Deželni zbor štajerski. Gradec, 2b. okt. 1904. Uravnava Sotle. V seji dne 11. okt. je atemeljil posisnec Ž i 6 k a r svoj predlog glede uravnare Sotle s aledečirai besedami: Visoka zbornical Dne 29. aprila 1899 je deželni zbor vsled mojega predloga sklenil, da se uravna Sotla in njeni pritoki. Ob jednem se je povabila hrvatska vlad&,,da se udeleži te uravnave reke Sotle. Ze dne 27. junija 1899 je naznanila hrvatska deželna vlada, da so se ttidi onkraj Sotle vložile pritožbe o poškodbah, katere prizadeva Sotla na hrvataki zemlji. Hrvatska vlada smatra sistematično uravnavo te reke kot necbhodno potrebo. Nasvetovala je skupni ogled te reke. Ta predlog sta deželni odbor in štajerska deželna vlada rada sprejela. Hrvatska vlada je pričakovala potem od strani naše deželne vlade in našega deželnega odbura nadaljna nii.o»nil», kdaj naj posJje svoje kulturno tehnične organe (inženirje), da vzajemno z našimi izvrSe ta obhod. Hrvatska vlada je čakala silno dolgo, dalje kakor dve leti. Še le meseca septembra 1901 se je mogel izvršiti ta ogled. Tu sta bila navzo&a tudi po jedeo zastopnik ministrdtva za notranje zadeve in za poljedelstvo. Eo se je vrSil ta obbod, je Sotla preplavljala zemljišča na hrvatski in štajerski atrani. Zastopnik ministrstva za notranje zadeve je takrat izjavil, da tisti, ki dozdaj Se ni bil prepriian o potrebi, Sotlo uravnati, se je moral zdaj prepričati o tej potrebi. Deželni odbor Stajerski je nato pripoznal potrebš&ino, Sotlo nravnati, pritrdil predlogom komisije in obvestil c. kr. namestnijo v Gradcu, kakor tudi hrvatsko, slavonsko in dalmatinsko deželno vlado v Zagrebu z žeJjo, naj tudi od avoje strani sprejmeta komisijske predloge. Naj namestnija in hrvatska vlada naznanita, kaj mialita storiti glede načrtov z» celo sotlsko Btrngo in kaj še posebej za posebno potrebno nravnavo Sotle pri Gregorevcih. To delo, da se naredijo narjrti, se je med naSo in hrvatsko stranko tako razdelilo, da se je zgprnji del od Rogatca do Zapretskega mlina (pri Elanjecu) izročil v izvršitev naši vladi, med tem ko je prevzela hrvatska vlada izdelovanje načrtov za spodnji del, od Zapretskega mlina do izliva Sotle v Savo. Hrvati so delali prav nagloma. 'Toda cjihovih načrtov tnkajšns dcžeJna vlada in deželni stavbeni red nista popolnoma sprejeia, temref, so se stavili bistveni ter spopolnjevalni predlogi in se je ceii na6rt vrnil Kraljevi hrvataki vladi. Ministrstvo za notraiye zadeve je sprejelo tepredloge in je načeloma obljubilo za uravnavo Sotle jrispevek iz dižavne vodnostavbene uprave, med tem ko je poljedelsko ministrstvo izjavilo, da se zamore še le potem zavezati za prispevek iz državnega meljoracijskega zaklada, kadar se predložijo dotičui tehnični načrtt. Štajerski knlturno-tehnični organi so izvršili načrte od Rogatca do Debelakovega mlina pri Sedlarjevein. Treba je )e še izdelati načrte za blizu 14 km od imeoovanega Debelakovega mlina do Kl&njeca. Tako stoji ta zadeva danes. Iz povedanega je pa tudi razvidno, da bo Se dolgo čaaa frajalo, predno ae bo začela ta uravnava. Cudno je le to, da se hrvatska vlada, katera je poprej z ¦.eiikim veseljem pozdravila naš predlog glede uravnave te reke, že tako dolgo prav nič ne gane in ne Daznani, kaj sodi o dopolnilnih na&rtnih piedlogih, ki so se njej vpoalali od štajerake strani. Sotla je prizadevala med tem vedno ve&je poSkodbe. Radi tega so se obrnile vnovič nekatere občine, katere ležijo ob Sotli, kakor Veliki Obrež, Rigonee, Loče, Mihalovec in Gaberje dne 8. septem. 