GLAS NARODA

List slovenskih delavcev v Ameriki.

The only Sloycaic daily
in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays.


RLEFON PISARNE: 1S79 RECTOR.			(bas Matter, Somber, 21, 1908, a* the Post Office	at New York, N. Y., under the Act of Concres of March 3, 1879.	TELEFON PISARNE: 1279 RECTO*.
NO. 193..— ŠTEV. 193.			NEW YORK, MONDAY, AUGUST 17, 1908. -	— PONEDELJEK, 17. VEL. SRPANA, 1908.	VOLUME XVL — LETNIK XVI.
Velik bankerot. Boji med zamorci William H. Taft Penn. Goal & Coke Co. in belimi v lllinoisu.	in želje našega ljudstva.
IMENOVANA PENNSYLVAN3KA ŠTIRJE MRTVI IN 75 RANJENIH NIHČE DRUGI NI PO IZKUŠNJAH SPOSOBNEJŠI ZA PREDSEDNI-
PREMOGOVA DRUŽBA JE NAPOVEDALA BANKEROT.
Družba je jedna največjih v državi Pannsylvaniji in ima $13.000.000 dolga.
$26.000 000 PREMOŽENJA. •
V SPRINGFIELDU, ILL.
ŠKO MESTO V Z JED. D RŽAVAH, KAKOR ON.
Beli so požgali petindvajset hiš, v Njegova dosedanja karijera v javnem življenju, uspehi in najvišji cilj.
VSI ZA WILLIAM H. TAFTA.
kterih so stanovali zamorci.
-o—o-
MTT.TCA V MESTU.
zamorci in belimi do ljutega boja, v ■ - o • ■• kterem so bile štiri o so be ubite, _ do-Sranton, Pa., 16. avgusta. Pennsyl- 3* 75 ^njenih. Poleg tega so beli nn.a Coal & Coke Co, ki je jedna j P^ali 25 hiš, v ktenh so stanovali jiii. ________ -i j_-i zamorci. V mestu sedaj patrulira
izmed največjih premogovih družb v zamorci, v m«iU sedaj patrul Penneylvaniji, je napovedala banke- 1000 vojakov državne milice, da pre-
rot in blišče je že imenovalo recei- ' Pre"J° nadalJne	V*eraJ J6 do~
ve rja. Vrednost premoženja imenova- | semka Chicaga tudi 1. peš-me družbe znaša $26.000.000, dočim j P0^-
anašajo dolgovi $13.000.000. Lani je	druhal si Je skušala prilastiti
imenovana družba pridobila štiri mi- i zam0rca- Geor^ Richardsona' kter*" lijone ton premoga.	^ 50 nameravali liužati, ker je posi-
Sodnik Edward je imenoval recei- K1	Hollamovo. Oblasti so
verjem za bankerotno dn®bo Thomas Pa to Preprečile s tem, da so jetnika H. WaLkinsa. Za bankerotno pošto- j *kriva-> odposlale v Bloomrcgton. Ko panj* je naprosilo Seranton Trust ^	da ^ * ^čanje od-
Co., ker družba ni izpolnila vseh ob- odšli so v zamorski de! m€sta veznosti napram najemnikom in od-
Med našimi rojaki se izredno hitro širi prepričanje, da je republi-
-o--; kanski predsednikški kandidat VViL-
Springfield, 111, 16. avgusta. V pe- LIAM HOWARD T APT jedino pra-tek zvečer je prišlo med tukajšnjimi vi mož> kterega potrebujemo za predsedniško mesto, oziroma človek, kte-rernu zamoremo poveriti koristi naše velike dežele, kajti le na ta način bodo potem tudi naše koristi v varnih rokah.
jemalcem. Družba ima 33 premogovih rovov, svoje pomole in ladije v New Yorkti. 10*10 železniških vaponov, tisoč peči za koke. Il3t>0 stanovanjskih hiš ia vse polno elektrarn, tako, da je ta bankerot za upnike ugoden.
UMOR PRED OČMI NEVESTE.
Dva Italijana sta umorila mladeniča, ko je obiskal svojo izvoljenko.
New Haven. Conn, 17. arerusta. Včeraj kmalo po polunoči sta dva Italijana ustrelila 191etnega <ieorjre Sheenana, kteri je <r«>voril s svojo izvoljenko R«'s-ie Lewis na samotnej ee-ti blizo Montowese. Lewisovo. ki je hotela svojega zaročenca z lastnim življenjem čuvati [»red morilci, so brutalni morilci vnrli na cesto. Ko so izvršili umor. >e je I.ewisova prijela jednrga. da bi mu be-jr preprečila, toda slednji jo je zopet vrgel na tla in potem ušel. Vsled njenega kričanja, je pri>«'l na lice mesta nek bližnji farmtr, ki je o tem obvestil policijo. Lew i sov a je policiji naznanila, da se je napad izvršil blizo koče Italijana de Lucia in ko je policija potem preiskovala imenovano kočo. je v njej na>la Italijana Giuseppe Companeo in Rafaele Crasaele, v kterih je gospodična izjviznala napadalca. Oba
Ako hočemo, da bode glavar osem-desetmilijonskega ljudstva, kakoršno je naše, za to mesto tudi zmožen, moramo naravno tudi pri volitvah od brati najbolj zmožnega moža, ker le na ta način dosežemo, da bode naša vlada zdrava, da bode za deželo varnost jamčena in da bodo tudi posli napredovali potom prosperitete.
je vladala tam največja zmešnjava; kljub temu je pa on tam ustanovil mir in red. Končno je postal vojni tajnik naše vlade in kot tak je kontroliral našo vojsko in mornarico in tako se je priučil, kako je treba čuvati našo domovino in našo vlado.
Kot predsednik velikih Zjedinjenih držav bode znal upotrebiti vse svoje v imenovanih službah nabrane izkušnje in tak mož je za predsedniško mesto gotovo najbolj sposoben.
Naši rojaki, ki so modri in konservativni, dobro vedo, da bode za njihove lastne koristi ugodno, ako dobimo tacega moža za predsednika, in radi tega smo uverjeni, da bodo storili vse, kar je v njihovih močeh, da j bode Taft izvoljen. On bode dobil
Pazite se rojaki! Iz Avstro-Ogrske. '
Proti Jugoslovanom.
kjer so pričeli požigati zamorske hiše. Zamorci so na vse strani bežali.
Rano zjutraj je besneča množica vjela nekeira zamorca. Slednji je v smrtnem strahu streljal na svoje bele ' zasledovalce in je dva rauil. Končno je bežal v nek saloon, kjer so ga vjeli, odvedli na cesto, in pričeli nanj streljati. Končno so ga obesili na vejo prvega drevesa.
IMreljeni so bili: zamorec Charles Hunter, v čegar truplu so našli 40 krogelj; 171etni beli Levis Johnson; TOletni James Scott in milični vojak John Caldwell. Med ranjenci je pet smrtno ranjenih.
(Jrozno prolivanje krvi se je vršilo jedva pol ure od stare koče predsednika Lincolna, ki je osvobodil zamorce sužnjištva.
Springfield. Ill, 17. avirusta. Razburjenost. ki vlada tukaj radi spora med zamorci in belimi, je še vedno velikanska. Včeraj je prišlo ponovno
; do velikih izgredov in ljudje v strahu j štal sodnik in kot tak je spoznal,
pričakujejo dogodkov, ki se morejo k;,k0 se mora pravilno in nepristran-; izvršiti po noči.	j za ljudstvo tolmačiti pravo. Po-
Včeraj zvečer so podivjani beli tem je bil imenovan governerjem Fi-prebivalei po mesti kričali, naj se lipinskega otočja, in sicer v dobi. ko
j» i/.iro še zadnje hiše zamorcev. Na	^
Edwards St. se je vsled tega takoj i	TURŠKE REFORME.
nabrala velika množica ljudi in vse !	_0_
je zopet kričalo po osveti. Z požiga- i njem bi se gotovo takoj zopet pričelo, da ni prišla na lice mesta velika
vojaška patrulja, ktera je množico	0 pozvala, naj se takoj razide. Pri tem i .
je nekdo ustrelil in kmalo na to je	17. avg. Novi kabinet
Pri nas skoraj ni mogoče najti člo-; veka. ki bi bil vsled svojih izkušenj v javnem življenju za predsedniško ' mesto bolj spoboben. nego je Mr. j TAFT. Najpreje je bil on odvetnik. : kar je postal potem, ko je dovršil vseučilišč ne študije. Kot odvetnik je spoznal pravo. Kasneje je po-
njihove glasove, to je gotova stvar; ako so pa med njimi taki, ki še dvomijo, za koga naj oddajo svoje glasove, smo uverjeni, da ne bode trajalo dolgo lasa, da se odločijo za moža, ki zamore za nas vse največ storiti, in ta mož je Mr. TAFT.
JAMES S. SHERMAN, oziroma podpredsedniški kandidat, je predsedniškemu kandidatu jednak, izvrsten in konservativen človek, in kar velja o Taftu, to velja tudi o njemu.
Neke bankovne 'kuče' so razposlale nad Slovence in Hrvate agente na lov nevednih in nepoučenih; love ti tički vse: naročnike, pošiljatev denarjev v staro domovino, potnike in Bog ve kaj vse. Slovenci in Hrvatje bodite previdni in zaprite duri in nšesa pred njimi, ti neznajo druzega, nego poštene-, ljude blatiti, "svoje kuče" pa v zvezde kovati. To je navaden manever teh ljudi, ki si neznajo drugače kruh služiti, nego na lahek način to je z — jezikom. Na polje s takimi ljudilovci, da ne bode kesanje prepezno!
Uredništvo.
Grozna najdba.
Troplo v kovček«.
V BLIŽINI CAMDEN A, N. J, SO NAŽLI V STAREM KOVČEKU TRUPLO UMORJENEGA M O Ž K E G A.
Pokojnik je bil ustreljen v prša, nakar so njegovo truplo dejali v kovček.
GLAVNA PRIČA AVSTRIJE PROTI SRBIJI, LOPOV NASTI6 ŠE VEDNO ČRNI BEL-G RAD SKI DVOR.
Doprinesel bode baje "dokaze" da je srbski prestolonaslednik vodil akcijo proti Avstro-Ogrski.
ODSLOVITEV DELAVCEV.
Dunaj, 16. avgusta. Kakor znano je srbska vlada vse nemško-čifutske trditve o organizovanju jugoslavjan-ske revolucije v svrho osvoboditve Jugoslavjanov od avstro - ogrskega jarma, zanikala. To je storila tudi glede na Dunaju in v Budimpešti skovanih trditev, da je revolucionarno gibanje podpiral direktno srbski dvor, odnosno prestolonaslednik prine Gjorgje Karagjorgjerič. Avstrija je pa najela za svojo glavno pričo notoričnega lopova Nastiča, ki je v pravdi i' zarote" proti črnogorski kneževskej rodbini igral tako žalostno vlogo. Ta Nastič, kterega mora v Zagreu čuvati vojaštvo, da ga PRED MESECI IZVRŠEN UMOR. ljudstvo kot lažnjivca ne'linča. je sedaj zagrebškem preiskovalnem sod-
V nekej soteski ob Bell Road, blizo Mont Ephraima pri Camden u, N. J., so našli v nedeljo v nekem starem kovček u, ki je bil skrbno povezan z vrvmi, truplo nekega umorjenega možkega. Slednji je bil najbrže že več mesecev v kovčeku.
Grozno najdbo so našli izletniki, kteri so prišli na farme pri Howard
Razne novosti
iz inozemstva.
PERZIJSKI ŠAH NE DOVOLI SVOJEMU STRICU ZIL ES SULTANU BIVATI V
PERZIJI.	|
V Krkonoših in na Bavarskem ji aastala prava zima; snežni viharji
RAZNOTEROSTI.
Teheran, Perzija, 16. avgusta. Iz Ispahana je dospel sem Zil es Sultan, kterega je šah sprejel v avdijeneo. Zil es Sultan je šahov stric in ima pravico do perzijskega prestola. Preje je bil za govemerja v Ispabanu, toda v lanskem marcu ga je šah odslovil. Zil es Sultan odobrava razpust parlamenta in zatrjuje, da je šahu lojalen, toda šah mu tega ne verjame in mu je prepovedal v nadalje bivati v Perziji.
Monakovo, Bavarska, 10. avgusta. Vreme se je v Krkonošadi in na Bavarskem izredno hitro spremenilo in zavladala je prava zima. V nekterih krajih je zapadel sneg. Na mnozih prostorih je promet nemogoč.
Barcelona. 16. avirusta. Tukaj so zaprli dva mo/.a, ki sta v zvezi z bombnim napadom na nekem parniku dne 8. avgusta.
Ha'vre. Francija. 16. avgusta. Par-nik Panr([Uoi Pas je včeraj nastopil iz tukajšnjega mesta pot proti juž-nom polu. Ekspedicija jo zasebna iu jo vodi dr. Jean Charcot. Na parniku
niku izročil "neovrgljive dokaze", iz terih j© za Avstrijo "razvidno", da je srbski dvor sodeloval pri "zaroti". Ves ta dokaz pa obstoji iz prepisa nekega pisma, kojega je baje (tako trdi lopov Nastič) pisal srbski prestolonaslednik Gjorgje, vodstvu kraljevega arzenala v Kragujevcu.
