7. oktober 2006 številka 51 G L A S I L O M E S T N E O B Č I N E M U R S K A S O B O T A IZ VSEBINE: GRADBIŠČA V MURSKI SOBOTI ZADNJA SEJA MESTNEGA SVETA V TEM MANDATU REKREACIJSKI CENTER FAZANERIJA OKO V POMURJU GRADNJA OPTIČNEGA OMREŽJA LOKALNE VOLITVE 2006 JUBILEJ NA PUŠČI NOVA AVTOCISTERNA SOBOŠKI IN BAKOVSKI TEK GASILSKI TABOR VETERANOV SOBOTA PRIHODNOSTI GRADBIŠČI NA MESTNIH VPADNICAH številka 51 Gradnja podvoza na Lendavski ulici Novo krožišče v Černelavcih 2 oktober 2006 AKTUALNO Prvi šolski dan prvega pomurskega visokošolskega programa dvorcu Rakičan je z novim študentskim letom 2006/07 zaživel tudi prvi visokošolski študij v Pomurju - menedžment v agroživilstvu in razvoj podeželja, ki se bo izvajal na Dislocirani enoti Rakičan v okviru mariborske Fakultete za kmetijstvo. Prvi šolski dan se je poleg začetka predavanj in vaj odvijala tudi kratka slovesnost ob tem zgodovinskem dogodku na področju izobraževanja v Pomurju. V pozdravnem nagovoru je župan Mestne občine Murska Sobota povedal, da so bila potrebna nekaj letna prizadevanja, da je prišlo to tega prvega visokošolskega programa v Pomurju in da si je še naprej potrebno prizadevati, da bi v bodoče bilo takšnih programov v naši regiji še več. "Z optimizmom zrem v prihodnost, saj si Pomurje zasluži visokošolske programe na področju turizma in drugih področjih," je dejal župan Mestne občine Murska Sobota. V nadaljevanju se je zahvalil vsem, ki so kakor koli pripomogli, da je do tega pomembnega mejnika prišlo in prvi generaciji študentov zaželel prijetno bivanje v dvorcu Rakičan in dober uspeh. Nato je vse prisotne pozdravil še prodekan za izobraževalno dejavnost Dejan Škorjanc, ki je povedal nekaj več o Fakulteti za kmetijstvo, v okviru katere se ta visokošolski študij izvaja ter poudaril, da brez velikih prizadevanj lokalne skupnosti skupaj z Raziskovalnim izobraževalnim središčem in RRA Muro tega programa v študijskem letu 2006/07 še ne bi bilo. Sledil je ogled prostorov v dvorcu Rakičan, ki sicer vsi še niso čisto nared in bodo urejeni v kratkem, uradna otvoritev dislocirane enote Rakičan pa bo v mesecu novembru, ko bodo prišli tudi predstavniki vlade in ministrstev. Menedžment v agroživilstvu in razvoj podeželja je I. stopenjski visokošolski strokovni program, za katerega je bilo razpisanih 45 rednih študijskih mest. Že o prvem roku je bilo 71 prijav, na koncu pa je sprejetih 48 študentov. Sam program je naravnan aplikativno in interdisciplinarno, saj je struktura predmetnika takšna, da postreže tako z znanji izbranih specialnih rastlinsko - živinorejskih vsebin ter vsebin s področja predelave hrane, ki jih kombinira s specifičnimi znanji menedžmenta, ekonomike, trženjskega upravljanja, informatike ter s specifičnimi sklopi znanj s področja razvijajočih se disciplin razvoja podeželja. Karlo VRATARIČ Prva generacija študentov pomurskega visokošolskega programa Fakulteta za turizem tudi v Murski Soboti Murski Soboti se je pred kratkim sestala trinajstčlanska delovna skupina za ustanovitev Fakultete za turizem, v kateri sodeluje tudi direktor mestne uprave Bojan Petrijan. Na tiskovni konferenci pred delovnim srečanjem v Murski republiki je župan prisotnim novinarjem posredoval podatke o ustanavljanju prve fakultete pri nas. Med predvidenimi tremi lokacijami za izvedbo študijskega programa, ki jih je naštel, je prva v Salezijanskem domu, druga je novogradnja in tretja eden od prostorov, s katerimi razpolaga Ministrstvo za obrambo. Predsednik delovne skupine za ustanovitev Fakultete za turizem, ki naj bi zaživela v šolskem letu 2007/2008, je prorektor prof. dr. Dušan Radonjič. Pojasnil je, da projekt podpira sedem ministrstev in zagotovil internacionalizacijo študija ter kakovostno kadrovsko zasedbo predavateljev. 3 MESTNI SVET številka 51 Zadnja seja mestnega sveta v tem mandatu o pričakovanjih je bila 31. seja Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota, zadnja v tem mandatu pred lokalnimi volitvami 2006, daljša, kot bi bila, če posamezni svetniki ne bi govornice izkoriščali za svojo predstavitev in znano merjenje moči med pozicijo in opozicijo. Tako je bil že po potrditvi sklepčnosti in preden je predsedujoči Anton Štihec dal na glasovanje potrditev dnevnega reda zasedanja, podan predlog svetniške skupine LDS o umiku pobud in predlogov mestnih svetnikov in župana. Seveda slednji, tako kot večina mestnih svetnikov v sejni dvorani, ni soglašal z umikom omenjenih dveh točk in če sodimo po tem, kako so se zvrščali pred mikrofonom, so imeli kaj vprašati in dobili so tudi odgovore na večino vprašanj. Sicer pa se tokrat ne bomo osredotočali nanje, ampak na polletno realizacijo letošnjega občinskega proračuna. V obdobju januar-junij 2006 je nastal presežek prihodkov nad odhodki v znesku 180.395.247,00 SIT. Dolgoročno zadolževanje v višini 63 milijonov tolarjev še ni realizirano, prav tako pa v prvem polletju letošnjega leta ni bilo potrebno najemati kratkoročnih likvidnostnih kreditov. Pripombo, da je celotni 4,5 milijardni letni proračuna prenapihnjen, smo slišali že ob njegovem sprejemanju, Rudolf Horvat v imenu svetniške skupine LDS pa jo je ponovil tudi tokrat. Navedel je številne pomisleke, ki pa jih je župan Anton Štihec zavrnil s pojasnilom, da so razpisni postopki pri naložbah dolgotrajni in jih je zato možno uresničevati šele v drugi polovici oziroma pred iztekom leta. Nizka realizacija na prihodkovni strani pa je tudi posledica pozno izstavljenih odločb uporabnikom stavbnih zemljišč. Mestna občina tudi ni prejela komunalnega prispevka za pet večjih gradbenih projektov, ki jih bodo pričeli izvajati kasneje. Tudi pričakovana prodaja zemljišč v novi obrtno-industrijski coni še ni povsem zaživela. Do zastoja pri gradnji nove glasbene šole, o kateri je spraševal mestni svetnik dr. Mitja Slavinec, pa je prišlo zaradi zapleta pri izbiri izvajalca del. Po pojasnilu župana Antona Štihca je najugodnejša ponudba presegala za gradnjo predvidena sredstva za okoli 130 milijonov tolarjev. Kljub pogajanjem je niso uspeli znižati, ker so gradbeniki iskani in prezasedeni, rešitev pa iščejo v ponovitvi razpisa za obrtna dela, saj si prizadevajo, da bi se glasbeni pouk v novogradnji pričel z naslednjim šolskim letom. Nekaj svetniških pripomb je padlo tudi na izgradnjo optičnega telekomunikacijskega omrežja, zaradi slabih izkušenj s plinifikacijo v mestu in predvidenih prekopov ulic. Gradnjo bo izvajalo podjetje Gratel, ki je tudi investitor. Odškodnina 16 milijonov tolarjev se je zdela mestnemu svetniku Rudolfu Horvatu prenizka, Drago Šiftar pa je med drugim pripomnil, da nobena tovrstna naložba v mestu ni bila izpeljana tako, kot je bila v začetku zamišljena. Kako bo izpeljan zahteven projekt Turistični in rekreacijski športni center Fazanerija, ki ga je predstavil avtor Andrej Kalamar, bo zanimivo spremljati. Objavljamo ga posebej, ker je šlo le za informacijo, se svetniki, tako kot pri poročilu o realizaciji polletnega proračuna, niso opredeljevali z glasovanjem, razpravljali pa so dolgo, saj je septembrsko zasedanje trajalo skoraj pet ur. Tudi zaradi izčrpnih županovih odgovorov. Med sprejetimi sklepi so po predlogu komisije za mandatna vprašanja in imenovanja bili s soglasjem mestnih svetnikov v svet Območne izpostave javnega sklada RS za kulturne dejavnosti imenovani: Jožek Horvat Muc, Ivan Hozjan, Mileva Kralj-Buzeti, Gizela Lubšina, Elizabeta Rožman in Alfred Šebjanič. Brigita BAVČAR Polaganje temeljnega kamna za izgradnjo nove Ekonomske šole olgoletna prizadevanja za zagotovitev prostorskih pogojev nove Ekonomske šole dobivajo realno podobo. 9. oktobra bo tako na Noršinski cesti v Murski Soboti potekalo polaganje temeljnega kamna za izgradnjo Ekonomske šole. Prireditve se bo poleg župana Mestne občine Murska Sobota Antona Štihca udeležil tudi minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver. Z graditvijo nove šolske zgradbe bo uresničena temeljna sestavina vizije Mestne občine Murska Sobota. Dobili bomo sodobne prostore, ki bodo ustrezali vsem potrebam v vzgojno izobraževalnem delu. Iz stare, dotrajane, nefunkcionalne šolske zgradbe z nekaj nad 3000 m2, stare 70 let, se bodo učenci in učitelji preselili v novo zgradbo z 8000 m2 pokritih površin, z okolico šole na 2 ha. Tu bo vse, kar je potrebno za sodoben pouk in študij. To bo najsodobnejša in najlepša šola v okolici, šola za generacije dijakov in študentov, ki prihajajo. Njena finančna vrednost je po pogodbi 3.625.000.000,00 SIT. S komunalno opremljeno parcelo in z zgraditvijo vse infrastrukture do šole, pa bo vrednost investicije cca. 4 milijarde SIT. To je v tem času daleč največja investicija na področju šolstva v Pomurju. 4 oktober 2006 AKTUALNO Rekreacijski center Fazanerija redstavitev projekta Fazanerija, ki ga je na septembrski seji mestnega sveta opravil avtor, arhitekt Andrej Kalamar je vzbudila pozornost mestnih svetnikov, saj so o ureditvi tega rekreativnega dela Sobote razpravljali že na prejšnji seji. Posebej o obnovi letnega kopališča, ki je bilo nekoč ponos mesta in okolice, vanj pa so se prihajali kopat od blizu in daleč. Letos tudi v najbolj vročem času ni bilo posebne gneče, le nekaj vnetih kopalcev, se je vodnim užitkom predajalo v sončnem septembru. Gostišče je bilo zaprto, poletna sezona pa je očitno prekratka za zaslužek in so gostišče zaprli. Predlog ureditve kopališkega kompleksa in celotnega rekreacijskega centra Fazanerija je tako dobrodošel in dovolj zanimiv, da vam ga predstavljamo tudi v Soboških novinah. PREDSTAVITEV PROJEKTA FAZANERIJA Ime Fazanerija ima v Soboti zelo določen pomen, ki ni samo seštevek tamkajšnjih vsebin. Nekoč so tam verjetno res streljali fazane, gre pa za lepo gozdno površino na robu Sobote, kjer so po drugi svetovni vojni našli prostor nogometno igrišče, kopališče, trimska steza, kasneje tudi teniško igrišče ... Predvsem kopališče je bilo zastavljeno ambiciozno, saj toliko vodnih površin v tako lepem okolju niso imela niti mesta, precej večja od Sobote. Naprave kopališča so danes dotrajane, ponudbi pada konkurenčnost, po drugi strani pa postajajo tehnološke možnosti izrabe geotermalne energije kakor tudi termomineralne vode tehnično in ekonomsko obvladljive. Z razmišljanjem o razvoju kopališča so nedeljivo povezane tudi druge vsebine okoliša. Predvsem imamo v mislih stadion, za katerega lahko rešimo s preureditvijo kopališča komunikacijski problem, obenem pa se zagotovi potrebne prostorske elemente za njegov razvoj. Pozornost moramo nameniti tudi komunikacijski prepletenosti vseh programov Fazanerije. Preplet starih in novih programov bo pritegnil v Fazanerijo različne skupine obiskovalcev, to pa bo prineslo nov zagon tudi obstoječim programom. Pri realizaciji projekta smo upoštevali naslednja dejstva: - posegamo v kakovosten mestni prostor, ki ga spoštujemo, - s projektom bo Fazanerija spet oživela, - premišljen program je odsev potreb današnjega človeka, - projekt je prvenstveno namenjen Sobočanom, Pomurcem, - objekti bodo omogočali preživljanje prostega časa vsem generacijam. NIZ PROGRAMOV OB KOPALIŠKI ULICI V Kopališki ulici od juga proti severu ob ulici urejamo široko nadstrešnico, na katero navezujemo otroško igrišče za več starostnih skupin, ledeno dvorano, vinoteko, slaščičarno in druge gostinske programe z zunanjimi poletnimi vrtovi, fitnes, dvorano za bowling s šestimi progami in več trgovskih lokalov s programi prilagojenimi vsebini celega kompleksa. Uredi se veliko kolesarnico in garderobe za letno kopališče. N severnem zaključku poteze predlagamo ureditev vhodnega trga, ki predstavlja novo in odslej glavno vstopno točko na nogometni stadion; poimenovali smo ga Zvitorepčev trg, na njem se uredi kiparska plastika z junaki Mustrovih stripov; pojavijo se lahko na trgu, motiv se lahko vleče skozi notranje in zunanje bazenske površine, zunaj se uredi paviljon z interaktivnimi igricami z Mustrovimi junaki; tržna površina funkcionira kot vstop na stadion in kopališče, istočasno pa lahko z ureditvijo odrske ploščadi v okviru stadiona postane prizorišče kulturnih dogodkov; oder v okviru tribun postane vezni element s travnato površino stadiona - ob 5 AKTUALNO številka 51 posebnih priložnostih lahko oder funkcionira tudi v smeri stadiona. KOPALIŠČE Programsko shemo kopališča snujemo na obstoječih danostih, ki so predvsem kakovostno okolje in tradicija kopališkega programa na tej lokaciji. Od obstoječih naprav je večina amortizirana, ohrani se olimpijski bazen. Vhod v kopališče urejamo s severne strani kompleksa, s tem da objekte umikamo proti jugu toliko, da se med Ledavo in objektom organizira primerna vhodna ploščad za stadion. Voda v pokritih bazenih s skupno površino pribl. 800 m2 ima približno 32°C, uredi se nekaj whirlpool bazenov in bazen za otroke. V okviru pokritega kopališča urejamo svet savn in wellness program. Na južni strani objekta se uredi zunanje kopališke zmogljivosti - obstoječi olimpijski bazen se prenovi, zgradita se dva nova bazena. Na ob zunanji bazenski ploščadi s 1000 ležalniki se zagotovi širok spekter rekreativno-zabavnih programov (otroško igrišče, beach volley, nadstrešnica za namizni tenis, street basket...). STADION Pred nekaj leti je bila izvedena nadstrešitev obstoječih tribun in dograjen je bil objekt garderob. V projektu obravnavamo sklenitev obroča tribun in nadstrešitev le-teh v sistemu, enakem obstoječemu. Po obodu tribun, ki se ga poveže v širši komunikacijski sistem Fazanerije, se lahko uredijo novi programi, dogradi se centralni stadionski objekt, kjer dobi prostor press center in nove garderobe za gostujoče in domače moštvo. Travnata površina se izvede z ogrevanjem na geotermalno energijo. Na zahodni strani glavnega igrišča je obstoječe rezervno igrišče z umetno travo. LEGENDA PROJEKTA 1. Hotel, 107 sob, 87 parkirnih mest 2. Javni niz ob Kopališki ulici (bowling, trgovine, gostinstvo, garderobe, kolesa) 3. Drsalna dvorana, ploskev 60/30 m 4. Kopališki kompleks (notranji bazen 800 m2, zunanji bazen 1800 m2, svet savn, športno-medicinski program) 5. Zvitorepčev trg (prireditveni trg, koncerti, kiparska plastika Zvitoropec, Lakotnik in Trdonja) 6. Nogometno igrišče, ogrevana igralna površina 7. Rezervno nogometno igrišče z umetno travo 8. Trimska steza, 15 postaj 9. Teniški center (3 pokrita igrišča, 5 zunanjih igrišč, 2-krat squash, upravni objekt) 10. Otroško igrišče 6 oktober 2006 AKTUALNO V okolici je zagotovljenih približno 600 parkirnih mest, kar zadošča tudi za vse športne prireditve. V primeru večjega uspeha soboških nogometašev, ki bi na stadion znova pripeljal več obiskovalcev, bo treba razmišljati o ureditvi parkirnih površin na severni strani stadiona na drugi strani Ledave. Na stičišču Ciril-Metodove, Kopališke in Grajske ulice se uredi rondo, ki bo pospešil prometne tokove. V primeru prireditev z večjim obiskom se na zahodni strani obstoječih teniških igrišč uredi parkiranje z dodatnimi 260 parkirnimi mesti za osebna vozila in avtobuse. HOTEL Ob izvedbi pokritega kopališča se raba prostora dvigne na višji nivo, kar izkaže možnost sobivanja s hotelskim programom. Hotel dimenzioniramo na približno 200 postelj. V pritličju organiziramo restavracijo s kuhinjo, cafe, recepcijo, komunikacije, konferenčno dvorano s približno 120 sedeži in več manjših sejnih dvoran. Objekt členimo tako, da sta dve liniji sob zamaknjeni, s čimer manjšamo učinek volumna. Členitev ustvarja dve zaključeni terasi, eno za restavracijo, drugo za cafe. Hotelsko parkiranje je urejeno na lastni parceli na dvoriščni strani, parkirišče se intenzivneje ozeleni. Hotel se poveže s kopališčem z zastekljenim mostom čez Kopališko ulico. TRIMSKA STEZA V zahodnem delu Fazanerije med stadionom in kanalom ter med Ledavo in teniškim igriščem se v gozdu uredi trimska steza, dolga 2000 metrov in s 15 postajami za vadbo. Steza se uredi z utrditvijo poti v širini 1,50 metra, na postajah vadbe se utrditev razširi na površino, potrebno za varno vadbo. V gozd se ne vnaša nobenih elementov urbane opreme - ureditev s potekom poti in izvedbo ohranja naravni vtis ureditve. Na zahodni strani gozda Fazanerije ob kanalu uredimo še dva poligona - manjši je namenjen rolkarjem - skaterjem, večji, linearnejši, je namenjen bikerjem. Oba poligona se ogradi, zagotovi osvetlitev in omogoči infrastruktura tudi za tekmovanja, ko nasip kanala funkcionira kot naravni avditorij. TENIŠKI CENTER Obstoječi teniški center v Fazaneriji odlično funkcionira, je dobro zaseden, odsotnost notranjih igrišč pa omeji njegovo uporabo le na del leta. Zato predlagamo, da se ob obstoječem objektu postavi dvorana s tremi igrišči za tenis, uredi se tudi dve igrišči za squash. Za zagotovitev primernega standarda se uredi nove garderobe in sanitarne prostore. Druge ureditve ostanejo nespremenjene. Uredi se tudi parkiranje - sicer na obstoječem območju, vendar na utrjenih površinah z urejenim odvodnjavanjem. Zahodno od teniškega centra urejamo večjo parkirno površino, namenjeno predvsem dogodkom na nogometnem stadionu. Čeprav parkiranje zavzema velike površine, smo ga organizirali tako, da ne posegamo v gozdne površine in obstoječe ureditve teniškega centra. 7 AKTUALNO številka 51 OKO - vizija razvoja Mestne občine Murska Sobota kot regijskega središča vire, ki pestijo manj razvite regije, gre še vedno delno pripisati nedojemanju razmer na trgu, ki ga delno povzroča oddaljenost od razvitih centrov, prodajnih in distribucijskih poti. Manj razvite regije se spopadajo s premalo razvito infrastrukturo, ki peša na vseh področjih, nerazvitim ali preživetim gospodarstvom, ki ne sledi spremembam na globalnem trgu, oddaljenostjo od transportnih omrežij, prostorsko nerazvitostjo, kulturno zaprtostjo, slabšimi možnosti izobraževanja in usposabljanja, slabo razvitostjo družbeno kulturnega življenja, begom možganov, itd. Čeprav bi bilo pričakovati, da se bodo te pomanjkljivosti z razvojem informacijske in komunikacijske tehnologije ter s sprostitvijo pretoka proizvodov, kapitala, ljudi, znanja in tehnologije odpravile, in da bodo vzpostavljeni ključni pogoji za globalno ekonomsko aktivnost ter s tem za približevanje manj razvitih razvitim, empirični podatki kažejo, da do konvergence v dohodkih razvitih in nerazvitih držav ni prišlo. Težnja k usklajenemu, večplastnemu razvoju v regiji bi se morala zgoditi že včeraj in to na vseh ravneh družbenopolitičnega življenja, predvsem ob zavedanju, da se pričakuje skromna gospodarska rast in nizka stopnja zaposlenosti v prihodnjih dveh letih na območju evra, na katerega je slovensko in s tem tudi pomursko gospodarstvo vezano in ki se sooča s trdimi globalizacijskimi vplivi. S tem zavedanjem se Mestna občina Murska Sobota pripravlja na naslednje programsko obdobje 2007-2013, v katerem namerava uresničiti temeljne projekte, ki bodo omogočili dolgoročni trajnostni razvoj Mestne občine Murska Sobota kot regijskega središča in posledično razvoj regije. Razvoja regije pa Mestna občina Murska Sobota ne želi oblikovati sama, zato je k sodelovanju povabila občine in institucije v regiji. Program razvoja Mestne občine Murska Sobota nosi delovni naslov OKO. OKO, kot simbol intelektualne zaznave, simbol spoznanja, metaforično kot pojem celote, vira, biti, lepote, svetlobe, sonca, vesolja, življenja. Pomurje, kot oko Slovenije. Program se deli na štiri temeljne razvojne stebre: l. SOIC - projekti razvoja Severne obrtno industrijske cone in razvojni projekti namenjeni malim in srednjim podjetjem ter spodbujanju spin-off podjetij. Lokalne oblasti igrajo pomembno vlogo pri ustvarjanju pogojev za uspešno delovanje lokalnega gospodarstva. Vpliv oblasti se nanaša tako na zagotavljanje primernih spodbud domačim podjetjem pri nadgrajevanju njihovih aktivnosti in razvoja, kot na zagotavljanje potrebnih osnovnih inputov, kot so izobraževalne institucije in osnovna infrastruktura. To pa še ne zagotavlja globalizacije lokalnega območja. Na globalizacijo se morajo pripraviti tako podjetja kot oblast. Podjetja morajo predvsem usmeriti strategijo razvoja v smeri krepitve temeljnih sposobnostih podjetja, medtem ko se mora oblast osredotočiti na kar najboljše izkoriščanje temeljnih sposobnosti, ki jih imajo podjetja. ll. TDLC - transportno-logistično-distribucijski center - projekti namenjeni razvoju Murske Sobote kot čezmejnega transportno-logistično-distribucijskega središča. Za gospodarstvo s hitrim transportnim sistemom in informaecjsko-komunikacijskim omrežjem in dostopom do globalnih trgov je še vedno pomembna lokacija, kar izhaja iz koncentracije specializiranih znanj in sposobnosti, institucij, konkurentov, sorodnih ali navezujočih se panog, strank. V teh koncentracijah so razvita družbena in poslovna razmerja, dostop do informacij je bistveno olajšan, poraja se več iniciativ in drugih prednosti za proizvodnjo in njeno rast. Potem je v teh koncentracijah zagotovljen tudi določen življenjski standard in vse podporne institucije (šole, zdravstvo, sociala, itd.). Res pa je, da se spremembe nenehno dogajajo in da so mnoge regije sveta deležne hipnega in nedojemljivega vala sprememb, kjer gospodarska razvitost prekaša mišljenjske vzorce prebivalcev za dekado ali dve in s tem pešanje podpornih in tudi nujnih segmentov gospodarskega, družbenega in političnega življenja. Ker menimo, da je prednost Pomurja, da leži na prepihu držav in ima možnost, da se razvije v uspešno regijo, smo se lotili tudi tega projekta. Vendar si ne želimo razvoja za vsako ceno, temveč želimo graditi na trajnostnem razvoju, ki omogoča skladno sledenje razvoju na vseh ravneh z manj bolečimi odkloni. lll. VIS Eden izmed ključnih faktorjev v ekonomiji znanja je medpodjetniško povezovanje ter povezovanje gospodarstva z R&R institucijami. Univerzitetna mesta vedno intenzivneje podpirajo nastanek novih poslovnih središč z značilnim poudarkom na določeni stroki. V Pomurju smo tu šele na začetku poti. Projekti razvoja visokošolskega središča z vso pripadajočo infrastrukturo in povezovanjem visokih šol, nosilcev izobraževanja in usposabljanja ter morebitnih novih fakultet so v začetni fazi. Znotraj tega stebra se bodo razvijali projekti vzpostavitve inštitutov, ki se bodo navezali na gospodarstvo in negospodarstvo. Tehnološki parki in centri, ki se oblikujejo glede na potrebe gospodarstva, se lahko sofinancirajo iz državnih sredstev v okviru projektov, ki so namenjeni racionalizaciji izrabe raziskovalno razvojne infrastrukture, spodbujanju trajnejše medsebojno povezovalne raziskovalne in razvojne sfere ter gospodarstva, razvojnemu povezovanju gospodarskih organizacij znotraj gospodarske panoge oz. regije, pomoči gospodarskim organizacijam za lažji dostop do rezultatov raziskav, novih tehnologij in znanj. 