Celju, dne 27. februarja 1385.
Podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju
Sergej Šešerko, dipl. inž. 1. r.
VRHNIKA
421.
Na podlagi 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82), je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 28. februarja 1985 sprejela
ODLOK
o ugotovitvi, kateri deli posameznih prostorskih izvedbenih aktov oziroma kateri prostoi-ski izvedbeni akti se ne morejo izvajati zaradi neusklajenosti & srednjeročnim planom občine Vrhnika za obdobje 1981—1985
1.	člen
Zazidalni načrt Dragomer (Uradni list SRS, št. 24/72) se v delu, ki je s prostorskim delom družbenega plana občine Vrhnika za obdobje 1981—1985, v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, 'razvrščen v I. območje ne izvaja. Zazidalni načrt bo v preostalem delu realiziran v skladu s programom zazidalnega načrta.
2.	člen
Zazidalna načrta Drenov grič (Uradni list SRS, št. 29/30) in Log — vas (Uradni list SRS, št. 24/72 in 25/82), se glede na vsebino prostorskega dela družbenega plana občine Vrhnika za obdobje 1981—1985,
ki posega v osnoven koncept teh prostorskih izvedbenih aktov, do uveljavitve novelacija, ne izvajata.
3.	člen
V času do priprave novih prostorskih izvedbenih načrtov je v ureditvenih območjih Drenov grič in Log — vas možna rekonstrukcija, nadzidava in razširitev obstoječih objektov in gradnja pomožnih objektov za potrebe posameznega občana, na funkcionalnih površinah obstoječih stanovanjskih hiš.
4.	člen
Lokacijske postopke na podlagi programov zazidalnega načrta Drenov grič in Log — vas je možno nadaljevati in zaključiti, če je bila opravljena odmera stavbne parcele” v skladu s prostorskim izvedbenim načrtom ali so biti pričeti postopki izdelovanja lokacijske dokumentacije pred uveljavitvijo družbenega plana občine Vrhnika za obdobje 1981—1985.
3.	člen
Ostala prostorska dokumentacija občine Vrhnika je usklajena z družbenim planom občine Vrhnika za obdobje 1981—1985 in se izvaja v skladu z uveljavljenimi programi.
6.	člen
Nadzor nad izvajanjem odloka izvaja pristojna inšpekcijska služba.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 3/6-350-04/84
Vrhnika, dne 1. marca 1985.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r.
422.
Na podlagi 8. člena odloka o uvedbi samoprispevka na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, it. 24/82), je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 28. februarja 1985 sprejela
SKLEP
o valorizaciji zneskov osebnih prejemkov do katerih
sc ne plačuje samoprispevek v občini Vrhnika
1.	člen
Valorizira se znesek osebnih prejemkov za katere je z odlokom o uvedbi samoprispevka na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 24/82) predpisano, da do njihove višine delovni ljudje ne plačujejo samoprispevka.
2.	člen
Znesek do katerega delovni ljudje ne plačujejo samoprispevka od osebnih dohodkov in pokojnin (1. točka 8. člena odloka), se določi v višini 18.500 din.
3.	člen
Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 3/8-014-02/82
Vrhnika, dne 1. marca 1985.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Andrej Vidovič 1. r.
423.	,
Na podlagi 10. člena odloka o uvedbi samoprispevka na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 24/82), je odbor za nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev, na seji, dne 18. februarja 1985 sprejel
SKLEP
o valorizaciji zneskov dohodkov na družinskega člana, do katerih se ne plačuje samoprispevek v občini Vrhnika
1. člen
Valorizira se znesek dohodka- na enega družinskega člana, ki je z odlokom o uvedbi samoprispevka na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 24/82) predpisan, da do njegove višine delovni ljudje in občani lahko zahtevajo oprostitev plačevanja samoprispevka.
-	2. člen
Najvišji dohodek na družinskega člana, ki je pogoj za oprostitev plačevanja samoprispevka po 10. členu odloka, se določi v višini 11.220 din. Znesek je valoriziran z indekgbm porasta življenjskih stroškov v letu 1982.
3.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 3/8-014-02/82
Vrhnika, dne 4. marca 1985.
Predsednik
odbora za nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev v občini Vrhnika
Alojz Sivka 1. r.
ZALEG
424.
Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 236. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji dne 19. februarja 1985 sprejel
ODREDBO	“f*
o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta kompleksa enodružinskih stanovanjskih hiš v Zgornji Crnovi
I
Osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta kompleksa enodružinskih stanovanjskih hiš v Zgornji Crnovi se razgrinja na vpogled javnosti za en mesec od dneva objave v Uradnem listu SRS.
II
Osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta kompleksa enodružinskih stanovanjskih hiš v Zgornji Crnovi bo v času razgrnitve na vpogled javnosti v prostorih občinskega sekretariata za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo, v prostorih zavoda za načrtovanje Žalec in v prostorih krajevne skupnosti Vinska gora.
III
V času razgrnitve lahko k osnutku prostorskega izvedbenega akta iz I. točke te odredbe poda pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana organizacija in skupnost.