Nadalje je Avstrija tudi zvedela, je 28 mornarjev, i da imajo v Srbiji mnogo društev, Tangier, Maroko. 16. avgusta. Čete Bellu. Tam so iskali studenec, da bi ktera so po vojaški organizovana. Ta j sultana Abd ul Azisa so se napotile se napili studenčiee. Kovček je bil na j društva So srbski "Sokol" — in Av- j proti mestu Maroko. Nedavno so se pol skrit v grmovju. Charles Meyers ! strij0 bolij da so ST-bpki Sokoli" v bojevale z četami Mulaj Haflda in so in D. Yarrov sta odvezala vrvi in od- | tesnej zvezi z sokolskimi društvi po i kljub mnogim zgubam zma-ale. Mu-prla kovček in v svojo grozo sta opa- vsej Avstriji. Čudno pri vsem tem { laj Hafid je nevarno zbolel, žila na pol segnito truplo nesrečnega : pa je> da Avstrija v nemških turner- Petrograd, 15. avgusta. Tekom za-umorjenea, ktero je ležalo na slami in skih društvih, ktera izzivajo po vsej dnjih 14 dni se je tukaj pripetilo vee v časopisih. Obraz je bil pokrit z ne- j Avstriji, ne vidi nikake zarote dvora j sumljivih slučajev bolezni, ki je sli-kim časopisom iz Philadelphije, ki je ; Hohenzollerncev in da ji niti na um j ena koleri in kakor se zatrjuje, je bil datiran z dne 9. novembra lanske- ne pr;de preganjati Nemce radi ve- tukaj umrlo 170 ljudi vsled te bolez-ga leta. Pokojnik je bil kakih 35 let j leizdaje.	ni. Uradoma se naznanja, da Petro-
star, imel je temne lase in brke ter je j y Hrvatski in Slavoniji so našli bil nekaj nad pet čevljev visok. Tru- baje na tisoče Mauserjevih pušk, ki plo je bilo oblečeno v zimsko perilo so bile baje pripravljene za vstajo, in temne hlače. Roke mrtvega so bile
Porta bode izvršila vse reforme na liberalnej podlagi.
so zaprli. Umorjeni Speenan se je na- P1'^11 sotnija vojakov, ktera je za-meraval v kratkem poročiti.
MESO SE ZOPET PODRAŽI.
Vzrok temu je sedaj pomanjkanje pašnikov na zapadli.
Iz Kansas City se poroča, da bode i s cenenim govejim mesom v kratkem j
ni. Uradoma se naznanja, gradu kolera ne preti.
-o-
položene na njegove prsi navskriž. Izletniki so o grozni najdbi takoj
NOVA ŽIVAL IZ JUŽNE AMERIKE.
Dan za dnevom prihajajo sedaj po-obvestili konstablerja, kteri je potem ro5ila ° č^anju Jugoslavjanov in	parniku Prinz Sigismund imajo
prišel z eoronerjem na lice mesta. Ta I resniei ljubo moramo priznati, da žival, koja je dosedaj zoolo-
so simpatije ameriškega časopisja (izimši nemškega) na strani pravične stvari Jugoslavjanov. Tako objavlja
dva sta našla, da je bil pokojnik ustreljen v prsi. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Camdenu.
-o-
RAZSTRELBA DINAMITA.
Vsled prezgodnje razstrelbe je bilo 5 delavcev ubitih.
turške vlade sedaj zopet ni popolen,
man skušala množico z bajoneti raz-	kajti novi vojni minister R^djab pa-'pri kraju. Odkar spadajo ceneni paš-
crnati. Šele ko je kapitan ukazal puš-	Sa J6 n«P"čakovano umrl, ker ga je niki v zgodovino, pričela se je tudi
ke nabiti in je zapretil. da bode dal	Zadda kap" Mlnister Je umrl> ko Je 2°veja živina izredno dražiti. Pol-
v množico ustreliti, se je množica po-	Sedel Z& SVOJO P1SalTn° mjZa ^ kovnik Ike T- Prior> ^ Predsednik
nekoliko razšla, nakar <o -lavne raz-	nje°ova smrt kohkorto11 sumljiva, organizacije živinorejcev, izjavlja, da
irraiače prijel5 °	b°d° njeSovo truplo zdravniški pre- bode ameriško ljudstvo sedanji polo-
° Istodobno se je na 18. ulici in Kan- ^^..............'Žaj W1° čutil°' V imenovanej or-
sas Ave. seSIa dru-a množica ki je i Ycera™e časopisje je objavilo ganizaciji je nad 2500 živinorejcev pa obstala iz samih zamorcev Sle- d°lg Vladm Pro^am' ^ obseZal ^ Texasa> Oklahome in New Mexico, dnji so zapretili, da bodo vse bele, ki	VS° prV° Stran raZmh čas°-,kteri kontrolirajo nad 5,000,000 glav
Pri Ben- stanujejo tamkaj, poklali. Dve šotni- PIS°T
Syracuse, N. Y., 16. avg,
sqp Mines Iron Ore Co. v Benson	J1 vojaštva sta obkolili zamorce, kte-
Mines se je pri razstreijevanju pre-	re 30 potem kot jetnike odvedli na
zgodaj razletel dinamit in pri tem	neko zemljišče, kjer so morali ostati i
je bilo 5 delavcev na mestu ubitih,	vso noč zastraženi po vojaštvu. Zju- i
Mnoffo jih je ranjenih. Vsi ubiti de-	'raj so jih odpeljali iz mesta. Ker so lavei • ostavljajo rodbine. Jeden de- polno ljudi zaprli, se je policiji in
lavec ni bil ranjen, toda vsled pre-	vojaštvu posrečilo saj navidezno na-
stanega strahu je zblaznil.	praviti v mestu mir in red. Mesto je
_o__sedaj podobno vojaškemu taborišču,
kajti na vsakej ulici je videti patro-
Velike naročbe.	Ijo za patroljo. Oblasti pripoznajo,
Pittsburp, Pa.. 17. avgusta. Danes	da niso kos položaju. Večina pretbi-
se naznanja,, da je Standard Oil Co.,	valstva ne pride na ulice in tudi
v minolem tednu pri trustu za jeklo	cerkve so včeraj ostale popolnoma
naročila za $6.000.000 cevi, ktere bo-	prazne. V mesto prihaja vedno več
de rabila za pošiljanje petrolja iz Ulinoisa v Pennsvlvanijo. Cevi bodo izdelali pri National Tube Co. Polaganje cevi bode veljalo tudi šest milijonov dolarjev in tozadevno pogodbo je imenovana družba že sklenila. Največ cevi se bode izdelalo v trusto-vih tovarnah v MeKeesportu, Pa., in ▼ Lorainu, O., kjer bode imelo na tisoče delavcev za ve« mesecev dovolj dela in zaslužka, kajti tako velike naročbe ie dolgo vrsto let trust za jeklo ni dobil
Z kopanjem za polaganje cevi so ie pričeli, tako v Pennsylvaniji, kakor tudi v lllinoisu. Dosedaj je le tristo delavcev na delu, toda njihovo število se v kratkem pomnoži.
vojaštva.
Sredi mesta se je včeraj upalo v varstvu vojaštva priti nekoliko zamorcev na ulico. Množica jih je sprejela z kričanjem in metanjem kamenja, vsled česar so morali hitro bežati. Treba je le najmanjšega povoda in bitka se znova prične.
Glasom tega programa se goveje živine. Število goveje živine spremene skoraj vsi zakoni, kteri m- v Texasu se je tekom novejšega časa so v soglasju z ustavno vlado. Nada- j izdatno pomanjšalo, kajti vse velike lje se bodeta vojska in mornarica re- pašnike so spremenili v manjše, ali organizovali, kar velja tudi o vseh pa celo v farme. V ostalem se je pa vladinih uradih. Program obljubuje tudi vse drugo podražilo in tako so tudi obnovitev trgovinskih pogodb z farmerji prisiljeni tudi svojo živino inozemstvom.	dražje prodajati.
Položaj ob turško-perzijskej meji,	__
je postal zopet skrajno nevaren, in j
sicer radi tega, ker so turške čete j	Skladišče zgorela
zopet prišle na perzijsko ozemlje in j ker vlada med tamošnjim ljudstvom' velikanska nezadovoljnost.
Pretep med poljskimi premogarji.
V Nanticoke, Pa., so v soboto poljski premogarji slavili neko slavnost in so pritem, kakor vedno ob takih prilikah, pili. Pri tem so se sprli in v boju, ki je nastal, je bil Mihael Pop lews ki ubit, dočim je bil Jan Grablowmki smrtno ranjen.
NAPAD NA ZAPORE.
Dm hal je skušala v Portsmouthu, Va., linčati dva zamorca.
Norfolk, Va., 16. avg. Včeraj po polunoei je 700 belih napadlo zapore v Portsmouthu, iz kterih so nameravali odvesti v svrho linčanja zamorca William Kinga in Henry Smitha, ki sta v Tninoljptn tednu. posilila gospo Kathryne Powellovo. Jetnika so pa ie preje odvedli v Norfolk. Dru-hal je prišla v ječe, toda gasilci ao jo z vodo prepodili. Aretovali ao tem povodom tri bele in deset zamorcev.
Amherst, Mass., 16. avg. skladišče poljedelske šole Massachusetts je zgodelo. krasne živine je poginilo. $40,000.
Veliko države Mnogo Škoda:
Verska blaznost.
VJETI JAPONSKI RIBIČI.
Dve japonski ribiški ladiji prijeli na prepovedanem vodovju.
Washington, 16. avg. Vlada je dobila poročilo, da je carinski parnik Bear na Beringovem morju pri Pavlovem Ostrovu, ki spada k Alaski, vjel dve japonski ribiški ladiji, ki sta lovili morske pse. Na ladijah je bilo 59 mornarjev. Večja ladij a, imenom Hinser Maru, je bila belo pobarvana in je izvrstna jadranka. Druga ladija se imenuje Saiki Maru. Vjeti ladiji so odvedli v Ungo, Alaska.
gom se nepoznana.
Denarje v staro demovino
ptjfljsno:
V verskej blaznosti je v New Torku 601etni H. J. Dufty s sekiro napadel svojega sina in svojo hčer, nakar si je s britvijo prorezal vrat.
Rojakom na znanje.
Makom v p«nn«ylvanjji njuno, da j* bodo obfakal Mr. Ivan M k* it od naloga Usta, kakor tudi od upravništva tednika "Hrvatski 8v*jet" »ooMatte? nattra^ nar»čni-no. Vsem rojakom in Hrvatom sa najtopleje pripeeočamo.
Uredništvo *'CHjum Kante".
10.35 20.45 40.90 102.25
204.00
j *
100 kron 200 kron 600 kron 1000 kron
Dasiravno vlada letos pri nas že "Review" dolg članek, v kterem na-j dojgo časa neznosna vročina, se je vaja vse gorje Jugoslavjanov tekom , po gasopisju bralo le maIo poročil o stoletij in pristavlja, da kljub vsemu jmorskih kačah, ktera poročila se red-temu niso postali niti "Avstrijci", : no vsako poletje ponavljajo. Ven-niti Turki. Zopet drugi časopisi obja- dar smo pa r,uli kako uovico 0 zgub_ vljajo zemljepisne račune, oziroma ijenih kitih in druzih velikanskih načrte, kako velika bi bila bodoča j morskih živalih.
jugoslavjanska država, ki bi mejila šeIe sedaj, ko je v minolem tednu na zapadu na Italijo in na iztoku na kazal toplomer skoraj neprestano nad
Črno morje.
Medtem, ko so poročila o jugoslav-janskem gibanju iz ZagTeba, Cetinja, Belgrada in Sofije pogosta, dosedaj še ni nijednega pomočila iz — Ljubljane. ...
» * »
Brno, Morava, 16. avgusta. Tukaj in v okolici so včeraj iz 42 predilnic in tkalnic odslovili vse delavce, kajti med tovarnarji in delavci ni moglo priti do sporazuma glede plače. Med delavskimi rodbinami bode zavladala beda, ako se kmalo z delom zopet ne prične.
jo Titeta Vri teh Doma fe tiakaaano n i plačajo htm vinarja o<l
Ka*e denarno poftfljatre f*M«|o o. kr. poitei knudfad vod ▼ 11. do
Dm. Jo nam poda« jo
^ r^t * mmrn ▼
+ m * "
^^N^fcP JP^ -r t	ji	r
OM M. CUrii«, M, I
NAŠI MORNARJI V AUCK-LANDU.
Umor na našej vojnej mornarici v ancklandskej luki.
Auckland, New Zealand, 17. avg. Ameriško vojno brodovje je minolo soboto odpiulo v Sydney, Avstralija, in včeraj je plnlo memo rta. Maria van Diemen.
Ko je brodovje bilo Se v tukajšnjem pristanišču, sta ao na nekej ladiji spoprijela dva zamorska knril-ea, kterih jeden je svojega nasprotnika tako nevarpo ranil, da je slednji kmalo vsled zadobljenih ran umrl. Monies bodo sedaj poslali nasaj v Zjedinjene države, da se ga obsodi
devetdeset stopinj nad ničlo, se poroča zopet o čudnej živali, ki je bila dosedaj tudi zoologom popolnoma nepoznana.
Brezimensko beštijo je dovedel v našo deželo prvi častnik parnika Prinz Sigismund od Atlas Line, ki je dospel iz Južne Amerike. Žival ostane pri nas Ie toliko časa, dokler se bode imenovani parnik mudil v našej luki. Ker pa mora končno vsaka žival imeti svoje ime, so tudi jugoamerikansko beštijo krstili z imenom "Jugoameriški medved", dasiravno ima do tega imena ravno toliko pravice, kakor do deset druzih različnih imen. kajti ona žival nikakor ni medved, ker v njej je najti sledove raznih živali. Jugoameriški medved je namreč kombinacija podgane, smrdljivca, mravljičjega medveda in raznih druzih več ali manj priljubljenih živali. Žival je dolga kacih 18 palcev, od ktere dolžine pa odpade polovica na rep. Lastnik živali trdi, da je izredno inteligentna in je izredno feudalno vzgojena, tako da se zamore primerjati z vsakim ljubljanskim frakarjem, ktere pa nadkriljuje le v tem pogledu, da se ne zadovolji z navadnim cvičkom, temveč s šampanjcem, ki mora biti ohlajen. Za zamorce ne mara in občuje le z belimi ljudmi.
Imenovana žival je že 18 mesecev na parniku, kjer se rada igra s potniki, seveda le z belimi, dočim za zamorce ne mara. Šampanjca pije ravno tako, kakor newyorike koristinje.