8 oktober 2006 AKTUALNO SOIC (Severno obrtnoindustrijska cona) TLDC (transportno-logistično-distribucijski center) VIS (visokošolsko izobraževalno središče) POTKa (Podeželje, okolje, turizem, kultura) Vzhodna obvoznica Tehnološko. inov. center Železniška proga Inkubator Odkup zemljišč Plinski terminal Celotna komunalna opremljenost centra Navezava na avtocestni križ Preselitev vojašnice Ureditev VIS središča Razvoj VIS programov Ureditev kampusa Institut za nove materiale Institut za OVE & URE Adventure Kulturna dediščina TŠRC Fazanarija Okolje Podeželje Izobraževanje IV. POTKA Podežeije-okolje-turizem-kultura-adventure (doživetja). Razvoj gospodarstva zahteva tudi sočasen prostorski razvoj. Delovni sili, ki si želi ostati v regiji ali bi se zaradi razvoja neke industrije preselila v regijo, morajo biti zagotovljene razmere za bivanje in aktivno preživljanje profesionalnega in prostega časa ter omogočati normalno družinsko življenje. V okviru tega stebra gre za manjše projekte namenjene prav izgradnji turistične infrastrukture, razvoju novih projektov podeželja, varovanja okolja, ohranitvi naravne in kulturne dediščine, družbenega življenja, športa, zdravega načina življenja, razvoj celostne turistične podobe mesta, itd. Na štiri temeljne stebre razvoja se navezujeta dva horizontalna ukrepa, ki sta namenjena vključevanju racionalne rabe energije in vključevanja mladih v vse pore razvoja. Spodbujanje učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije s poudarkom na varovanju okolja je ključni element pri načrtovanju slehernega projekta, ki posega v prostor. Prav tako je ključni element izobraževanja in usposabljanja prebivalcev na tem področju. Liberalizacija trga je verjetno daleč najbolj očitna gospodarska sprememba zadnjih dveh desetletij. Pretok blaga, storitev in znanja, finančnih tokov med državami narašča in s tem se povečuje tudi mednarodna mobilnost študentov in delovne sile. Predvsem izobražen kader se seli in se bo v prihodnje še veliko intenzivneje selil tja, kjer bo dobil nove, prave priložnosti in pogoje za življenje na določeni kakovostni ravni. Mladi so bodočnost regije, zato se upravi Mestne občine Murska Sobota zdi nujno, da so tudi mladi sokreatorji razvoja mestne občine in regije, če želimo, da se bodo v rodni kraj tudi vrnili. V MOMS se zavedamo, da je danes na plečih nacionalne in lokalne politike, da v obdobju krize, s katero se soočamo v evropskem prostoru, s svojo regulativo in poseganjem v gospodarstvo omogoča razvoj gospodarstva in spodbuja inovativnost, izobraževanje, raziskovanje, vlaganja, olajša in skrajša podjetjem administrativne postopke v poslovanju z državo in lokalno oblastjo ter posredno z vzpodbujanjem podjetništva dviga zaposlovanje in s tem življenjski standard prebivalstva. Vizija razvoja Mestne občine Murska Sobota je usmerjena v zagotavljanje optimalnih življenjskih in gospodarskih pogojev za razvoj mesta, kot tudi same regije. Prihodnji razvoj Mestne občine Murske Sobote, kot si ga predstavlja občinska uprava, je povezan z ogromnimi finančnimi sredstvi, ki jih iz tekočih prihodkov ni mogoče zagotoviti in zato je potrebno v bodoče še bolj vključevati zasebni kapital v investicije širšega družbenega pomena na podlagi javno-zasebnega partnerstva. Zato je v posameznih segmentih Mestna občina Murska Sobota povabila k sodelovanju strokovnjake, institucije in podjetja za relevantna področja. V vsak segment projekta OKO je nujno vključiti aktivnosti informiranja in seznanjanja javnosti ter izoblikovati programe izobraževanja in usposabljanja. Preko vseh štirih stebrov se prepletata horizontalna ukrepa H-1 energetika in H-2 mladina. Program OKO je mogoče realizirati samo ob podpori gospodarstva, negospodarstva in prebivalcev MOMS ter ob podpori regije, države in EU. mag. Mojca BREŠČAK 9 AKTUALNO številka 51 Projekt izgradnje širokopasovnega omrežja Mestni občini Murska Sobota bo v roku enega leta zgrajeno širokopasovno optično telekomunikacijsko omrežje, ki ga bo izvedla družba Gratel z lastnim vložkom v vrednosti štirih milijard tolarjev. Družba Gratel, ki je v zasebni lasti s sedežem na Ptuju, bo na območju Mestne občine Murska Sobota izgradila širokopasovno optično telekomunikacijsko omrežje. "Z družbo Gratel smo se dogovorili, da kot investitorji v Mestni občini Murska Sobota zgradijo telekomunikacijsko omrežje, preko katerega bodo uporabnikom nudili svojo storitev, ki ne bo samo hitrejši, zmogljivejši internet, ampak tudi digitalna televizija z vsem ostalim. Sklenili smo pogodbo, da jim za izgraditev omrežja, seveda za določeno odškodnino, dovoljujemo uporabo naših površin. To je tehnologija prihodnosti in če želimo iti v korak s časom, je to velika priložnost, ki smo jo z obema rokama sprejeli," je na današnji novinarski konferenci povedal župan Mestne občine Murska Sobota in dodal, da gre za enega večjih in strateško zelo pomembnih projektov, s katerim bo občina pospešila vrsto razvojnih in gospodarskih procesov ter poslovnim okoljem omogočila hiter in dinamičen razvoj, meščanom pa zagotovila raznovrstne možnosti uporabe novih telekomunikacijskih rešitev. Širokopasovno optično telekomunikacijsko omrežje bo omogočalo prenos podatkov s hitrostjo 1 Gb/s, v prihodnje pa bodo zaradi novih tehnologij te hitrosti še veliko večje. Sodobno omrežje bo poleg hitrega prenosa podatkov preko interneta zagotavljalo vrsto storitev in razvoj klasične in brezžične telefonije ter ogromno možnosti na področju digitalne televizije. Tehnologija, ki jo mi gradimo, sloni izključno na IP-protokolih, zaradi česar je potrebno omrežje z optičnimi vlakni. Optika nam narekuje hiter dostop, hitrejši razvoj in informacijsko razvitost," je povedal direktor Gratela Drago Štrafela, ki je poudaril še, da bo to poleg vseh prednosti omrežje omogočalo tudi konkurenčno ceno, kar naj bi po izračunih pomenilo prihranek 30 do 40 odstotkov na gospodinjstvo. Pri izgradnji omrežja Gratel uporabljajo najnovejšo tehnologijo izkopa in polaganja cevi, ki je posebej prirejena za urbana mestna središča. Za razliko od klasične gradnje, kjer prihaja do posedanja obdelanih površin, tehnologija "tesmec" omogoča minimalen in izjemno hiter poseg v zemljišče, nima vpliva na obstoječe komunalne vode in ohranja stabilno strukturo ceste ali pločnika. Za izgradnjo se uporablja poseb- ni izkopni stroj “trenčer", ki istočasno koplje kanal globine 40 cm in širine 13 cm, vanj položi 6 cevi PHD in jih takoj zalije z betonsko mešanico. Izkopani material poseben sesalni stroj sproti vsesava in ga odvaža na deponijo, zato ga ob trasi ni potrebno začasno deponirati. Ta način gradnje zato ne ovira prometa oz. prehodnosti pločnikov in kolesarskih stez. Le takrat, ko stroj obratuje, so na cesti polovične zapore, zapora pa se premika skupaj z izkopnim strojem. Cesta je izven delovnega časa na gradbišču v celoti prevozna. Pri gradnji optičnega kabelskega omrežja Gratel sodeluje z družbo Rešet iz Kranja. Kot investitor se je Gratel pogodbeno obvezal, da bo na vseh površinah vzpostavil prvotno stanje, tako na voziščih kot tudi pločnikih in drugih površinah. Omrežje Gratel je doslej izgrajeno in v uporabi v Kranju, v Ljubljani (predela Šiška in Šentvid) se gradbena dela zaključujejo in se že zbira soglasje stanovalcev kakor tudi v Kopru, medtem ko se je v Novem mestu izgradnja začela junija letos in naj bi bila prav tako kot v Murski Soboti končana v enem letu. "Da lahko gradimo, potrebujemo soglasja občanov in uporabnikov. To soglasje nikogar z ničemer ne obvezuje in ne stane. Mi izključno investiramo sami in pripeljemo optiko do vsakega gospodinjstva, ki to dovoli, uporabnik oziroma stranka pa se lahko kadar koli odloči, če bo pristopil k storitvi. Če se zanjo odloči, plača izključno le storitev," je pojasnil direktor Gratela Drago Štrafela. Družba Gratel poleg izgradenj telekomunikacijskih omrežij gradi še vodovodna in plinovodna omrežja ter dela v gradbeništvu in elektromontaži, v letu 2005 pa so ustvarili 3,7 milijarde tolarjev prihodkov. Trenutno so dogovorjeni ali v fazi dogovarjanja za izgradnjo širokopasovnega optičnega telekomunikacijskega omrežja v 15 občinah po Sloveniji, njihova vizija pa je vzpostavitev najsodobnejše telekomunikacijske infrastrukture v desetih letih, ki bo mesta med seboj povezala z optičnimi vlakni prek obstoječih primarnih optičnih omrežij. 10 oktober 2006 AKTUALNO Obisk pri najstarejši občanki v Rakičanu e dni se je izpolnila želja naše najstarejše občanke Veronike Gorza, ki je januarja letos slavila že svoj 105. rojstni dan. Tokrat smo jo obiskali tudi zaposleni na mestni občini. Ker je bil župan ravno takrat v bolnišnici, sta se z Veroniko pogovarjala po telefonu in med drugim ji je obljubil, da jo bo, ko ozdravi, prišel obiskat tudi sam. Veronika si je obljubo očitno dobro zapomnila, saj je svoji snahi od takrat večkrat omenila, da ji je župan za rojstni dan obljubil "puso". In dobila jo je, sicer pol leta pozneje, pa zato z obrestmi. Takoj, ko smo vstopili, nam je potožila, da že zelo slabo vidi, a se ji je potem, ko je župan svojo obljubo izpolnil in jo objel, na ustnicah narisal nasmeh. In nam je hitela pripovedovati, kako je bilo, ko je bila še mlada. Čeprav ji spomin že peša, se dobro spomni, da je bilo v družini, v kateri je odraščala, kar osem otrok. Odraščali so v revščini, zato so se otroci morali hitro postaviti na lastne noge. Tako je tudi Veroniko kot mlado dekle pot zanesla v Nemčijo, kjer je delala dve leti. Bila je prvorojenka. Pove nam, da je bila nezakonski otrok, a takoj doda, da sta se z očimom imela zelo rada. Pripovedovala nam je tudi o svojih treh otrocih, ki so se rodili po vrsti na vsaki dve leti, prvi med njimi leta 1932. Medtem, ko starejši sin in hčerka še živita, pa ji je pred kratkim umrl najmlajši sin. Od vseh bratov in sester pa so živi le še trije, med njimi tudi najstarejša Veronika. Še pred letom dni je lahko iz invalidskega vozička opazovala prečudovito cvetje, ki obdaja njihovo hišo na Panonski ulici 52 v Rakičanu. Potem pa si je zlomila kolk, kar jo je priklenilo na posteljo. Kljub temu se ne počuti osamljeno, saj z njo živijo spomini na vsa ta leta, ki jih je preživela in jih sedaj obuja. Čuti, da so njeni najbližji veseli, da je še vedno med njimi. Želijo si, da bi z Veroniko lahko slavili tudi naslednji rojstni dan. Enako smo ji zaželeli ob odhodu tudi mi, z županom pa sta si obljubila, da se bosta srečala za njen 106. rojstni dan. Novo parkirišče pred soboško bolnišnico estna občina Murska Sobota in Splošna bolnišnica Murska Sobota sta s skupnimi prizadevanji že ob koncu julija končali prvo fazo izgradnje parkirišča pred Splošno bolnišnico Murska Sobota v Rakičanu. S tem so uporabniki pridobili dodatnih 150 parkirnih mest. Kot so sporočili iz soboške bolnišnice, je zemljišče, potrebno za razširitev obstoječega parkirišča, ki že zdavnaj ni zadostovalo za vse potrebe, zagotovila mestna občina. Izvedbo platoja oziroma parkirišča je mestna občina tudi sofinancirala, in sicer v višini komunalne takse, katere se je v ta namen odrekla za posebno uporabo javnih površin, ki jih začasno še souporablja Slovenska vojska za izvedbo projekta "Role 2". Vrednost celotne naložbe , v sklopu katere je bil urejen gramozni plato, položeni pa so bili tudi cestni robniki in urejeno odvodnjavanje meteornih voda, znaša 17,5 milijonov tolarjev. Del stroškov v obliki prevozov, izkopov in vgradnje tampona, je prevzela Slovenska vojska, ki je delo izvedla z lastno mehanizacijo. V sporočilu za javnost je bilo zagotovljeno še, da bosta Splošna bolnišnica Murska Sobota in Mestna občina Murska Sobota tudi v prihodnje - s pomočjo države, ostalih pomurskih občin ali na kakšen drug način, skušali poiskati najprimernejše rešitve za dokončno, asfaltno, podobo parkirišča. Geza GRABAR 11 AKTUALNO številka 51 Življenje je kakovostno le, če je zdravo redsednik republike dr. Janez Drnovšek se je kot častni gost v avgustu udeležil srečanja z naslovom Živimo zdravo na Zavodu za zdravstveno varstvo v Murski Soboti. Ob prihodu ga je z vodstvom javnega zavoda pričakal župan mestne občine Anton Štihec, direktorica Teodora Petraš pa je besede dobrodošlice izrekla tudi v predavalnici zavoda, kjer smo prisluhnili predstavitvam štirih tem. O pravičnem vlaganju v zdravje in razvoj ter pogojih za izboljšanje kakovosti življenja ter zmanjševanju razlik v zdravju je govorila zdravnica Jožica Maučec Zakotnik. Med drugim je izpostavila vplive socialne in ekonomske politike na zdravje ljudi ter Pomurje kot najbolj ogroženo regijo, v kateri je življenjska doba krajša kot v drugih regijah. Mag. Tatjana Buzeti je predstavila pilotni projekt vlaganja v zdravje in razvoj- program Mura, ki temelji na treh stebrih: zdravi skupnosti, pravilnih prehrani in turistični ponudbi. Primarij mag. Branislava Belovič je v okviru programa Živimo zdravo promovirala zdravje v lokalni skupnosti in izpostavila sodelovanje tukajšnjih prebivalcev na delavnicah, ki jih organizirajo v okviru projektov. Predstavila je tudi Strategijo za krepitev zdravja in akcijski načrt za zmanjševanje neenakosti v zdravju v Pomurski regiji. Pri tem sta bili kot ranljivi izpostavljeni romska in madžarska narodnostna skupnost. Vključevanje mladostnikov je na srečanju, ki so se ga poleg edine pomurske poslanke v državnem zboru in nekaterih pomurskih županov ter verskih predstavnikov, udeležili tudi direktorji javnih zdravstvenih zavodov ter drugi, anal- izirala prof. Zdenka Verban Buzeti, sodelovanje s starostniki pa je predstavila Ema Mesarič. Dr. Janez Drnovšek je pohvalil projekte in prizadevanja tukajšnjega zavoda za zdravstveno varstvo v skrbi za zdravje in med drugim dejal, da je življenje kvalitetno le, če je zdravo. Iz predsednikove izjave za medije po končanem srečanju, ki ga je tako kot pričela, z zahvalo sklenila direktorica Teodora Petraš, citiramo tisti del, v katerem je dejal, "da je zdravje nekaj, za kar moramo imeti vsi enake možnosti." Pa tudi, da se zavedamo, kako gospodarska, okoljska in seveda zdravstvena politika vplivajo na zdravje človeka, ki mora zato biti v ospredju. Brigita BAVČAR Tekoča voda na otroškem igrišču eliki se odlikujejo tudi z drobnimi stvarmi, bi lahko zapisali ob domiselni pridobitvi na otroškem igrišču pri gradu v Murski Soboti. Za čiste roke mladih nadebudnežev -potem, ko končajo igro v peskovniku ali na igralih, je ličen otroški vodnjak postavila mestna občina in s tem dokazala, da so zanje pomembni tudi mali projekti. 12 oktober 2006 AKTUALNO Posvetovanje o prehrani domačih živali metijsko gozdarska zbornica Slovenije - Zavod Murska Sobota že 15. zapovrstjo organizira Posvetovanje o prehrani domačih živali "Zadravčeve-Erjavčeve dneve", ki bodo potekali 9. in 10. novembra 2006 v hotelu Radin v Radencih. Nastanek posvetovanja je vezan na izjemno sušo v letu 1991-92, ko so se posledično pojavile težave v prehrani živali in so strokovnjaki na posvetovanju z naslovom "Kako uporabiti letos pridelano voluminozno krmo v krmnih obrokih..." na pobudo takratne Republiške uprave za pospeševanje kmetijstva skušali najti optimalne rešitve. Prvo posvetovanje se je zgodilo 29. oktobra 1992 in je jasno pokazalo potrebo po kontinuirani izmenjavi izkušenj na področju prehrane živali. Posvetovanje se je tako obdržalo in je že leta 1994 preraslo v dvodnevno. Naziv "Zadravčevi-Erjavčevi dnevi" so dobili po dveh priznanih strokovnjakih, ki sta za časa svojega delovanja ogromno prispevala k razvoju pomurske in slovenske živinoreje. Dr. Franc Zadravec je bil organizator in vodja selekcijske službe in kontrole proizvodnosti pri govedu v Pomurju, bil je pobudnik uvajanja umetnega osemenjevanja goveda in izgradnje osemenjevalnega središča v M. Soboti. Zavzel se je za izgradnjo testne postaje , ki je bila med prvimi v Evropi. Mag. Milan Erjavec je nadaljeval njegovo delo pri selekciji lisaste pasme goveda in ga strokovno dopolnjeval. Organiziral in vodil je odbiro najboljših bikovskih mater lisaste pasme v Sloveniji in dal velik poudarek pravilni prehrani živali - tako je bil pobudnik ustanovitve svetovalne službe in laboratorija na zavodu. Za letošnje posvetovanje je svoje avtorske prispevke prijavilo sedemindvajset priznanih tujih in domačih strokovnjakov. Le-ti so pripravili predavanja s širšega področja kakovosti krme in prehrane domačih živali. Pri domačih institucijah gre za izredno dobro sodelovanje s Kmetijskim institutom Slovenije, z Biotehniško fakulteto in veterinarsko fakulteto iz Ljubljane in Fakulteto za kmetijstvo v Mariboru. Tudi preko njih nam na posvetovanje uspe pritegniti številne strokovnjake iz domačega gospodarstva in resorjev kmetijskega ministrstva, posredno pa tudi iz mednarodnih krogov. Letos se bodo posvetovanja v Radencih udeležili predstavniki univerz Hohenheim in Cuxhaven v Nemčiji, iz inštituta HBLFA Raumberg-Gumpenstein v Avstriji, predavatelji pa prihajajo tudi iz Ukrajine in Francije kot predstavniki podjetja Alltech. Na posvetovanju se na zanimiv način srečujejo in dopolnjujejo na eni strani visoka fakultetna znanost, izkušnje strokovnjakov Kmetijsko gozdarske zbornice ter praktikov iz krogov industrije in trgovine za kmetijstvo. Strokovni nivo predstavljenih referatov in njihova vsebina kažeta na sodobne in bodoče smeri razvoja v kmetijstvu, ki bi jih bilo potrebno čim prej uporabiti, znanje pa uvesti v domačo kmetijsko prakso. Novi predpisi, zahteve potrošnikov in velika konkurenca na vse bolj odprtih trgih, zahtevajo od rejcev domačih živali stalno prilagajanje novo nastalim razmeram. Sodobna biotehnologija zahteva, da je prehrana domačih živali strokovno izravnan krmni obrok, da je krma za živali čista, da ni kontaminirana z raznimi ostanki fitofarmacevtskih sredstev, plesni in težkih kovin. Dejstvo je, da so od načina krmljenja živali odvisni tako gospodarnost reje, kot tudi kakovost in varnost živil, počutje živali ter posredno s tem tudi poseljenost podeželja in videz krajine. mag. Tatjana ČEH Projekt Po zeleni vezi med Slovenijo in Avstrijo a Zavodu za zdravstveno varstvo v Murski Soboti je bil 19. septembra, med mednarodnim tednom mobilnosti, predstavljen projekt Po zeleni vezi med Slovenijo in Avstrijo. "Zavod za zdravstveno varstvo je končal projekt z naslovom Po zeleni vezi med Slovenijo in Avstrijo. Ena pomembnejših pridobitev projekta je vzpostavitev primarnega turističnega informacijskega terminala, in sicer v Mestni občini Murska Sobota in Občini Cankova. Gre za nov, inovativen pristop pri komunikaciji s turisti, ki prihajajo k nam ter prebivalci regije," je povedala direktorica ZZV Murska Sobota Teodora Petraš. V nadaljevanju je Stanka Dešnik kot predstavnica ostalih partnerjev in Krajinskega parka Goričko ter tudi idejna pobudnica projekta povedala več o Evropski zeleni vezi (European Greenbelt), ki se razteza od Barentsovega do Črnega morja. Cilj je povezati že obstoječa varovana področja narave in območja med njimi. Zelena vez povezuje naravna območja in ljudi od severa do juga Evrope ter preko meje združuje nekoč razdeljene narode, sedanje manjšine. V Sloveniji se je to približanje narave ljudem in gibanje v njej začelo s projektom Po zeleni vezi med Slovenijo in Avstrijo, ki ga sofinancirajo Evropska unija in partnerji Center za zdravje in razvoj Murska Sobota, občine Rogašovci, Kuzma, Tržič, Cankova in Mestna občina Murska Sobota, Javni zavod Krajinski park Goričko, Mariborska razvojna agencija ter iMARK, inštitut za raziskave in izobraževanje Beltinci, ter avstrijski partner L.E.I.V. - Lebende Erde im Vulkanland, Verein zum Schutz der Blauracken im Gebiet Natura 2000. 13 AKTUALNO številka 51 Vrednost projekta je 70 tisoč evrov, od tega je 63 tisoč evrov evropskih sredstev. Več koristnih informacij o nordijski hoji je podala vodja projekta Mojca Makovec Haložan ter predstavila rezultate projekta. Poleg medsebojnega povezovanja, promoviranja ter vključevanja v evropsko dediščino je bil cilj projekta v razvoju naravi in zdravju prijazne rekreacijske turistične ponudbe na področju varovanih območij in parkov. Nordijsko hojo želijo s tem približati domačinom in raznim obiskovalcem, poleg obstoječih pohodnih poti pa se je razvila dodatna rekreativna in turistična ponudba. "Mestna občina Murska Sobota je po predstavitvi z veseljem pristopila k projektu, saj damo veliko na zdravje in zelene površine. Nordijska hoja je eden možnih načinov zdravega in koristnega preživljanja prostega časa. V središču mesta bo postavljen infomat, kjer bo možno pogledati vse kartirane poti, ki jih bo sčasoma vedno več. In tudi na ta način bodo lahko turisti spoznavali naše mesto. Projekt je zelo široko zasnovan in Mestna občina Murska Sobota je le delček tega projekta, vseeno pa pričakujemo nove turistične obiskovalce, ki bodo naše mesto pre- poznali še po tej plati," je povedal župan Mestne občine Murska Sobota Anton Štihec, ki se je kasneje udeležil tudi otvoritvenega pohoda Zelene poti iz Černelaveev v Mursko Soboto in otvoritve infomata, ki je postavljen ob Pokrajinski in študijski knjižnici. "Vesel sem, da je naša občina lahko partner in eden centrov, kjer bomo promovirali naš del Goričkega in navajali ljudi na zdravo življenje ter vzpodbujali turizem. S tem bomo spromovirali naše lepe kraje in tudi celotno regijo," je povedal župan Občine Cankova Drago Vogrinčič, kjer bo otvoritev infomata in poti v oktobru. Teden mobilnosti in dan brez avtomobila estna občina Murska Sobota se je 22. septembra letos že sedmič pridružila vseevropski akciji Evropski dan brez avtomobila, prvič pa tudi k Evropskemu tednu mobilnosti, ki je potekal od 16. do 22. septembra. Sporočilo akcije, ki so jo pripravili tudi v številnih drugih slovenskih mestih, je bilo - spreminjaj navade in ne podnebja. V tem času so v mestni občini potekale številne prireditve - od sajenja dreves ob priključni poti za avtocesto ob razbremenilnem kanalu, promocijskega kolesarjenja in nordijske hoje do promocije javnega prevoza in zdravja ter popolne zapore glavnih soboških ulic za ves promet. Namesto avtomobilov in drugih motornih vozil so mestne ulice s številnimi aktivnostmi - kolesarjenjem, rolanjem in vožnjo s skiroji preplavili najmlajši. Vozil je tudi otroški vlakec, popeljati pa se je bilo mogoče tudi s kočijo. Tudi otroška lutkovna predstava kar na glavni soboški ulici je bila tematska. V sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Murska Sobota in Pomurskim ekološkim centrom je pod naslovom Promet in okolje - podnebne spremembe potekala še okrogla miza, zanimiva pa je bila tudi vožnja osnovnošolcev z avtomobilčki po mini mestni prometni ureditvi. 