1901 na dcželni odbor, naj se Sotla ali uravna, ali pa se naj na njenem desnem bregu napravijo nasipi, da se zabrauijo nadaljna opustošenja te reke. Prvi del našega predloga je gotovo upravičen, namreč, da se v tem slucaju, Łe hrvataka vlada Se ni vrnila njej priposlanih uravnalnih načrtov, potom c. kr. namestnije ta zadeva, ki je neizmerne važnosti za poseatnike ob Sotli, bodisi na brvatski ali štajerski strani, pospeši pri hrvatski vladi. V drugem delu nažega predloga prosimo, da se potrebno akrene v obrambo soseake Gregorevce, ki je v posebni nevarnoati. V poro&ilu deželnega odbora za 1. 1902 se povdarja: BV prvi vrsti je potrebno, da se napravijo regulacijski načrti pri žtajerski soseski Gregorevce, in sicer v obrambo te Tasi, po deželnem stavbicskem uradu. Ta uravcava naj se čisto izloii iz načrtov, katere ima dogcati hrvatska vlada glede proge Zapretski mlin do izliva Sotle v Savo." Edor si je ogledal ta kraj, spozna lahko, v koliki nevarn08ti se nahaja iinenovana eoseska Gregorevce. Sotla 8i je izkopala zgoraj nad to vasjo novo strugo ter se obrnila naravnost proti tej soseaki. Vedno novi kosi rodovitnega obrežja se vdiiajo v vodo. Lahko bi se že določil čas, ko pride vrsta tudi na hiše, katere bo voda odcesla. Radi tega so se obrnili soseščani dne 2. febr. t. 1. na deželni odbor, naj potrebno ukrene za obrambo soseske. Dne 9. marca t. 1. so prejeli pod št. 5999 odgovor, ,,da ni primeruo poaamezna dela na štajerski strani v obrambo soseske Gregorevce iz ceJega regulacijakega načrta izločiti. Uravnava Sotle pri Gregoievcih bi dosegla le takrat pravi uspeh, 6e se izvrfii na obojnem obrežjn. Prebivalci naj torej do s tistih mal, ko se bodo začela uravnavna dela, sami za»arcyejo obrežje s tem, da položijo nanj drevesa.*1 Toda če hočete, da se vas reši gotovega pogina, se mora v njeno obrambo kaj ve& zgoditi. Samo polsgaDJe drevja na obrežje ne bo zadostovalo, da se reži ta soseska. Soseščani niao v stanu, da bi vas varovali sami; tu morsta pomagati dežela in država. Radi tega priporočsmo, da se izvoli sprejeti tudi drugi del našega predloga, ki se glasi: Bza obrambo soseake Gregorevce, ki je v posebni ntvarnosti, naj deželni odbor ukrene potrebno." V formalnem ozirn si dovoljujem predlagati, 3a se ta moj predlog izroči v posvetovanje deželoemu knlturnemn odseku. (Se je sprejelo.) V sejj -ine 18 okt. je ufemeliavd! porfanec Hsgenhofer svoi predl.g, da se vpaljajo mirovni uradi. Ta sodišča bi br«zp!ačno delovala mert slrankami, ki se radi prepirov obraCaj) na sodnije in imajo toliko nrpotrtbnih strcSkov. V isti seji je utemplievnl pos'anfc dr. Jurtela svoj prrdlog, da ae rrnra dijaSkiin kuhinjara v Celiu, Ptuju in M&riboru podeliti deželna podpora, ksttro uiivajc nemSki studentenbeirni v iirenovanjh mestib. Gospod govornik je ctlo mirno govoni in kaaal na pravičncst, katere zabteva, da fre se podpirajo z d^želnim denarjem mm&ki zavodi, se morajo podpirati toliko bolj slični slovenski, ker so Slovenc' ubog narod, iriedtem ko stcjijo uemškim dijakom na sfrani ranogo stevilnejsi in bcgatejSi Nemci. — Nemški poalRnci so mirno posluflali. Predlcg se je izročil y posvetovanje finančnemu odseku. Socialni demokrat Resel js v seji dne 18 okt"bra utemeljeval svcj predlrg, da naj Solska poslopja v bodoče zida državg. Predlog sam na sebi je umesten, zato so zanj glasovale vse strsnks. Resel fe pri tej priložnosti oCitai katoligkim posianeem. da so sovražniki Sole in da se brarujo aiihovi pristaSi stavili nova šolska poslopji le radi tega, da bi ljudstvo ostalo nevedno. Konservativci so Reselnu silno ugovsrjali- Poslanee R o b i f* je utemeljeval v seji dae 19. okt. svoj predlog, da se pcmaknejo Ijutlske Sole III plačilnega rasreda v II. razred. V seji dae 25 okt. poročal je poslanec Jurtela v itnenu dežalao-liulturaega odseka o poročilu deželn. tdbora v ssdevi reguliranja rek Sevmšnice, Močnika, Gabernce in Sromlica v brežižkem političnsm okraju. ObSini Jurklošter v politiC. okrsju LaSko se dovoii poviSanje obiinskih doklad na 45%.