"GLAS NARODA"
(Siov«rnic Daily.)
Own«} and published by the fljOVENIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation.) FRANK 8AKSER, President. VICTOR VALJ A V EC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addresses of above officers: 109 Greenwich tftreet, Borough of Manhattan, New York Pity, N- Y._
fia leto velja bat za Ameriko in
Canado. . . ......$3.00
„ pol leta.........1.50
„ (eto sa mesto New York . . . 4.00 M pol leta za mesto New York . 2.00
,, Evropo za vse leto.....4.50
•t »» h Pol leta.....2.50
„ „ „ četrt leta .... 1.75 V Evropo pošiljamo eknpno tri številke.
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vsemši nedelj in praznikov.
NARODA"
("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
^Advertisement onfagTeement.
Dopisi brez podpisa in oeobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejdnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: ••GLAS NAHODA"
iOS Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Rector.
Borza in zoologija.
V	našem finančnem življenju že dalj časa nismo opazili borznega Napoleona, ki bi bil kos financam, ki so tako zapletene, kot nikjer drugje na svetu. In baš zadnji čas se je prikazala nova zvezda na finančnem, borznem polju v New Y'Tku. Napoleon borzi- za volno, kterega imenujejo tudi ' * kralja volne"'. Mlad človek je še. toda vešč, v uporabi "spunka", to je železnih mišic. V teku nekoliko tednov je na umeten način po Spektilacijski metodi precej zvišal cene volni, ki je bila dosedaj precej nizka.
Proti temu Napoleonu volne se je uprlo nekaj newyorskih časopisov, ker dokazujejo v svojih člankih, da s povišanjem cen volni slednje siromašni ljudje ne morejo v isti meri kupovati kot dosedaj. C'e bode šla š.n'Unlacija z volno v isti meri na-pn j. 1'ode kmalo precej tovarn z volit > u-iavilo svoje delo, deset tisoče dflavi-t? bode zgubilo svoje delo. tu.jtala bode gospodarska depresija, Kriza in panika: vse to na račun mladega Napoleona. In ti argumenti bo kaj verojetni, ker niso ničesar <!r uega kot špekulacija proti špeku-! m :ji. Mlademu Napoleonu zavida na stotine drugih Napoleonov, ki bi iL sami radi v njegovem položaju; ker pa biti ne morejo, rujejo sedaj proti njemu, da ga upropastijo; ti številni špekulanti so jednaki medvedom a la baisse.
In vsi ti medvedje so sklenili med seboj sveto alijanco, da skopljejo mlademu Napoleonu hipnih financ jamo, v ktero se naj zvrne. Špekulirajo proti njemu, ker jim je prizadejal že toliko zla. Špekulirajo nadalje, da pribore siromaku cenejši nakup volne; da preprečijo polom tovarn, odslovit ve delavcev, krizo in paniko. So namreč tudi špekulan-tje, ktere nazivamo z imenom "medvedi", ljudje, ki imajo svoja načela napram onim, ktere bi lahko imenovali "bivole".
Minolega tedna so "medvedje" si skoraj priborili precejšnjo zmago nad Napoleonom. Na papirju so namreč znižali ceno zavoju volne za 3 do 5 dolarjev. In komaj se je o tem zvedelo, pa plane časopisje zopet po njih, po "medvedih", in jim očita isto špekulacijo in koristolovstvo kot prej Napoleonu in njegovim privržencem "bivolom". In časopisje sedaj kriči, da menjavanje cen na borzi za volno ugonablja farmer j a, ki prideluje volno. Farmer, ki ne more toliko pridelati za take cene, mora odsloviti svoje delavce, ali pa jim znižati plačo. Te se pa to zgodi, se pomanjšajo tudi kupci, volna ne gre v kup in zopet se šiloma tira stare dobre čase od nas itd. itd., glej zgoraj. —
"There you are!" Mi plačujmo, plačujmo, kar in kolikor hoče, ne preostane nam ničesar druzega kot izber, da upropastimo tovarne, ali pa ugonobimo farmer je, ki prirerajo volno. "Medvedje" in "bivoli" na borzi pa naj še nadalje gen i jo svoje špekulacije — saj ljudstvo je mirno, je krotko in z vsem zadovoljno.
V	resnici pa niso po špekulacijah Napoleona, "med vodov" prizadeti niti farmerji niti tovarne v isti meri, kot se kriči po Časopisju. Z divjimi špekulacijami na borzah ne preti popi n drugim kot špekulantom samim, kar je tisočkrat dokazano dejstvo. K večjem uničijo špekulanti Se kakega _ osia, ki se meša med nje. To je jedi no verojetno dejstvo, vse drugo je humbug.
Hipni patrijoti.
Predrzni turški, bivši sultanovi podaniki, ki stanujejo v Zjedinjenih državah, grozijo s smrtjo odstavlje-1 nemu turškemu poslaniku v Wash-I ingtonu. Kakor njegov oče, je bil j tudi on smrtni ljudski sovražnik. In poslanikov oče je bil znani sultanov tajnik Izzet paša, ki se sedaj baje mudi v Zjedinjenih državah, da njegovemu sinu Mehemet Ali beju, od-j stavljenemu poslaniku v Washingto-nu, ne bode potreba potovati domov, ker ima tukaj očeta, ki je prinesel s seboj dovolj nasleparjenih milijonov, ki je izučen v graftu, s kterim se pride v Ameriki do vseh častij in do vedno večjega premoženja.
Mehemet Ali beju so obljubili torej ameriški Turki smrt, kakor njegovemu očetu. Oba morata trpeti za grehe, ki sta jih zvršila nad turškim narodom, dokler sta bila še mogočna. Toda Mehemet Alijev naslednik v turškem poslaništvu v Wash-ingtonu, Mundji bej, je velikodušno ponudil svojemu predniku popolno varstvo, ker je turški podanik, torej stoji v varstvu turškega konzulata, oziroma poslaništva.
Neka orijentalska prislovica govori "o pogumu v daljini". Pogum so hipno pokazali tukaj živeči Mla-doturki. Štiri tedne nazaj živa duša ni slišala ničesar o newyorskih in drugih ameriških Turkih. Sedaj, ko , so njih tovariši z nevarnostjo svojega življenja si priborili v stari domovini trohico svobode, sedaj so postali tudi ameriški Turki nakratni patrijoti in se postavili ob stran bo-rilcev za svobodo. Sedaj postajajo predrzni in hočejo prekršiti s sramotnim Činom gostoljubnost, ki jo uživajo v tej deželi. Sedaj grozijo s smrtjo možu, kterega so še pred par dnevi proslavljali, mu lizali pete in s«- mu sladkali.
Lepo jo pač od novega turškega poslanika v Wash ingtonu, Mundji beja. da saje zavzel za svojega prednika pri poslaništvu, kteremu preti smrt. in mu ponudil varstvo poslaništva — toda radi tega naj je brez skrbi in naj si ne nalaga posebnih stroškov. Mehemet Ali bej stoji pod varstvom vlade naše dežele in njenih postav, ne pa turških. Turška zalega. ki grozi, navdana s hipnim patri jot izmoiu, s smrtjo svojemu rojaku, naj pa raje beži v svojo prejšnjo domovino in tam poskusi s svojimi načrti. Pri nas bodo slabo naleteli.
največji in najcenejši dnevnik.
Morilec Foedran premeten sleparček.
Tržaški morilce Fodran je dan pred ' umorom hotel pri tržaškem škofijskem ordinarijatu izvršiti goljufijo. Ob 11. dopoldne je vstopil elegantno oblečen v pisarno tržaškega ordinati jat a in želel govoriti z ravnateljem mons. Flego. Ugodilo se mu je; a že prvi vtisk tega neznanca na mons. Flega in na njegovega tajnika kaplana Mandiea je bil tako neugoden, njegovo kretanje je bilo tako malo zasigurajoče, da je mons. Flego vsled nekega instinktivnega čuta, predno se je z neznancem zaprl v svojo pi-sarniško sobo, naložil svojemu tajni- i ku, naj pazi in priskoči noter v sobo, čim bi zaslišal kaj sumljivega. : Biti samemu z neznancem se je I mons. Flegu zdelo jako neprijetno.
Ko sta bila monsignor Flego in Fodran skupaj, se je ta-le predstavil za kabinetnega kurirja avstrij- j skega poslaništva pri Vatikanu. Pokazal je tudi vizitnico: na tej je bilo ime Julij in neki priimek (ne Fod- i ran!) z gori omenjeno titulaturo. No, vizitnica ni bila tiskana, marveč ka-ligrafično pisana z tokyoglopisnimi okraski in umetniško izrezana (kakor znano, je Fodran izboren kali- j graf).
"S čim smem vam postreči?" je vprašal mons. Flego.
"Monsignore! Potujem z Dunaja v Kim v posebnem in tajnem poslanstvu avstrijskega ministra za zunanje stvari barona Aehrenthala na Vatikan. (Odprl je pri tem mapo, ki jo je držal pod pazduho, in vzel ven iz nje priporočilno pismo, do-i zdevno pisano od legacijskega svet-1 nika na avstrijskem poslaništvu pri j Vatikanu grofa Coroninija in se z j njim legitimiral.) Pripetila se mi je na potu neljuba nezgoda, ki utegne biti usodepolna za važno diplomatiČ-no akcijo, radi ktere potujem. Ko sem namreč prišel z vlakom v Nabre-žino, sem izstopil in pustil kovček v kupeju; kovček, v kterem se je nahajal ves moj denar, pa mi je pri tem izginil in ga nisem mogel vež najti-Rekviriral sem na postaji in telegra-firal po denar na ministerstvo za zunanje stvari, ali ne morem čakati na odgovor, ker je diplomatična misija največje nujnosti in je nevarnost v najmanjši zamudi. Zato se obračam k vam, da meni pomagate is te groa-ne stiske s tem, da mi posodite potrebno svoto denarja. Le na tak na-
čin bom mogel takoj nadaljevati pot v Rim in s tem izvršiti prev&žno di-plomatično nalogo, ktera mi je poverjena; kajti vsaka nadaljna zamuda utegne biti usodepolna."
Mons. Flegu se je zazdela vsa ta stvar jako čudna in sumljiva. Vendar pa se je bil dozdevni kabinetni kurir legitimiral in se je mons. Flego nahajal zato zares v zadregi, kaj naj bi storil.
"Zakaj pa se ne obrnete na namestnika princa Hohenlohef" vprašal je Flego.
'1 Bog obvaruj ! Misija je stroga tajnost med ministrom Aehrentha-lom in Vatikanom in ravno namestnik ne sme o tem ničesar vedeti!"
A mesto da bi prepričal monsig-nora Flega, se je temu zdela stvar čim dalje bolj sumljiva. Uvidevši, da se še obotavlja, je dozdevni kabinetni kurir potegnil iz svoje- mape veliko, večkrat zapečateno pismo s kuverto iz svilnatega papirja (kakor se to navadno rabi pri važnih diplomatičnih pošiljatvah). Rekel je, da je to pismo, ki je ima izročiti na Vatikanu. Potresel je pismo in za-cvenkalo je, kakor da bi bili v njem eekinji.
"Kakor vidite, je v pismu denar. Ali sami boste uvideli, da diploma-tičnega pisma ne smem odpreti."
Kljub vsemu temu mu je mons. Flego vljudno, ali odločno odrekel zaprošeno posojilo. Dozdevni kabinetni kurir je tu postal silno nejevoljen in razburkan.' Zahteval je o-sorno še enkrat, naj mu mons. Flego imenom škofijskega ordinarijata podeli potrebno posojilo. Ko je mons. Flego odločno zanikal, je oni poskočil in zažugal mons. Flegu:
"Boste pa vi odgovorni za vse posledice, ki utegnejo vsled tega nastati!"
In odšel je jezno, zaloputivši vrata.
Ko se je v četrtek pred umorom neki tržaški industrijalec peljal v kupeju III. razreda na progi Benetke— Trst. je zares zapazil kovček, na kterem je bilo ime "Ritter von Fodrans-berg". Oni gospod je potoval iz Benetk v Trst; v kupeju je bilo le malo ljudi. Na klopi pa je stal nov kovček iz debelega platna z robom in držalom iz usnja. Iz držala je visela na vrvici vizitnica, na kteri je bilo tiskano "Ritter von Fodrans-berg". Vsi pasažirji so izstopili na raznih postajah. Kovček pa je ostal tam.
Pri carinskem pregledu na meji pa je finančni stražnik stopil v kupej; vzel je kovček v roko, ga tehtal in potipal, potem je prečital vizitnico — in odšel je, postavivši kovček na prejšnjo mesto. O njegovem lastniku pa ni bilo niti sledu. V Nabre-žini je sprevodnik odprl vrata kupe-ja in tu se je zdelo onemu gospodu, da se nekdo previdno približal kupeju in si od zunaj ogledal kovček. Potem je ta mož odšel in ga ni bilo več videti.
Ko je prišla rojanska tragedija na »lan. se je oni gospod spomnil na ime Fodransberga. Stvar je bila že sama na sebi tajinstvena. Še bolj čudna se pa zdi sedaj, ko vemo, da je Fodran prišel drugi dan na škofijski ordinarijat izsilit denar pod pretvezo, da je izgubil kovčeg on, diploma-tični agent na potovanju. Ali je Fodran res izgubil kovčeg in mu je potem šinila v glavo misel o švindlu na podlagi izgubljenega kovčekaf Ali kaj? Sploh pri tem zločincu je vse tajinstveno.
Škodljivost hišnih muh.
Hišna muha širi mnoge bolezni, prenašaje nalezljive snovi na hrano zdravih ljudi. Od teh nalezljivih snovi je tudi takih, ki prenašajo kužne bolezni: tifus in tuberkulozo. Muhe sedajo na odpadke in pljunce bolnikov in njih same, odletavajo in prinašajo na svoji glavi in na nogah nalezljivo snov na hrano, ktere se dotikajo. Dokazano je z eksperimenti, kako zamore ena sama muha, na kteri se nahaja tifuznih bakterij, o-hraniti iste žive za vsaj tri tedne. Na ta način zapore muha prenašati bolezni tudi na znatne daljave.
Muhe zamorejo požirati tudi nalezljive stvari, in dokazano je, da ti-fuzni bakcil zamore preiti skozi muS-ja čreva in ostati živ. Z nekim eksperimentom "so konstatirali, da se od 16 nahaja 5 muh, na kterih so za-mogli z drobnogledi odkriti tifuzni bakterij. A v muhi se nahaja tudi tuberkulozno nalezljivo klico.
Zato je treba izlasti pljunke bolnikov takoj odstraniti in jih desinflei-rati s kalcijevem klorulom ali petrolejem.
Iz tega je razvidno, koliko zamorejo muhe človeškemu zdravju Škoditi. Izlasti je treba vsako hrano, kuhinjo in jedilno sobo zavarovati pred mušjo navalo s kakim si hodi pogrinjalom ali s gosto kovinsko mrežo.
Uspeh slovanskega shoda
Slovanski pripravljalni shod v Pragi je dovršil svoje delo. Uspeh posvetovanj in storjenega dela je tak, da je prekoračil pričakovanje celo največjih optimistov. S praškim shodom začenja nova zgodovina Slovan-stva, začenja doba praktične vseslo-vanske vzajemnosti na podlagi demokratičnih načel enakosti, svobode in bratstva.
IV tem znamenju so si ruski in poljski delegati podali roke in s tem je bil na praškem shodu zapečaten začetek konea vusko-poljskega spora, ki je bil dosedaj največja ovira dejanski slovanski vzajemnosti.