14 oktober 2006 AKTUALNO Zavod PIP v Murski Soboti dal že več kot 400 brezplačnih pravnih nasvetov a podlagi soglasja Ministrstva za pravosodje za opravljanje dejavnosti brezplačne pravne pomoči, je Zavod PIP od otvoritve v mesecu aprilu dal že več kot 400 brezplačnih pravnih nasvetov. Največ strank je bilo iz Murske Sobote in njene okolice, zabeležili pa so tudi kar nekaj strank iz okolice Lendave, Ljutomera in Gornje Radgone. Področja pravnega svetovanja so bila zelo različna, pri čemer močno prevladujejo zadeve civilnega prava, sledijo pa primeri iz upravnega, družinskega in delovnega prava. Največ strank, ki je bilo deležnih brezplačne pravne pomoči, je bilo starih med 40 in 60 let, vedno bolj so pa pravne pomoči potrebni tudi mladi med 20. in 30. letom in starejši nad 70 let, kar je še posebej zaskrbljujoče glede na dejstvo, da so mladi in starejši ekonomsko najbolj ranljiv del prebivalstva ter pomoči potrebni. Podatki potrjujejo, da sta se Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) in Mestna občina Murska Sobota, odločili pravilno, ko sta podprli delovanje Zavoda PIP v Pomurju, saj je več kot očitno, da Pomurje tovrstno organizacijo potrebuje. V Zavodu PIP se ob brezplačnem pravnem nasvetu s strankami najprej pogovorijo in jim vsebinsko svetujejo pri njihovih problemih, nato pa jih seznanijo z njihovimi pravicami in obveznostmi. Vsi prosilci dobijo pojasnilo o pravnem položaju v njihovi zadevi in nasvet o možnostih sklenitve izvensodne poravnave, o pravicah in obveznostih pri uvedbi postopka, pristojnosti sodišča, procesnih pravilih, stroških in izvršitvi odločbe. Zagotovljena jim je tudi pomoč pri izpolnjevanju "obrazca za prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči", vključno z opisom podatkov o zadevi, ki jih predpisuje Pravilnik o obrazcu za prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in predložitev listin. "Pri svojem vsakodnevnem delovanju smo zaznali tipične probleme, ki so predvsem odraz pomanjkljivega pravnega znanja in osveščenosti posameznikov glede njihovih pravic. Zaradi navedenega posamezniki niso sposobni uporabiti prava v vsakdanjem življenju in iz tega posledično izvirajo težave ter problemi, ki jih posamezniki ne znajo reševati samostojno. In ravno zaradi tega dejstva smo se odločili, da bomo še več aktivnosti usmerili v seznanjanje in osveščanje ter tako s pomočjo različnih aktivnosti približali pravo preprostemu človeku" je povedal Srečko Durov, direktor Zavoda PIP. Eden prvih takih projektov, ki je že v teku, je nedvomno "Zagovorništvo za osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju", ki ga bo Zavod PIP izvedel s pomočjo Mestne občine Murska Sobota. Tako bodo v okviru projekta poskrbeli za osveščanje, varstvo in zagovarjanje pravic oseb s težavami v duševnem zdravju, ki so na podlagi njihovih izkušenj, pogosto žrtve različnih zlorab. Milijon tolarjev Društvu za avtizem DAN ružba Galex že četrto leto zapored namenja donatorska sredstva za širšo množico ljudi, tokrat so se odločili milijon tolarjev nameniti Društvu za avtizem DAN. Avtizem je nevrološko-biološka razvojna motnja, pri kateri je prizadet predel za komunikacijo in socialne odnose. Obsega širok spekter motenj, ki imajo razpon od lažjih do težjih oblik. To bolezen, za katero pri nas uradno zdravljenje še ne obstaja, je najlažje opaziti pri otrocih do treh let, najpogosteje pri prvem letu starosti, ko začnejo govoriti. Obstaja veliko tipičnih znakov, ki pa so si tako različni, da skoraj ni dveh enakih avtističnih bolnikov. "Donatorstvo v podjetju Galex je sestavni del politike družbe. Že četrto leto zapored namenjamo donacijo v tem prostoru za čim širšo množico ljudi. Donaciji v letu 2003 in 2004 sta bili namenjeni protibolečinski ambulanti v Bolnišnici Rakičan, v lanskem letu pa smo prispevali Zdrastvenemu domu Murska Sobota za nakup reševalnega vozila. Letos smo navezali stike z društvom DAN, ki skrbi, da postane avtizem kot razvojna motnja prepoznaven v naši državi ter vodi pionirsko pot pri uradnem zdravljenju te bolezni. Zato smo se odločili, da na tej poti pomagamo društvu DAN oziroma staršem, ki imajo otroke s to razvojno motnjo tako pri odkrivanju kot pri zdravljenju te bolezni, v ta namen smo donirali milijon tolarjev," je povedala direktorica družbe Galex Smiljana Beznec Bürgermeister. Društvo za avtizem DAN (Defeat Autism Now - Premagati avtizem zdaj) je bilo ustanovljeno v lanskem letu na pobudo Katje Šergan Božič, ki je tudi predsednica društva. "Društvo od vsega začetka skrbi za informiranje o protokolu DAN, ki prihaja iz Združenih držav Amerike. To ni delo uradne medicine, saj takšno zdravljenje še ni uradno sprejeto, poudariti pa je potrebno, da ne gre za alternativo. V ozadju so laboratorijske preiskave, ki se opravijo pri naših otrocih na treh področjih," je povedala Katja Šergan Božič, mati avtističnega otroka, kateremu na lastne stroške nudi zdravljenje. V nadaljevanju je zdravnica Alenka Vojska Kušar, prav tako mati avtističnega otroka in podpornica Društva za avtizem, še podrobneje predstavila to bolezen in načine zdravljenja. Pred petdesetimi leti je za avtizmom zbolelo pet otrok na 10 tisoč, pred desetimi leti 1 otrok na 1000, v sedanjem času pa ponekod zboli za to bolezijo vsak 160. otrok. Bolezen je še precej skrivnostna, dosedanje zdravljenje pa 15 aktualno številka 51 poteka izključno samoplačniško in s pomočjo donacij. Poskrbeti bi morali za distribucijo zdravil in dodatkov, kar bi pomagalo avtistom in ostalim alergenim boleznikom. Za enega otroka zdravljenje teh razvojih motenj stane kot povprečna mesečna plača, v projekt DAN je trenutno zajetih 23 otrok, zbrana sredstva pa trenutno omogočajo terapijo le za deset otrok. Med temi 23-imi sta tudi dva otroka iz Murske Sobote, nekaj jih je iz Pomurja, nekateri iz naše regije pa čakajo na vključitev. Društvo za avtizem DAN ustanavlja tudi območno enoto v Murski Soboti, podobni centri pa bodo še v Ljubljani, Kopru, Radovljici in Novem mestu. Poleg Društva za avtizem DAN obstaja v Sloveniji še eno podobno društvo, ki pa je specialno in ne more pomagati otrokom, ki ne morejo slediti. To društvo se zavzema za spremembo zakonodaje, saj avtizem doslej še ni klasificiran v registru bolezni. 20-letnica Romskega društva Pušča grajski dvorani v Murski Soboti je 21. septembra potekala kulturna prireditev ob 20-letnici Romskega društva Pušča. "Ob dvajseti obletnici vašega društva vam ne čestitam le za lep jubilej, ampak za cilj, ki si ga s svojim delovanjem zastavljate - ohranjanje, razvijanje in širjenje kulturne dediščine," je v pozdravnem nagovoru povedal župan Mestne občine Murska Sobota in dodal, da je društvo dejavno na mnogih kulturnih, umetniških, javnih in ostalih področjih. "Z vsemi temi dejanji dokazujete, da greste v korak z vsemi dejavnostmi sodobnega življenja," je še dejal župan in podelil priznanje predsedniku Romskega društva Pušča Otu Baranji. "Kot vemo, je značilnost romskega načina življenja v preteklosti bilo tudi preseljevanje, a kljub temu so se Romi v preteklosti ustalili tudi na obrobju Murske Sobote, kjer se je postopoma njihovo število povečalo in danes je Pušča z okoli 670 prebivalci največje romsko naselje v Sloveniji. Že leta 1986 je bilo ustanovljeno Kulturno-umetniško društvo Pušča, ki je veliko pripomoglo k boljšemu poznavanju romske kulture, jezika in običajev. Čeprav Romi že stoletja živijo v Evropi, njihov način življenja, predvsem tisti umetniški del, po drobcih spoznavamo šele zadnjih nekaj let," je povedal slavnostni govornik Stane Baluh, direktor Urada Vlade republike Slovenije za narodnosti. V nadaljevanju je povedal, da je ohranjanje temeljnih vrednot etničnih skupnosti in temeljev njihove identitete izrednega pomena. Romsko društvo Pušča, kakor se imenuje od leta 2000, uspešno ohranja romski jezik, tradicionalne romske noše, ples, glasbo in njihovo kulturo. Še posebej je izpostavil predsednika Ota Baranjo, ki je s svojim delom, zagnanostjo, voljo in idejami zelo zaslužen za tako uspešno delovanje in pestro aktivnost društva. V kulturnem programu prireditve so se predstavili Duo Santana iz Pušče, etno glasbena skupina Langa in folklorna skupina, podelili pa so tudi plakete, ki so jih prejeli Vlado Rozman, Dragica Pestner, Zoran Domjan, Darko Horvat, Monika Sandreli, Jožek Horvat - Muc, Dragica Horvat, Jože Miloševič, Dušan Horvat, Katarina Šarkezi, Borut Horvat, Zveza kulturnih društev Murska Sobota in Romsko društvo Romani Union Murska Sobota. "Društvo je ustvarjalo kulturni temelj romske skupnosti v Mestni občini Murska Sobota. Društvo se je sicer ukvarjalo s to dejavnostjo že veliko prej, kot je bilo registrirano, a vendarle so se pred dvajsetimi leti začeli kot društvo ukvarjati z določenimi vsebinami iz kulturnega življenja romske skupnosti pri nas,” je povedal predsednik Romov Slovenije Jožek Horvat - Muc 16 oktober 2006 LOKALNE VOLITVE 2006 PRILOGA L O K A L N E V O L I T V E 22. oktober 2006 Seznami kandidatur in list kandidatov. Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22/2006 - ZLV -UPB2 in 70/2006 - odločba US) je Občinska volilna komisija Mestne občine Murska Sobota sestavila naslednji SEZNAM KANDIDATUR ZA VOLITVE ŽUPANA MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA, na volitvah dne 22. oktobra 2006 V seznam so vpisani naslednji kandidati: 1. Brigita PERHAVEC, 18.04.1962, Murska Sobota, Mladinska 24 poklic: diplomirana ekonomistka delo: uradnica predlagatelj: SOCIALNI DEMOKRATI, volilna konvencija članov 2. Anton ŠTIHEC, 14.11.1964, Rakičan, Partizanska ulica 27 a poklic: univ. dipl. inž. grad. delo: župan Mestne občine M. Sobota predlagatelji: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA, konferenca mestnega odbora M. Sobota, NOVA SLOVENIJA KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA, mestni odbor M. Sobota, SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, mestni odbor M. Sobota, DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE, območni odbor 2 M. Sobota, AKTIVNA SLOVENIJA, volilni zbor članov občinskega odbora M. Sobota 3. Suzana SZABO PAHIČ, 08.03.1957, Murska Sobota, Plese 19 poklic: univ.dipl. novinarka, bibliotekarka delo: direktorica knjižnice predlagatelj: EU DEMOKRATI SLOVENIJE, glavna komisija in upravni odbor 4. Andrej GERENČER, 28.11.1941, Murska Sobota, Prešernova ulica 17 poklic: univ. dipl. ekonomist delo: upokojenec predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, svet mestnega odbora LDS M. Sobota 5. Ernest NOVAK, 22.01.1960, Murska Sobota, Lendavska ulica 53 poklic: univ. dipl. inž. agronomije delo: kmetijski svetovalec predlagatelj: ZELENI SLOVENIJE, kandidacijski zbor M. Sobota 6. Slavko ŠVENDA, 08.02.1952, Murska Sobota, Klavniška ulica 5 poklic: dr. vet. med. delo: samostojni veterinar predlagatelj: STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE, konvencija sveta stranke SEG Številka: 041-0002/2006 Murska Sobota, dne 03. 10. 2006 Predsednik občinske volilne komisije Bojan ŽUNIČ, univ. dipl. prav., l.r I. PRILOGA LOKALNE VOLITVE 2006 številka 51 Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22/2006- ZLV - UPB2 in 70/2006- odločba US) je Občinska volilna komisija Mestne občine Murska Sobota sestavila naslednji SEZNAM LIST KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA, na volitvah dne 22. oktobra 2006 V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov: VOLILNA ENOTA 1 obsega območje mestne četrti CENTER Murska Sobota Zap. št. 1, ime liste: N.Si NOVA SLOVENIJA KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 1. Mitja PERŠ, roj. 17.08.1976, Murska Sobota, Cvetkova 14 poklic: univ. dipl. ekonomist delo: komercialist 2. Sanja GORZA LUK, roj. 27.06.1984, Murska Sobota, Cvetkova 2 poklic: študent delo: študent 3. Olga VOGRINC, roj. 23.04.1943, Murska Sobota, Staneta Rozmana 1 B poklic: trgovka delo: upokojenka 4. Štefan SEDONJA, roj. 22.09.1957, Murska Sobota, Partizanska 16 poklic: univ. dipl. ekonomist delo: vodja območne enote 5. Marija KOSEDNAR, roj. 30.12.1956, Murska Sobota, Naselje Jožeta Kerenčiča 18 poklic: poslovodja delo: modelar 6. Branka TOPLAK, roj. 05.09.1983, Murska Sobota, Ob progi 15 poklic: študent delo: študent Zap. št. 2, ime liste: DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE, DeSUS 1. Angela NOVAK, roj. 17.10.1943, Murska Sobota, Staneta Rozmana 5 poklic: učiteljica delo: ravnateljica osnovne šole 2. Dr. Franc BOHAR, roj. 21.09.1944, Murska Sobota, Staneta Rozmana 2 poklic: zdravnik delo: upokojenec 3. Rozalija CVETKO, roj. 18.04.1940, Murska Sobota, Kocljeva 4 poklic: varuhinja v vrtcu delo: upokojenka 4. Janez MATAJ, roj. 22.02.1938, Murska Sobota, Ozka ulica 18 poklic: lektor delo: upokojenec Zap. št. 3, ime liste: SD- SOCIALNI DEMOKRATI 1. Anton Tonček KOS, roj. 15.05.1941, Murska Sobota, Staneta Rozmana 1 B poklic: telefonist-receptor delo: upokojenec 2. Jože TURKL, roj. 18.05.1955, Murska Sobota, Slovenska 7 poklic: gimnazijski maturant delo: sindikalni zaupnik 3. Dragica RUMEŽ, roj. 12.04.1950, Murska Sobota, Štefana Kovača 1 poklic: ekonomski tehnik delo: upokojenka 4. Tomaž ZOBARIČ, roj. 16.02.1976, Murska Sobota, Zelena 12 poklic: grafični oblikovalec delo: grafični oblikovalec 5. Franc PELCL, roj. 15.09.1952, Murska Sobota, Stara 1 poklic: krojač delo: upokojenec 6. Tanja HORVAT, roj. 17.09.1947, Murska Sobota, Staneta Rozmana 2 poklic: dr. medicine spec. šol. medicine delo: zdravnica 7. Ernest EBENŠPANGER, roj. 17.09.1939, Murska Sobota, Zelena 37 poklic: univ. dipl. ekonomist delo: upokojenec Zap. št. 4, ime liste: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1. Anton SLAVIC, roj. 24.08.1949, Murska Sobota, Grajska 11 poklic: ekonomist delo: samozaposlitev 2. Marjeta GOMBOC, roj. 22.02.1952, Murska Sobota, Kocljeva 2 poklic:dipl. org. dela menedžer delo: vodja kadrovske službe 3. Iztok ZRINSKI, roj. 08.02.1962, Murska Sobota, Gregorčičeva 25 poklic: univ. dipl. arhitekt delo: direktor 4. Anton TRČEK, roj. 05.06.1941, Murska Sobota, Vrtna 6 poklic: zdravnik dr. medicine delo: zdravnik 5. Zoran KOS, roj. 02.12.1972, Murska Sobota, Staneta Rozmana 1 B poklic: profesor telesne vzgoje delo: profesor 6. Petra HARI, roj. 14.03.1974, Murska Sobota, Partizanska 46 poklic: dr. medicine delo: zdravnica 7. Milan MÖREC, roj. 11.02.1951, Murska Sobota, Naselje Jožeta Kerenčiča 28 poklic: univ. dipl. ekonomist delo: direktor Zap. št. 5, ime liste: SDS SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1. Tomaž DUNDEK, roj. 16.01.1984, Murska Sobota, Stara 10 poklic: gostinski tehnik delo: študent 2. Anton CAMPLIN, roj. 08.04.1941, Murska Sobota, Zelena 12 poklic: dr. dentalne med. specialist oralni kirurg delo: upokojenec 3. Elizabeta ROŽMAN, roj. 22.03.1947, Murska Sobota, Staneta Rozmana 4 poklic: učiteljica delo: upokojenka 4. Andrej MEŠIČ, roj. 23.11.1973, Murska Sobota, Stara 9 poklic: strojni tehnik delo: vodja tenis centra 5. Zdenka ZRINSKI, roj. 02.05.1957, Murska Sobota, Slovenska 46 poklic: višja medicinska sestra delo: glavna medicinska sestra 6. Marija GAČANOVIČ, roj. 17.07.1951, Murska Sobota, Slovenska 5 poklic: prodajalka delo: upokojenka 7. Vanda RADOVIČ MARINKOVIČ, roj. 02.06.1976, Murska Sobota, Stara 30 poklic: dipl. vzgojiteljica delo: učiteljica za otroke z govorno jezikovno motnjo Zap. št. 6, ime liste: EU DEMOKRATI SLOVENIJE 1. Slavko PERTOCI, roj. 19.07.1955, Murska Sobota, Štefana Kovača 13 poklic: kmetijski tehnik delo: pomoč starejšim občanom II. oktober 2006 LOKALNE VOLITVE 2006 PRILOGA Zap. št. 1, ime liste: GIBANJE ZA PRAVIČNOST IN RAZVOJ 1. Mateja HORVAT ZVER-MOIRA, roj.02.08.1971, Murska Sobota, Štefana Kovača 5 poklic: glasbenica delo: glasbenica 2. Gelči JAMNIK, roj. 02.06.1956, Murska Sobota, Stara 6 poklic: aranžerski tehnik delo: socialna pomoč 3. Bojan MACUH, roj. 24.07.1959, Murska Sobota, Stara 9 poklic: profesor slovenščine in sociologije delo: ravnatelj osnovne šole 4. Martina KUHAR, roj. 12.12.1950, Murska Sobota, Slovenska 37 poklic: laborant delo: upokojenka 5. Tanja ZRINSKI, roj. 16.09.1977, Murska Sobota, Staneta Rozmana 12 poklic: tehnik zdravstvene nege delo: fotografinja 6. Kristijan IVANOV, roj. 16.10.1974, Murska Sobota, Stara 3 poklic: policist delo: vodič službenih psov 7. Danijela IVANOV, roj. 13.05.1976, Murska Sobota, Stara 3 poklic: ekonomsko komercialni tehnik delo: marketing Zap. št. 8, ime liste: ZELENI SLOVENIJE 1. Robert ŽIŽEK, roj. 14.04.1962, Murska Sobota, Nikole Tesle 7 poklic: elektrotehnik elektronik delo: serviser avdio in video tehnik 2. Slavica MEGLIČ, roj. 15.08.1959, Murska Sobota, Stara ulica 6 poklic: konfekcionar delo: upokojenka 3. Franc POTOČNIK, roj. 01.06.1952, Murska Sobota, Vrtna ulica 3 poklic: dipl. gradbeni inženir delo: gradbeni inšpektor 4. Karina MARINIČ, roj. 30.08.1961, Murska Sobota, Slovenska 46 poklic: šivilja delo: nezaposlena 5. Nataša JELEN, roj. 15.01.1950, Murska Sobota, Slovenska 46 poklic: pisarniški referent delo: upokojenka Zap. št. 9, ime liste: SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA -SNS 1.Leon RITUPER, roj 04.11.1969, Murska Sobota, Slovenska 29 poklic: tekstilni tehnik delo: tehnik 2. Jože ČINČ, roj. 16.05.1966, Murska Sobota, Staneta Rozmana 26 poklic: gimnazijski maturant delo: svobodni kulturni delavec 3. Tatjana ŠABJAN, roj. 25.11.1971, Murska Sobota, Slovenska 37 poklic: gimnazijski maturant delo: študentka 4. Davor ŠKORJANEC, roj. 15.03.1978, Murska Sobota, Staneta Rozmana 6 poklic: natakar delo: natakar 5. Ljubomir DEŠKOVIČ, roj. 06.11.1977, Murska Sobota, Ozka 2 poklic: natakar delo: samostojni podjetnik 6. Vladimir DOLGOV, roj. 09.02.1951, Murska Sobota, Lendavska 8 poklic: avtoklepar delo: natakar 7. Nada VARGA, roj. 18.09.1961, Murska Sobota, Staneta Rozmana 4 poklic: konfekcionarka delo: konfekcionarka Zap. št. 10, ime liste: AS AKTIVNA SLOVENIJA 1.Danica ČEH, roj. 28.09.1956, Murska Sobota, Staneta Rozmana 14 poklic: učiteljica delo: učiteljica Zap. št. 11, ime liste: SEG STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE 1. Milan BOGATAJ, roj. 25.05.1954, Murska Sobota, Sodna 23 poklic: dipl. ekonomist delo: direktor zavoda 2. Evgen TITAN, roj. 27.01.1929, Murska Sobota, Kocljeva 6 a poklic: profesor telesne vzgoje delo: upokojenec 3. Mirna RAJH ŠKORJANEC, roj. 24.08.1957, Murska Sobota, Staneta Rozmana 6 poklic: frizerka delo: frizerka 4. Jože HARTMAN, roj. 01.03.1951, Murska Sobota, Vrtna 8 poklic: zdravstveni tehnik delo: zdravstveni tehnik 5. Franc SEVER, roj. 28.06.1946, Murska Sobota, Stara 1 poklic: šofer delo: samostojni podjetnik Zap. št. 12, ime liste: ORANŽNA LISTA 1.Alan JURAKOVIĆ, roj. 28.03.1968, Murska Sobota, Vrtna 4 poklic: gimnazijski maturant delo: direktor 2. Cvetka TALABER, roj. 23.09.1957, Murska Sobota, Kardoševa 4 poklic: šivilja delo: upokojenka 3. Ernest KARAS, roj. 11.05.1974, Murska Sobota, Staneta Rozmana 3 poklic: kmetijski tehnik delo: delavec 4. Jožef NORČIČ, roj. 19.03.1941, Murska Sobota, Gregorčičeva 19 poklic: vodoinštalater delo: upokojenec 5. Pika Petra PEVEC, roj. 01.03.1979, Murska Sobota, Lendavska 10 poklic: študent delo: študent 6. Marjan RAJBAR, roj. 06.12.1961, Murska Sobota, Vrtna 6 poklic: trgovec delo: prodajalec usnjene galanterije Zap. št. 14, ime liste: SLS- SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1. Ivan OBAL, roj. 27.06.1941, Murska Sobota, Staneta Rozmana 2 poklic: univ. dipl. ekonomist delo: upokojenec VOLILNA ENOTA 2 obsega območje mestne četrti LEDAVA, PARK, PARTIZAN in TUROPOLJE Murska Sobota Zap. št. 1, ime liste: N.Si NOVA SLOVENKA KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 1. Alojzij ROUS, roj. 09.07.1948, Murska Sobota, Cankarjeva 81 A poklic: ekonomist delo: računovodja 2. Jernej FERK, roj. 24.04.1982, Murska Sobota, Čopova 5 poklic: študent delo: študent 3. Teodora OŠLAJ, roj. 08.03.1975, Murska Sobota, Mladinska 46 poklic: profesor razrednega pouka delo: učiteljica 4. Andrej SOBOČAN - ANDI, roj.30.11.1967, Murska Sobota, Industrijska 25 poklic: tehnik delo: vzdrževalec 5. Mateja HORVAT, roj. 05.07.1961, Murska Sobota, Cankarjeva 81 A poklic: zdravnik specialist delo: specialist ORL 6. Franc CIGUT, roj. 22.02.1942, Murska Sobota, Naselje Ljudske pravice 24 poklic: elektrotehnik delo: samostojni podjetnik lll. PRILOGA LOKALNE VOLITVE 2006 številka 51 7. Gregor MAUČEC , roj. 20.08.1979, Murska Sobota, Finžgarjeva 24 poklic: univ. dipl. pravnik delo: študent podiplomskega študija 8. Franc ZVER, roj. 17.09.1932, Murska Sobota, Mladinska 46 poklic: univ. dipl. inženir delo: upokojenec 9. Marko KALAMAR, roj. 03.10.1979, Murska Sobota, Štefana Kuzmiča 31 poklic: univ. dipl. ekonomist delo: poštni manipulant Zap. št. 2, ime liste: DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE, DeSUS 1. Cvetka ŠKAFAR, roj. 15.10.1958, Murska Sobota, Lendavska 17c poklic: socialna delavka delo: socialno delo Zap. št. 3, ime liste: SD- SOCIALNI DEMOKRATI 1. Brigita PERHAVEC, roj. 18.04.1962, Murska Sobota, Mladinska 24 poklic: dipl. ekonomist delo: uradnica 2. Dr. Andrej HORVAT, roj. 09.04.1966, Murska Sobota, Trstenjakova 51 poklic: dr. ekonomskih znanosti delo: državni sekretar 3. Nadja IVANC MILOŠEVIČ, roj. 09.12.1947, Murska Sobota, Severjeva 11 A poklic:univ. dipl. prof. matematike delo: profesor matematike 4. Borut TINEV, roj. 06.06.1970, Murska Sobota, Lendavska 19 A poklic: strojni tehnik delo: uslužbenec 5. Katica MLADENOVIČ, roj. 11.07.1954, Murska Sobota, Ciril Metodova 9 poklic: univ. dipl. prof. pedagogike delo: pomočnica ravnateljice 6. Metka ERJAVEC GRANOV, roj. 15.05.1967, Murska Sobota, Lendavska 17 C poklic: univ. dipl. ekonomist delo: direktorica marketinga 7. Tomaž RIBNIKAR, roj. 19.09.1972, Murska Sobota, Razlagova 3 poklic: trgovec delo: prodajalec 8. Bojan BERDEN, roj. 15.08.1976, Murska Sobota, Mikloša Kuzmiča 47 poklic: ekonomski tehnik delo: prodajalec 9. Dušan KOVAČ, roj. 15.03.1968, Murska Sobota, Cankarjeva 15 poklic: dr. medicine spec. internist kardiolog delo: zdravnik Zap. št. 4, ime liste: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1. Andrej GERENČER, roj. 28.11.1941, Murska Sobota, Prešernova 17 poklic: univ. dipl. ekonomist delo: upokojenec 2. Rudolf HORVAT, roj. 02.11.1953, Murska Sobota, Matija Gubca 15 poklic: univ. dipl. pravnik delo: direktor 3. Mag. Aleksandra ŠIFTAR, roj. 26.02.1971, Murska Sobota, Naselje Ljudske pravice 21 poklic: mag. ekonomskih znanosti delo: vodja poslovalnice 4. Mag. Marjan GUJT, roj. 08.02.1963, Murska Sobota, Vegova 13 poklic: mag. informacijsko upravljalskih ved delo: direktor 5. Doc. dr. Mitja SLAVINEC, roj. 30.05.1964, Murska Sobota, Klavniška 15 poklic: dr. fizikalnih znanosti delo: poslanec državnega zbora 6. Rudolf MIKOLIČ , roj. 16.11.1950, Murska Sobota, Naselje Ljudske pravice 28 poklic: dr. medicine, spec. internist delo: zdravnik, vodja internistične službe 7. Andrej KUHAR, roj. 22.09.1951, Murska Sobota, Zorana Velnarja 41 poklic: profesor fizike delo: učitelj na srednji šoli 8. Janez ŠTOTL, roj. 25.11.1949, Murska Sobota, Juša Kramarja 3 poklic: univ. dipl. ekonomist delo: direktor 9. Borut HORVAT, roj. 12.05.1978, Murska Sobota, Šolsko naselje 11 poklic: univ. dipl. politolog delo: mladi raziskovalec Zap. št. 5, ime liste: SDS SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1. Marko MARTINUZZI, roj. 19.01.1977, Murska Sobota, Naselje Ljudske pravice 29 poklic: univ. dipl. pravnik delo: planer analitik 2. Terezija GRUŠKOVNJAK BRATINA, roj. 03.12.1939, Murska Sobota, Razlagova 28 poklic: dr. dentalne medicine delo: zobozdravnik 3. Mag. Silva NORČIČ , roj. 20.12.1951, Murska Sobota, Vrbišče 1 poklic: dr. dentalne medicine-magister delo: zobozdravnik 4. Anton KRIŽNIK, roj. 01.05.1956, Murska Sobota, Tomšičeva 2 poklic: predmetni učitelj delo: turistični informator 5. Gaby FARIČ, roj. 05.10.1968, Murska Sobota, Matija Gubca 17 poklic: univ. dipl. ekonomist delo: predsednica uprave Javnega stanovanjskega sklada 6. Vilijan ORTAR, roj. 30.01.1952, Murska Sobota, Naselje Ljudske pravice 17 poklic: univ. dipl. org., ing. strojništva delo: socialni pedagog- svetovalec 7. Teodora PETRAŠ, roj. 10.09.1959, Murska Sobota, Jakobovo naselje 30 poklic: dr. med. specialist epidemiolog delo: zdravnik 8. Romana PALIČ, roj 20.09.1969, Murska Sobota, Razlagova 22 poklic: ekonomski tehnik delo: vodja poslovne enote 9. Andreja TOTH, roj. 25.02.1978, Murska Sobota, Poljska 12 poklic: univ. dipl. ekonomist delo: marketing Zap. št. 6, ime liste: EU DEMOKRATI SLOVENIJE 1. Suzana SZABO PAHIČ , roj. 08.03.1957, Murska Sobota, Plese 19 poklic: univ. dipl. novinarka, bibliotekarka delo: direktorica knjižnice Zap. št. 7, ime liste: GIBANJE ZA PRAVIČNOST IN RAZVOJ 1. Roman PLOHL, roj. 27.03.1957, Murska Sobota, Juša Kramarja 17 poklic: dipl. politolog