IV
Ta odredba se objavi v Uradnem listu SRS, na občinski razglasni deski in na razglasnih deskah krajevne skupnosti Vinska gora.
St: 350-9/84-6
Žalec, dne 19. februarja 1985.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec
Ervin Janežič, dipl. oec. 1. r.
POPRAVEK
V poročilu o višini in letni stopnji rasti poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v SR Sloveniji v letu 1984, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 7-333/85 z 'dhe 6. 3. 1985 sta v točkah 1 in 2 tiskarski napaki: poprečni mesečni čišti e#ebni dohodek je v 1. točki 27.762 dinarjev- v 2. točki pa 27.222 dinarjev.
Uredništvo
,	VSEBINA
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
Stran
373.	Odlok o spremembah odloka o izločanju dela kon-
vertihiinega deviznega priliva za pokritje izgub potrtih republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji za leto 1985	345
374.	Odlok o uporabi sredstev dela prodajne cene mo-
tornega -bencina in plinskega olja — dteselsktiga goriva, vplačanih v letu 1985	34*
375.	Sklep o ustanovitvi komiteja Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za drobno gospodarstvo in samostojno osebno delo s sredstvi v lastnini občanov 345
Stran
376.	Družbeni dogovor o pospeševanju razvoja domače in
umetne obrti v SR. Sloveniji	347
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
377.	Pregled stopenj davkov iz osebnega dohodka, sto-
penj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1985	350
USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE
378.	Odločba o razveljavitvi tretjega odstavka 32. člena
pravilnika o odgovornosti delavcev v združenem delu temeljnih organizacij združenega dela in v delovni skupnosti skupnih služb v delovni organizaciji EMO Celje in ustavitvi postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti drugega odstavka 10. člena in prvega odstavka 63. člena istega pravilnika	355
379.	Odločba o razveljavitvi 22. člena odloka o uprav-
ljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Slovenske Konjice	356
3S0. Odločba o razveljavitvi določb 20., 25. in 26. člena odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Ravne	na	Koroškem	357
381. Odločba o razveljavitvi 4. člena odloka Skupščine občine Kamnik o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Kamnik	358
3H2. Odločba o razveljavitvi določbe 3. člena odloka Skupščine občine Metlika o enotni ureditvi komasiranega območja »Plešivica« k. o. Lokvica, ki na komasiranem in obnovljenem območju poleg graditve novih proizvodnih in stanovanjskih objektov prepoveduje graditev tudi	drugih	objektov	358
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
383.	Sklep o spremembah sklepa o pripravi in sprejetju
predloga dolgoročnega plana za področje stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji za obdobje od leta 1986 doleta 1995 z	elementi	do leta 2000	359
384.	Sklep o valorizaciji vrednosti točke kadrovskih štipendij	359
385.	Sklep o ustreznosti učbenika Zgodovina I za prvi
letnik srednjega izobraževanja	'	360
386.	Sklep o ustreznosti učbenika Kemija za srednje
izobraževanje	360
387.	Sklep	o	ustreznosti	učbenika	Fizika, tretji zvezek
za 1. letnik srednjega	izobraževanja	360.
388.	Sklep	o	ustreznosti	učbenika	Matematika	3, prvi
zvezek Kotne funkcije in trigonometrija za srednje izobraževanje	361
389.	Sklep	o	ustreznosti	učbenika	Matematika	4, Ver-
jetnostni račun in statistika za srednje izobraževanje	3«
390.	Sklep	o	potrditvi didaktičnega kompleta	Glasbena
vzgoja za pouk predmeta Glasbena vzgoja v 3. iM-* redu osnovne Sole	361
391.	Navodilo za uveljavljanje popustov in regresov za
potovanje otrok in mladine v	letu	1985	361
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
392. Sklep o cenah za prevoz potnikov v javnem mestnem potniškem prometu v Ljubljani in kriterijih za
izdajo ter veljavnost mesečnih vozovnic	363
393.	Sklep p pepah za prevoz potnikov v obmestnem prometu (Ljubljana)	365
394.	Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Ljubljana)	365
395.	Odlok o začasnem financiranju proračuna občine
Brežice v I. trimesečju 1985	366
Stran
396.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o poseb-
nem občinskem davku na promet proizvodov in od plačil za storitve (Brežice)	366
397.	Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne
rezerve v letu 1985 (Brežice)	367
398.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah (Brežice)	367
399.	Sklep o enotni valorizaciji preživnin v letu 1985
(Brežice)	367
400.	Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne
rezerve v letu 1985 ICerknica)	368
401.	Odlok o spremembi odloka o turistični taksi na območju občine Cerknica	368
402.	Odlok o ugotovitvi katere sestavine zazidalnih na-
črtov in urbanističnega reda so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Cerknica za obdobje 1981 do 1985	379