Ni smeti biti najivnimi, rekli smo večkrat! Zgodovina ne pozna skokov; vsak razvoj se vrši počasi, or-ganično, enakomerno. — Slovansko vprašanje ne bode rešeno od danes do jutri; ono je vprašanje bodočnosti. Ali, kakor je mogel genij Goetheja na predvečerju bitke pred Valmy prorokovati novo dobo človecanske-ga razvoja s slavnimi besedami: "Z današnjim dnem začenja nova doba", tako treba tudi tu vzklikniti: s praškimi dnevi začenja nova doba; od nje nazaj vodi pot do preporoda slovanskih narodov in razvoja slovanske misli; od nje naprej vodi pot v bodočnost Slovanstva kakor živečega organizma obsegajočega vse slovanske narode.
S tem historičnim dogodkom se bo-demo večkrat bavili in reasumirali | njegove praktične uspehe. Najden,1 sprejet in sestavljen je bil jasno formulirani program za skupno delo vseh slovanskih narodov k skupnis povzdigi, program za skupno postopanje vseh Slovanov k skupnemu cilju. da bi se čim hitreje povzdignili na vrhunec civilizacije, blagostanja in moči, ki odgovarjajo njihovd sili, najdena in položena je bila prva solidna trdna podlaga k ustvarjenju i nove. praktične slovanske vzajemnosti. "Spoznavaj samega sebe!", to ; geslo starogrške modrosti je bilo vodeči motiv posvetovanj. Prvi pogoj za resnično Slovanstvo je, da se slovanski narodi bližje spoznajo med se-b->i. Či»i večje je medsebojno spoznavanje med slovanskimi narodi, tem bolj se približuje — rekli Ki skoraj — instinktivno slovanska ideja svojemu uresničenju. Za tem ciljem . stremi tudi v glavnem program slovanskega shoda.
Slovanska turistična zveza ima po-ton racijonalne organizacije turisti-ke pouspeševati nazorno in plodonos-no spoznavanje slovanskih dežel. Z organiziranim prevajanjem odličnih slovanskih spisov v druge slovanske jezike ima literarno bogatstvo vseh slovanskih narodov postati skupna | lastnina vsega Slovanstva. S stalnim sodelovanjem slovanskih znanstveni-j kov postaneta slovanska veda in slovanska raziskava konkreten pojem.
Velika zveza slovanskih prosvetnih društev bode prispevala k širjenju splošne izobrazbe v vsem slovanskem svetu, izvajanemu na enaki podlagi in po vzajemnem posvetovanju in podpiranju. Organizacija slovanskega Sokolstva ima združiti slovansko mladino pod eno zastavo in en duh, ima postati močno združenje in enaka preskrasna falanga vsega zavednega slovanskega moštva na podlagi idej bratstva, enakosti in svobode.
Organizacija slovanske žurnali stike ima spraviti slovansko novinstvo v enoten sistem, skrbeti za medsebojne informacije in sploh pouspeševati to najmočnejše sredstvo medsebojnega spoznavanja. Organizacija slovanskega knjigotrštva bode prevažen činitelj za slovansko kulturno vzajemnost.
Ako pridružimo k tem kulturnim točkam še gospodarsko velepomemb-no vprašanje slovanske banke, nadalje sklep o vseslovanski razstavi v Moskvi, potem moramo reči: program, formuliran napraškem shodu, je ogromen in vendar praktičen — izvedljiv 1
In še k temu moralni uspeh! Koliko krasnih, velikih momentov ne kažejo praški dne»ri? Izlasti moment, ko so si padali Rusi in Poljaki v naročje, modri možje, cvet razumni-štva, prvaki na političnem polju — je bil /velikanski, apoteoza novega Slovanstva, ki pozna le enakopravnosti in svobodo slovanskih narodov.
Trdno upamo, da že prihodnje leto, ko se spomladi snidejo v Petro-gradu slovanski delegati k nadaljevanju slovanske konference, zabeležimo že kak dober sad slovanskega združenja. Enakega beležimo lahko že sedaj: smrtni strah sovražnikov in zatiralcev Slovanov, ki odseva iz njih časopisja. In to je za slovansko stvar dobro znamenje!
Nemci v Rusiji.
Ruse je pričelo skrbeti, ker uvide-vajo, da je ruska uprava največjim delom v rokah tujcev. O tem vprašanju je nedavno prinesel list "No-voje Vremja" članek iz peresa Men-čikova. Naslov mu je: "Uprava tujcev." Pisec povdarja, da je v mi-nisterstvu za vnanje stvari od 314 višjih dostojanstvenikov 300 ne Rusov, a od teh 198 Nemcev. Od 646 nižjih uradnikov je 529 tujcev, večinoma Nemcev, Zato je naravno, pripominja pisec, da niso isti preveč vneti za življenske interese Rusije.
temu treba dostaviti, da Nemci razvijajo po vsej deželi najživahne-jo propagando. V pobaltiških pokrajinah imajo Nemci vse polno knjižnic in društev, s kterimi razširjajo svojo kulturo.
Nemški kmetje posedujejo v Rusiji 5,500,00 hektarjev obdelane zemlje, a to tvori površino po priliki tako veliko, kakor je zapadna Pruska. Občevanje in kooperacija teh nemških kolonij z njihovo nemško domovino postaja vsak dan bolj intimna in aktivna.
Ta dejstva — zaključuje pisec — morajo vzbuditi duh ruskega nacijo-nalizma in za to ne manjka v Petro-gradu listov, ki neprenehoma zagovarjajo, da se izdajo "energične odredbe proti očitni nevarnosti".
Slovensko katoliško
J
podp. društvo
zr
svete Barbare
"D
zaZjedlnjene države Severne Amerike.
Sedež: Forest City, Pa.
Inkorporlrano dm 31. januarja 1903 v driavl PennayfrraoHQe.
ODBORNIKE:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, Wert Mineral, ! L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Okle. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 637, Forest City, Rs.
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest Ctty, KAROL Z A T< AR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest CSty, B*-FRAN KNAFELJC, TL nadnornik, 909 Brmddoek Araae, doek, Pa.
FRAN SUNK, m. nadzornik, 50 Mill St.. Luzerne, Pa.
POROTNI IN PHIZIYNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. 0. Box 95, Willoek, Pa. IVAN TORNIČ, EL porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa,
Ada.
Dopisi naj ae pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. ©. Sex 7**-Forest City, Pa.
Drnitveno glasilo je "GLAS NARODA".
SAM H. OWENS.
stanujoč na Evelethu, Minn., se priporoča za ŠERIFA sa St. Louis Co., Mlini. Sam H. Owens je kandidat republikanske stranke, dobro man rojakom ▼ Toweru In Evelethu, kar biva v teh krajih is 26 1st.
(15-8—16-9)
Spisal P. Mrak.
(Nadaljevanje.)
Milanu Rakovcu pa se misel o po- : roki barona Herberta z Berto Mese-snelovo ni kar nič smešna zdela.
4 'Ljubi baron'', je rekel, "ko bi ti poznal dičnega Mesesnela tako, kakor ga poznam jaz, bi se zdaj prav nič ne smejal. Mesesnel je ničemern kakor sploh vsi obogateli ljudje. Dokler ni imel denarja, se ni zanimal za druge stvari kakor za kupčijo, odkar je pa bogat, se hoče odlikovati od drugih ljudi in se povzdigniti nad svoje tekmece. Nič ga tako ne boli, kakor dejstvo, da so Morpurgi, Rei-nelti in drugi postali baroni, on sam pa ne more dobiti niti najmanjšega naslova, niti najneznatnejšega reda. Toliko je pa pameten in zna ceniti denar, da hoče imeti samo resničen naslov in red, ki ga lahko nosi, ne da bi bil smešen. Našli so se že na-vibanci, ki so lazili okrog njega in mu ponujali papeško plemstvo in pa-peške rodove., toda Mesesnel se jih je otresel in ni hotel šteti zahtevanih stotakov. Pač pa je potrkal pri na-mestništvu in vprašal, koliko bi moral žrtvovati za dobrodelne namene, da postane vsaj vitez. "Cavaliere Mesesnel", to bi mu močno ugajalo. Toda pri namestništvu so rekli, da bivši kočijaži ne morejo dobiti plemstva in ga ne dobe za noben denar. To je velika bolest, ki leži Mesesne-lu na duši in ker nima nič upanja, | da bi sam dobil plemstvo, hoče vsaj za svojo hčer dobiti pristnega ari-stokrata. Zdaj bode tebi nastavljal pasti in zdi so mi, da ne brez uspeha. Sicer pa ti svetujem: niČ se ne brani. Mesesnel ima mnogo več denarja kakor se misli. Mož je tip kranjskega špekulanta: pohlepen, pogumen, a skrajno previden in tako umazan, da bi še Boga ogoljufal, če bi mogel. Denarja ima, toliko denar- i ja, da bode lahko dobil aristokrata kakoršnega naslova za zeta. Zato ti svetujem, da nič ne premišljaj. Sploh so pa nesrečni samo tisti zakoni, ki so sklenjeni iz ljubezni, kajti ljubezen izgine, žena pa ostane. Stopi v zakon brez iluzij, kleni denarni zakon in dobro se ti bode godilo in srečen bodeš."
Baronu Herbertu ni bilo to doci-ranje prav nič po volji, največ zaradi tega, ker je Milan le govoril o Mese-snelovi hčeri, on pa je mislil samo na Mesesnelovo nečakinjo.
'1 Ker Mesesnelove Berte niti ne poznam, je cisto nemogoče, da bi kaj odgovoril na tvoja razlaganja", je dejal baron Herbert, ko je Milan naposled končal svoje pripovedovanje. "Sicer pa bodeva prihodnji teden lahko nadaljevala ta pogovor, ker v soboto bodem imel priliko spoznati Ado malo bližje in se seznaniti z Berto.' *
V V soboto?" se je začudil Milan. "Kaj te je mar stari Mesesnel že povabil na svoj dom?"
"V svojo kampanjo me je povabil, da", je odgovoril Herbert, "menda bo nekako rodbinsko slavje."
"Lej, le j", je menil Milan, "to pot se je pa stari Mesesnel hitro odločil. Da, moja beseda Be kaj zaleže."
"Tvoja beseda? Ah, da, ti si mu moral nekaj pisati o meni."
"Da, pisal sem mu, da si pristen baron, bivši oficir, vzor fitedljivosti, skromnosti in delavnosti, ki še žive dni ni naredil vinarja dolga in še nikdar ni imel nobenega ljubezenske-
f
Vse parobrodne družbe so znižale cene za prekmorsko vožnjo.
Kdor rojakov želi potovati v starofMomo-vino, naj se v tej zadevi obrne na
H RAIN K SAKSER CO.
109 Greenwich Street,
6104 St. Clair Ave., N. E.,
NEW YORKjjJCITY* CLEVELAND, O.
ga razmerja. Saj to me je rešilo. Kaj misliš, da bi mi bil stari oderuh sicer prologiral menico?"
"Ti si naravnost brezvesten človek!" je nevoljno vzkliknil baron Herbert. "Zdaj se seveda samo ob sebi razume, da me v soboto ne bode k Mesesne lovim."
"Ne bodi otročji! Ali ti je Mesesnel kaj takega rekel, da bi ne mogel priti? Kar sem jaz rekel, to vendar nič ne šteje, to so le moje kombinacije, najbrž sicer do pičice resnične, a za-te vendar Čisto neme-rodajne. Kake namene in nagibe jaz Mesesnelu pripisujem, to te vendar nič ne briga. Sicer pa —_ne zameri mi tega — kadar te vidim, se mi zdi, da si ti rojen za zakonskega moža. Ti bodeš najljubezni-vejši in najpozornejši soprog, in ktera te dobi, bode resnično srečna. In zdaj — basta!"
Milan je dvignil čašo in trčil s prijateljem.
"Sicer pa nikar ne misli, da je meni kaj za Mesesnelove ženske. Z Berto se sovražim. Ada ni po mojem okusu. Najbolj bi me še zanimala vzgojiteljica gospa Katarina. Toda ta mora imeti srce od kamna in ledeno kri. Nisem še videl tako nepristopne ženske. Ko bi ne bil Mesesnel vzlic svojim denarnim vrečam še danes po mišljenju in značaju kočijaž, bi še mislil, da gospa Katarina njega lovi. A tako se mi zdi to izključeno."
Med temi besedami se je bil na čelu barona Herberta pojavil oblak, ki pa je zopet izginil, ko je Milan končal.
"Še nekaj ti moram povedati", je dejal Milan. "V soboto bodeš pri Mesesnelovih videl moža kakih 30 let, ki malo govori in se vedno na jok drži. To je Mesesnelov sin. Člo-vek brez poklica. Živel je več let v inozemstvu. Eni pravijo, da je ože-njen in da mu je žena ušla, drugi, da je nesrečno zaljubljen v omoženo gospo, tretji zopet kaj druzega- Jaz ne vem ničesar in zato tudi ničesar ne rečem. Svetujem ti pa, da se ga izogibaš, kajti meni se zdi, da je največji hinavec, kar jih je v Trstu."
"Bes, srečen sem in čestitam si lahko, da imam takega prijatelja, kakor si ti. Torej v soboto pri Mesesnelovih."
In. prijatelja sta zapustila restavracijo ter se razšla.
Na pomoč!
Kje je JOŽE SERPČIČ1 Doma je iz Nerajča pri Dragatušu, Dolenjsko. Bival je v Clevelandu, Ohio. Za njegov naslov bi rada zvedela njegova žena Katarina Serpčič, Veliki Nerajč, 5t. 36, pošta Draga-tuš, Dolenjsko, Austria.
Znano je vsem rojakom v Zjed. državah potom časopisov, da je nesTeča doletela vas Bled ob prekrasnem blejskem jezeru. Skoda je za naše siromašne razmere velikanska, kajti znaša pol milijona kron. Vas se ima graditi po novih načrtih in naši vrli Gorenjci so zelo prizadeti glede novih predpisov. Ni nam risati nesrečo v pravem pomenu, pač pa zopet trkati na dobra slovenska srca. Hude čase imamo v tel deželi letos, marsikedo je brez posla, a naj mi ne zamerijo rojaki, da kljub temu trkam na njih dobra srca. Dragi rojaki, kteri ste toliko srečni, da imate delo, posezite malo v žep in žrtvujte par centov za naše sobrate na Bledu; vsak nikel bode dobro do-šel. Pokažimo ameriški Slovenci, da nam je naša domača gruda še vedna tesno pri srcu, in da Slovenec vedno in povsodi ljubi svojo milo domovino I Prank Sakser.
Darovi naj se blagovolijo poslati na Frank Sakser Co., 109 Greenwich St^ New York; darovalce natisnemo v listu v znak pobotnice; novce pa potem pošljemo županstvu na Bled.
NAZNANILO.
Članom društva sv. Alojzija št. 31 J. S. K. J.
se tem potom naznanja, da priredi bolnišnica v Braddocku, Pa., dne 26. avgusta veliko parado
po mestu v proslavo nove bolnišnice. Naše društvo bilo je povabljeno in smo pri zadnji seji dne 9. avgusta enoglasno sklenili, da se udeležimo te slavnosti in da se nabavi godbo, ktera stane $35; zato plačamo vsaki po 25e.
Društvo se zbere v društveni dvorani, točno ob Vk7. uri zvečer. Udeležite se polnoštevilno, kajti kaj ta-cega še niste videli v Braddocku!
Objednem opominjamo vse ona one brate, kteri dolgujejo društvu več kakor dva meseca, da nemudoma poravnajo, inače se bode postopalo z njimi po društvenih pravilah. Vsakdo naj pomisli, če ne bomo prispevali, tudi bolnikov, ne bomo mogli podpirati.
Vsi oni, kteri še niste napravili oporok, ste vljudno prošeni, da to nemudoma storite. Imena, kakor tudi naslov dedičev naj vsakdo natančno zapiše. Če je kdo čez 30 milj od društvene dvorane oddaljen, mora imeti potni list, ker če v sluiaju smrti nima potnega lista, njegovi dediči nič ne dobijo. Toraj naj vsakdo na to pazil	ODBOR.
(5x, 2x n ted, 11—8)
_
- .
--mi