delo: vodja doma za osebe s posebnimi potrebami 2. Nada ZORKO , roj. 20.06.1954, Murska Sobota, Cankarjeva 93 poklic: univ. dipl. organizator delo: kadrovik 3. Zdenka RAČKI, roj 03.03.1954, Murska Sobota, Lendavska 37 B poklic: frizerka delo: frizerka 4. Samuel FRIŠKIČ, roj. 08.09.1984, Murska Sobota, Lendavska 51 poklic: študent zgodovine delo: študent 5. Cvetka VLAJ MAZOUZI, roj. 31.12.1945, Murska Sobota, Lendavska 17 b poklic: profesorica delo: upokojenka 6. Brigita ŠKAPER GUMILAR, roj 28.11.1962, Murska Sobota, Žitna 9 poklic: ekonomski tehnik delo: pisarniški referent 7. Majda SEČKO, roj. 12.07.1968, Murska Sobota, Prvomajska 7 poklic: komercialist delo: komercialist IV. oktober 2006 LOKALNE VOLITVE 2006 PRILOGA 8. Darinka HORVAT, roj. 17.02.1950, Murska Sobota, Mikloša Kuzmiča 21 a poklic: pravnik delo: upokojenka 9. Ljubica ŠTORNK, roj. 26.03.1970, Murska Sobota, Generala Maistra 20 poklic: dipl. ekonomist delo: strokovni referent Zap. št. 8, ime liste: ZELENI SLOVENIJE 1. Sanja MARINIČ, roj 04.12.1978, Murska Sobota, Rožno naselje 10 poklic: ekonomist delo: nezaposlena 2. Edvard STAREŠINIČ , roj 20.03.1972, Murska Sobota, Miklošičeva 30 poklic: inštruktor fitnesa delo: samostojni podjetnik 3. Boštjan PAPIČ, roj 04.01.1980, Murska sobota, Jakobovo naselje 61 poklic: gimnazijski maturant delo: nezaposleni 4. Omer FAFLEK, roj 08.12.1954, Murska Sobota, Trstenjakova 17 poklic: komercialni tehnik delo: vodja deponije 5. Ernest NOVAK , roj. 22.01.1960, Murska Sobota, Lendavska 53 poklic: univ. dipl. inž. agronomije delo: kmetijski svetovalec Zap. št. 9, ime liste: SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA- SNS 1. Miran GYÖREK, roj.13.04.1952, Murska Sobota, Ob kanalu 18 poklic: dipl. germanist delo: profesor 2. Bojan KOS, roj. 24.05.1962, Murska Sobota, Razlagova 56 poklic: gimnazijski maturant delo: glasbeni umetnik 3. Aleksandra BENCAK, roj. 12.01.1973, Murska Sobota, Aškerčeva 2 poklic: dipl. germanist delo: profesor nemščine 4. Vitomir GYÖREK, roj. 28.03.1954, Murska Sobota, Ob kanalu 18 poklic: univ. dipl. ekonomist delo: sodni izvedenec 5. Damir KLEMENČIČ, roj. 06.10.1978, Murska Sobota, Prežihova 14 poklic: strojni tehnik delo: direktor 6. Boštjan KAUČIČ , roj. 31.10.1973, Murska Sobota, Jakobovo naselje 28 poklic: strojnik delo: samostojni podjetnik 7. Simona SLUGA, roj 07.06.1981, Murska Sobota, Zorana Velnarja 24 poklic: natakarica delo: natakarica 8. Jože TOPOLOVEC , roj. 16.03.1981, Murska Sobota, Ob kanalu 8 poklic: natakar delo: zidar 9.Igor KARDOŠ, roj. 22.03.1962, Murska Sobota, Cvetna 12 poklic: konfekcijski tehnik delo: nezaposlen Zap. št. 10, ime liste: AS AKTIVNA SLOVENIJA 1.Uroš PAPIČ, roj. 15.01.1975, Murska Sobota, Ivanocijevo naselje 6 poklic: ekonomist delo: prodajalec Zap. št. 11, ime liste: SEG STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE 1. Slavko ŠVENDA, roj. 08.02.1952, Murska Sobota, Klavniška 5 poklic: dr. vet. medicine delo: zasebni veterinar 2. Anka SUHADOLNIK, roj. 18.08.1948, Murska Sobota, Kopitarjeva 25 poklic: profesor glasbe delo: upokojenka 3. Franc PÜCKO, roj. 27.10.1949, Murska Sobota, Klavniška 13 A poklic: dipl. ekonomist delo: samostojni svetovalec 4. Zlatko VERTIČ, roj 03.05.1973, Murska Sobota, Naselje Ljudske pravice 20 poklic: ekonomist delo: komercialist 5. Marjan HORVAT , roj. 16.05.1964, Murska Sobota, Razlagova 18 poklic: trgovec delo: prodajalec 6. Stanislava RENGEO CÖR, roj. 04.03.1969, Murska Sobota, Kroška 83 poklic: univ. dipl. inž. živilske stroke delo: svetovalka Zap. št. 12, ime liste: ORANŽNA LISTA 1. Jože GOLOB, roj. 14.03.1946, Murska Sobota, Matija Gubca 21 a poklic: voznik delo: upokojenec 2. Nikolaj Miran LANŠČAK, roj. 14.11.1955, Murska Sobota, Ciril Metodova 14 poklic: dr. medicine delo: spec. otorinolaringolog 3. Suzana KOCET, roj. 21.09.1968, Murska Sobota, Matije Gubca 21 a poklic: ekonomski tehnik delo: dekorater 4. Alenka HUJS, roj. 27.01.1960, Murska Sobota, Lendavska 19 b poklic: ekonomski tehnik delo: prodajalec blagajnik 5. Franc FARKAŠ, roj. 18.10.1929, Murska Sobota, Matije Gubca 9 poklic: kmetijski tehnik delo: upokojenec 6. Dominik GOLOB, roj. 25.01.1966, Murska Sobota, Matije Gubca 11 poklic: živilski tehnik delo: sterilizacija -avtoklaviranje 7. Dujo KURAN, roj. 02.02.1952, Murska Sobota, Jakobovo naselje 39 poklic: krojač delo: zavarovalni agent 8. Štefan DRVARIČ, roj. 28.05.1945, Murska Sobota, Matije Gubca 4 poklic: varnostnik- telefonist delo: upokojenec 9. Regina HANC, roj. 27.03.1951, Murska Sobota, Jakobovo naselje 64 poklic: delavka v mesnici delo: upokojenka Zap. št. 14, ime liste: SLS- SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1. Marjeta OBAL, roj. 11.02.1952, Murska Sobota, Lendavska 19 A poklic: vzgojiteljica delo: vzgojiteljica VOLILNA ENOTA 3 obsega območje krajevnih skupnosti BAKOVCI, ČERNELAVCI, KROG, KUPŠINCI, MARKIŠAVCI, NEMČAVCI, POLANA, PUŠČA, RAKIČAN, SATAHOVCI in VEŠČICA Zap. št. 1, ime liste: N.Si NOVA SLOVENIJA KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 1. Dezider ŠOOŠ, roj. 09.05.1945, Veščica 4 D poklic: ekonomski tehnik delo: upokojenec 2. Jožica FLEGAR, roj. 09.01.1971, Bakovci, Mlinska 10 poklic: ekonomist delo: socialna pomoč na domu 3. Marija LAPOŠI, roj. 17.10.1956, Krog, Murska 43 poklic: univ. dipl. ekonomist delo: vodja oddelka 4. Tonček GIDER, roj. 08.11.1967, Rakičan, Kotna 28 poklic: univ. dipl. veterinar delo: veterinar 5. Bernarda KUZMA, roj. 17.01.1959, Čemelavci, Slovenska 10 poklic: univ. dipl. ekonomist delo: profesor 6. Romana SEREC, roj. 17.04.1970, Satahovci 31 poklic: univ. dipl. ekonomist delo: vodja obdelave zavarovanj V. PRILOGA LOKALNE VOLITVE 2006 številka 51 7. Majda GUBIČ, roj. 19.05.1965, Markišavci 4 B poklic: vzgojiteljica delo: vzgojiteljica 8. Elemir BARANJA, roj. 25.06.1958, Nemčavci 1 poklic: trgovec delo: samostojni podjetnik 9. Frančiška ŠTADLER, roj. 25.04.1936, Bakovci, Soboška 4 poklic: natakar delo: vodja gostinskega lokala Zap. št. 2, ime liste: DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE, DeSUS 1. Jože CASAR, roj. 04.08.1956, Rakičan, Tomšičeva 31 poklic: električar delo: samostojni podjetnik 2. Ivan KAROLI, roj. 06.04.1942, Rakičan, Panonska 24 poklic: vozniški inštruktor delo: upokojenec 3. Darinka HORVAT, roj. 11.05.1952, Veščica 26b poklic: administratorka delo: upokojenka 4. Karel ROGAČ, roj. 05.11.1937, Černelavci, Tavčarjeva 9 poklic: delovodja nizke gradnje delo: upokojenec 5. Ludvik ČASAR, roj. 20.02.1936, Polana lb poklic: šofer delo: upokojenec 6. Gizela BENCAK, roj. 20.08.1949, Bakovci, Soboška 29 poklic: tekstilna delavka delo: upokojenka 7. Franc NEMEC, roj. 25.09.1929, Kupšinci 5a poklic: pismonoša delo: upokojenec Zap. št. 3, ime liste : SD- SOCIALNI DEMOKRATI 1. Geza KIŠFALVI, roj. 20.06.1956, Murska Sobota, Slovenska 58 poklic: predmetni učitelj delo: vodja območne izpostave javnega sklada RS za kulturo 2. Janez KODILA, roj. 22.08.1944, Markišavci 44 poklic: mesarski tehnik delo: upokojenec 3. Lidija ŽITEK, roj. 05.10.1968, Krog, Trubarjeva 4 poklic: tekstilni konfekcionar delo: kontrolor 4. Štefan VEREŠ, roj. 01.12.1944, Bakovci, Vrtna 15 poklic: trgovec delo: upokojenec 5. Romeo HORVAT, roj. 06.05.1982, Pušča, Glavna 60 poklic: pomočnik tekstilnega konfekcionarja delo: romski radijski voditelj 6. Alenka RAJNAR, roj.14.09.1970, Rakičan, Panonska 61 poklic: ekonomski tehnik delo: šablonerka 7. Boris LONČAR, roj. 12.04.1964, Černelavci, Jurčičeva 6 poklic: ekonomski tehnik delo: trgovski potnik 8. Jože KUHAR, roj. 16.12.1957, Bakovci, Mladinska 72 poklic: poklicni voznik motornih vozil delo: samostojni podjetnik 9. Igor MAKARI, roj. 05.01.1974, Kupšinci 6 poklic: ekonomsko komercialni tehnik delo: finančni svetovalec Zap. št. 4, ime liste: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1. Bojan KOROŠEC, roj. 22.11.1951, Rakičan, Cankarjeva 39 poklic: dr. medicine delo: zdravnik 2. Andrej ŠAJNOVIČ , roj. 09.04.1950, Bakovci, Nova 6 poklic: prometni inženir delo: samostojni podjetnik 3. Mag. Nataša HORVAT, roj. 28.08.1971, Černelavci, Gederovska 36 poklic: mag. ekonomskih znanosti delo: referent za računovodstvo in finance 4. Karel GJERGEK, roj. 25.03.1953, Polana 43 A poklic: avtomehanik delo: vodja servisa 5. Zvonko BRENČIČ, roj. 19.08.1961, Krog, Plečnikova 26 poklic: univ. dipl. pravnik delo: odvetnik 6. Kristina DOVIDIJA, roj. 26.06.1956, Markišavci 9 poklic: ekonomski tehnik delo: samostojni podjetnik 7. Danica KUZMA, roj. 31.01.1955, Veščica 50 C poklic: ekonomski tehnik delo: upokojenka 8. Božo LUKAČ, roj. 20.08.1967, Krog, Brodarska 8 poklic: šofer delo: samostojni podjetnik 9. Jožef RECEK, roj. 01.03.1955, Kupšinci 1 B poklic: univ. dipl. inž. el. delo: svetovalec direktorja Zap. št. 5, ime liste: SDS SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1. Anton ŠTIHEC, roj. 14.11.1964, Rakičan, Partizanska 27 A poklic: univ. dipl. inž. gradbeništva delo: župan Mestne občine Murska Sobota 2. Miran FORJANIČ, roj. 04.08.1963, Černelavci, Črtomirova 6 poklic: zobni tehnik delo: zobni tehnik 3. Daniela ŽITEK, roj. 27.12.1983, Satahovci 33 poklic: dipl. medicinska sestra delo: pripravnica 4. Mag. Robert CELEC, roj. 28.05.1975, Černelavci, Gorička 45 poklic: mag. ekonomskih znanosti delo: študent doktorskega študija 5. Regina PALIĆ, roj. 01.01.1949, Krog, Plečnikova 6 poklic: administrator delo: upokojenka 6. Mag. Goran MAUČEC, roj. 02.02.1975, Bakovci, Mladinska 68 poklic: mag. upravnih znanosti delo: svetovalec za pravice iz ZPIZ 7. Janez VLAJ, roj. 24.08.1963, Rakičan, Tomšičeva 21 poklic: ing.radiologije delo: ing.radiologije, odgovorna oseba za varstvo pred sevanjem 8. Bojan PETRUAN, roj. 09.12.1967, Kupšinci 21 b poklic: univ. dipl. ekonomist, inž.el. delo: direktor občinske uprave Mestne občine Murska Sobota 9. Milan HORVAT, roj. 17.09.1968, Markišavci 5 poklic: mojster preoblikovalec kovin delo: samostojni podjetnik Zap. št. 6, ime liste: EU DEMOKRATI SLOVENIJE 1.Olga GEČ, roj. 03.07.1960, Čemelavci, Slovenska 60 poklic: dipl. ekonomistka delo: bančni skrbnik Zap. št. 7, ime liste: GIBANJE ZA PRAVIČNOST IN RAZVOJ 1. Aleš SALLUBIER, roj. 24.08.1981, Rakičan, Lendavska 13 poklic: študent delo: študent 2. Stanko VEREŠ, roj. 07.11.1959, Bakovci, Ribiška 2 poklic: pismonoša delo: pismonoša 3. Mirjana GAL, roj. 08.12.1967, Rakičan, Cvetkova 56 poklic: jezikoslovni tehnik delo: poslovodja VI. oktober 2006 LOKALNE VOLITVE 2006 PRILOGA 4. Alenka GRUŠKOVNJAK, roj. 27.11.1967, Krog, Murska 49 poklic: dipl. socialni delavec delo: domska vzgojiteljica 5. Miran GORZA, roj. 26.07.1975, Rakičan, Cvetkova 13 poklic: kuhar delo: kuhar Zap. št. 8, ime liste: ZELENI SLOVENIJE 1. Franc MEOLIC, roj. 25.08.1954, Krog, Ravenska 20 poklic: mojster strojnih inštalacij delo: servis plinskih naprav 2. Marjan HORVAT, roj. 29.07.1955, Černelavci, Gorička 69 poklic: pravnik delo: upokojenec 3. Darinka CAJNKO, roj. 23.11.1958, Bakovci, Panonska 6 B poklic: gostinski tehnik delo: natakar 4. Gustav SEREC, roj. 25.04.1949, Satahovci 20 A poklic: gostinski tehnik delo: receptor 5. Anton RANČIGAJ, roj. 10.12.1956, Dolga 16 poklic: gasilski inženir delo: nezaposlen 6. Franc VARGA, roj. 05.11.1960, Krog, Dobelska 3 poklic: gimnazijski maturant delo: varnostnik 7. Franc BUZETI, roj. 04.12.1937, Bakovci, Stara 19 poklic: inštalater ogrevalne tehnike delo: upokojenec 8. Cvetka ŽIVKOVIČ, roj. 30.03.1959, Markišavci 41 poklic: gospodinja delo: gospodinja 9. Robert ŠOOŠ, roj. 28.05.1972, Bakovci, Mali Bakovci 64 poklic: ekonomski tehnik delo: samostojni podjetnik Zap. št 9, ime liste SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 1. Štefan KAUČIČ, roj. 15.10.1943, Bakovci, Soboška 1 poklic: ekonomist delo: računovodja 2. Roky GYÖREK, roj. 10.10.1979, Černelavci, Ledavska 11 poklic: gimnazijski maturant delo: študent 3. Vlasta KELEMEN, roj. 26.05.1962, Nemčavci 21 a poklic: trgovka delo: poslovodja Številka: 041- 0001/2006 Datum: 3. 10. 2006 4. Peter SOVJAK, roj. 12.03.1954, Nemčavci 22 poklic: strojnik delo: samostojni podjetnik 5. Cvetka HORVAT, roj. 30.09.1971, Nemčavci 38 poklic: natakarica delo: natakarica 6. Monika MARTINEC, roj. 11.09.1988, Krog, Trubarjeva 62 poklic: dijakinja delo: dijakinja 7. Drago LUKAČ, roj. 05.06.1972, Krog, Murska 96 poklic: strojnik delo: oblikovalec kovin 8. Mojca BERTALANIČ, roj 20.12.1986, Krog, Brodarska 39 poklic: medicinska sestra delo: nezaposlena Zap. št. 10, ime liste: AS AKTIVNA SLOVENIJA 1.Marjan MERKLIN, roj. 19.09.1980, Černelavci, Zadružna 20 poklic: poslovni tehnik delo: informator Zap. št. 11, ime liste: SEG STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE 1. Pavel ŠIFTAR, roj. 08.09.1950, Polana 2 poklic: avtoeletrikar delo: samostojni podjetnik 2. Jože ERJAVEC, roj. 08.10.1960, Satahovci 58 poklic: univ. dipl. inž. elektrotehnike delo: učitelj 3. Mira FRIDRICH, roj. 05.02.1954, Markišavci 27 C poklic: višji fizioterapevt, nevroterapevt delo: fizioterapevt 4. Vlado DORA, roj. 08.09.1949, Černelavci, Tavčarjeva 18 poklic: gimnazijski maturant delo: javna dela 5. Janez VUČKIČ, roj. 17.09.1940, Rakičan, Panonska 4 poklic: elektromehanik delo: upokojenec 6. Arpad BANFI, roj. 02.12.1938, Kupšinci 62 poklic: gostinski tehnik delo: upokojenec 7. Metka BENCIK, roj. 07.04.1967, Veščica 22 A poklic: ekonomski tehnik delo: računovodja 8.Ciril KOVAČIČ, roj. 24.09.1950, Krog, Plečnikova 20 poklic: elektromehanik delo: skladiščnik 9.Stanislav MILAK, roj. 10.04.1971, Bakovci, Ob potoku 9 poklic: računalniški programer delo: računalniški programer Zap. št. 12, ime liste: ORANŽNA LISTA 1. Anton ŠKRABAN, roj. 07.06.1949, Krog, Plečnikova 3 a poklic: kovač delo: prevozništvo 2. Štefan KÜPLEN, roj. 20.05.1955, Černelavci, Dolga 87 poklic: avtoelektrikar delo: samostojni podjetnik 3. Mojca ČASAR, roj. 10.03.1977, Krog, Murska 57 poklic: natakarica delo: natakarica 4. Anton SMODIŠ, roj. 04.05.1950, Bakovci, Cvetna 15 poklic: ključavničar delo: samostojni podjetnik 5. Roman GRUŠKOVNJAK, roj. 06.07.1966, Veščica 5 B poklic: strojni tehnik delo: varnostnik 6. Blanka HEGEDUŠ, roj. 17.09.1986, Krog, Ravenska 11 poklic: študent delo: študent 7. Andrej ŽUMER, roj. 02.04.1951, Rakičan, Štefana Kovača 30 poklic: strojni tehnik delo: vodja bifeja 8. Dejvid HORVAT , roj. 17.01.1976, Pušča, Bela 18 poklic: mehanik delo: nezaposlen 9. Ludvik SUKIČ, roj. 17.08.1959, Bakovci, Soboška 44 poklic: prof. soc. zgod. delo: ravnatelj Zap. št. 13, ime liste: LISTA ZA BAKOVCE 1. Anita NOVAK, roj 08.07.1981, Bakovci, Mlinska 7 poklic: dipl. vzgojiteljica predšolskih otrok delo: pomočnica vzgojiteljice Zap. št. 14, ime liste: SLS- SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1. Anton STROPNIK, roj. 05.02.1950, Rakičan, Cvetkova 64 poklic: ekonomist delo: računovodja Predsednik Občinske volilne komisije Bojan ŽUNIČ univ.dipl.prav., l.r. VII. PRILOGA LOKALNE VOLITVE 2006 številka 51 VOLILNA ENOTA 4 V tej volilni enoti volijo pripadniki romske skupnosti 1 člana mestnega sveta - predstavnika romske skupnosti. Kandidati so: 1. Darko RUDAŠ, 11.09.1958, Pušča, Bela ulica 13 poklic: kartonažer delo: koordinator za zaposlovanje Romov predlagatelj: Vesna HORVAT in skupina volivcev Številka: 041-0004/2006 Murska Sobota, dne 02. 10. 2006 2. Ignac HORVAT - ACEK, 25.10.1957, Murska Sobota, Stara ulica 6 poklic: strojni ključavničar delo: šofer viličarja predlagatelj: Donata Horvat in skupina volivcev 3. Jožef HORVAT - ČIBI, 25.04.1966, Pušča, Ob kapelici 71 poklic: kovinar delo: nezaposlen predlagatelj: Janja Rošer in skupina volivcev Predsednik Posebne občinske volilne komisije Milan REGVAT, univ. dipl. prav., 1. r. Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Urad list RS, 22/2006-ZLV-UPB2 in 70/2006 - odločba US) je Občinska volilna komisija Mestne občine Murska Sobota sestavila naslednji: SEZNAM KANDIDATUR ZA VOLITVE ČLANOV SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN MESTNIH ČETRTI MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA, na volitvah dne 22. oktobra 2006 V seznam kandidatur so vpisani naslednji kandidati: KRAJEVNA SKUPNOST BAKOVCI Obsega območje naselja Bakovci 1. Stanko MES, 19.08.1946, Bakovci, Soboška 43 poklic: trgovec delo: upokojenec predlagatelj: Olga Mes in skupina volivcev 2. Franjo REBERNAK, 06.10.1964, Bakovci, Poljska 13 poklic: ekonomski tehnik delo: častnik SV predlagatelj: Dane Katalinič in skupina volivcev 3. Andrej ŠAJNOVIČ, 09.04.1950, Bakovci, Nova ulica 6 Poklic: prometni inženir delo: samostojni podjetnik predlagatelj: Dragica Šajnovič in skupina volivcev 4. Roman BALAŽIC, 12.04.1967, Bakovci, Cvetna 23 poklic: elektrotehnik elektronik delo: vodja vzdrževanja predlagatelj: Vera Baler in skupina volivcev 5. Štefan MEOLIC, 01.01.1950, Bakovci, Mali Bakovci 25 poklic: trgovec delo: upokojenec predlagatelj: Janez REŽONJA in skupina volivcev 6. Janko ROŽMAN, 24.08.1947, Bakovci, Poljska 13 poklic: učitelj delo: ravnatelj predlagatelj: Štefka Rožman in skupina k livcev 7.Goran MAUČEC, 02.02.1975, Bakovci, Mladinska 68 poklic: magister upravnih znanosti delo: svetovalec za pravice iz ZPIZ predlagatelj: Štefan Antolin in skupina volivcev Voli se 7 članov sveta krajevne skupnosti. KRAJEVNA SKUPNOST ČERNELAVCI Obsega območje naselja Černelavci 1. mag. Nataša HORVAT, 28.08.1971, Černelavci, Gederovska ulica 36 poklic: mag. ekonomskih znanosti delo: ref. za računovodstvo in finance predlagatelj: Damir Matič in skupina volivcev 2. Anton RANČIGAJ, 10.12.1956, Černelavci, Dolga ulica 16 poklic: inženir gasilstva delo: nezaposlen predlagatelj: Jožica Viher in skupina volivcev 3. Bojan VUČKIČ, 10.08.1962, Černelavci, Gorička 72 poklic: gimnazijski maturant delo: gradbenik predlagatelj: AKTIVNA SLOVENIJA - volilni zbor članov občinskega odbora M. Sobota 4. Roland ČONTALA, 08.03.1973, Černelavci, Liškova ulica 54 poklic: vlakovni odpravnik delo: prometnik predlagatelj: Damir Matič in skupina volivcev 5. Lea LEHNER, 03.06.1980, Černelavci, Zadružna ulica 15 poklic: profesor slovenščine delo: učiteljica slovenščine predlagatelj: Damir Matič in skupina volivcev 6. Branko LONČAR, 08.03.1959, Černelavci, Tavčarjeva 11 poklic: strojni ključavničar delo: strojno ključavničarstvo . predlagatelj: Jožica Viher in skupina volivcev 7. Robert GRAH, 07.05.1968, Černelavci, Zadružna 8 poklic: univ. dipl. org. dela delo: svetovalec gospodarske zbornice predlagatelj: Jožica Viher in skupina volivcev 8. Vida BAVČAR TRPLAN, 12.06.1955, Černelavci, Liškova 40 poklic: višji fizioterapevt delo: fizioterapija predlagatelj: Jožica Viher in skupina volivcev 9. Tibor ČARNI, 25.08.1954, Černelavci, Liškova ulica 62 poklic: univ. dipl. inž. grad. delo: samostojni podjetnik predlagatelj: Damir Matič in skupina volivcev 10. Silvo BELEC, 14.09.1966, Černelavci, Ledavska ulica 4 poklic: univ. dipl. pravnik delo: odvetnik predlagatelj: Damir Matič in skupina volivcev Vlll. oktober 2006 LOKALNE VOLITVE 2006 PRILOGA 11. Danica SPIRIĆ, 20.03.1950, Černelavci, Zadružna 2 poklic: gostinec delo: upokojenka predlagatelj: Jožica Viher in skupina volivcev 12. Miran FORJANIČ, 04.08.1963, Černelavci, Črtomirova ulica 6 poklic: zobni tehnik delo: zobni tehnik predlagatelj: Majda Mikola in skupina volivcev 13. Vlado DORA, 08.09.1949, Černelavci, Tavčarjeva 18 poklic: gimnazijski maturant delo: javna dela predlagatelj: STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE, konvencija sveta stranke SEG 14. Andrej VIDONJA, 20.10.1970, Černelavci, Liškova ulica 30 poklic: inž. elektroenergetike delo: vodja merilnega oddelka predlagatelj: Damir Matič in skupina volivcev 15. Štefan KÜPLEN, 20.05.1955, Černelavci, Dolga ulica 87 poklic: avtoelektrik delo: s.p. avtoelektrik predlagatelj: Damir Matič in skupina volivcev 16. Marjan HORVAT, 29.07.1955, Černelavci, Gorička 69 poklic: pravnik delo: upokojenec predlagatelj: Jožica Viher in skupina volivcev 17. Peter VIHER, 31.05.1955, Černelavci, Zadružna 28 poklic: policist delo: stalni dežurni predlagatelj: Jožica Viher in skupina volivcev Voli se 7 članov sveta krajevne skupnosti. KRAJEVNA SKUPNOST KROG Obsega območje naselja Krog 1. Olga FLISAR HOLCMAN, 11.07.1956, Krog, Brodarska 43 poklic: dipl. medicinska sestra delo: vodja oddelka predlagatelj: Erika Vogrinčič Barbarič in skupina volivcev 2. Alojz PERTOCI, 27.07.1940, Krog, Murnova 3 poklic: strojni mehanik delo: upokojenec predlagatelj: Erika Vogrinčič Barbarič in skupina volivcev 3. Anton ŠKRABAN ml., 21.11.1977, Krog, Plečnikova 3 A poklic: strojni tehnik delo: šofer predlagatelj: Anton Škraban st. in skupina volivcev 4. Benjamin SAKAČ, 27.01.1980, Krog, Ravenska 10 poklic: učitelj delo: učitelj telesne vzgoje predlagatelj: Josip Sakač in skupina volivcev 5. Suzana VARGA, 20.06.1966, Krog, Dobelska 3 poklic: dipl. vzgojiteljica predšolskih otrok delo: vzgojiteljica predlagatelj: Erika Vogrinčič Barbarič in skupina volivcev 6. Božo LUKAČ, 20.08.1967, Krog, Brodarska 8 poklic: vzdrževalec vozil in strojev delo: s.p. prevozništvo predlagatelj: Erika Vogrinčič Barbarič in skupina volivcev 7. Tomaž PAJNHART, 14.05.1975, Krog, Brodarska 35 poklic: med. tehnik delo: zdravstveni tehnik predlagatelj: Janez Husar in skupina volivcev 8. Andrej BENKO, 11.10.1973, Krog, Ravenska 13 poklic: univ. dipl. ing. strojništva delo: projektni vodja predlagatelj: Nada Horvat in skupina volivcev 9. Bojan KUPRIVEC, 12.06.1969, Krog, Trubarjeva 80 poklic: profesor fizike delo: učitelj predlagatelj: Erika Vogrinčič Barbarič in skupina volivcev 10. Erika VOGRINČIČ BARBARIČ, 10.01.1955, Krog, Plečnikova 71 poklic: šivilja delo: kontrolor predlagatelj: Erika Vogrinčič Barbarič in skupina volivcev 11. Adolf GOMBOC, 28.04.1938, Krog, Murska 21 poklic: mehanik delo: upokojenec predlagatelj: Gizela Lubšina in skupina volivcev Voli se 7 članov sveta krajevne skupnosti. KRAJEVNA SKUPNOST KUPŠINCI Obsega območje naselja Kupšinci 1. Dean KÖVEŠ, 01.06.1961, Kupšinci 52 B poklic: zdravnik delo: zdravnik predlagatelj: Andreja Kuhar in skupina volivcev 2. Bela GORČAN, 17.02.1947, Kupšinci 1 A poklic: tesar delo: upokojenec predlagatelj: Andreja Kuhar in skupina volivcev 3. Marjetka SVETEC ŠOOŠ, 13.02.1977, Kupšinci 17 poklic: mag. socioloških znanosti delo: vodja kadrovske in splošne službe predlagatelj: Andreja Kuhar in skupina volivcev 4. Melita VARGA LEMUT, 02.01.1968, Kupšinci 4 A poklic: univ. dipl. inž. kmetijstva delo: vodja vrtnarije predlagatelj: Bojan Petrijan in skupina volivcev 5. Štefan VARGA, 01.09.1962, Kupšinci 9 A poklic: trgovec delo: trener predlagatelj: Bojan Petrijan in skupina volivcev 6. Anton SLEKOVEC, 18.10.1960, Kupšinci 53 poklic: šofer delo: šofer reševalnega vozila predlagatelj: Andreja Kuhar in skupina volivcev 7. Andreja ŠIFTAR, 04.06.1980, Kupšinci 12 poklic: univ. dipl. pravnik delo: pripravnik predlagatelj: Bojan Petrijan in skupina volivcev 8. Arpad BANFI, 02.12.1938, Kupšinci 62 poklic: gostinski tehnik delo: upokojenec predlagatelj: STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE, konvencija sveta stranke SEG 9. Jožef RECEK, 01.03.1955, Kupšinci 1 B poklic: univ. dipl. ing. el. delo: svetovalec direktorja predlagatelj: Andreja Kuhar in skupina volivcev Voli se 5 članov sveta krajevne skupnosti. KRAJEVNA SKUPNOST MARKIŠAVCI Obsega območje naselja Markišavci 1. Andrej BARBER, 01.09.1974, Markišavci 21 poklic: delavec delo: montažer