403.	Odlok o ugotovitvi kateri deli urbanističnih načrtov
so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Cerknica za obdobje 1981—-1985	379
404.	Odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških
komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Cerknica v letu 1985	370
405.	Odlok o okvirnem obratovalnem času v občini Cerknica	379
406.	Odlok o priznavalninah udeležencem NOV v občini
Cerknica	373
407.	Sklep o dovolitvi manjšega odmika od zazidalnega
načrta Jcrova vas (Grosuplje)	375
408.	Sklep o povečanju višine denarne pomoči otrokom
v občini Idrija	375
409.	Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški in osebnimi dohodki (Kamnik)	376
410.	Odlok o cenah za geodetske storitve (Kočevje)	376
411. Sklep o odpisu sredstev združenih na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja ptt prometa OSTS za ptt promet Koper za obdobje 1981 do 1985 po osnovi 20 "/o od opravljenega telefonskega
impulza (Koper)	377
412.	Sklep o potrditvi zaključnega računa Občinske zdravstvene skupnosti Krško za leto 1984	377
413.	Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Lenart)	378
414.	Sklon o višini stopnje za izračun obveznosti združevanja sredstev v sklad skupnih rezerv občine Litija 378
415.	Sklep o valorizaciji preživnin (Postojna)	378
416.	Skico o spremembi sklepa o dohodkovnil) pogojih in
o višini denarne pomoči otrokom v letu 1985 (Sevnica)	379
417.	Odredba o spremembi odredbe o pristojbinah za
kritje stroškov veterinarsko-higiepske službe v občini Sežana	379
418.	Sklep o valorizaciji preživnin (Slovenska Bistrica) 380
419.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o poseb-
nem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Šentjur pri Celju)	380
420.	Sklep o povišanju cen nekaterih komunalnih storitev ▼ občini Šentjur pri Celju	386
421. Odlok o ugotovitvi, kateri deli posameznih prostorskih izvedbenih aktov oziroma kateri prostorski izvedbeni akti se ne morejo izvajati zaradi neusklajenosti s srednjerončlm planom občine Vrhnika za
obdobje 1981—1985	381
422.	Sklep o valorizaciji zneskov osebnih prejemkov, do
katerih se ne plačuje samoprispevek v občini Vrhnika	381
423.	Sklep o valorizaciji zneskov dohodkov na družinskega člana, do katerih se ne plačuje samoprispevek
v občini Vrhnika	382
424.	Odredba o javni razgrnitvi osnutka sprememb in do-
polnitev zazidalnega načrta kompleksa enodružinskih stanovanjskih hiš v	Zgornji	Crnovi	(Žalec)	382
Popravek poročila o višipl In letni stopnji rasti poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v SR	Sloveniji	▼	letu	1984	382
Volitve v delegatskem sistemu (1984) ■
Volitve febt del delegatskega sistema so v današnjem času eno najbolj aktualnih vprašanj v zvezi z začetnimi razpravami o kritični analizi in dograjevanju našega političnega sistema. Med temi razpravami je zelo veliko takšnih, ki ne izhajajo in ne upoštevajo dovolj specifičnosti volitev v okviru samoupravne .socialistične ureditve in izražajo slabo poznavanje teh specifičnosti, pa tudi razvoja volilnega sistema, veljavne ureditve ter dolgoročnih perspektiv Zato je v zelo primernem času izšla knjiga avtorjev mag. Franca Grada in dr Cirila Ribičiča, ki z ene strani daje zanesljiv in dokumentiran pregled teoretičnih, razvojnih, ustavnih in praktičnih vidikov ter značilnosti volitev v našem sistemu, z druge strani pa pomeni poskus soočenja z argumenti, ki se pojavljajo v zvezi z dograjevanjem, demokratizacijo in perspektivnim razvojem volilnega sistema. Glede na celotno vsebinsko zasnovo omenjena knjiga ni le osnova za razprave o volilnem sistemu, temveč tudi praktični pripomoček vsem, ki so kakorkoli vključeni v volitve. Knjiga namreč vsebuje tudi mnogo argumentiranih odgovorov na vprašanja, ki se pojavljajo pri organiziranju in izvajanju volitev v samoupravne organe, samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične skupnosti.
Cena 1000 din	(012394)
Delegatski skupscmski sistein
(1983)
Avtorja dr. Miha Ribarič in dr. Ciril Ribičič sta napisala široko zasnovano študijo, v kateri sta zajela primerjalni prikaz posebnosti naše ureditve skupščinskega sistema, ustavno zamisel in teoretično utemeljitev delegatskega skup-
Ščinakegtt sistema Lepo opremljena in v platno vezana knjiga je tudi primemo darilo vsem, ki so kakorkoli prispevali k razvoju našega delegatskega sistema.
Cesta 14815 din	4&12863)
Izdala Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor in odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1985 1350 din, inozemstvo 8500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake StevUke — Uredništvo m uprava Ljubljana, Kardeljeva 12 — Poštni piedal 87»/VIl — Telefon direktor, uredništvo, se-s-# Brfmiovoo'tve «1 MS prodat* m m, račmvrrodutro naročnine 211 211 — Zlro račun 50100-802-40322 — Oproščeno *	promettutga davit* pe mnenju Republiškega komiteja aa totormlranje It. 121-1/71