r .


Jugoslovanska
Inkorporir&na dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: FRAN MEDOS, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, HL Podpredsednik: JAKOB £A BUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu
Evropi.)
Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK. L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad-lock. Pa.	- • *;<
ALOJZIJ VIR ANT, n. nadzornik, Cor. 10th Avenne * Glob« Street, Son t h Lorain, Ohio*.
IVAN PRIMOŽIČ, III. nadzornik, P. O. Box «41, Eveleth, Minn
		
Avstr. Slovensko	Iga	Bol. Pod. Društvo
Ustanovljeno		16. januvarja 1892*
Sedež: Frontenac, Kans.
»—o
GLAVNI ODBOR: John Bed ene, predsednik, P. O. Box 154, Fromteuae, Karol Starina, podpredsednik, Mulberry, Kaiaaa Leo Hromek, tajnik, P. O. Box 263, Frontenae, Tr"Tr^vr Blaž Murij, blagajnik, P. O. Box 294, Frcmtenae,
UPRAVNI ODBOR:
Frank Markovič, Frontenac, Leo Krošic, Box 18 S, Frontenae, Kwnpsa Frank Premk, Cherokee, tt««— Frank Buchanan, Radley, ^f"ft Anton Leejak, Chioopee. Knmss
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7tk Street,
Calumet, Mich.
IVAN KERŽIŠNIK, n. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa.
IVAN N. GOSAR, HE. porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa.
Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street, Joliet, I1L
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe ndov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne poŠiljatve naj pošiljajo krajevna družtva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobe-nem drugem. Zastopniki krajevnih druJtev naj pošljejo duplikat vsak* poŠiljatve tudi na glavnega tajnfka Jedn»tA,
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikom naj se pošiljajo na predsednika porotnr^a odbora: MTOHAEL KLOBU-ČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki rsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODi
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Sv. popotnica in neprevidel voznik. K sv. obhajilu za popotnico poklicani župni upravitelj V. Paulus iz Št. Urške gore bi danes lahko bil že pokopan. Po neizrečeno strmem in skalo-vitem potu je vsled svojih trdih m bolnih nog vozil, ne da bi voznik konja držal pri gobcu in za vajeti, ali da bi v>aj sedlo bil pritrdil. Voz se je prevrnil. Gospod Paulus je padel z Bogom iz prevrajenega voza na ? skalovje. Na pršili in rebrih je ranjen, kri pljuva, čuteč neznanske bolečine, levo ramo in roko ima pohabljeno, na rokah in nokah praske. Sv. obhajilo je po padcu s težavo opravil. Se sreča. da z glavo ni padel na skalo.
Ogenj. V Ardrovem pri Krškem je pogorela hi<a in pod kočarja Jožefa Praha. Za žgal je domač 51etni sini iškode je 1<><*0 kron, zavarovalnine pa le 500 kron. Ali starši res ne morejo skriti otrokom žveplenk?
Posledica pijanosti. lSletni krojaški pomočnik Franc Huter v Čermo-šnjici se je tako napil, da je padel z lestve in se ubil.
Smrtna nesreča. lCletni posestnikov sin Franc Novak iz Dvora je prijel pod kolesa težko obloženega voza. Zdrobljena mu je bila glava ia rebra. Umrl je takoj.
Konkurz razglaša novomeško okrožno sodišče nad premoženjem umrlega Jakoba Petrovčiča, vpisanega trgovca v Trebnjem.
Prijazen sin. V liki vasi je Jakob Kratic strahovito pretepel svojega očeta, kteremu je tudi oko tako zbil, da skoro gotovo več ne bo mogel videti svojega prijaznega siaa.
Drevo je ubilo dne 31. julija Jožefa Medvedšeka s Svinskega pri St. Ilopertu. Sekal je smreke za trgovca Pencata iz Mokronoga. Smreka je pa-dla nanj in mu zlomila tilnik. Nagla in neprevidena smrt!
Zopet nesreča s puško. S puško so se igrale dekleta, ki so delale pri grofu Barbo na Dobu. Ena izmed deklet je pri tem pomerila v Tilko Lakek in jo zadela v braz. Svinčena zrna so šla v glavo in dekle močno ranila. Prepeljali so jo v bolnišnico.
Lak streljal s revolverjem na slovenskega fanta. V noči na 12. julija je slišal posestnikov sin Janez Rode v Čeraučab laške fante mimo očetove hiše kričati in peti. Da bi videl, kdo razgraja, stopil je slečen v spodnjih hlačah na prosto. Ko se jim je približal do par korakov, ustrelil je na njega 29 let stari delavce Juri Gia-Bat-ta. Krogla je zadela Rodeta na vrat in poškodba je bila smrtnonevarna. Obdolženec s- zagovarja, da ga je Rode s koso napadel in da je to storil v sil obran u. Ta zagovor je bil pa lai-njrr, zato bode pa tndi Lah sedel eno leto v težki ječi.
Ca aabia. 1. avgusta dopoldne so imeli Setalci na Erjavčevi cesti izre-
den užitek. Dve ženski sta se obsipali z raznimi lepi priimki, pihali, da so >e jima od jeze dvigale prsi kakor ribi plavute. Naposled sta skočile liki razdraženih petelinov skupaj in se začele lasati, da je bilo joj. Tudi moža pravice je privedla tja radovedno^. ki pa je bil toliko neusmiljen, da ni d< pustil občinstvu nadaljnje zabave, marveč je hudi ženski razdvojil s tem, da je eno t. j. brezposelno -lužkinjo Marijo Kotarjevo odvedel s seboj. Povod :Kotarjeva se je bila nekoliko preveč zagledala v moža svo-j. nasprotnice, ktera ji ga pa nikakor noče prepustiti, pa Če gre zanj še v hujši boj.
PRIMORSKE NOVICE.
Se o grozovitem umoru v Trstu Kakor nam je bilo javljeao, je policija res 1. avgusta predpoldne v Foe-dranspergovem stanovanju našla dragulje pokojne Lucije Fabry. Policija je bila >e 31. julija večer najela osem kopačev, ki so v soboto ves dan pre-kopavali dvorišče pred hišo. A to kopanje ni izdalo ničesar. Pri nataa-<"-nej>i preiskavi v hiši je pa policijski koncipist Keršovan v knjižnici v sprejemni sobi Foedranspergovega stanovanja našel rečene dragulje, ki so bili skriti za desko, pribito nad vratmi knjižnice na notranji strani. Za to desko je Keršovan našel ročno torbico iz kovine, v kteri je bilo šest prstanov: eden teh ima dva precej debela briljanta. drugi tri velike rubine, enemu je manjkal kamen. Dalje je bila v torbici škatljica z vdelanim zlatom, a v škatljici mala srebrna ura. Ovratna verižica je — kakor se trdi — iz biserov. Našli so tudi srebrno držalo za svinčnik. Denarja so pa našli le 100, in ne 200 kron, kakor nam je bilo po pomoti javljeno v prvem hipu. Poleg tega so pa našli še mnogo drugih predmetov, ki so bili last pokojne. Foedransperg še vedno taji in trdi, da on ne ve ničesar o tem. Pravi namreč, da je moral kdo drugi umoriti nesrečno Fabry, ko ni bilo njega doma. A preiskovalni sodnik ima dokaz, ki z apodaktično gotovostjo priča o Foedranspergovi krivdi. Pri prvi hišni preiskavi, namreč še v ponedeljek, dne 27. julija, so namreč našli v Foedranspergovem stanovanju le štiri kose trupla in sicer život, obe roki in eno nogo od kolena doli. Ko so dali takoj za tem Foedransperga vklenjenega odvesti na policijo, je klepar Guttinger, ki stanuje v isti hiši, povedal preiskovalnemu sodniku, ki je bil še ostal gori, da je videl Foe-dransperga v nedeljo priti na dvorišče z ročnim kovčkom, kterega je skril v drvarnico. Ko so nato odprli drvarnico, so v njej res aašli ročni kovček. Gnttinger je takoj izjavil, da je to ravno tisti kovček, ki ga je bil Foe-dransperg v nedeljo prinesel v drvarnico. In ko so ta kovček odprli, so našli v njem še tri kose razkosanega trupla: dve stegni in eno nogo od kolena doli. To je nepobiten dokaz Foe-dranspergove krivde. Dočim je izklju-
čeno, da bi bil Foedransperg morilec kočijažev, ker je dokazano, da je bil dne 15. decembra 1. 1., ko je bil na Opčinah umorjen kočijaž Vidov, doma in da je onega dne nekaj delal z Guttingerjem, se pa med tem vedno bolj utrjuje sum, da je on napadel ia treščil s sekiro po glavi pismonošo Vel ikon jo.
Okraden in v morje vržen. Črnogorec Miro Cekovič v Trstu je zaspal v gostilni pri mizi in si privezal z vrvico za vrat denarnico. To sta videla delavea Ivan Cavesso in Alfred Tischborn. Okradla sta Cekoviča njegove denarnice, v kteri je bilo 30 K. potem pa izginila. Ko se je Cekovič zbudil, jo je s prijateljem takoj podal za tatovoma, ki ju je dobil na pomolu. Tam se je začel prepir, v kte-rem je Cavesso vrgel Cekoviča v morje. Tega je rešil prijatelj, onadva je pa policija prijela.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Dva fanta utonila. — Ogenj. Od
Sv. Jurija ob Ščavnici se poroča:
I hie 2G. juiija sta se vtopila v Ščavnici Franc Stranjšak iz Jamne, ki je zadnji čas začel čez mero piti ptujski špirit, in Mat. Korošak, želarjev sin. iz Berkovee, trdi prijatelj špirita. Oba, posebno prvi sta prisegala na *4Štajercev" evangelij. — Dne 27. julija pa je pogorela biša v Berkov-cih, ktero so s posestvom vred kupili oarrski Slovenci. Pri sosedu so peli in pili in so baje s cigarami zanetili hram.
Nepoboljšljiv uzmovič. 251etni vini-čarski sin Tomaž Zorjan, doma v Bre-brovniku blizu Ormoža je imel okrog 30. junija t. 1. nastopiti 13mesečno ječo. Kavno isti čas pa je znova ukradel nekima bratoma Dvoršak iz Roš-paha pri Mariboru 400 kron iz zaprtega predala. Mariborsko sodišče mu je k 13 še priložilo 18 mesecev ječe.
RAZNOTEROSTI.
Pijana koza. Alkoholizem 'dobro napreduje. Kdo bi rekel, da tudi koza, čisto navadna koza, se upijani tako, da ne bo mogla stati na nogah. In zgodilo se je vendar. Na Zamosti pri Poljski Ostravi v Goldbergovi hiši si je neki delavec skuhal črno kavo in je v njo nalil ruma. Da se kava shla-di, postavi jo na prag ter odide. Šla je mimo koza, povohala je in je že bila z gobcem v piskru. Jedva je kavo popila, bila je že z nogami kvišku. Valjala se je po tleh, grozno je meke-tala in jezik kazala, kar je zlasti otrokom napravilo veliko veselje. Gledavci so se smejali, toda kozi ni bilo dobro.
Iz ljubosumnosti je zaklal z ostrim bodalom uslužbenec dunajske elektr. cestne železnice Prašinger v nekem restavrantu v Ustju na Češkem najprej svojo ljubico, neko ločeno ženo, nato pa sebe.
Pet tisoč analfabetov. V trenčin-skem slovaškem okraju je 5000 otrok, ki bi imeli hoditi v šolo, a zbog pomanjkanja šol letajo po cestah, ker na Ogrskem imajo za razne paradne slavnosti in nepotrebne reči dovolj denarja, ali za ljudski poduk zmirom premalo. V sami Budimpešti je nekoliko tisoč otrok, ki ne morejo hoditi v šolo radi tega, ker je v mestu malo šol. Potem se Madžarsko šteje med omikane države.
Prva odvetnica na Ruskem. Iz Pe-trograda se poroča, da prva odvetnica na Ruskem, Čehinja Janina Po-domska je bila sprejeta v moskovsko zvezo odvetnikov. Odvetnica je izvrstno napravila vse državne skušnje.
Sluge morilci svojega gospodarja.
V Parizu so našli umorjenega 70 let starega milijonarja Remyja. Morilci so milijonarjevo blagajno oropali. Sedaj so dognali, da sta starčka umorila njegova služabnika Renard in Cour-tois ter ga oropala.
Od altarja na morišče. Na dvorišču jetnišnioe v Lodzu se je pred kratkim vršila pretresljiva poroka. Radi —>« gih anarhističnih atentatov na smrt obsojeni Ladislav Glaškovski se je pred izvršitvijo smrtne obsodbe hotel poročiti s svojo nevesto. Ženin okovan v verige, je bil miren in je po po-
roki tolažil plakajočo mlado svojo ženo. Takoj po poroki je morala mlada žena z ženitovanjskimi gosti zapustiti jetnišnico in par ur pozneje se je nad GlaškovskLm izvršila smrtna obsodba.
Trgovec z dekleti prijet. Na kolodvoru v Budimpešti so aretirali trgovca z dekleti Morica Neumanna, ko se je hotel odpeljati z nekim dekletom v Sarajevo, da jo tam izroči svoji javni hiši. Neumann ima v Budimpešti tri palače.
Nagle smrti je umrl v Atenah profesor krakovskega vseučilišča dr. Va-sinski, ki je bil namenjen v s^rho znanstvenega preiskovanja v Egipt. Ker je bil Vasinski popolnoma zdrav in zdravniki niso mogli dognati pravega vzroka smrti, je nastal sum, da je poljski učenjak žrtev hudodelstva. Uvedena je stroga preiskava.
Posredovanje kraljice Jelene. "Ce~ tinjski Vjesnik" poroča, da je bila izmišljena vest, češ, da je italijanska kraljica posredovala pri svojem očetu, knezu Nikoli, naj bi pomilostil ljudi, ki so bili nedavno v Cetinju obsojeni zavoljo afere z bombami.
Obesili so v Hamburgu nekega Raata, ki je izvršil roparski umor na vdovi Jurk. Do zadnjega trenutka je zatrjeval svojo nedolžnost in vpil ter se strašno branil stopiti na morišče. Z veliko silo so ga vendar prignali do cilja.
Močerad v ustih. Na Češkem sta delala zakonca na polju, in sta pustila otroka blizu sebe na tleh. Čez nekaj časa je začel otrok jokati. Mož je rekel ženi. naj pogleda, kaj je otroku. Žena je odgovorila, da ima le še nekaj malega opraviti. Ko je potem stopila k otroku, je zapazila, da mu je zlezel močerad v usta ter otroka zadušil. Žena je zavpila in mož je prihitel. Ko je videl, kaj se je zgodilo, se je tako razsrdil, da je ženo ubil z moti-ko, ki jo je držal v rokah.
PROŠNJA.
Dne 29. junija t. 1. umrl je nekje v državi Kansas JANEZ GOVE-KAR, doma blizu Žirov na Kranjskem. Radi bi vedeli, če je spadal h kakemu podpornemu društvu in če je zapustil kaj premoženja.
"Glas Naroda".
(14-17—8)
Kje je GREGOR BANf Pred nekaj meseci je bival v Red Lodge, Mont. Iz starega kraja nam je došla zanj neka denarna pošiljatev ter ga tem potom prosimo, naj se nemudoma pismeno pri nas zgla-si. — Frank Sakser Co., 109 Greenwich St., New York, N. Y.
(15-18—8)
POZOR SLOVENCI IN HRVATI.
Podpisani pripoiroSam vaem potujočim rojakom v Chicago, HL, in okoliši svoj dobro urejeni
—: BALO ON. :— Na razpolago imam tndi lepo ka« ljišče. Točim vedno svata in dote* Seip pivo, jako dobro domačo viae rasne likerja ter prodajam fine mot ke. Postrežba solidna.
Prodajam tndi m preskrbujem pa-robrodna liatke za va» prakononki črte po izvirnih eeoak. PoiOjam «• narje t staro domovin potom po dnevnem kursu. V sem i hanlro Frank Brtm ▼ !•« Torka. Svoji k avujsal Z vwleepofeovanjem
JOB? KOMPASE, M08 Onsnbaar Aia, Bo. Chfcraga, m
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom in rojakinjam v Greater New Yorku naznanjamo, da je naš zastopnik
Mr. ALOJZU ČE&ARK. 59 Union Avenne, Brooklyn, H. Y.,
pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige ter poverjen prejemati denarne pošiljatve, vsled česar ga rojakom najtopleje priporočamo.
FRANK SAKSER CO.
Naznanilo«
Kajakom Slovencem in Hrvatom
kteri potujejo čez Duluth, Minn., pri poročamo našega zastopnika g.
Josip Scharabon-a,
409 WEST MICHIGAN ST., DULUTH, MINN., kteri ima svoj
SALOON
prav bbzo kolodvora. Vsak rojak j« pri njemu najbolje postrešen.
Pošilja denarja t staro domovino najceneje in najhitreje po rn^tm po sredovanju; nastopa nas v vsak po ■lik. Torej pazite, da se ne vsedett na lim laskavim besedam nišvredne zev, kterih v Duluthu tndi ne manj ka- Spoštovanjem
FRANK SAKSER OO.
Pozor! Slovenci Pozor! ffSALONa'
zmodernim kogljlščem.
Sveže pivo v sodičkih in buteljkah Ia druge raznovrstne pijače ter uni'ska smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno.
Postrežba točna In i zborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča
Martin Potokar
564 So. Center Ave, Chicago, lil
■	■■■ - ri	L L)___
POKOR t
V zalogi "Glas Naroda" jm isila podnčna knjiiiaa, ki obsega 54 strm-aij, z naslovom: Kako m jutiiiii ameriški drMJaaT Kar Je kajiiiea jako potrebna in koristna, naj Jo ta-ioj naroči mk rojak. Stane samo > centov, ktere pošljite v pcdouk namkak.
Frank lak« On,
Greenwich St., Now Ywk, N. Y
Pozor Rojaki!
Novoiznajdeno garantirano mazilo x» pleiaste in eolobradce, od katerega v f tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge. kurje očesa, bradovice in ozeblino V*..o v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c. da ie to reanica se jamči $500. Pri na ročbi blagovolite denarje po Post Mone) Order poftiljati.
Jakob Wahcic,
P. O. Box 69 CLEVeUAND, OHIO.
Slovencem in Hrvatom priporočam svoj
SALOON
v obilen pcset. Točim vedno sveže pivo, dobra ■vina. in whiskey ter imam v zalogi zelo fine smodke.
Hojakom pošiljam denar* Je v staro domovino hitro in poceni.
Pobiram naročnino za "Glas Naroda". V zvezi sem z g g. Frank Sakser Co. v New Yorku. Z velespošto van j em
Ivan Govže,
Ely, Minn.
v slučaju bolezni In komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobitf izgubljeno zdravje ? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil.
THE
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mo. goče že zastonj trošili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno.
Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki.
Ozdravlfen rane na licu od zobobola.
Cenjeni gospod doktor!
Jaz se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovaii za časa moje bolezni. Uverjen in preprič an sem. da sem le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim sem bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdraveca. ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po Širni Ameriki.
S spostovaniem ostajem Vam hvaležni.
Prane Steklassa
3i4i St. Clair Ave. N. E.
Cleveland. O.
Frank Polh
310 MidKirt Ave. Rockdalle, 111
Velecen»etn fospod doktOrl
Vam naznanim, da sem prejel
zdravila in se Vam zahvaljujem,
ker ste mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi £e zdravila ostala, zato se Vam iskreno zahvaijnjein ter pripo ročam rojakom, ako potrehujejo zdravil, naj se na Vas obrneio, ker pri Vas se zares dobra dobijo, kateta sotovo
po it: aj« ijo.
Vas žs enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priatelj
Jakob Likar
Box 54i West Newton. Pa
Na razpolago imamo še mnogo takih pisem; katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti
Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pis-jRmu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pi-1 site v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov :
TZEaCZE
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
NEW Y0RK, N.€Y.
140 WEST 34th STREET,
Zdravju	^
najprimernejša pijača je
LBIS V RI V O
f ti
if