predlagatelj: Rene Červek in skupina volivcev 2. Kristina DOVIDIJA, 26.06.1956, Markišavci 9 poklic: ekonomski tehnik delo: samostojni podjetnik predlagatelj: Jožefa Sapač in skupina volivcev 3. Mira FRIDRICH, 05.02.1954, Markišavci 27 C poklic: višji fizioterapevt delo: nevrofizioterapevt predlagatelj: Rene Červek in skupina volivcev IX PRILOGA LOKALNE VOLITVE 2006 številka 51 4. Ivanka ČASAR, 15.09.1967, Markišavci 18 B poklic: ekonomski tehnik delo: referent predlagatelj: Cvetka Rituper in skupina volivcev 5. Boris ČERVEK, 31.10.1965, Markišavci 28 A poklic: strojni tehnik delo: samostojni podjetnik predlagatelj: Rene Červek in skupina volivcev 6. Petra FRIDRICH, 27.01.1977, Markišavci 27 C poklic: kmetijski tehnik delo: administrator predlagatelj: Jožefa Sapač in skupina volivcev 7. Karel RITUPER, 13.02.1957, Markišavci 8 poklic: delovodja delo: delovodja predlagatelj: Cvetka Rituper in skupina volivcev 8. Vladimir SAPAČ, 04.06.1965, Markišavci 20 poklic: ekonomski tehnik delo: računovodja predlagatelj: Jožefa Sapač in skupina volivcev 9. Milan HORVAT, 17.09.1968, Markišavci 5 poklic: mojster preoblikovalec kovin delo: samostojni podjetnik predlagatelj: Rene Červek in skupina volivcev 10. Janez KODILA, 22.08.1944, Markišavci 44 poklic: mesar delo: upokojenec predlagatelj: Jožefa Sapač in skupina volivcev 11. Štefan ŽIBRIK, 08.11.1950, Markišavci 30 poklic: strojni tehnik delo: upokojenec predlagatelj: Jožefa Sapač in skupina volivcev 12. Bela FRANKO, 03.08.1945, Markišavci 26 poklic: grafik delo: upokojenec predlagatelj: Cvetka Rituper in skupina volivcev Voli se 5 članov sveta krajevne skupnosti. MURSKA SOBOTA MESTNA ČETRT CENTER obsega območje mestne četrti Center Murska Sobota 1. Majda SLAVIC, 13.01.1950, Murska Sobota, Grajska 11 poklic: ekonomski tehnik delo: upokojenka predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - svet mestnega odbora LDS Murska Sobota 2. Janez MATAJ, 22.02.1938, Murska Sobota, Ozka 18 poklic: lektor delo: upokojenec predlagatelj: DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 3. Angela NOVAK, 17.10.1943, Murska Sobota, Staneta Rozmana 5 poklic: učiteljica delo: ravnateljica osnovne šole predlagatelj: DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - območni odbor 2 M. Sobota 4. mag. Andrej KOROŠAK, 19.11.1961, Murska Sobota, Slomškova 66 poklic: magister psihologije delo: kadrovski referent predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - svet mestnega odbora LDS Murska Sobota 5. Zoran KOS, 02.12.1972, Murska Sobota, Staneta Rozmana 1 B poklic: profesor športne vzgoje delo: profesor predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - svet mestnega odbora LDS Murska Sobota 6. Evgen TITAN, 27.01.1929, Murska Sobota, Kocljeva 6 A poklic: profesor telesne vzgoje delo: upokojenec predlagatelj: STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE - konvencija sveta stranke SEG 7. Štefan OBAL, 30.08.1933, Murska Sobota, Zelena 38 poklic: gimnazijski maturant delo: upokojenec predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, mestni odbor M. Sobota 8. Franc SEVER, 28.06.1946, Murska Sobota, Stara ulica 1 poklic: šofer delo: samostojni podjetnik predlagatelj: STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE - konvencija sveta stranke SEG 9. Tomaž DUNDEK, 16.01.1984, Murska Sobota, Stara ulica 10 poklic: gostinski tehnik delo: študent predlagatelj: Dušan Erjavec in skupina volivcev 10. Tomislav STRBAD, 23.03.1966, Murska Sobota, Slomškova 66 poklic: špediter delo: špediter predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - svet mestnega odbora LDS Murska Sobota 11. Jože HARTMAN, 01.03.1951, Murska Sobota, Vrtna 8 poklic: zdravstveni tehnik delo: zdravstveni tehnik predlagatelj: STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE - konvencija sveta stranke SEG 12. Jože STVARNIK, 06.05.1946, Murska Sobota, Slomškova 68 poklic: učitelj delo: analitik predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - svet mestnega odbora LDS Murska Sobota 13.Vinko PLEMENITAŠ, 18.12.1972, Murska Sobota, Cvetkova 12 poklic: univ.dipl.ekon. delo: strokovni sodelavec predlagatelj: Borivoj Lalovič in skupina volivcev 14. Ernest EBENŠPANGER, 17.09.1939, Murska Sobota, Zelena 37 poklic: univ.dipl.ekon. delo: upokojenec predlagatelj: SOCIALNI DEMOKRATI, volilna konvencija članov 15. Iztok ZRINSKI, 08.02.1962, Murska Sobota, Gregorčičeva 25 poklic: univ.dipl.ing.arh. delo: direktor predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - svet mestnega odbora LDS Murska Sobota 16. Mirna RAJH ŠKORJANEC, 24.08.1957, Murska Sobota, Staneta Rozmana 6 poklic: frizerka delo: frizerka predlagatelj: STRANKA EKOLOŠKIH GfBANJ SLOVENIJE - konvencija sveta stranke SEG 17. Marjeta GOMBOC, 22.02.1952, Murska Sobota, Kocljeva 2 poklic: diplomirani organizator-menedžer delo: vodja kadrovske službe predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - svet mestnega odbora LDS Murska Sobota Voli se 7 članov sveta mestne četrti. X. LOKALNE VOLITVE 2006 PRILOGA MURSKA SOBOTA MESTNA ČETRT LEDAVA obsega območje mestne četrti Ledava Murska Sobota 1. Marjeta OBAL, 11.02.1952, Murska Sobota, Lendavska 19 A poklic: vzgojiteljica delo: vzgojiteljica predlagatelj: Matej Obal in skupina volivcev 2. Gabrijela SLAVINEC, 05.05.1941, Murska Sobota, Klavniška 15 poklic: ekonomist delo: upokojenka predlagatelj: Gordana Sečko in skupina volivcev 3. Lea FRIŠKIČ, 18.07.1960, Murska Sobota, Lendavska 51 poklic: ekonomski tehnik delo: mentorica predlagatelj: Gordana Sečko in skupina volivcev 4. Milan SEČKO, 13.11.1964, Murska Sobota, Lendavska 17 B poklic: kuhar delo: vzdrževalec ogrevalnih naprav predlagatelj: Gordana Sečko in skupina volivcev 5. Tatjana MAJERIČ MAČEK, 11.01.1965, Murska Sobota, Lendavska 23 A poklic: pravnica delo: referent za delovna razmerja predlagatelj: Gordana Sečko in skupina volivcev 6. Karmen PERTOCI, 03.10.1969, Murska Sobota, Lendavska 37 C poklic: pravnica delo: svetovalka predlagatelj: Gordana Sečko in skupina volivcev 7. Slavko ŠVENDA, 08.02.1952, Murska Sobota, Klavniška 5 poklic: dr. vet. medicine delo: zasebni veterinar predlagatelj: STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE - konvencija sveta stranke SEG 8. Borut TINEV, 06.06.1970, Murska Sobota, Ledavska 19 A poklic: strojni tehnik delo: uslužbenec predlagatelj: Andreja Tinev in skupina volivcev 9. Zlata FICKO, 27.09.1961, Murska Sobota, Lendavska 51 poklic: vrtnar delo: vrtnar predlagatelj: Gordana Sečko in skupina volivcev 10. Franc PUCKO, 27.10.1949, Murska Sobota, Klavniška 13 A poklic: univ. dipl. ekonomist delo: samostojni svetovalec predlagatelj: Gordana Sečko in skupina volivcev Voli se 7 članov sveta mestne četrti. MURSKA SOBOTA MESTNA ČETRT PARK obsega območje mestne četrti Park Murska Sobota 1. Rudolf MIKOLIČ, 16.11.1950, Murska Sobota, Naselje Ljudske pravice 28 poklic: dr. medicine delo: zdravnik specialist predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - svet mestnega odbora LDS Murska Sobota 2. Igor VITEZ, 22.06.1957, Murska Sobota, Štefana Kuzmiča 25 poklic: pravnik delo: samostojni podjetnik predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - svet mestnega odbora LDS Murska Sobota 3. Andrej CIMER, 08.08.1960, Murska Sobota, Miklošičeva 16 poklic: inženir agronomije delo: svetovalec za varstvo potrošnikov predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - svet mestnega odbora LDS Murska Sobota 4. Bojan BERDEN, 15.08.1976, Murska Sobota, Mikloša Kuzmiča 47 poklic: ekonomski tehnik delo: trgovec predlagatelj: SOCIALNI DEMOKRATI, volilna konvencija članov 5 Borut HORVAT, 12.05.1978, Murska Sobota, Šolsko naselje 11 poklic: univ. dipl. politolog delo: mladi raziskovalec predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - svet mestnega odbora LDS Murska Sobota 6. Olga ŠIFTAR, 01.01.1943, Murska Sobota, Naselje Ljudske pravice 21 poklic: ekonomist delo: upokojenka predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - svet mestnega odbora LDS Murska Sobota 7. Zlatko VERTIČ, 03.05.1973, Murska Sobota, Naselje Ljudske pravice 20 poklic: ekonomist delo: komercialist predlagatelj: STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE, konvencija sveta stranke SEG 8. Nikolaj HOCHSTETTER, 24.10.1945, Murska Sobota, Ciril Metodova 11 poklic: ekonomist delo: upokojenec predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - svet mestnega odbora LDS Murska Sobota 9. Vilijan ORTAR, 30.01.1952, Murska Sobota, Naselje Ljudske pravice 17 poklic: univ. dipl. org., ing. strojništva delo: socialni pedagog - svetovalec predlagatelj: Milena Sušeč in skupina volivcev 10. Simona BALER, 07.07.1964, Murska Sobota, Štefana Kuzmiča 10 poklic: ekonomist delo: vodja marketinga predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - svet mestnega odbora LDS Murska Sobota Voli se 7 članov sveta mestne četrti. MURSKA SOBOTA MESTNA ČETRT PARTIZAN obsega območje mestne četrti Partizan Murska Sobota 1. Marjan MAČEK, 16.02.1964, Murska Sobota, Sončna 34 poklic: univ. dipl. ekonomist delo: vodja finančnega sektorja predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - svet mestnega odbora LDS Murska Sobota 2. Mitja KERČMAR, 10.09.1975, Murska Sobota, Trstenjakova 11 A poklic: strojni tehnik delo: direktor projektov predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - svet mestnega odbora LDS Murska Sobota 3. Marija BAČIČ, 25.08.1947, Murska Sobota, Južna 12 poklic: specialna pedagoginja delo: upokojenka predlagatelj: Natalija Vukan in skupina volivcev 4. mag. Marjan GUJT, 08.02.1963, Murska Sobota, Vegova 13 poklic: mag. infor. uprav, ved delo: direktor predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - svet mestnega odbora LDS Murska Sobota 5. Jurij RECEK, 14.11.1957, Murska Sobota, Sončna 2 poklic: kmetijski tehnik delo: vodja zemljiške knjige predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - svet mestnega odbora LDS Murska Sobota 6. Katja TOTH, 21.01.1969, Murska Sobota, Sončna 44 poklic: univ. dipl. pravnik delo: vodja pravne službe predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - svet mestnega odbora LDS Murska Sobota XI. oktober 2006 PRILOGA LOKALNE VOLITVE 2006 številka 51 7. Zoltan SEVER, Murska Sobota, Ivanocijevo naselje 22 poklic: univ. dipl. ekonomist delo: upokojenec predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - svet mestnega odbora LDS Murska Sobota Voli se 7 članov sveta mestne četrti. MURSKA SOBOTA MESTNA ČETRT TUROPOLJE Obsega območje mestne četrti Turopolje Murska Sobota 1. Helena FRUMEN, 12.06.1948, Murska Sobota, Jakobovo naselje 44 poklic: učiteljica delo: učiteljica predmetnega pouka predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - svet mestnega odbora LDS Murska Sobota 2. Anton KRIŽNIK, 01.05.1956, Murska Sobota, Tomšičeva 2 poklic: predmetni učitelj delo: turistični informator predlagatelj: Vlasta Križnik in skupina volivcev 3. Karel HORVAT, 01.04.1946, Murska Sobota, Kajuhova 58 poklic: avtoelektričar delo: bančni delavec predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, mestni odbor M. Sobota 4. Alenka KUKEL, 23.12.1964, Murska Sobota, Generala Maistra 12 poklic: inž. tekstilne tehnologije delo: nezaposlena predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - svet mestnega odbora LDS Murska Sobota 5. Jasna LOVRENČIČ, 09.07.1959, Murska Sobota, Zorana Velnarja 36 poklic: učiteljica razrednega pouka delo: učiteljica predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - svet mestnega odbora LDS Murska Sobota 6. Andrej KUHAR, 22.09.1951, Murska Sobota, Zorana Velnarja 41 poklic: profesor fizike delo: učitelj predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - svet mestnega odbora LDS Murska Sobota 7. Vlasta JEVŠEK, 21.12.1960, Murska Sobota, Kajuhova 50 poklic: gimnazijski maturant delo: finančni svetovalec predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - svet mestnega odbora LDS Murska Sobota 8 Milena POČIČ, 03.08.1950, Murska Sobota, Jakobovo naselje 25 poklic: komercialni tehnik delo: vodja obračuna komunalnih storitev predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - svet mestnega odbora LDS Murska Sobota 9. Stanislava RENGEO CÖR, 04.03.1969, Murska Sobota, Kroška 83 poklic: univ. dipl. inž. živilske tehnologije delo: svetovalka predlagatelj: STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE, konvencija sveta stranke SEG 10. Rudolf HORVAT, 02.11.1953, Murska Sobota, Matija Gubca 15 poklic: univ. dipl. pravnik delo: direktor predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - svet mestnega odbora LDS Murska Sobota Voli se 7 članov sveta mestne četrti. KRAJEVNA SKUPNOST NEMČAVCI Obsega območje naselja Nemčavci 1. Aleksandra SOVJAK, 21.08.1984, Nemčavci 22 poklic: ekonomski tehnik delo: nezaposlena predlagatelj: Štefan Kozar in skupina volivcev 2. Bojan ŠÖMEN, 26.01.1962, Nemčavci 23 A poklic: strojni tehnik delo: vodja proizvodnje predlagatelj: Štefan Kozar in skupina volivcev 3. Silvo ŠNEPF, 15.10.1967, Nemčavci 33 poklic: miličnik delo: policist predlagatelj: Štefan Kozar in skupina volivcev 4. Karel FUJS, 26.08.1944, Nemčavci 14 A poklic: ekonomski tehnik delo: upokojenec predlagatelj: Štefan Kozar in skupina volivcev 5. Goran PERKIČ, 01.05.1965, Nemčavci 20 A poklic: strojni tehnik delo: vodja strojnega parka predlagatelj: Dejan Burnik in skupina volivcev 6. Peter SOVJAK, 12.03.1954, Nemčavci 22 poklic: inštalater vodo. in toplovod.naprav delo: samostojni podjetnik predlagatelj: Dejan Burnik in skupina volivcev 7 Drago KELEMEN, 02.03.1960, Nemčavci 21 A poklic: strojni ključavničar delo: vodni reševalec predlagatelj: Štefan Kozar in skupina volivcev 8. Štefan BARBARIČ, 05.12.1946, Nemčavci 20 poklic: elektro inženir delo: upokojenec predlagatelj: Dejan Burnik in skupina volivcev 9. Goran VITEZ, 02.03.1974, Nemčavci 18 poklic: priučeni mizar delo: mizar predlagatelj: Dejan Burnik in skupina volivcev 10. Gabrijela CIGÜT, 27.12.1949, Nemčavci 14 poklic: univerzitetni diplomirani ekonomist delo: upokojenec predlagatelj: Dejan Burnik in skupina volivcev Voli se 5 članov sveta krajevne skupnosti. KRAJEVNA SKUPNOST POLANA Obsega območje naselja Polana 1. Tomislav FARIČ, 29.05.1977, Polana 19 poklic: osnovna šola delo: nezaposleni predlagatelj: Igor Muhič in skupina volivcev 2. Karel GJERGEK, 25.03.1953, Polana 43 A poklic: avtomehanik delo: vodja servisa predlagatelj: Aleksander Kerčmar in skupina volivcev 3. Andrej CIPOT, 04.11.1981, Polana 48 poklic: študent delo: študent predlagatelj: Tomislav Farič in skupina volivcev 4. Dejan PAVEL, 15.12.1980, Polana 17 A poklic: študent delo: študent predlagatelj: Igor Muhič in skupina volivcev 5. Vesna PAVEL, 15.01.1965, Polana 17 poklic: ekonomski tehnik delo: administrator predlagatelj: Igor Muhič in skupina volivcev 6. Edita CAR, 26.12.1957, Polana 1 poklic: ekonomski tehnik delo: bančni delavec predlagatelj: Aleksander Kerčmar in skupina volivcev XII. oktober 2006 LOKALNE VOLITVE 2006 PRILOGA 7. Drago DÜNDEK, 10.08.1954, Polana 41 poklic: avtomehanik delo: voznik predlagatelj: Aleksander Kerčmar in skupina volivcev 8. Karel ZELKO, 26.08.1954, Polana 31 poklic: strojni inženir delo: inšpektor predlagatelj: Igor Muhič in skupina volivcev 9. Pavel ŠIFTAR, 08.09.1950, Polana 2 poklic: avtoelektričar delo: samostojni podjetnik predlagatelj: Igor Muhič in skupina volivcev 10. Karel OUČEK, 18.08.1962, Polana 18 A poklic: ing. agronomije delo: pospeševalec službe za prašičerejo predlagatelj: Aleksander Kerčmar in skupina volivcev 11. Štefan RITOPER, 25.05.1961, Polana 43 poklic: avtomehanik delo: mehanik predlagatelj: Aleksander Kerčmar in skupina volivcev Voli se 5 članov sveta krajevne skupnosti. KRAJEVNA SKUPNOST PUŠČA Obsega območje naselja Pušča 1. Romeo HORVAT, 06.05.1982, Pušča, Glavna ulica 60 poklic: pomočnik konfekcionarja delo: nezaposlen predlagatelj: Štefan Šarkezi in skupina volivcev 2. Dejvid HORVAT, 17.01.1976, Pušča, Bela ulica 18 poklic: mehanik delo: nezaposlen predlagatelj: Danijel Horvat in skupina volivcev 3. Ignac HORVAT, 06.07.1963, Pušča, Ob kapelici 49 poklic: tesar delo: nezaposlen predlagatelj: Manuel Šarkezi in skupina volivcev 4. Karel BAJIČ, 15.07.1958, Pušča, Nova ulica 2 poklic: brez poklica delo: upokojenec predlagatelj: Matejka Bajič in skupina volivcev 5. Ivan HORVAT, 19.08.1963, Pušča, Glavna ulica 47 poklic: delavec delo: nezaposlen predlagatelj: Borut Horvat in skupina volivcev 6. Borut HORVAT, 26.09.1971, Pušča, Glavna ulica 51 poklic: delavec delo: nezaposlen predlagatelj: Oto Baranja in skupina volivcev 7. Jožef HORVAT ČIBI, 25.04.1966, Pušča, Ob kapelici 71 poklic: kovinar delo: nezaposlen predlagatelj: Janja Rošer in skupina volivcev 8. Vladimir HORVAT, 21.09.1957, Pušča, Bela ulica 16 poklic: strojni ključavničar delo: upokojenec predlagatelj: Zdravko Horvat in skupina volivcev 9. Ljubo HORVAT, 10.03.1956, Pušča, Nova ulica 14 poklic: trgovec delo: prodajalec predlagatelj: Mišel Horvat in skupina volivcev Voli se 5 članov sveta krajevne skupnosti. KRAJEVNA SKUPNOST RAKIČAN Obsega območje naselja Rakičan 1. Marjan ŽEKŠ, 04.05.1976, Rakičan, Cankarjeva 18 poklic: univerzitetni diplomirani ekonomist delo: računovodstvo predlagatelj: Janez Horvat in skupina volivcev 2. Valentina OPEC, 17.09.1965, Rakičan, Jezera 22 poklic: ekonomski tehnik delo: referent za delovna razmerja predlagatelj: DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE, območni odbor 2 M. Sobota 3. Ivan KAROLI, 06.04.1942, Rakičan, Panonska 24 poklic: inštruktor delo: upokojenec predlagatelj: DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE, območni odbor 2 M. Sobota 4. Jože ČASAR, 04.08.1956, Rakičan, Tomšičeva 31 poklic: elektroinštalater delo: samostojni podjetnik predlagatelj: DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE, območni odbor 2 M. Sobota 5. Janez VLAJ, 24.08.1964, Rakičan, Tomšičeva 21 poklic: ing. radiologije delo: ing. radiologije, odgovorna oseba za varstvo pred sevanjem predlagatelj: Marija Angela Vlaj in skupina volivcev 6. Štefan FARTELJ, 30.05.1939, Rakičan, Panonska 6 poklic: mehanik delo: upokojenec predlagatelj: DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE, območni odbor 2 M. Sobota 7. Rozalija HORVAT, 31.08.1948, Rakičan, Lendavska 7 poklic: tekstilna delavka delo: upokojenka predlagatelj: DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE, območni odbor 2 M. Sobota 8. Andrej ŽUMER, 02.04.1951, Rakičan, Štefana Kovača 30 poklic: strojni tehnik delo: vodja bifeja predlagatelj: Albert Smodič in skupina volivcev 9. Dušan RENGEO, 05.05.1974, Rakičan, Tomšičeva 29 poklic: kmetijski tehnik delo: vzdrževalec predlagatelj: DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE, območni odbor 2 M. Sobota 10. Tomaž STROPNIK, 09.07.197, Rakičan, Cvetkova 64 poklic: študent delo: študent predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, mestni odbor M. Sobota 11. Robert GABOR, 10.09.1974, Rakičan, Cvetkova 69 poklic: kmetijski tehnik delo: vzdrževalec predlagatelj: DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE, območni odbor 2 M. Sobota Voli se 7 članov sveta krajevne skupnosti. KRAJEVNA SKUPNOST SATAHOVCI Obsega območje naselja Satahovci 1. Franc BORIŠ, 26.11.1958, Satahovci 28 A poklic: avtoličar delo: avtoličar predlagatelj: Pavel Miholič in skupina volivcev 2. Igor ERJAVEC, 15.02.1964, Satahovci 58 D poklic: veterinarski tehnik delo: veterinarski tehnik predlagatelj: Marija Erjavec in skupina volivcev 3. Daniela ŽITEK, 27.12.1983, Satahovci 33 poklic: diplomirana medicinska sestra delo: pripravnica predlagatelj: Pavel Miholič in skupina volivcev XIII PRILOGA LOKALNE VOLITVE 2006 številka 51 4. Jože ERJAVEC, 08.10.1960, Satahovci 58 poklic: univerzitetni dipl. inž. elektrotehnike delo: učitelj predlagatelj: Pavel Miholič in skupina volivcev 5. Alojz LAPOŠI, 19.11.1954, Satahovci 44 poklic: kmetijski tehnik delo: delavec predlagatelj: Pavel Miholič in skupina volivcev Voli se 5 članov sveta krajevne skupnosti. KRAJEVNA SKUPNOST VEŠČICA Obsega območje naselja Veščica 1. Karel ŠOŠ, 06.11.1952, Veščica 24 poklic: mojster avtomehanik delo: vodja servisa predlagatelj: Karel Krančič in skupina volivcev 2. Danica KUZMA, 31.01.1955, Veščica 50 C poklic: ekonomski tehnik delo: upokojenka predlagatelj: Boštjan Kuzma in skupina volivcev 3. Dušan HAUKO, 11.03.1980, Veščica 60 poklic: diplomirani ekonomist delo: komercialist predlagatelj: Karel Krančič in skupina volivcev 4. Valerija DANI, 29.03.1957, Veščica 4 poklic: konfekcionar, natakar delo: samostojni podjetnik predlagatelj: Karel Krančič in skupina volivcev 5. Damir BANFI, 21.04.1951, Veščica 17 poklic: samostojni podjetnik delo: pogrebništvo predlagatelj: Boštjan Kuzma in skupina volivcev 6. Metka BENCIK, 07.04.1967, Veščica 22 A poklic: ekonomski tehnik delo: računovodja predlagatelj: Franc Kolmanko in skupina volivcev 7. Štefan GORČAN, 19.11.1950, Veščica 33 A poklic: delavec delo: likalec predlagatelj: Boštjan Kuzma in skupina volivcev 8. Karel KOSEDNAR, 26.02.1960, Veščica 45 A poklic: grafik delo: nezaposlen predlagatelj: Boštjan Kuzma in skupina volivcev 9. Mirko ŠERUGA, 04.04.1951, Veščica 1 F poklic: medicinski tehnik delo: zdravstveni tehnik predlagatelj: Boštjan Kuzma in skupina volivcev 10. Oto KUZMIČ, 03.11.1956, Veščica 48 b poklic: ekonomski tehnik delo: računovodski referent predlagatelj: Karel Krančič in skupina volivcev 11. Dezider ŠOOŠ, 09.05.1945, Veščica 4 D poklic: ekonomski tehnik delo: upokojenec predlagatelj: Karel Krančič in skupina volivcev 12. Bojan HORVAT, 11.02.1972, Veščica 26 B poklic: inženir agronomije delo: komercialist predlagatelj: Franc Kolmanko in skupina volivcev Voli se 5 članov sveta krajevne skupnosti. Številka: 041-0003/2006 Murska Sobota, 03.10. 2006 Predsednik občinske volilne komisije Bojan ŽUNIČ, univ. dipl. prav., l.r. XIV. oktober 2006 PREDSTAVITVE ŽUPANSKIH KANDIDATOV PRILOGA Brigita Perhavec Drage občanke in občani! Naša občina ima številne priložnosti. Ima velik potencial za razvoj, potrebno ga je izkoristiti. Ker Socialni demokrati s stanjem v občini nismo zadovoljni in ker menim, da si občani zaslužimo več, sem se odločila, da kandidiram za županjo. Po izobrazbi sem dipl. ekon. in pravkar končujem magistrski študij. V soboški občinski upravi sem zaposlena že 23 let, nekoč kot računovodkinja, sedaj kot svetovalka za stranke. Do lani sem bila 10 let svetovalka za kulturo in mladino, med drugim sem vodila največjo investicijo občine dotlej: izgradnjo knjižnice. Izkušnje sem si pridobivala še kot v.d.direktorica MIKK, predsednica DPM, NO ZPMS, KUD Š.Kovač, Sveta Ol JSKD RS in kot organizatorka vseh večjih prireditev v organizaciji občine v zadnjih 10 letih. Pri navedenih nalogah sem pridobila mnogo organizacijskih izkušenj in spoznala dragocenost timskega dela. Moj pogled v prihodnost občine je usmerjen v nastanek PRIJAZNEGA, ZDRAVEGA in VARNEGA DOMA podjetnih in ustvarjalnih ljudi vseh generacij. Postati mora občina intenzivnega razvoja, v kateri vsak dan nastajajo nova delovna mesta, nova stanovanja, nove kulturne institucije, novi izobraževalni programi, nove športne površine, boljše in varnejše povezave,... Stavim na DIALOG in SODELOVANJE, na NAJŠIRŠE SOGLASJE pri iskanju odgovorov na naša skupna vprašanja in na zagotovitev ENAKIH MOŽNOSTI ZA VSE. Za zagotovitev ciljev imamo v programu naslednje prioritete: 1. Zgradili bomo JUGO-VZHODNO OBVOZNO CESTO, ki bo novo industrijsko cono povezala z avtocesto in subvencionirali bomo nakup parcel v tej coni, saj sta to pogoja za NOVE NALOŽBE in ustvarjanje NOVIH DELOVNIH MEST. S tem bomo izboljšali bivalno okolje v mestu - MANJ bo hrupa in škodljivih emisij. 