URN_NBN_SI_DOC-VHK0GXI0
Terniinologičeskij slovar’ po na- učnoj informacii (:na russkom , ser- bohorvatskom , slovenskom i make- clonskom jazykah.:). Terminološki rečnik . . . Term inološki slovar . . . Term inološki rečnik . . . (Moskva, VINITI; Beograd, In stitu t za naučno- tehničku dokum entacij u i inform acije 1969.) 192 str. 8°. Lani je izdal In štitu t za znanstve- no-tehnično dokum entacijo in infor m acijo iz Beograda Term inološki slovar s področja znanstvenih infor macij. Slovar vsebuje abecedno raz porejene in oštevilčene ruske term ine z ustreznim i srbskohrvatskim i, sloven skimi in makedonskim i ekvivalenti. Na koncu je dodan seznam terminov- ekvivalentov za vse tri jezike, s števil kami, ki se nanašajo na ruske term i ne v prvem delu knjige. Pri redakciji je sodelovalo 25 strokovnjakov; med njim i je 6 slovenskih: A. Gspan, P. Kalan, V. Levovnik, D. Lovrečič, I. M elihar in A. Struna. Slovar je dopol nilo prej (1966) izdanega osemjezič- nega slovarja in je sestavljen na njegovi podlagi. Knjiga, kakor je bila zam išljena, je potrebna in koristna. Posebej je po trebna Slovencem, saj term inologije za to področje (bibliotekarstvo, biblio grafija, znanstvene inform acije, kiber netika, patenti, m ehanografija, tisk ar stvo, založništvo) še sploh nim amo oziroma je raztresena, neenotna ali šele nastaja. Zato seveda ni mogoče pričakovati, da bi že prvi poskus n aj bolje rešil vsa vprašanja. K ljub tem u pa m ora tudi tak poskus na eni strani zrasti iz že obstoječega, skrbno pre verjenega gradiva, na drugi strani pa m ora na osnovi razvojnih sm eri v posam ezni stroki in v slovenskem jeziku izbrati in predlagati takšne izraze, ki im ajo kar največ možnosti za uveljavitev ali utrditev. Zato naj se razvije naša analiza slovarja pred vsem v to sm er. O zasnovi slovarja ne kaže raz pravljati, saj so m orali slovenski so delavci izhajati iz dane (ruske) pred loge, čeprav je očitno, da je ta spo takljiva: v eni sm eri stvari kopiči in se izgublja v velikih podrobnostih (izdaja im a 41 zvez, katalog 34 zvez, inform acija 33 zvez, kod 20 zvez), sicer pa im a nerazum ljive vrzeli (med papirji pozna sam o avtografskega 17, od datum ov pozna sam o datum odo- brenja za tisk 155). V endar daje tudi takšna osnova m ožnost za boljše ali slabše rešitve. 172
RkJQdWJsaXNoZXIy