ktero je varjeno iz najboljšega importinaega češkega hmela Radi naj nikdo ne zamudi poskusit ■ r/oio	korist, kakor * ids - kor«v'
svoje družine, svojih prijateljei-- it
Leisy pivo ie najbo.: prti]-.; alje*io čer se dobi .■ /scJi gostilnah. Vse podrobnosti zveste ri fi*«, Tr«vntkar-ju 6102 j. «,i«tr . i. r! «-., kteri Vam dragevolje vse poj3.se
THE ISAAC LEISY BREWING COMPAN!
CLEVELAND, O.
1 k
i f!
1* t- s
i
AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA
(preje bratje Cosulich.;
NajprvpravnejSa in najcenejša parobredna črta m ilPinee to Hriiti, m^.

Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REK©,
Gene voznih listkov iz NEW Y0RIU za iih razrei m (3®
V	« spodaj navedeni nori parobrodi
na dva vijaka imajo brezžični brsojav:
ALIOS, JjAUBA, MABTHA WASHINGTON, ! | AUGENTIFA.
V	meaacih maji in jnniju se bodeta zgoraj navedenemu brodovjn pridružila ia dva draga nova potniška
.......................428.60
TRSTA.................
LJUBLJANE______________
BEKB..............................
ZAGBEBA.........................
KABLOTCA...........;..........
H. BAZBJBD do TRSTA ali BEKB...........................S6&50 do fgfi.
.929*20
• \ -!
Parobrod "ALICE" odpluje 2. septembra 1908. Parobrod "MABTHA WASHINGTON" odplujo 16. septembra 1908.
Bros. & Co., Geo* Agents® t te^rtofi
■i-..*.lit