2. Uredili bomo PROMET V MESTU in zagotovili ustrezno število PARKIRNIH POVRŠIN. 3. Uvedli bomo za občane BREZPLAČNI primestni in mestni promet in avtobusno postajo preselili k železniški postaji. 4. Prenovili bomo kinodvorano v VEČNAMENSKO DVORANO - pridobili bomo dvorano za gledališče, opero, balet, kino, koncerte in dvorano za razvoj kongresnega turizma. 5. Starejšim bomo omogočili bivanje v središču dogajanja z izgradnjo DOMA ZA STAREJŠE in VAROVANIH STANOVANJ in ne nekje na obrobju. 6. Mladim bomo namenili PRIREDITVENI PROSTOR - sedanji ni primeren za večje koncerte. 7. Ker stavimo na zdravje ljudi, bomo zgradili VARNE SPREHAJALNE in KOLESARSKE POTI in vsa primestna naselja povezali z mestom in sosednjimi občinami. 8. Omogočili bomo VEČJO DOSTOPNOST do rekreativnih in športnih površin in v okviru posodobitve letnega kopališča zgradili 25 m pokriti PLAVALNI BAZEN ter se zavzeli, da ostane kopališče javno in cenovno dostopno vsem občanom. 9. Skrbeli bomo za skladen razvoj vseh primestnih naselij. Zavedam se, da lahko kot županja nevedeno izpeljem le z močno ekipo. To vidim v strokovno dobro podkovani občinski upravi, v strokovni in laični javnosti ter močni svetniški ekipi Socialnih demokratov. Z ENERGIJO IN OPTIMIZMOM XV. PRILOGA LOKALNE VOLITVE 2006 številka 51 Anton Štihec Spoštovane občanke in občani! Končuje se moj dvoletni mandat, zato vam želim, spoštovane občanke in občani, na kratko predstaviti opravljeno delo. V času mojega županovanja smo izgradili poslovilni objekt in žarne grobove na pokopališču v Murski Soboti, most čez kanal na kolesarski stezi ob Kroški ulici, komunalno smo opremili obrtno cono, poskrbeli za brezplačno pravno pomoč občanov, mladinskim organizacijam in mladim uredili nove prostore, povečali število štipendij za mlade, izgradili javno razsvetljavo na kolesarski stezi do Rakičana, izgradili kolesarsko povezavo z Nemčavci, začela se je izgradnja podvoza, vse je pripravljeno za izgradnjo nove glasbene in ekonomske šole, začela se je izgradnja širokopasovnega optičnega omrežja, uredili smo pravni status in poslovanje javnih zavodov, organizirali projektno vodenje, izboljšali smo informiranje občanov, začeli smo urejati središče mesta, izgradili smo pomožno nogometno igrišče v Fazaneriji, pripravili izgradnjo varovanih stanovanj in doma starejših, zagnali prvi visokošolski študijski program, pristopili k ustanovitvi Fakultete za turizem. Predvsem pa smo preudarno, odgovorno in optimistično zasnovali dolgoročno strategijo razvoja naše občine, ki temelji na pomembnem projektu z imenom OKO, ki ga sestavljajo štirje stebri: 1. Komunalno urejanje obrtno industrijske cone z novimi obrati in delovnimi mesti s tehnološko inovacijskim centrom. 2. Transportno logistični in distribucijski center. 3. Visokošolsko izobraževalno središče. 4. Razvoj podeželja, okolja, turizma, kulture in kulturne dediščine. V sklopu teh projektov bomo izgradili pokriti bazen, drsalno dvorano, pokrita teniška igrišča, obnovili letno kopališče in razširili nogometni stadion, obogatili hotelsko-turistično-rekreacijske kapacitete, izgradili adrenalinski park ob Bakovski gramoznici, obnovili kinodvorano, dokončali obnovo središča mesta, zasnovane imamo projektne ureditve v posameznih obmestnih naseljih. Ta strategija vključuje vsa področja človekovega delovanja: razvoj gospodarstva, izobraževanje, kulturo, turizem, kakovost življenja, zdravje, šport itd. V ospredje postavljam vedno človeka in njegove potrebe. Prizadeval si bom, da bo naša občina zdrava občina. V zadnjih dveh letih se je povečalo število projektov in investicij, hkrati pa se je zmanjšalo število brezposelnih občanov. S skupnim prizadevanjem pa lahko ob realizaciji zastavljenih projektov pričakujemo še boljše kazalnike razvoja. Imam široko podporo petih nazorsko in politično različnih strank (SDS, N.Si, SLS, DESUS, AS), kar kaže na to, da sem odprt do različno mislečih, da sprejemam mnenja vsakogar ter da sledim povezovanju in ne razdvajanju. To potrjujejo tudi praviloma soglasne odločitve v mestnem svetu naše občine v času mojega županovanja. Menim, da je čas, da skupaj naredimo nov razvojni korak za še močnejši zagon naše mestne občine. Nov veter življenja je že čutiti. Tudi po vaši volji. Zdaj je čas za razvoj! Anton Štihec, Vaš kandidat za župana XVI. oktober 2006 LOKALNE VOLITVE 2006 PRILOGA Suzana Szabo Pahič NASMEHNI SE, MURSKA SOBOTA Zato je prvi cilj: pridobiti v to okolje še več javnega denarja od institucij zato, da bodo ljudje, ki delajo in živijo tukaj, imeli tudi neposredno korist. Razviti do popolnosti je treba državno javno zdravstvo, državno javno šolstvo, državno javno socialno blagajno, državne javne kulturne ustanove, državno javno sodstvo, državno javno upravo, državno javno policijo, oziroma celotno institucionalno družbeno slovensko nadgradnjo tudi na lokalni ravni v smislu dopolnitve človeških virov, vsaj v zagotavljanju sprejetih slovenskih minimalnih kriterijev. Poenostavljeno povedano, zakaj ne moremo in ne smemo na lokalni ravni zaposlovati ljudi v javnem sektorju in zakaj tukaj ponižno pristajamo na splošno veljavno slovensko prepričanje, da nas je v javnem sektorju preveč, če pa zaposlitev v teh institucijah pomeni relativno varno delovno mesto in dobro plačo. Po izkušnjah knjižnice sem namreč ugotovila, da razvoj neke dejavnosti ne pomeni samo vlaganja v bleščečo stavbo in beton, temveč je v tem, kdo in koliko ljudi se v njej obrne, kdo in koliko ljudi je v njej zaposlenih, kdaj in koliko je stavba odprta in dostopna slehernemu posamezniku. S profesionalnim delom, polno osebnostjo, bo sleherni lokalni državni uradnik imel tudi občutek ponosa in lokalne lojalnosti. Drugi cilj: v Murski Soboti ustanoviti valilnico idej, kjer o svojih ustvarjalnih sanjah in idejah spregovori vsakdo, kot je to moja frizerka, Murina šivilja, pesnik, znanstvenik, ki ga je pot zanesla v Mursko Soboto, Rom s Pušče ali pa samo človek z ulice, ki nam svojega imena ne bo izdal. Na hitre zunanje spremembe, na izzive in priložnosti, ki se nam ponujajo, moramo biti pripravljeni, da nam pri izvedbi dobrega nato ne bo zmanjkalo časa. Tretji cilj: Razviti identiteto Murske Sobote in biti njen pripadnik. To velja za slehernega posameznika, ki živi tukaj ter je včasih srečen in drugič obupan, ter tistega, ki k nam prihaja z obljubami in dobrimi nameni. Ljudje imamo radi občutek trajnosti, radi dajemo, radi smo uspešni, želimo si čast, spoštovanje in hvalo zaradi svojih dosežkov. Dosežki so lahko osebni in dosežki so lahko javni. V Murski Soboti bi jih morali zabeležiti na obeh ravneh. Ker pa je knjiga tista, ki predstavlja trajno poročilo o dosežkih ni nobene potrebe, da bi vsak Sobočanec pisal svojo knjigo, sem birokratsko svoj projekt za razvoj identitete poimenovala z delovnim naslovom Soboška vrata ljubezni in sporočil. Četrti cilj: V Murski Soboti nas je po statistiki decembra 2005 bilo 19.717 prebivalcev. Zdaj nas je več, in vsak ima čast in dobro ime, zato se pogovarjamo s slehernim posameznikom, ki ga težijo lokalne zadeve v jeziku, ki ga vsi razumemo, ne pa v sprevrženi birokratski latovščini. Konkretne težave sploh niso stvar projektov in velikega denarja, največkrat le nekaj pripravljenosti in dobre volje. Vse to v Murski Soboti imamo, zato v svojem volilnem sloganu pozivam: Nasmehni se, Murska Sobota. XVII. PRILOGA LOKALNE VOLITVE 2006 številka 51 Andrej Gerenčer Drage občanke in občani S svojo kandidaturo za župana želim pripomoči k dvigu kakovosti življenja vseh prebivalcev v Mestni občini Murska Sobota. Urediti je potrebno promet, vzpostaviti kakovostno izobraževanje, dvigniti ponudbo zdravstvenih in kulturnih storitev ter zagotoviti pestrost rekreativnih, športnih in ostalih prostočasnih dejavnosti. Potrebujemo odločitve, ki bodo prinesle blaginjo prebivalcev in njihovo boljšo kakovost življenja. Za dosego tega nam še marsikaj manjka. Ker sem človek dejanj, ne obljubljam, temveč v primeru svoje izvolitve napovedujem: 1) Podporo domačemu gospodarstvu in lastnemu znanju, ki zagotavlja varna delovna mesta ter optimalna izraba naših naravnih danosti. S sodobnimi tržnimi prijemi bomo spodbudili vlaganja domačih in tujih investitorjev. Občina si bo utrdila status središča regije hitro rastočega gospodarstva in podjetniških priložnosti, v kateri bo življenje prijetno in varno. 2) Skrb za starejše, naj mlajše in mladino. 3) Ureditev cestnega obroča okrog mesta in pospešitev izgradnje železniške obvoznice za tovorni promet. Ureditev mirujočega prometa v mestu, ne le z dodatnimi parkirišči in parkirno hišo, temveč tudi javnim primestnim prometom. 4) Posodobitev vodovodnega in kanalizacijskega omrežja. 5) Utrditev Murske Sobote kot regijskega središča, tako na področju izobraževanja (povrniti zaupanje ljudi v srednje šole in pridobili dodatne visokošolske programe), zdravstva, sodobne komunalne infrastrukture in objektov družbenega standarda (vpadnice, parkirišča, garažna hiša, gledališče, sodobna večnamenska kulturna dvorana). 6) Posodobitev obstoječih in izgradnjo novih objektov za množične športne in rekreativne dejavnosti vseh starostnih skupin občanov. Razvijali bomo tudi vrhunski šport. 7) Zagotovitev učinkovitega javnega zdravstva vsem občankam in občanom, ne oziraje se na njihov socialni položaj. 8) Kulturo, ki jo bomo v večji meri gradili na delu domačih vrhunskih umetnikov. Kot smo prepoznavni po domačih dobrotah, prijaznih ljudeh in blagovnih znamkah lokalnih podjetij, bodimo prepoznavni tudi po naši mestni občini Murska Sobota, v kateri bomo še naprej vsi skupaj radi živeli. Za vse, ki tukaj živimo je ključnega pomena sodelovanje občinske uprave s prebivalci. Usklajenost, ciljna naravnanost, odločnost in pregledno delovanje bodo popeljali Mestno občino Murska Sobota na višjo raven in pot trajnostnega razvoja. Soboti, ki sem jo imel zmeraj rad in ki mi je tudi veliko dala, želim pred zaključkom svoje kariere vsaj nekaj tega povrniti. Z bogatimi življenjskimi izkušnjami nekdanjega podpredsednika Državnega zbora in veleposlanika, ji napovedujem nov zagon in jo kot dober župan voditi tako, da se bo razvila v prijazno in uspešno za vse prebivalce. Občankam in občanom zagotavljam, da bomo z novim zagonom in mladimi močmi nadaljevali tradicijo uspešnega vodenja občine. V naši občini je dovolj sposobnih in dela voljnih ljudi, da bomo skupaj zastavljene cilje dosegli veliko lažje in ponosni bomo na njih. Vaš Andrej Gerenčer XVIII. oktober 2006 LOKALNE VOLITVE 2006 PRILOGA Ernest Novak ZA ZELENO IN SOCIALNO ENAKOPRAVNO MURSKO SOBOTO Zeleni Slovenije smo prava priložnost! Ne zanimajo nas "kupčije" ne z leve, ne z desne, ne pozicije, ne opozicije, temveč pošten in enakopraven socialen odnos do soljudi in naravnih danosti na dolgi rok. Perspektiva niso trenutni lobiji-menedžerske strukture, ki pozidavajo najboljša kmetijska zemljišča ali zemljišča pomembna iz naravovarstvenih smotrov. Zemljišča spreminjajo v razne cone, ki čakajo na investitorje. Teh, kljub temu, da smo najbolj perspektivna EVROPSKA REGIJA za investicije ni.... Imam ideje o zeleni obrtno industrijski coni in "razpleveljanju" severno obrtne cone, o dolgoročni brezplačni oddaji zemljišč, tudi za stanovanjsko gradnjo mladih družin... Murska Sobota je že regijsko središče, vendar naj bo to enakopravno središče občin, ne s silo najmočnejšega, temveč dogovorno z odstopom določenih pooblastil in koordinacij drugim občinam. Želim, da si bomo medsebojno pomagali, zaupali, plačevali skupne investicije in nastopili za dobrobit vseh.... Primestna naselja, morajo dobiti večjo samostojnost in enakopravno obravnavo, prav tako tudi stanovalci v blokih... Oskrba z vodo je urejena, vendar je kakovost vode občasno vprašljiva in javnosti prikrita. Humano je stalno in takojšnje javno informiranje, o kakovosti pitne vode in ustavitvi dobave in nadomestitvi, v primeru, da podatki analiz izkazujejo povečane vrednosti zdravju škodljivih snovi. Potrebna je takojšnja izmenjava še obstoječih salonitnih-azbestnih vodovodnih cevi. Načela umnega kmetovanja na najožjih vodovarstvenih območjih bomo dolgoročno prenesli tudi na ožja vodovarstvena območja. Prihodnost je v družinskih kmetijah in raznih oblikah naravovarstvenega kmetovanja. Formirajmo občasne ekološke tržnice. Prek pristojnih služb bomo organizirali brezplačno naravo varstveno izobraževanje, za vse strukture uporabnikov zemljišč, ne glede na njihovo tržnost pridelave. Stimulirali bomo manjšo ustvarjenje vseh vrst odpadkov, ne pa plačevali odvoz preko- merno ustvarjenih odpadkov. Sanacija kanalizacije, ki ob čezmernih padavinah ustvarja težave na določenih območjih mesta je nujna. Vzpostavitev "življenjskega" prometnega režima, vključno z podzemnimi parkirišči, posodobitvijo obstoječe avtobusne postaje, obnovo železniške potniške postaje in obvoznim drugim tirom za tovorni promet... Športna in kulturna dejavnost bo enakopravno obravnavana in finančno podpirana... Turizem, kolesarske poti do vseh primestnih naselij, oživitev mestnega jedra, ohranitev starih jeder mesta... Upokojencem bo občina zaradi znižanja realne vrednosti pokojnin, to razliko nadomestila z drugimi brezplačnimi ugodnostmi, za aktivnosti v društvih in drugih izobraževanjih za tretje življenjsko obdobje... Štipendiranje mladih bo uresničeno, tudi z zaposlitvijo v domačem kraju.... Edina možnost za vse je, da počlovečimo odnose v vseh okoljih, kajti mesto in okolica, ki zdravo diha, kjer imajo ljudi radi kraj v katerem živijo je edino dolgoročno uspešna. XIX PRILOGA LOKALNE VOLITVE 2006 številka 51 Slavko Švenda xx oktober 2006 KULTURA Swingovski izlet v preteklost onec septembra je v prostorih KRIK-a nastopila zagrebška retro zasedba SICK SWING ORCHESTRA in enega izmed prekmurskih prostorov, kjer se redko sliši tovrstno glasbeno zvrst v živo, spremenila v pravo jazz veselico s pripadajočim klubskim razpoloženjem in plesnimi gibi. Večina tematskih zasedb, ki si za izhodišče svojega repertoarja izbere določeno glasbeno obdobje ali zvrst, sledi preprostemu a učinkovitemu načelu: ponovno obuditi že pošteno zaprašene standarde v upanju, da jih današnje in bodoče generacije ne bodo za vedno pozabile. Ob tem se skuša ustvariti tudi posebno vzdušje takratnega časa, ki se razlikuje od obdobja do obdobja. Swing Sick Orchestra se so se osredotočili na čas od leta 1935 do 1940, ko je za jazz glasbenika bila značilna nekakšna sproščenost in umirjenost, ki jo je bilo zelo redko zaslediti kasneje v razvoju glasbene zgodovine. Tisti večer ni bilo nič drugače. S svojim izborom repertoarja so spretno ovinkarili med prezahtevnimi aranžmaji in zdolgočaseno banalnostjo. Kot se že v navadi, se je začetek nastopa preložil za eno uro. Pred tem je prostor bil razmeroma prazen in škoda bi bilo, da bi glasbeniki igrali sami sebi. Podobno kot že nekajkrat pred tem, je šlo za koncept dress kode: od obiskovalcev se je pričakovalo, da se bodo oblekli v stilu takratnega obdobja. Do nedavnega so tako imenovane maske imele prost vstop, tokrat pa je koncert bil plačljiv za vse. Zdelo se je, da so ta predlog organizatorjev bolj dosledno upoštevali moški. Ne bi škodil (vsaj za moško oko) kakšen okrasek iz obdobja swinga tudi na ženskih telesih. Sam nastop je postregel s prepletom priredb, avtorskih del in jazz standardov z značilnim swing prizvokom. Po dveh urah je se je zdelo, da so člani zasedbe bolj utrujeni kot publika - bolj, ko se je približeval konec, bolj se je vse razživelo. Po burnem aplavzu so se vrnili na oder odigrali še tri skladbe, končali pa s cigansko navdahnjenim komadom, ki je izzvenel, kot bi bil ukraden od samega Kreslina. Največji plus večera se ni skrival v izjemni virtuoznosti solistov na odru ali kompleksnih aranžmajih, ampak v tem, da je Sick Swing Orchestru uspelo ustvariti takšno vzdušje nekega preteklega obdobja, ki se je zavleklo še ure po koncu nastopa. Očitno takšnih dogodkov v našem prostoru manjka. Tudi zato, ker so se obiskovalci še presenetljivo dolgo gnetli okrog prodajnega pulta za pijače, čeprav ni noben več prodajal. Zadnje goste pa je pospremilo prižiganje luči. Večer swinga je ponudil svežino v drugače relativno predvidljivem KRIK-ovem programu. Ne samo zato, ker je nastala prava urbana veselica, ampak tudi, ker tematske zasedbe vedno znova spominjajo na dejstvo, da glasba ne nastaja iz ničesar, ampak gre v končni fazi vedno za kombinacije elementov, ki so bili že zapisani v nekem drugem času in prostoru. Manuel KURAN Ljudski godci iz Černelavec okviru KTD Černelavci je zelo aktivna tudi skupina ljudskih godcev, katere člani ob nosilni harmoniki in bobnih igrajo na nevsakdanje stare uporabne predmete: koso, grablje, ribaš za pranje perila, vugaš, leseno posodo za oblikovanje kruha,... Znani godec Franc Grah, ki bo imel leta 2008 že 50-letni staž na glasbenem področju, je okrog sebe pred slabimi tremi leti zbral somišljenike in nastala je zelo uspešna skupina. Samo v lanskem letu so imeli ljudski godci kar 26 nastopov; če se bo dinamika nastopov nadaljevala do konca leta, se bodo temu številu močno približali tudi letos. Kot je povedal vodja skupine Franc Grah, černelavski ljudski godci ne nastopajo samo v domačem kraju in okolici, pač pa imajo za sabo uspešna gostovanja tudi v krajih na Madžarskem, Hrvaškem in celo pri naših zdomcih v Müncheu v Nemčiji. Vselej navdušijo tudi goste v Termah 3000 v Moravskih Toplicah. V skupini, ki jo materialno podpirajo tudi v domači krajevni skupnosti in mestni občini, za kar so jim zelo hvaležni, vse resneje razmišljajo, da bi stare pesmi, ki jih izvajajo in ob tem še prepevajo, posneli tudi na enega od zvočnih medijev. Za trajen spomin našim zanamcem, pravijo. Černelavski ljudski godci med nastopom (od leve): Marjana Škrilec, Marija Grah, Angela Mencigar, Jože Temlin, Franc Grah, Stanko Kavaš, Stanko Ficko in Franček Grlec. V skupini igrata še igrata Betka Devetak in Marija Tošič. 17 KULTURA številka 51 Skulpture iz stalne zbirke Galeriji Murska Sobota smo bili v septembru priča II. delu predstavitve stalne zbirke galerije. Potem, ko so lani predstavili slikarstvo, so bile tokrat na vrsti skulpture. Na razstavi je sodelovalo 64 umetnikov iz Slovenije, držav nekdanjih jugoslovanskih republik ter širšega evropskega prostora. Med njimi so s svojimi deli sodelovali vsi trije, v Pomurju delujoči akademski kiparji: Irena Brunec, Ferenc Kiraly in Mirko Bratuša. Glavnino del iz stalne zbirke, v glavnem vezane na plastiko malih dimenzij, je galerija pridobivala in odkupovala na mednarodnih bienalih (od leta 2001 trienalih) male plastike od leta 1973 do danes. Pričujoča razstava je bila lepa priložnost, da se javnost seznani tudi s kiparskimi deli, ki jih premore galerija. Zaradi prostorske stiske so dela iz stalnih zbirk shranjena v depojih, zato javnosti niso vedno dostopna. V prihodnje bodo v galeriji pripravili še predstavitev risb in grafik ter umetniških fotografij. Stoli Janeza Suhadolca Arhitekt in grafični oblikovalec Janez Suhadole iz Ljubljane je v galeriji Kluba PAC pripravil nevsakdanjo razstavo. Iz svoje zbirke več kot 150 stolov, jih je v Murski Soboti predstavil slabo četrtino. Tudi prvega, ki ga je izdelal leta 1987 in ima šest nog. Osrednje mesto na tokratni razstavi je imel stol Primož Trubar, ki velja za enega njegovih novejših primerkov. Črn stol s tremi enakimi nogami simbolizira protestantsko racional- nost, baročno zavozlana rdeča noga pa ponazarja katoliško reakcijo na pojav protestantizma. Če samega avtorja številni ne poznajo, pa sta se širši javnosti v spomin gotovo vtisnila njegova (pre)stola, narejena za papeža Janeza Pavla II. ob obiskih v Sloveniji leta 1996 in 1999. Avtorja od takrat dalje spremlja tudi vzdevek "papežev mizar". 18 oktober 2006 ŠPORT Koblencer trener Mure 05 Po zmagi nad Triglavom že na sedmem mestu V novi nogometni sezoni 2006/07 murskosoboška Mura 05 tekmuje v drugi slovenski ligi, kjer pa ji vsaj zaenkrat ne kaže preveč dobro. Uvodni slabi rezultati so pripeljali do tega (trije porazi in dva neodločene izida), da je trener Slobodan Djurič ponudil svoj odstop, upravni odbor kluba pa ga je na drugi seji tudi sprejel. Djurič, kateremu je klub hvaležen za opravljeno pionirsko delo, se je poslovil z dvignjeno glavo - z zmago nad Dravinjo, še naprej pa ostaja v klubu in sicer kot trener vratarjev in kontrolor nogometnih centrov. Nov trener je postal Milan Koblencer, pomagal pa mu bo nekdanji odlični napadalec Nedeljko Topič. 58-letnik se je v Fazanerijo kot trener vrnil že petič, na predstavitvi pa je povedal, da je vizija kluba, da se moštvo gradi počasi in da se vrne v določenem obdobju med najboljše, pravilna. "Pripravljen sem dati vse svoje znanje in izkušnje v moštvo, pravo sliko in diagnozo pa lahko postavim po enem obdobju, upam, da čimprej. Normalno je, da Muri ni mesto tu, kjer se trenutno nahaja, že zaradi svojega renomeja in dolgoletne tradicije. Želim si dobrega sodelovanja v klubu in čim boljše rezultate," je povedal Koblencer ter nadaljeval, da bodo po koncu jesenskega dela naredil analizo igralskega kadra in razmislil o morebitnih okrepitvah. Nov trener je debitiral s pokalno zmago nad prvoligašem Belo krajino, ki je zelo odmevala po Sloveniji, prvo prvenstveno srečanje proti Aluminiju na domačem terenu pa se je končalo z delitvijo točk. V 8. krogu je Mura 05 zabeležila svojo drugo drugoligaško zmago in prvo pod vodstvom Koblencerja, z 2:1 so v Kranju ugnali Triglav in se tako prebili na trenutno 7. mesto. Jesenski del tekmovanja se bo končal v prvi polovici meseca novembra, 25. oktobra pa bo na sporedu četrtfinale pokala, v goste v Fazanerijo pa bodo prišli aktualni državni prvaki Hit Gorica. Karlo VRATARIČ Trenerstvo Murinih nogometašev je prevzel 58-letni Milan Koblencer, ki ima jasno vizijo kluba. Odbojkarji Galex Mira odslej znotraj ND Mura 05 dbojka v Murski Soboti je v preteklosti in v zadnjem obdobju po zaslugi odbojkarjev Galex Mira imela dobre uspehe, zaradi napak v poslovanju, storjenih v preteklosti, pa je klubu grozil propad. Zaradi nekaj istih sponzorjev v obeh klubih so se vodilni odbojkarskega kluba obrnili za pomoč k Muri 05. Pogovori med kluboma so bili uspešni in znotraj Mure 05 je bila ustanovljena odbojkarska sekcija. Na Odbojkarsko zvezo Slovenije so poslali prošnjo za odobritev nastopanja v 1. DOL, kar bo najverjetneje tudi odobreno. Odbojkarji bodo še naprej tekmovali pod imenom Galex Mir, njihov proračun za to sezono pa bo znašal okrog 30 milijonov tolarjev. V letu 2006 bodo pristopili tudi k selekcioniranju mladih tekmovalcev in prav v te namene organizirali odbojkarske centre v Radencih, Puconcih in Lendavi. Upravni odbor ND Mura 05 se bo z dosedanjih petih članov povečal na šest, saj bo eno mesto pripadlo tudi odbojkarjem. Koblencer je debitiral s pokalno zmago nad prvoligašem Belo krajino, prvenstveno srečanje proti Aluminiju pa se je končalo z delitvijo točk. Jesenski del tekmovanja se bo končal v prvi polovici meseca novembra, 25. oktobra pa bo na sporedu četrtfinale pokala, v goste v Fazanerijo pa bodo prišli aktualni državni prvaki Hit Gorica. 19 ŠPORT številka 51 5. Soboški tek Bogat športno-rekreativni popoldan tise s tradicionalnega, letos že 5. Soboškega teka - v ogranizaciji Športne zveze Murska Sobota in Združenja atletskih sodnikov Murska Sobota, je potekal v športnem parku Fazanerija, bi lahko strnili v same superlative. K temu je svoje dodalo tudi izjemno toplo jesensko sonce, ki je bilo aktivnim udeležencem na poti do cilja še največja ovira. V bogatem športno-rekreativnem popoldnevu je bilo praktično za vsakogar nekaj. Na svoj račun so namreč prišli tudi ljubitelji hoje - klasične in nordijske, ki so se podali okrog Murske Sobote, sodelavci soboškega Zavoda za zdravstveno varstvo pa so na posebni stojnici opravili meritve dejavnikov tveganja - holesterola, krvnega tlaka in sladkorja. Seveda se je glavnina dogajanja s štartom in ciljem pri teniški igriščih kajpada vrtela okrog tekačev. Po teku najmlajših v petih kategorijah in pred osrednjim članskim tekom - moški so bili razporejeni v sedem starostnih skupin, ženske pa v pet, so v okviru projekta Vlade RS - Urada za enake možnosti, izvedli pod sloganom Očka, aktiviraj se, netekmovalni tek očetov s svojimi sinovi ali hčerami. Z nastopom več kot 40 "parov" - ti so tekli na 700-metrski progi, je bil namen: spodbujanje aktivne vloge očetov v družini oziroma pri skrbi za otroke, bržčas dosežen. V osrednjem teku je bil pri moških na 8 km dolgi progi najhitrejši Branko Lehner iz Lenarta, pri ženskah na dva kilometra krajši progi pa Simona Gomboc iz Ivanovec. Zmagovalke med tekmovalci iz mestne občine so bile edino tekmovalke v mlajših starostnih skupinah: Maja Šadl je bila najhitrejša pri deklicah A, Doroteja Osojnik pri deklicah B, Katja Vrdjuka pri deklicah C in Urška Martinec pri deklicah D. Vse so članice AK Pomurje PDU. Tekmovanje z blizu 150 udeleženci v tekmovalnem delu ter vsaj toliko tudi v netekmovalnem, je bilo izbirno za sestavo občinske reprezentance, ki bo zastopala mestno občino v Velenju na krosu občinskih reprezentanc. Geza GRABAR Nordijska hoja dobiva vse več privržencev. Bakovski tek ruštvo za telesno vzgojo Partizan Bakovci in tamkajšnja osnovna šola sta v Športno rekreacijskem centru Bakovci pripravila 4. Bakovski tek za pokal Murafin-a, katerega rezultate so tudi letos točkovali za Pomurski pokal v rekreativnih tekih. V kar osmih otroških ter sedmih članskih kategorijah, teku parov in teku občanov je skupaj nastopilo okrog 350 tekačev iz Slovenije in Hrvaške. V osrednjem teku članov za 7 km oziroma članic na 5 km sta bila najboljša Branko Lehner iz Lenarta in Simona Samo še pok štartne pištole in šlo bo zares. 20 oktober 2006 ŠPORT Gomboc iz Ivanovec. Med redkimi tekači iz mestne občine velja omeniti absolutno četrto mesto Endreja Gönterja (AK Pomurje PDU), ki se je v kategoriji članov C uvrstil na 2. mesto. Tekmoval pa je tudi Srečko Meolic. Pri članih E je bil Štefan Buzeti iz Bakovec četrti. V mlajših kategorijah je bila zaradi športnega dne domače osnovne šole udeležba zelo številčna. Od domačih tekmovalcev je med najmlajšimi zmagal Benjamin Balažic, zmagovalci iz soboškega AK Pomurje PDU pa so bili Andrej Lotrič pri dečkih ter Ana Korc, Simona Sedonja, Anja Benko in Urška Martinec pri deklicah. Domiselni spremljevalni program so zapolnjevale glasbene in plesne točke ter družabne igre. Geza GRABAR Najboljše članice (od leve): 2. Valentina Županič (Hrvaška), 3. Simona Sever (TS Radenska), 4. Ana Gomboc (AS Triglav) in Simona Gomboc (Ivanovci). Igre na vodi udi letošnje poletje se v Bakovcih po zaslugi tamkajšnjega športnega društva niso izneverili desetletni tradiciji, saj so na jezeru pri šporno-rekreacijskem centru pripravili Igre na vodi. Tudi v 11. izvedbi so zelo lepo uspele. Ob številnih gledalcih je bila zelo dobra tudi udeležba. Med devetimi ekipami - precej iz Bakovec in okolice, so bili po seštevku treh iger - hitrostnem veslanju, vlečenju vrvi s kanuji in brcanju žoge s kopnega na kanu v vodi, najboljši tekmovalci ekipa M. Power s Petanjec. Prava atrakcija zanimivega sobotnega popoldneva so bile vragolije akrobatskega letalca Petra Podlunška z letalom v zraku ter skoki padalcev na cilj v vodo za pomursko prvenstvo. Med devetimi pogumnimi padalci, edina ženska med njimi je bila Špela Šebjanič iz Bodonec, je nalogo najbolje opravil Aleš Matuš iz Murske Sobote. Jože Veldin iz Rakičana je bil drugi, predsednik kluba organizatorja in vse od začetka glavni pobudnik in organizator edinstvenih iger na vodi - Miran Vereš iz Bakovec, pa je bil tretji. Mladi Slovenci ugnali škotske vrstnike avgustu je bila na Mestnem stadionu Fazanerija odigrana mednarodna kvalifikacijska nogometna tekma med mladima reprezentancama Slovenije in Škotske, ki je pritegnila veliko zanimanje, saj se je zbralo kar okrog 3000 gledalcev. Razlog za tako velik obisk je poleg tega, da je nogomet v deželi ob Muri zelo popularen tudi, da je v naši mladi izbrani vrsti nastopilo veliko upov, ki igrajo širom Evrope - Birsa, Burgič, Handanovič, Stevanovič, Brečko ter Semler, in Vršič, ki sta se nogometnih prvin učila prav v Murski Soboti. Zvezdniško moštvo, ki naj bi čez nekaj let tvorilo okostje članske reprezentance, ni razočaralo prisotnih in zmagalo z rezultatom 1:0, po srečanju pa so vsi po vrsti hvalili odlično atmosfero na stadionu. 21 šport številka 51 Po šestih letih ponovno člansko rokometno moštvo o šestih letih bo v Pomurju po zaslugi RK Pomurje ponovno zaživelo člansko rokometno moštvo. Ogrodje moštva bodo predstavljali mladi rokometaši, ki so pretekle tri sezone nastopali v mladinskih selekcijah. Rokomet v deželi ob Muri ima bogato tradicijo. Takoj po osamosvojitvi Slovenije je v Bakovcih bil močan klub Pomurka, ki je v prvi sezoni igral v finalu slovenskega pokala proti Celju Pivovarni Laško. Rokomet so igrali na levem bregu Mure še v Murski Soboti in Krogu, vendar je čez čas vse skupaj začelo propadati zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in brezbrižnosti lokalnih oblasti, tudi združevanje klubov ni obradilo sadov. Članskega rokometnega moštva v Pomurju tako ni bilo zadnjih šest let, ta negativna tradicija pa se bo prekinila. "Rokometni klub Pomurje nadaljuje bogato tradicijo rokometa v pomurskem prostoru. Po spletu neugodnih okoliščin so na žalost propadli vsi klubi, ki so delovali na levem bregu Mure. Neugoden razvoj je bil verjetno pogojen z drobljenjem kadra, s finančnimi sredstvi ter z nezadostno infrastrukturo. V klubu poskušamo nadaljevati tradicijo vseh dosedanjih klubov. Pod imenom Pomurje poskušamo združiti vse ljubitelje rokometa v Pomurju in ustvariti okolje brez pretiranega lokalpatriotizma," je povedal predsednik kluba RK Pomurje Bojan Kozelj. Novi klub je začel nastajati v sezoni 2003/04, ko je v okviru Rokometne zveze Slovenije nastopala ekipa kadetov. Vadili so tudi z mlajšo kategorijo dečkov, ki se je naslednjo sezono vključila v organizirano tekmovanje. Prejšnjo sezono so s tekmovanji začeli še mladinci. "Klub temelji na čistem amaterizmu, zato gre prav posebna hvala vsem, ki v klubu delajo, in vsem drugim, ki kakorkoli omogočajo delovanje kluba. Kljub amaterizmu je delovanje kluba pogojeno z velikim finančnim vložkom. Sredstva se zagotavljajo s pomočjo sistemskih sred- stev Mestne občine Murska Sobota, največji del pa odpade na podjetja s čutom družbene odgovornosti. Zagotavljamo pa, da so vsa investirana sredstva racionalno in koristno porabljena," je dejal Kozelj. Ker so v letošnji sezoni nekateri igralci “prestari" za mladince, je klub ustvaril še člansko moštvo, ki so se mu priključili še štirje starejši, izkušenejši igralci. “Prav gotovo pomeni tekmovanje v članski kategoriji za klub velik zalogaj in velik izziv. Upamo, da smo v preteklih letih ustvarili dobre pogoje in dober kader, ki se bo enakovredno kosal z ostalimi ekipami in v Murski Soboti spet prikazal kvaliteten in lep rokomet. Prepričani smo, da nas bodo na tekmah in pri delu podprli nemalo številni ljubitelji rokometa. Članska ekipa je sestavljena iz mladinske ekipe kluba ter nekaterih starejših igralcev, ki so nastopali izven Pomurja in se vračajo domov. Še posebej ugodno ocenjujemo sodelovanje z Rokometnim klubom Razkrižje, iz katerega je prišlo več igralcev in se je praktično integriral v Rokometni klub Pomurje. S tem dobiva klub tudi zametek regionalnega rokometnega središča," je pojasnil predsednik kluba. Klub šteje trenutno okrog 60 igralcev v treh kategorijah (člani, kadeti in starejši dečki), vsaka kategorija pa ima dva trenerja. Člansko moštvo, katerega glavni trener je Alojz Smodiš, se pripravlja na tekmovanje v 2. ligi - vzhod, ki se bo pričelo 30. septembra, velikih pričakovanj v krstni sezoni pa nimajo. "Zavedamo se, da zaradi nepoznavanja ostalih moštev ne bo lahko, potihem pa pričakujemo uvrstitev med prve štiri, kar bi pomenilo razigravanje za prvaka z zahodno skupino," je povedal tehnični vodja Denis Roškar. Treningi potekajo v telovadnici Osnovne šole Bakovci, svoja srečanja pa bodo igrali na Osnovni šoli III v Murski Soboti, kjer bodo med sezono tudi vadili. Avto-moto rally druženje šoferjev in avtomehanikov Murska Sobota ter Društvo paraplegikov Prekmurja in Prlekije je s spretnostno vožnjo v prometno-varnostnem centru Gaber na Noršinski ulici v Murski Soboti tudi letos začelo avtomoto rally Vse za varnost v cestnem prometu. Tradicionalna prireditev, ki jo vsako leto pripravijo ob prazniku Občine Moravske Toplice, je že po tradiciji privabilo številne voznike motornih koles in avtomobilov, saj jih je bilo vseh skupaj blizu 60. Poudarek tekmovanja, ki se je zatem nadaljevalo z vožnjo po prometnih predpisih po krajih v okolici Murske Sobote ter se zaključilo s testiranjem poznavanja prometnih predpisov in streljanjem z zračno puško v vaško-gasilskem domu v Sebeborcih, je bila varna vožnja v cestnem prometu. Brez poznavanja in potem upoštevanja cestno-prometnih predpisov o njej ne moremo govoriti, zato legendarni delavec v avtomobilizmu Franc Čarni, pobudnik prireditve, že desete po 22 oktober 2006 ŠPORT vrsti, pravi, da bi bilo priporočljivo, da bi se v rally vključilo čimveč voznikov. Vozniki osebnih avtomobilov ter motornih koles s prikolico ali brez so tekmovali v dveh kategorijah - z mejno letnico izdelave 1975, paraplegiki pa so na tem tekmovanju imeli tudi odprto državno prvenstvo. Med avtomobilisti z vozili, izdelanimi pred letom 1975, ki jih že smatramo za "veterane", sta bila iz mestne občine najboljši Dušan Ferbežar na četrtem in Mitja Slavinec na petem mestu (oba iz Murske Sobote). Med motornimi kolesi s prikolico je bil Karel Car iz Murske Sobote tretji; med motoristi brez prikolice pa je zmagal Bela Celec iz Černelavec, Rudi Kovač iz Murske Sobote je bil drugi, v tej kategoriji pa sta nastopila tudi Drago Kranjec in Janez Škrilec. V tekmovanju paraplegikov, bilo jih je kar 20, je zmagal Sobočan Franc Borovnjak, Andrej Klemenčič je bil sedmi, iz Murske Sobote pa sta nastopila tudi Vlado Horvat in Jože Krenos. AK Pomurje PDU drugi iradicionalnega avgustovskega klubskega tekmovanja v atletiki - letos je bilo že sedmo po vrsti, se je na atletskem stadionu pri OŠ I. v Murski Soboti udeležilo 135 atletov iz petih klubov iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške. V skupnem seštevku so imeli največ uspeha tekmovalci AK Poljane iz Maribora, sledili so domači AK Pomurje PDU, Keor s Ptuja, Medimurje iz Čakovca in avstrijski Leibnitz . Od domačih tekmovalcev so na najvišjo stopničko stopili Tina Jureš v teku na 100 metrov, David Horvat na 800 in Davor Gregorinčič na 3.000 metrov ter Robi Kreft v skoku v daljino. Drugo mesto so osvojili Marinka Horvat v teku na 100 metrov in ženska štafeta 4 x 100 metrov, za katero so tekmovale Nastja Novak, Katja Gomboc, Marinka Horvat in Tina Jureš. Izven konkurence so v teku na 60 metrov tekmovali pionirji. Med dekleti je zmagala domača tekmovalka Sandra Prelog, pri fantih pa je bil domačin Manuel Horvat tretji. UEFA Women’s Cup ogometašice ŽNK Pomurje, ki so v minuli sezone prvič postale državne prvakinje, so v mesecu avgustu priredile v Murski Soboti in Lendavi kvalifikacijski turnir za žensko različico Lige prvakov, na katerem so poleg domačink nastopile še prvakinje Srbije - Mašinac Niš, Belgije - Rapide Wezemaal in Estonije - Pärnu. Pomurke so na koncu osvojile tretje mesto ter tako izpadle iz nadaljnjega tekmovanja, kamor so se uvrstile Belgijke, ki so v odločilnem dvoboju povsem nadigrale srbske igralke. 23 OBJAVE številka 51 PROGRAM MIKK-a Program se dopolnjuje / preverjaj www.mikk-ms.si sobota, 7.10.2006 - koncert Y (6. Radgona) Promocija prvenca "GERM" + aftershow - DISKOTEKA 80s & 90s MIKKov klubski prostor ob 22:00 Torek, 10.10. 2006 - koncert TORCHE (ZDA) IN BARRONES (ZDA) MIKKov klubski prostor ob 22:00 Sobota. 14.10. 2006 - koncert Klubski maraton Radia Študent MIKKov klubski prostor ob 22:00 Pon-pet, 16.-21.10. 2006 - multimedijske predstavitve Umetniška šola Famul Stuart Predstavitev digitalne produkcije (animacije, filmi...) in predavanje MIKKov klubski prostor ob 18:00 Petek, 20.10.2006 - koncert Štefan Kovač Marko banda (PNC) MIKKov klubski prostor ob 22:00 Petek, 27.10.2006 -otvoritev razstave Street art by Gregor Purgaj z glasbeno in video spremljavo KLEEMAR MIKKov klubski prostor ob 21:00 Petek, 3.11.2006 - potopis Potopisno predavanje "Černobil" MIKKov klubski prostor ob 19:00 Nedelja, 5.11.2006 - koncert MAH BOROFF (Zda) MIKKov klubski prostor ob 22:00 Torek, 7.11.2006 - koncert SUMA (Šve) MIKKov klubski prostor ob 22:00 Četrtek, 9.11.2006 - otvoritev razstave Otvoritev razstave MIKKovega fotografskega natečaja "DIGI- TALNA ABSTRAKCIJA" MIKKov klubski prostor ob 19:00 Petek, 10.11.2006 - koncert Mali Veliki MIKKov oder /1 del + diskoteka 70s & 80s MIKKov klubski prostor ob 22:00 Sobota, 11.11.2006 - koncert Don t mess with Texsas (Hr) MIKKov klubski prostor ob 22:00 Petek, 17.11.2006 - koncert Mali Veliki MIKKov oder / 2 del MIKKov klubski prostor ob 22:00 Petek, 24.11.2006 - etno koncert Music of Benares (Indija) MIKKov klubski prostor ob 22:00 Sobota, 2.12.2006 - koncert Nero Burns (Ang) Kweefpossum (PNC) MIKKov klubski prostor ob 22:00 Sobota, 16.12.2006 - koncert meseca ELEMENTAL (Hr) MIKKov klubski prostor ob 22:00 MULTIMEDIJSKO IZOBRAŽEVANJE: DRUGA POLOVICA OKTOBRA -ZAČETEK SKLOPA MULTIMEDIJSKIH DELAVNIC Video delavnice - Adobe Aftereffects - Cubase - Edius pro MIKKov klubski prostor - več informacij na www.mikk-ms.si OSTALA MIKKova NEFORMALNA IZOBRAŽEVANJA: - Bobnarska delavnica "Govoreči bobni" - Kitarska delavnica "Prvi prijem" - Likovna delavnica - Impro liga (improvizirano gledališče) Več informacij na 02 534 98 90 ali 041 707 693 Podjetništvo, znanje in inovacije - izzivi in rešitve za prihodnost V četrtek, 19.10. 2006 bo s pričetkom ob 10.00 v organizaciji Zavoda Roka, OOZ Murska Sobota, GZS - Območne zbornice za Pomurje, MIKK-a in Razvojnega centra Murska Sobota ob podpori Mestne občine Murska Sobota v prostorih OOZ Murska Sobota potekal mednarodni seminar pod delovnim naslovom: PODJETNIŠTVO, ZNANJE IN INOVACIJE - IZZIVI IN REŠITVE ZA PRIHODNOST. Cilj seminarja je vzpodbuditi in podpreti obrtnike, podjetnike, ženske podjetnice, potencialne podjetnike in podjetnice ter ostale predstavnike gospodarstva za iskanje rešitev za prihodnost v podjetništvu, raziskovalno-razvojnih usmeritvah podjetij, inovacijah ter navsezadnje v stalnem dopolnjevanju znanja na vseh področjih. Ideja o razvoju in inovacijah se mora razširiti v celotni lokalni skupnosti in leta jo mora sprejeti. Predavali bodo: Renata Stanko (OOZ M. Sobota), mag. Robert Celec (Zavod Roka), Phillipp Kruse, dipl.kfm. (Sport Schäper Gmbh., Nemčija) in mag. Mojca Breščak (Razvojni center M. Sobota). Seminar, ki je brezplačen, bo deloma potekal v nemškem jeziku, vendar bo poskrbljeno za simultano prevajanje. Glasba je kot človek, ki zna čutiti - je vesela, je otožna, je naša V soboto, 14.10. 2006 bo s pričetkom ob 16.00 v organizaciji Kulturno-turističnega društva Černelavci in Zavoda Roka ob podpori Mestne občine Murska Sobota in številnih sponzorjev, v Vaškem domu Černelavci potekala prireditev z bogatim mednarodnim kulturnim programom. Nastopili bodo: MePZ Društva upokojencev in KS Černelavci, otroška skupina SONČEK, MePZ Štefan Kovač, MePZ prof. Vladimir Močan DU M. Sobota, Ljudski godci in pevci iz Černelavec, Folklorna skupina kulturno umetniškega društva Klaruš-Maruševec (Hrvaška), Tamburaši kulturno umetniškega društva Klaruš-Maruševec (Hrvaška), Folklorna skupina zamejskih Slovencev Sakalovci iz Porabja in Moški pevski zbor vinogradniškega društva Goričko. Po zaključku programa bo zabava, na kateri bo nastopil ansambel Štrk. Vabljeni vsi ljudje dobre volje in odprtega srca. Vstopnine ni. Znanje kot temelj podjetniške perspektive v MO Murska Sobota V petek, 13.10. 2006 bo s pričetkom ob 17.00 v organizaciji Zavoda Roka, MIKK, KPŠ in Gibanja za mladino ob podpori Mestne občine Murska Sobota in JAPTI v prostorih MIKK v soboškem gradu potekal zanimiv mednarodni seminar, namenjen predvsem mladim. V prvem delu seminarja se bodo predstavili univerzitetni “start-up" centri v Avstriji, projekt mladih za mlade Te MIKKa Evropa, podjetništvo na Madžarskem in perspektive podjetništva za mlade v Pomurju. Mladi bodo na praktičnih primerih pridobili nova znanja iz področja podjetništva in inovativnosti. V drugem delu seminarja oz. delavnici se bo pa izvedel poziv za naj podjetniško idejo med mladimi. Vsak udeleženec bo dobil priložnost, da v 45 minutah na kratko in jedrnato zapiše na list papirja svojo podjetniško idejo. Neodvisna strokovna žirija bo ocenila podjetniške ideje in nagradila najboljšo s petdnevnim silvestrovanjem v Beogradu (2006). Vabljeni torej vsi mladi, ki si drznete biti inovativni, kreativni ali si pa želite samo pridobiti nova znanja. 24 oktober 2006 GASILCI Drugi tabor gasilskih veteranov in članic edke so gasilske sredine, ki zadnja leta posvečajo tolikšno pozornost gasilski mladini po eni ter gasilskim veteranom in članicam po drugi strani, kakor je to v Gasilski zvezi Mestne občine Murska Sobota. Po večletnem zelo uspešnem gostiteljstvu srečanja članic gasilskih društev z obeh bregov reke Mure, s katerim so začeli v Prostovoljnem gasilskem društvu Černelavci, rednih poletnih taborih mladih ter že nekaj srečanjih gasilskih veteranov ob koncu leta, so se v GZ MO Murska Sobota lani odločili, da pripravijo še aktivni poletni tabor veteranov. Po gasilcih iz Nemčavec, ki so bili gostitelji prvega srečanja, so drugo tovrstno srečanje pripravili v Černelavcih. Ker znotraj 11 društev in Industrijskega gasilskega društva Mura zadnja leta zelo aktivne mestne gasilske zveze v treh društvih zelo aktivno delujejo tudi članice, so letošnje srečanje prvič pripravili tudi zanje. V prijetnem ambientu športnega centra v Černelavcih se je tako na drugem taboru zbralo kar 96 aktivnih udeležencev: veterani so prišli iz prav vseh 11 društev, članice iz Černelavec, Markišavec in Polane. Kot so pred uradnim delom srečanja povedali odgovorni iz soboške gasilske zveze - predsednik Štefan Barbarič, poveljnik Franc Olaj in v imenu gostitel- ja predsednik domačega društva Marjan Horvat in predsednica černelavske krajevne skupnosti Jožica Viher, prav tako zelo aktivna gasilka, so veseli, da srečanje dobiva vse večje razsežnosti, in da postaja udeležba vse številčnejša. Čeprav pet nalog na vzorno pripravljenih delovnih točkah (sestavljanje slike gasilskega vozila, vaja z vedrovko in nahrbtnjačo, vaja s staro ročno brizgalno, vrtno kegljanje in balinanje), katerih avtor je bil član domačega društva, sicer pa regijski gasilski poveljnik Anton Rančigaj, niso bile takmovalnega značaja, temveč je bila rdeča nit na njih druženje in zabava, so se člani posameznih društev trudili po svojih najboljših močeh. Predednik Štefan Barbarič je v pozdravnem nagovoru priznal, da so za razvoj gasilstva veterani ogromno storili in prav njim gre zahvala, da se lahko v prenekaterem društvu pohvalijo z bogato zgodovino in razmahom gasilstva. "Vi ste svoje že opravili, sedaj je čas, da se vam vodstvo gasilske zveze oddolži. Tovrstno srečanje je najmanj, kar vam lahko namenimo," je dejal. Za lep uvod v srečanje, ki ga je spremljalo prijetno poznopoletno vreme, so poskrbeli ljudski godci, ki delujejo pri Društvu upokojencev Černelavci, za koristno druženje kot priložnost za obujanje spominov med gasilskimi veterani in utrjevanje gasilskih vrst med članicami pa tudi vzorni organizatorji. Med gasilskimi veterani, ki so dopolnili 63 let, smo srečali številne korenjake. Najstarejši med njimi - Koloman Pavel iz PGD Polana, je imel častitljivih 86 let. Štefan Žitek (PGD Satahovei) in Štefan Cipot (PGD Polana) sta jih imela 79, Emerik Hanc (PGD Murska Sobota) pa 77. Geza GRABAR Zbrani veterani na srečanju ob slavnostni otvoritvi. Najzanimivejša točka srečanja je bila gotovo vaja s staro ročno brizgalno. 25 GASILCI številka 51 Nova avtocisterna za gasilce iz Murske Sobote kombinirano gasilsko avtocisterno (AC) 16/70 z vso pripadajočo opremo so si gasilci iz Gasilskega društva Murske Sobote vlogo društva 5. kategorije po uredbi Vlade RS glede potreb na požarno-preventivnem področju še utrdili. Na priložnostni slovesnosti so v začetku septembra predali namenu novo gasilsko vozilo, namenjeno tako za gašenje zunanjih in notranjih požarov, kakor tudi požarov v naravi in dekontaminacijo terena ob razsutju ali razlitju nevarnih snovi. S tem so v društvu zaokrožili sestavljanje klasične gasilske opreme in voznega parka. Na svečanem prevzemu sodobnega vozila je številne goste in gasilce nagovoril predsednik GD Murska Sobota Ernest Eöry, ki je obenem tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije. Dejal je, da ima društvo po kategorizaciji oziroma pogodbi Vlade RS oz. ministrstva za obrambo širše odgovornosti. Opravlja namreč reševanje na področju požarne varnosti, na področju varnosti v cestnem prometu in reševanju nevarnih snovi ter ob drugih elementarnih nesrečah. Soboški gasilci, kot osrednje tovrstno društvo v Prekmurju, se lahko pohvalijo z več kot 120-letno tradicijo, dolg pa je tudi vsakoletni seznam intervencij. V posameznem koledarskem letu namreč gasilci iz mesta beležijo več kot sto pomembnejših intervencij ob vsakem požaru na območju Mestne občine Murska Sobota ter pri vseh večjih na območju soboške upravne enote pa tudi širše. Iz tega razloga društvo potrebuje tudi primerno opremo: za klasično gašenje požarov, za reševanje v cestnem prometu, za reševanje z višin in za reševanje na področju razlitja nevarnih snovi. Vrednost novega vozila, ki ima za sabo že okrog 20 intervencij, med drugim tudi aktivno sodelovanje pri julijskem požaru v naravi na Krasu, je dobrih 28 milijonov tolarjev. Največ sredstev (10 milijonov tolarjev!) je zanj prispevala Emilija Benko, snaha Josipa Benka, med obema svetovnima vojnama velikega dobrotnika pomurskih gasilcev in prvega pomurskega industrialca. 