DRUQA KNJ1QA.
PO DIVJEM KURDISTANU.
ga vpraša po-
(Nadaljevanje.)
Siromaku se menda še nikdar ni kaj takega pripetilo; gleda me z izbuljenimi očmi, kot bi ne vedel, kaj bi nadalje počel.
"Rekel sem," blekae eez nekaj časa, "da ti nisi prijatelj guvernerja."
"Pa si vendar bral njegovo pismo." "Toda ti si bojeval zoper njega." ' * Kje t' *
"V Šejk Adiju."
"Dokazi!"
"Priče imam."
* • Torej naj pridejo sem!''
"Tvojo prošnjo ti takoj spolnem."
Na migljaj muteselima zapusti aga sobo.
Čez nekoliko trenutkov se vrne z — makre d som iz Mosula. Makredš me niti ne pogleda, temveč koraka naravnost proti muteselimu, kjer se vse-(de ob njegovo stran na preprogo, kjer sem jaz prej sedel.
"Ali je to mož, o kterem si pripovedoval, efendiT" veljnik.
"On je."
"Vidiš?" se obrne poveljnik proti meni. "Makredš iz Mosula, kterega gotovo poznaš, je priča da si se bojeval z Džesidi proti mosulskemu gu-
Vrernerju."
" Makredš je lažnik."
Tu me sodnik grozno pogleda.
"Črv," zasika nad menoj.
"Takoj boš spoznal tega Črva!" mu rečem mirno. "Se enkrat ti rečem, da si lažnik, ker me nisi videl, da sem se bojeval z Džesidi aaprwn Turkom."
"Torej so te videli drugi."
"Toda ti ne! In poveljnik mi je rekel, da si me sam ti videl. Imenuj mi priče!''
"Topoičarji so pripovedovali."
"Torej so tudi topniearji lagali Jaz se nisem boril zoper Torke; tekla ni niti kapljiea krvi. Turki ao svoje topove predali Džesidom brez upora. In potem, ko ste bili od vseh stranij obkoljeni v Sejk Adiju, sem prosil Ali Beja, da postopa milostno z vami, da se imate edino meni zahvaliti, ker vas vseh skupaj ni postreljal. In iz tega sklepaš, da sem guvernerjev sovražniki"
"Napadel si naše topove in jih vzel." "To rad priznam." "Toda v Mosulu se boš zagovarjal." "Ah!"
"Gotovo. Muteselim te bo zaprl in poslal v Mosul, tebe in vse tvoje tovariše. Samo edino sredstvo te more rešiti." "Ktero?"
Makredš da znamenje z roko in vsi navzoči odidejo iz sobe. "Ti t-i emir iz Fraakistana," začne makredš. "Vem, da si pod varstvom tvojega konzula, in da te mi ne smemo umoriti. Toda zvršil si zločin, ki se kaznuje =■ s-mrtjo. Čez Mosul te moramo poslati v Stambul, kjer te gotovo zadene kazen."
Makredš preneha /. govorom. Najbr/. ni vedel, kako bi nadaljeval. "Naprej!" mu rečeni.
"Postal si varovanec guvernerja in tudi muteselim te je prijazno sprejel; torej tvoja prijatelja ne želita, da te zadene tako žalostna usoda." "Alah naj =e ju spomni v njuni poslednji uri!"
"I)a! Raditega lahko te spustimo, če--—"
"No, če?"
"Če nam poveš, koliko je vredno emirjevo življenje iz Frankistana."
"Ne počenega g rosa.
"Ničesar? Ti se šališ?"
"Govorim re^no. Prav ničesar ni vredno."
"Kako to?"
"Ker Alah lahko vsakega emirja naenkrat k sebi pokliče.." "Imaš prav; življenje je v Alahovi roki; toda življenje je stvar, ktero moramo varovati in čuvati."
"Ti najbrž nir-i pobožen rnoslemin, ker sicer bi vedel, da so človeška pota zapisana v knjigi življenja."	1
"In vsejedno človek lahko zapravi svoje življenje, če ne uboga te knjige."
"Dobro, makredš. Koliko ceniš lastno življenjefM
"Najmanj desettisoč pijastrov."
"Torej je moje življenje desettisočkrat več vredno, namreč sto milijonov pijastrov. Čudo, da Turek tako malo ceni svoje življenje." Makredš me začudeno pogleda. "Ali si tako bojrat, tnarT' "Da. ker je mojo življenje tako drago."
"Torej menim, da lahko ceniš svoje življenje v Amadiji dvajsettisoč pijastrov."
"Gotovo!"
"In življenje hadži Lindsav-beja ravno toliko."
" Popolnoma tvojih mišlij."
"In de^ettisoč za tretjega tovariša."
"Ni preveč."
"In tvoj služabnik?"
"Arabec je, in sicer hraber in zvest mož, ki je prav toliko vreden kot vsak drug mož."
"Torej meniš, da velja tudi on desettisoč pijastrov?" "Da."
"Ali si zračunil sedaj, koliko ste vsi skupaj vredni?"
"Šestdesettisoč pijastrov."
"Da. Imate toliko denarja pri sebi?" "Mi smo zelo bogati, makredš." "Kdaj hočete plačati?" "Nikdar."
Sililo me je na smeh. ko sem opazoval obraza obeh mož, ki sta najpr-
vc mene, potem pa sama sebe pogledala. Nato pa vpraša makredš dalje: "Kaj meniš, efendi?"
"Jaz menim, da prihajam iz dežele, kjer vlada pravica. Pri Frankih
j« berač pred sodni jo ravno toliko vreden kot kralj. In že frankovski kralj greši zoper postave, tedaj *ra kaznujejo. Nihče ne more svojega življenja prodati, k.-r pri nas ni lopovskih sodnikov. Turki pa nimajo druge postave kot svojo denarno mošnjo, radi tega kupčujejo s pravico. Svojega življenja ne morem plačati, če sem zaslužil, da mi ga vzamejo." "Torej zgubiš svoje življenje."
"Ne vrjamem. Frank sicer ne kupcuje s svojim življenjem, toda braniti ga zna."
"Efendi, vsa tvoja bramba bo zaman." "Zakaj?"
"Ker je tvoja krivda dokazana, ktero si že sam priznaL" "Ni res. Jaz nisem priznal nobene krivde, temveč le povedal, da sem v»el Turkom topove, in to je stvar, radi ktere ne bom kaznovan." "Miaiiftf Torej no&eS ugoditi najinu predlogu usmiljenja?" ' 4 UwmHjen ja ne potrebujem, "Torej te moramo zapreti."
"Le, fe m«	T"'l **|If
Tudi muteselim me skuša pregovoriti; ker se pa ne udam, zaploska s rokami, in trije Častniki zopet vstopajo.
Dalje prihodnjič.
MOLIT VKNXKL
DUŠNA PAŠA (spisal škof Fr. Baraga,) platno, rudeča obreza 75c., broširana 60c. JEZUS IN MARIJA, vezano ▼ alono-
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, N.V
KNEZ ČRNI JURIJ, 20t.
KOSI ZLATE JAGODE, 50a.
KRALJICA DRAGA, 20c.
KRIŠTOF KOLUMB, 20c.
KRVNA OSVETA, 15c.
- LAŽNJTVI KLJUKEC, 20c. kost $1.50, fino vezano t usnje MAKrRTMTT.T.TAK Lj ^ mehikan_
ski, 20c. MALA PESMARICA, 30«. MALI VITEZ, 3 zvezki skupaj $2.25.
MALT VSEZNALEC, 20c. MARIJA, rčl POLKOV A, 20a.
f 2.00, vezano v 1 latno 75a.
KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, vezano v slonokoet $1.50.
\TATJ DUHOVNI ZAKLAT), iagrin, zlata obreza 90c.
NEBEŠKE ISKRICE, vezano » platno 50c.
OTROŠKA POBOŽNOST, 25«.
RAJSKI GLASOVI, 40e.
SKRBI ZA DUŠO, zlata obreza 8Qe., fino vezano $1.75.
SRCE JEZUSOVO, vez. «0«.
SV. ROŽNI VENEC, vez. $1.00.
SV. URA, zlata obreza, fino vezano $2.00.
VRTEC NEBEŠKI, platno 70c., slo-nokost imit. $1.50.
UČNE KNJIGE.
ABECEDNIK NEMŠKI, vezan 20c.
ABNOV NEMŠKO - ANGLEŠKI TOLMAČ, 50c.
ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40c.
ČETRTO BERILO, 40e.
Dimnik: BESEDNJAK SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA, 90a.
EVANGELIJ, vezan ftOe.
GRSUNDRISS DEB SLOVENI-BCHEN SPRACHE, reza« $L25.
HRVATSKO - ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 4©e, mali 30c.
KATEKIZEM mali 15e., veliki 40e.
NAVODILO ZA SPISOV AN JE RAZNIH PISEM, nevez. 75c.
PODUK SLOVENCEM ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30e.
PRVA NEMŠKA VADNICA, 35e.
ROČNI SLOVENSKO - NEMŠKI SLOVAR 40e.
SLOVAR SLOVENSKO - NEMŠKI Janežič-Bartel, fino vezan $3.00.
SLOVAR NEMŠKO - SLOVENSKI Janežič Bartel nova izdaja, fino vezan $3.00.
SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA 40c.
SLOVENSKA KUHARICA, Plei vreiss, $1.80.
SPRETNA KUHARICA, broširo ono 80c.
SPISOVNIK LJUBAVNIH IN NITOVANJSKIH PISEM 3B&
'7OŠUlLNI LISTI 20e.	_
ZBIRKA LJUBAVNIH IN SNTJJWL-NIH PISEM 30e.
ZGODBE SV. PISMA ZA NI2JE RAZREDE LJUDSKIH ŠOL 30c.
• ? * - [t tiwravf
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE.
ALADIN S ČAROBNO SVETILNI-00 lOe. *" -	>
ANDREJ HOFER 20c.
AVSTRIJSKI JUNAKI, vez. 90c., nevez. 70c.