9,7 milijonov je zagotovilo društvo samo, 6 milijonov preko občinske gasilske zveze Mestna občina Murska Sobota, nekaj pa tudi obrambno ministrstvo in Zavarovalnica Triglav. V nadrobni tehnični predstavitvi vozila je poveljnik soboških gasilcev Anton Gomboc dejal, da vozilo odlikuje vgradna kombinirana črpalka znamke Ziegler za srednji (do 16 barov) in visoki tlak (do 60 barov) z zmogljivostjo 1.600 litrov vode na minuto, vgrajenim rezervoarjem za vodo prostornine 7.000 litrov in napravo za proizvodnjo srednje in težke pene za gašenje. Podvozje vozila je znamke Man 18/284, kar zagotavlja, da lahko skupna masa vozila doseže 18 ton, moč motorja pa je 206 KW ali 280 KM. To pa bo besedah Gomboca zadovoljuje vsem tehničnim predpisom, ki jih nalaga tipizacija tovrstnih vozil. Nadgradnja je bila opravljena v podjetju Varkar v sodelovanju z Gasilsko opremo Maribor. Vozilo ni primerno le za klasično gašenje, ampak tudi za prevoz pitne vode, saj je rezervoar s pripadajočo armaturo iz nerjavečih materialov. Župan MO Murska Sobota je ob zgodovinskem orisu najpomembnejših mejnikov društva, ki je bilo vseskozi v vrhu opremljenosti in je po zaslugi takratnega starešine gasilske župe -tovarnarja Benka že leta 1939 kupilo prvo škropilno avtocisterno, obljubil, da bo mestna občina tudi v prihodnje gasilskim društvom iz občine stala ob strani pri nadaljnjem opremljanju. Tudi zadnja pridobitev je po mnenju župana posledica skladnega razvoja gasilstva v MO Murska Sobota, kjer so zaradi hitrega razvoja na področju gasilstva vse večje potrebe. Župan je prepričan, da je samo sodelovanje vseh odgovornih za delovanje sistema zaščite, reševanja in pomoči, zagotovilo za dosedanji in nadaljnji skladni razvoj gasilstva v občini pa tudi širše. Potem, ko sta novo vozilo blagoslovila rimskokatoliški župnik Martin Horvat in evangeličanski duhovnik mag. Leon Novak, so ob novi pridobitvi soboškim gasilcem čestitali tudi Martin Smodiš z obrambnega ministrstva, Štefan Barbarič s soboške gasilske zveze in Anton Rančigaj z gasilskega regijskega poveljstva za Pomurje. Program na svečanosti je popestril gasilski oktet PGD Gornja Radgona. Ker je Emilija Benko pred dnevi preminila, je posebna delegacija GD oz. GZ MO Murska Sobota po svečani predaji novega vozila položila cvetje na njen grob na soboškem pokopališču, njenim svojcem pa bodo za donacijo izročili plaketo društva. Geza GRABAR Nova avtocisterna za soboške gasilce je najsodobnejša v svojem razredu. 26 oktober 2006 GASILCI 70 let kupšinskih gasilcev redi avgusta je pomemben mejnik v svojem delovanju zaznamovalo Prostovoljno gasilsko društvo Kupšinci. Po letu 1996, ki je bilo prelomno v številnih pogledih, je to bila lepa priložnost za zaokrožitev izjemno uspešnega obdobja, po drugi strani pa dana tudi možnost za utrditev vrst v tem prostovoljnem humanitarnem društvu z najdaljšo tradicijo v hitro razvijajočem se primestnem kraju. Prizadevni predsednik Tadej Kumin, ki to dolžnost uspešno opravlja od leta 2003, v prebiranju kronike na svečanosti ob okroglem jubileju ni pozabil izpostaviti številnih mejnikov v zgodovini in razvoju društva. Po ročni brizgalni znamke Walser z letnico 1892 sodeč, in ustnem izročilu, po katerem naj bi ročna brizgalna v kraj prišla nova, naj bi se zgodovina gasilstva v Kupšincih začela pisati že v prvih letih 20. stoletja, morda pa tudi prej. Tudi iz zgodovinskih arhivov v Murski Soboti, Mariboru in Sombotelu na Madžarskem je možno sklepati, da je gasilstvo v Kupšincih staro blizu sto let, o tem pa priča tudi ročna gasilska brizgalna iz leta 1906, ki so jo letos obnovili. "Do vseh podatkov in zapisov še nismo prišli. Smo pa na dobri poti, “ so zapisali tudi v biltenu, ki so ga izdali ob obletnici. Zadnje desetletje, prepleteno z vrsto uspehov - od organizacijskih, do tekmovalnih, so kupšinski gasilci začeli z nabavo novega orodnega vozila GV-1 s pripadajočo opremo. Občinsko gasilsko tekmovanje Gasilske zveze Mestne občine Murska Sobota je bilo leta 1998 in 1999 v znamenju kupšinskih gasilcev, ki so kar dvakrat zapored osvojili občinski naslov. "Prelom tisočletja je prinesel spremembe na pravnem področju, tekoče smo sledili vsem stvarem in bili v tesnem kontaktu z vodstvom GZ MO Murska Sobota. Prizadevali smo si, da bi zemljišče, na katerem stoji današnji vaško-gasilski dom, uredili s pravno formalnega stališča, kar nam je po nekaj poskusih leta 2005 tudi uspelo. Že pred tem smo v celoti uredili zunanjost doma in ga tudi prekrili, saj je bila prejšnja kritina dotrajana. Lansko leto smo zelo uspešno spravili pod streho še občinsko gasilsko tekmovanje v gasilsko-športnih disciplinah,” je zaključil Kumin, sicer tudi podpredsednik GZ MO Murska Sobota. Predsednik je v društvu ponosen tudi na podmladek: gasilske frajle Kupšinci. Prav slednje so bile ob nekaterih moških vrstnikih najbolj zaslužne tudi za izvedbo bogatega priložnostnega kulturnega programa. V njem so nastopili tudi člani Pihalnega orkestra Murska Sobota. Poleg odkritja spominske plošče - na pročelju vaško-gasilskega doma so se z njo hoteli gasilci javno zahvaliti družini Dinija Titana, ki je darovala zemljišče, na katerem stoji dom, so društvu ob jubileju čestitali, mu izrekli nesporno priznanje in zahvalo za delo v preteklosti in mu tudi v prihodnje obljubili vso potrebno moralno in materialno podporo, predsednica krajevne skupnosti Kupšinci Andreja Kuhar, predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eöry in podžupan mestne občine Dane Katalinič. Republiška gasilska priznanja so dobili: Tadej Kumin, Frane Makari, Jože Gider in Bojan Kumin gasilsko odlikovnaje III. stopnje, Štefan Herman II. stopnje ter Franc Nemec, Franc Varga, Bela in Geza Gorčan Odlikovanja GZS I. stopnje. Predsednik GZS Ernest Eöry, ki je najvišja republiška priznanja tudi podelil, je PGD Kupšinci ob 70. obletnici za vestno in požrtvovalno delo izročil tudi odlikovanja GZS II. stopnje. Med številnimi priznanji, ki jih je podelilo društvo, sta spominski plaketi dobila tudi Mestna občine Murska Sobota in GZ MO Murska Sobota. Geza GRABAR Predsednik PGD Kupšinci Tadej Kumin ob prebiranju društvene kronike. Za slikovito kuliso je služila tudi obnovljena ročna gasilska brizgalna iz leta 1906. 27 AKTUALNO številka 51 POJASNILO ODGOVORNE UREDNICE SOBOŠKIH NOVIN V imenu društva Mešani pevski zbor Štefan Kovač sem v začetku septembra prejela prošnjo za objavo odprtega pisma županu mestne občine "v vašem glasilu." Podpisal ga je predsednik društva Miran Žilavec in med drugim zapisal, da če objava odprtega pisma ni možna v celoti, soglašajo z morebitno objavo povzetka. V občinskem glasilu ga le na kratko povzemamo, saj je bilo odprto pismo županu mestne občine medtem že v celoti objavljeno v lokalnem tedniku. Predsednik društva Mešani pevski zbor Štefan Kovač, Miran Žilavec, županu Antonu Štihcu očita različne nepravilnosti pri dodeljevanju sredstev za kulturo, nepripravljenost za dogovarjanje in med drugim osebno odločanje pri dodeljevanju sredstev. Ker tudi dvomi v splošno usposobljenost občinskih uslužbencev in oporeka strokovnosti občinske komisije za kulturo, v Soboških novinah objavljamo njen odgovor. Brigita BAVČAR OBE PLATI MEDALJE DODELJEVANJA SREDSTEV NA PODROČJU KULTURE Za delovanje kulturnih in mladinskih društev, organizacij in drugih kulturnih skupin ter za njihove projekte je mestna občina v letu 2006 namenila 28 milijonov tolarjev - sredstva je prejelo več kulturnih in mladinskih organizacij kot prejšnje leto. Mestna občina Murska Sobota je na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje kulturnih in mladinskih programov v letu 2006 razdelila 28 milijonov tolarjev, s katerimi želi vzpodbujati delovanje kulturnih in mladinskih organizacij s področja kulture in mladinskih dejavnosti. Strokovni komisiji za področje kulture in mladine sta letošnja sredstva dodelili 123 prijavljenim projektom in ljubiteljskim kulturnim dejavnostim, medtem ko je lani sredstva prejelo 100 društev oz. organizacij. Letos se je na razpis prijavilo 137 organizacij in skupin s področja kulture in dejavnosti mladih. Zaradi transparentnosti razpisa so informacije o razdeljenih sredstvih dostopne tudi na spletnem naslovu mestne občine www.murska-sobota.si. Mestna občina Murska Sobota vsako leto zagotavlja sredstva za delovanje kulturne in mladinske dejavnosti iz dela občinskega proračuna. Letos je za njihovo delovanje namenila skupno 28 milijonov tolarjev, kar je za 1,7 milijona tolarjev več kot lani. Od tega je 23 milijonov tolarjev namenila za delovanje kulturnih društev in organizacij, 5 milijonov tolarjev pa so namenili delovanju mladinskih organizacij. Na področju kulture so 8 milijonov tolarjev dodelili Zvezi kulturnih društev Murska Sobota za izvedbo gledaliških abonmajev. Kljub temu, da je bilo letos na voljo več sredstev, so društva prejela nekoliko nižja sredstva kot v lanskem letu, saj je komisija sredstva dodelila več prijavljenim projektom kot lansko leto in na ta način omogočila delovanje kar najširšemu krogu društev in podprla večje število projektov, prav tako pa je bilo letos več sredstev namenjenih za delovanje gledališkega abonmaja. Zaradi transparentnosti razpisa in dodeljevanja sredstev so se na mestni občini odločili, da razdeljena sredstva ponudijo na vpogled tudi na spletnem naslovu www.murska-sobota.si, kjer je na razpolago celoten razrez zaprošenih in odobrenih sredstev po posameznih društvih. Strokovna komisija je prijavljene projekte obravnavala na podlagi doseženega števila točk v skladu z ocenjevalno tabelo, ki je bila sestavni del razpisne dokumentacije. Sredstva za posamezni projekt so bila dodeljena v maksimalni višini 70 odstotkov od vrednosti prijavljenega projekta, ki se mora zaključiti v letu 2006. Ker so določeni projekti bili prijavljeni tudi za obdobje 2006 - 2007, razpis pa je zajemal le projekte, ki bodo realizirani v letu 2006, se je komisija odločila, da tudi tem projektom dodeli del sredstev, ki bi jih lahko sicer dobili. Ker se v javnosti porajajo dvomi o kredibilnosti postopkov javnega razpisa, ki jih v svojem odprtem pismu javnosti navaja eden izmed prijaviteljev, društvo mešani pevski zbor Štefan Kovač, bi radi zaradi objektivnosti presoje občanov Murske Sobote, prikazali tudi drugo plat medalje dodeljevanja sredstev na področju kulture. 1.) Predstavniki društva Štefan Kovač so v mesecu marcu 2006 na osnovi prošnje in odobritve župana dobili sredstva v višini 300.000,00 SIT kot akontacijo za udeležbo na velikem mednarodnem zborovskem tekmovanju v Recanatiju ( Rimmini ) v Italiji v dneh od 2. do 5. junija 2006, ko razpis še ni bil objavljen. Župan je njihovi vlogi ugodil in iz proračunske rezerve (začasno) odobril izplačilo akontacije z dogovorom, da se s tem projektom prijavijo na razpis za dodelitev sredstev na področju kulturne dejavnosti. Društvo je med šestimi prijavljenimi projekti omenjenega (zborovsko tekmovanje v Italiji) mirno izpustilo in ga ni prijavilo. Še več, sploh se ga niso udeležili. 0 tem nas kot sofinancerje sploh niso obvestili! Akontacija je bila izplačana konec marca 2006, razpis pa je bil objavljen le nekaj dni za tem, to je 31. marca 2006 in odprt do 3. maja 2006. V vsem tem vmesnem času je društvo imelo informacijo oz. je vedelo, ali se bo ali ne udeležilo tekmovanja, pa občine o tem sploh niso obvestili. Na osnovi predpisov, ki govorijo o porabi proračunskih sredstev, smo dolžni ugotavljati namensko porabo ter v nasprotnem primeru izplačana sredstva zahtevati nazaj. Navedeno je očitno razburilo predstavnika društva in rezultira vse te njihove reakcije. 2.) V komisijo smo želeli imenovati ugledne strokovnjake s področja kulture, ki pa niso želeli sodelovati, saj so se zavedali odgovornosti in težkih odločitev pri razdeljevanju sredstev za kulturo. Župan je imenoval posebno komisijo za pripravo razpisne dokumentacije in samo odpiranje vlog ter pregled formalnih pogojev v zvezi z razpisom (pravočasnost, popolnost vloge). Druga komisija, ki jo je prav tako imenoval župan, pa je vloge vsebinsko pregledovala in pripravila predlog sklepov za župana o dodelitvi sredstev. Ta komisija je skladno z razpisnimi pogoji in merili ocenila vse prispele vloge. V obe komisiji so bili imenovani strokovni delavci in svetovalci v občinski upravi s področja kulture, javnih razpisov, priprave projektov, prava in ekonomije, ki imajo izobrazbo od višješolskega nivoja do magistra znanosti. So torej strokovnjaki na svojih področij in o nji- 28 oktober 2006 AKTUALNO hovi strokovnosti pričajo rezultati njihovega dela. 3.) Glede navedbe o komunikaciji med županom in predstavni- ki omenjenega društva, zapisani v pismu bi radi povedali sledeče: zaradi neargumentiranih očitkov predstavnika društva Mirana Žilavca, je župan želel razčistiti vse dileme, zato je sklical sestanek z njimi in člani komisije. Po Vsaj polurnem razlaganju obeh strani in ko je predstavnik društva Miran Žilavec večkrat žalil komisijo in oporekal njeni strokovnosti, se je župan postavil na stran svojih zaposlenih in dal jasno vedeti, da v njihovo strokovnost ne dvomi 4.) Na trditev, da prijavitelji niso dobili možnosti vpogleda v druge prijave in tako niso imeli možnosti, da bi se pritožili na odločbo komisije, pa odgovarjamo: V deveti točki razpisne dokumentacije, ki so jo dobili vsi prijavitelji, piše: "Vsi podatki iz vloge prijavitelja, razen dispozicije projekta, so javni". Dispozicija pa vsebuje finančno konstrukcijo, katero so si Predstavniki društva želeli pogledati le za nekatere prijavitelje. Skladno z razpisnimi pogoji jim tega nismo smeli omogočiti. Še to. Omenjeno društvo je pogodbo o sofinanciranju projektov podpisalo in vrnilo. Zaradi navedenega smatramo, da z javnim pisanjem želijo škodovati občini, zaposlenim na občini in je posledica užaljenosti, ker smo jim dokazali, da se sami ne obnašajo korektno. 5.) Iz pisma je razbrati očitek, da je župan aktivno sodeloval pri odločitvah razpisne komisije, kar ne drži. Župan namreč ni sodeloval pri samih odločitvah komisije, razen, ko je komisija prišla s predlogom točkovanih projektov, ki so skupno znatno presegali zagotovljena sredstva v proračunu. Takrat nam je svetoval, da za področje kulture opravijo drugi krog ocenjevanja s ciljem, da se približajo razpoložljivim sredstvom, ki so v proračunu namenjena za ta razpis. Predstavnikom društva je bilo pojasnjeno, vendar oni očitno smatrajo, da župan ob obilici dela, ki ga ima, sam vrednoti projekte, ki jih je bilo 96. (če bi bilo tako, potem ne bi potreboval kar dveh komisij). 6.) Odgovarjamo tudi na očitek, da vsota, dodeljena posameznemu projektu, ni povezana s številom točk, s katerimi je bil ocenjen posamezni projekt. Navedeno je posledica drugega kroga ocenjevanja. Vsak projekt je po kocenah komisije lahko dobil največ 100 točk glede na vsebino, obseg in pomen programa za kulturni razvoj dejavnosti v mestni občini. Pomembni kriteriji pa so bili še kakovost in učinkovitost projekta, celovitost, realnost in gospodarnost, nekomercialni značaj ter njegov dolgoročni pomen. Komisija pa je zaradi tega, ker so bila razpoložljiva sredstva veliko manjša od zaprošenih, sprejela še nekaj dodatnih sklepov o delitvi sredstev. Najprej smo se držali priporočil o delitvi sredstev Javnega sklada za kulturne dejavnosti, upoštevali smo tudi število prijavljenih projektov posameznih prosilcev, pomembno pa je bilo tudi to, ali je projekt neprofitnega značaja in ali sega še v leto 2007. Ti prosilci se namreč prihodnje leto lahko ponovno prijavijo. Komisija tudi ni veliko zniževala tistim, ki so prosili malo sredstev, manj kot pol milijona. Osnovno vodilo pri ocenjevanju je bila vsekakor kvaliteta zastavljenega projekta in ne samo prepoznavnost prijavitelja. Na primer pri projektu "Intenzivne vaje", ki ga je med ostalimi projekti prijavilo pevsko društvo Štefan Kovač, je komisija ugotovila,da je društvo prosilo finančna sredstva za pokritje stroškov bivanja v enem od zdravilišč v oddaljenosti najmanj 100 km od sedeža društva, da bi preprečili predčasno odhajanje in prepozno prihajanja na vaje. Stroški bivanja in hrane v zdravilišču, skupaj z avtobusnim prevozom, so znašali 698.000,00 SIT in niso sorazmerni s ciljem - to je prisotnosti na vajah. Redno prisotnost na vajah je mogoče doseči tudi z drugimi ukrepi. Ker gre za občinski denar, je komisija dolžna z njim ravnati gospodarno, zato je dolžna denar dodeljevati tistim projektom, katerih cilj je bogatitev kulturne podobe Murske Sobote in ne zgolj pravočasno prihajanje na vaje. Komisija meni, da bi se vaje lahko enako uspešno izvedle doma z bistveno manj denarja. Poleg tega je komisija ugotovila, da se finančna konstrukcija v projektih “ Redna dejavnost" in "Intenzivne vaje" pri društvu Štefan Kovač delno podvaja. 7.) V pismu je še vse polno neresnic, naj navedemo naslednje: kategorična izjava Mirana Žilavca, da nikjer v razpisu ne piše, da bi vsaka vloga posameznega društva, če jih le-to da več, morala biti oddana ločeno. Zaradi tega je večkrat omenil, da so strokovni delavci občinske uprave nepismeni. Resnica pa je, da je v četrti točki razpisne dokumentaciji, ki jo je prejel vsak, ko se je prijavil, zapisano: "Če prijavitelj prijavi dva ali več projektov, jih mora oddati ločeno." Konec citata. Nadalje ni res, da je komisija večkrat menjala stališče o tem, ali je število zbranih točk vplivalo na višino dodeljenih sredstev. Komisija je ves čas pogovora z Miranom Žilavcem pojasnjevala, da je potem, ko je ugotovila, da sredstva, ki naj bi se dobila glede na doseženo število točk, presegajo sredstva, ki so na razpolago, sprejela dodatne kriterije, ki so mu bili tudi pojasnjeni in so bili za vse enaki. Neresnične so tudi vse ostale izjave v javnem pismu, še posebej tista, da naj bi župan obiskovalce vrgel iz pisarne. Župan je le prekinil brezploden sestanek, zaradi njihovih žalitev in vztrajnega ponavljanja neresnic ter se od obeh predstavnikov poslovil z stiskom roke ob odhodu iz pisarne. Še to. V razpisni dokumentaciji je bilo tudi navedeno, da prijavitelj z oddajo vloge jamči, da so vsi prijavljeni podatki točni in resnični, kar pri omenjenem društvu ni bilo res, saj smo ugotovili, da se posamezne postavke iz dispozicije različnih projektov ponavljajo. Ponavljajoče se postavke smo zato upoštevali zgolj pri enem projektu! Kljub temu pa je društvo MPZ Št. Kovač prejelo skupno toliko sredstev, ki bi jim v skladu z zgoraj navedenim cenzusom Javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki velja za območje Slovenije, moralo omogočati redno delovanje pevskega zbora. Cenzus namreč določa letne upravičene stroške delovanja posameznih ljubiteljskih kulturnih skupin, ki zajemajo materialne stroške in avtorske honorarje, neizogibno potrebne za delovanje. Povsem jasno je, da bi se moralo društvo pri načrtovanju svojih aktivnosti oz. projektih, ki hkrati pomenijo tudi nekatere nadstandardne ugodnosti članom (bivanje in prehrana v zdraviliščih ipd.), ozirati tudi na pridobivanje sredstev iz drugih virov, saj je izključno financiranje takšnih projektov s strani občinskega proračuna najmanj moralno sporno, kaj šele dopustno. Na koncu pa naj dodamo še, da je od skupno 96. prijavljenih projektov pritožbe vložilo le 5 prijaviteljev, kar ob tako velikem številu prijaviteljev pomeni, da smo delo dobro opravili. Komisija za kulturo 29 številka 57 PISMA BRALCEV Spoštovani, dovolite mi, da se kot meščan Sobote in velik ljubitelj preteklosti Prekmurja obračam na vas s prošnjo za namestitev spominskega obeležja, na eno od stavb v mestu Sobot, ki jih je projektiral Lazslo Takacs. Domačin, ki je tesno povezan z izgradnjo našega mesta v devetdesetih letih 19. stoletja. Predlog (Društvu arhitektov Pomurja) utemeljujem s tem, da gre za 13. maja 1880 v Soboti rojenega arhitekta, ki je po študiju v Budimpešti delal nekaj časa kot asistent na akademiji, za tem pa v svojem projektivnem biroju uspel narediti velike projekte, kot so plavalni bazen v Nagyvarodu, za katerega je bil nagrajen, tako kot za gradnjo cerkve Franc Jožef v Budimpešti. V njej mu je bil relativno mlademu zaupan tudi položaj nadzornika izgradnje parlamenta. Čeprav je Lazslo Takacs deloval predvsem v madžarski prestolnici, je bil tesno povezan z rojstnim mestom, kar dokazujejo še sedaj stoječe hiše, sezidane po njegovih načrtih, ki spominjajo na davno preteklost, ko je Sobota že dobivala obrise mesteca. Vsekakor največje in najpomembnejše njegovo delo je katoliška župnijska cerkev, zgrajena v leti 1910-12 in za katere notranjost je izdelal tudi načrte. 0 njegovem delovanju na področju soboške arhitekture je že veliko zapisanega, ne glede na njegovo narodnostno pripadnost pa je bil vsekakor tisti, ki je pripomogel, da je Sobota iz velike v vasi v začetku 20. stoletja postala podobna mestu, značilnemu za tisto obdobje. Zdaj se mesto spreminja, kar je vsekakor logična posledica napredka in ekspanzije prebivalstva. Kljub temu pa stavbe, sezidane po načrtih arhitekta Takacsa, še kljubujejo in že predstavljajo neprecenljivo vrednost iz preteklosti, ki jo moramo čuvati kot del narodove zgodovine. S skromnim obeležjem na eni izmed Takacsevih stavb bi zanamcem vsekakor ohranili spomin na arhitekta, ki je prvi vnesel v Soboto podobo takratne evropske moderne arhitekture. Janez MATAJ BESEDA UREDNICE Jesen je čas nabiranja plodov, letos pa tudi odbiranja kandidatov na lokalnih volitvah 2006, zato imajo Soboške novine volilno prilogo. V njej vam predstavljamo kandidate za župana Mestne občine Murska Sobota in mestne svetnike ter za predstavnike mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Kandidatov za župana je šest, za mestne svetnike kandidira v treh volilnih enotah na štiridesetih vloženih listah kar 240 kandidatov. Število je visoko, številne pa so tudi kandidature za svete mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Izbira na volitvah je vaša, naš predlog pa, da jih ocenjujete po dejanjih in ne obljubah, ki jih je lažje izrekati kot uresničevati. Sicer pa se je potrebno samo ozreti okoli sebe in videti, veliko tega pa je tudi razbrati iz objavljenih fotografij gradbišč na mestnih vpadnicah. V Soboti bomo končno dobili tudi dostojni kraj zadnjega slovesa in celovit rekreacijski center. Na straneh 51. številke občinskega glasila gotovo niste spregledali nove podobe Fazanerije, kakršno nam v sliki in besedi ponujajo pogodbeni partnerji zahtevnega projekta. Že to, da se bomo imeli priložnost pozimi kopati v pokritem bazenu in da bomo lahko uporabljali tudi druge rekreativne površine ob Kopališki ulici, kjer naj bi nastalo novo izobraževalno središče, je spodbudno, pa še marsikaj drugega, kar obetajo snovalci razvoja v pomurskem središču. Samo, da se ga učakamo in spokojno preživimo jesenske dneve, ki so pred nami. Jutro po 22. oktobru, ko se bomo odpravili na volišča, bo takšno kot so običajna ponedeljska ob začetku novega tedna. Pred iztekom zadnjega tromesečja tega leta pa upam, da boste v svojih poštnih nabiralnikih našli predpraznično številko občinskega glasila. Brigita BAVČAR Glasilo SOBOŠKE NOVINE Ustanovitelj je MO MURSKA SOBOTA, izdaja MESTNI SVET Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota Izdajateljski odbor: Naslovnica: Tanja ZRINSKI Anton STIHEC, Odgovorna urednica: Brigita BAVČAR Ernest EBENŠPANGER, Jezikovni pregled: Bea Baboš LOGAR Franc MEOLIC, Ivan OBAL, Jožef RECEK, Alojzij ROUS, Grafična priprava in tisk: Darko RUDAŠ, Drago ŠIFTAR in TISKARNA KLAR Murska Sobota Franc WEINDORFER Naklada: 7000 izvodov Soboške novine prejemajo gospodinjstva v mestni občini brezplačno. 30 OKTOBER 2006 Mesto slovesa pred zadnjim počitkom Novo pomožno nogometno igrišče v Fazaneriji 31 Sobota prihodnosti