BELGRAJSKI BISER 15c.
BENEŠKA VEDEŽEVALKA 20c.
LOŽICNI DAROVI, loc.
BUCEK V STRAHU, 35e.
BURSKA VOJSKA 30c.
CERKVICA NA SKA TJ, 15e.
CESAR FRAN JOSIP, 20c.
CESARICA ELIZABETA, 15«.
CIGANOVA OSVETA, 20e.
CVETINA BOR OGRAJSKA, 20c.
CVETKE, 20c.
ČAS JE ZLATO, 20e.
DAMA S KAMETjJAMT, $1.00.
DARINKA, MALA CRN OGORKA,
DETELJICA, življenje treh kranjskih bratov, franeoekih vojakov,
DOMA IN NA TUJEM, 20e. DVE ČUDOPOLNI PRAVLJICL
20 c.
ENO LETO MED INDIJANCI, Ms
ERAZEM PRED JAMSKE, 15e. ERI, 20e.
EVSTAHLJA, 15c. FABIOLA, COc. GENERAL LAUDON, 25e. GEORGE STEPHENSON, oče železnic, 40c.
GO D CETV SKI KATEKIZEM, 20c. GOLOBČEK IN KANARČEK, 15c. GOZDOVNIK, 2 zvezka skupaj 70c. GROF RADECKI, 20e. HIRLANDA, 20c. IVAN RESNICOLJUB, 20e. IZANAMT, mala Japonka, 20a IZDAJALCA DOMOVTSTB, 2fte. IZGUBLJENA SREČA, 20«. IZIDOR, pobožni kmet, 20«. IZLET V CARIGRAD, 40«. JAROMIL, 20e. JURČIČEVT SPISI, 11
MARJETICA, 50e.
MATERINA ŽRTEV, 50c. MATI BOŽJA Z BL /DA, lOe. MIKLOVA ZALA, 30j. MIR BOŽJI, $1.00. MIRKO POŠTENJAKOVIČ, 20«. MLADI SAMOTAR, 15e. MLINARJEV JANEZ, 40c. MRTVI GOSTAČ, 20c. MUČENTKI, A. Aškerc, elegantne
vez. $2.00. NA INDIJSKIH OTOCIH, 25«. NAJDEN ČEK, 20e. NA PRERIJI, 20c. NARODNE PESMI, Zirovnik, 3
zvezki, vez., vsak po 60c. NARODNE PRIPOVEDKE, 3 mir
ki vsaki po 20e. NASELJENCI, 20«. NASELNIKOVA HČI, 20a. NAŠ DOM. Zbirka povesti. Vsak 20c.
NEDOLŽNOST PREGAJANA IN
POVELIČANA, 20s. NEZGODA NA PALAVANU, 20s. NIKOLAJ ZRINJSKI, 20e. OB TIHIH VEČERIH, 70«. OB ZORI, 70e. ODKRITJE AMERIKE, 40«. PAVLIHA, 20c.
POSLEDNJI MOTTTKANEC, 20s. PRAVLJICE (Majar,) 20e. PRED NEVIHTO, 20e. PREGOVORI, PRILIKE, REKI, 30 PRI SEVERNIH SLOVANIH, 30c. PRINC EVGEN, 20c. PRIPOVEDKE, 3 zvezki, po 20e. PRST BOŽJI, 15e. REPOŠTEV, 20c. RINALDO RINALDINI, 30c. ROBINSON, broširan, 60c. RODBINSKA SREČA, 40c. RODBINA P0LANEŠK1H, 3 zvezki $2.50.
ROPARSKO ŽIVLJENJE, 20e. RUSKO-JAPONSKA VOJSKA, 5
zvezkov za 75c. SANJSKE KNJIGE, velike, BENTLIA, IS«.
SITA, mala Hindoatanka, 20e.
SKOZI ŠIRNO INDIJO, 30c. SLOVENSKI SALJIVEC. 3 zvezka.
po 20e. SPISJE, 15c.
SPOMINSKI LISTI IZ AVSTRIJSKE ZGODOVINE, 25c. S PRESTOLA NA MORIŠČE, 20c. SREČOLOVEC, 20c. STANLEY V AFRIKI, 20c. STEZOSLEDEC, 20c. STOLETNA PRATIKA, 60c. STO PRIPOVEDK, 20e. ' STRELEC, 20c. STRIC TOMOVA K0CA, 60c. SVETA NOČ, 15c.
ŠALJIVI JAKA, 2 zvezka, vsak po 20c.
ŠALJIVI SLOVENEC, 75c. ŠTIRI POVESTI, 20c. TEGETHOF, slavni admiral, 20e. TIUN LING, 20c. TIMOTEJ IN FILOMENA, 20e. TISOČ IN ENA NOČ, 51 zvezkov, $6.50.
TRI POVESSTI GROFA TOLSTOJA, 40c.
V	DELU JE REŠITEV, 20c. VENČEK P RIP OVES TI, 20e.
V	GORSKEM ZAKOTJU, 20«. VOHUN, 80c.
VRTOMIROV PRSTAN, 20«.
V	ZARJI MLADOSTI, 20e. WINNETOU, rdeči gentleman, tri
zvezki $1.00. ZLATA VAS, 2Be ZLATOROG, $1.21 ZMAJ IZ BOSNE, 60c. Z OGNJEM IN MEČEM, $2J*0. ŽALOST IN VESELJE, 45e.
ZEMLJEVIDI.
ZEMLJEVID AVSTBJO - OGRSKE
veliki 25c., mali lOe. ZEMLJEVID EVROPE, 25e. ZEMLJEVID KRANJSKE DEŽE-
Tnktj živečim bratom Slovencem in Hm tom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, pod imenott "Narodni Kotel,"na 709 Broad St., edex največjih hotelov v mestu.
Na čepu imam vedno sveže pivo, najboljše vrste whiHkey, kakor naravnega donu napravljenega vina in dobre sm odke.
Na razpolago imam čez 25 urejenih sob za prenočitev. — Vzamem tndi rojake n* stanovanje. — Evrepejska kuhinj« 1
Za obilen poset se priporočam udani
Božo Gojaovlč, Jehasteva, Pa.
JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd?Str«t. N. E., Cleveland, Ohi«
izdelovalec kranjskih in nemških^
HARM ONIK.
Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizko, a delo trpežno in dobro. Tri vrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminja, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim je od $40 do $80.
Gompagnle Generali Tiansalianlipt
(Francoska parobrodna družba«)
NARAVNA
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobre erao vino po 50 do 60 ct.
galon s posodo vred. Dobre belo vino od 60 do 70 ct.
galoa s posodo vred. tzvrstaa troaavlca od $2.50 do $3 galon s posodo vred. lfaaj aego tO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati.
i jem
Nik. Radovich,
594 Vcmoat SL, San Fraadsco.CaL
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUBUAN&
Poštni pamiki to:]
5*La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih močk
-'La Savoie" „ „ ....................12,000 „ 25,000 „	w
uLa. Lorraine" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „
"La Touraine" , „ „ ..................10.0IX) „ 12,000 „
a<La Bretagne"................................ 8,000 „ 9,000 „	.
*La Gasgogne"................................ 8,ooo „ 9,000 „
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Peaxl Street, Cheaebrough Building.
Paraiki •dpl«jejo od sedaj maprej vedno ob četrtkih ob 10. ur§ iopolndne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N. T•
*LA LORRAINE	20. avg. 1908.*LA SAVOIE	24. sppt. 1908.
♦LA TOURAINE	27. avg. <->08.* L A PROVENCE	L okt. 19§8.
La Gaseogne 3. sept. 1908 *LA LORRAINE	8. okt. 1908.
*LA PROVENCE	10. sept. 1M8 *LA TOURAINE	15. okt. 1908.
*LA LORRAINE	17. sept. 1908. *LA SAVOIE	22. okt. 1908.
POSEBNA PLOVITVA
Parnik FLORIDE odpluje dne 29. a%gusta 1908. Novi parnik na dva vijaka CHICAGO odpluje dne 5. sept. 1908. Samo kabine II. razreda!
Cena drugega razreda do Havre: |6d.M in vi^je.
**TUIkH	nnajc p»i Pn »rji.^.
VV/, Kozminski, ^ucrnlm agent «a
7P Deaoorn St., Chlcaro,
r

'•)fiiiiiui||i,iii .......................i
Cast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, lil., kakor tudi rojakom po Žjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saieofi tri "Triglavu",
572 Blue island Ave., Chicago, III.
kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey. Najbolja vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen
obisk se priporoča _____
Mohor Mladič, 572 Blue Island Ave., Chicago, 111.
«. . ~ • ik,' -iflltv • -JL W
^ Velik« Zaloga vina in žganja.
* ^ ^	Marija O rill
Prodaja belo vino po........70c. gallon
„ črno vino po........50c. „
Drožnik 4 galone za............$11.00
Brinjevec 12 steklenic za........$12.00
ali 4 gal. (sodček) za...........$16.00
Za obilno naročilo se priporoča
Marija Grill, 5308 St. Clair Are., N. EL,	Cleveland, Ohio.
m

Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno ne upravništvo ne uredništvo.
umetno Tesano, vaak irmk HNl KAKO JE HOTNTL OOCD, M«. KABO PQffTAimO BCAM, 4k KAK BOO 0TCBI JS fB VAAT, I6a
1»

FRANK SAKSER C0
PODRUŽNICA
6104 ST. CLAIR AVE., N. E.t	CLEVELAND, O.
cANTON BOBEK, vodja.
LE, mali lOe. ZEMLJEVID ZJEDINJENIH DRŽAT, 26c.
KABGLEDHIOS.
ia. drugih mest na Mfjuiik« in raacaik k«, • evetlieami in po 3e., daeat 90e.
Alt Mri*, lAe.

Pošilja v zvezi z glavno pisarno
DENARJE V STARO DOMOVINO
najhitreje In najceneje. Denarne pošiljatve dospejo na dom v 12—ij dnevih. — Kupuje in prodaja av&trijslce denarje po dnevnem kurzu.
Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice L|ubl]anske.
Prevzema hranilne knjige v izplačilo in daje predplačila.
PRODAJA PAR0BR0DNE LISTKE
za vse parobrodne družbe po izvirnih cenah.
Potnike iz Cleveland«, 0., sprejme v New Yorku domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in odvede na parnik, kar potnika nič ne ▼elja in je to velike vrednosti.

Dobf se ▼ podružnici «QIas Naroda" po 1 cent številka.