Published and dirtribnted under permit No. 728) author. By the Act of October 6, 1917, on (file at th« Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. 3. Bor!e*oa, Postmaster Geu. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S.f CANADA AND SOUTH AMERICA. NAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. volume v.—leto v 7 Single Copy 3c. CLEVELAND, O., V TOREK (TUESDAY) JAN. J7th, 1922. ST. (NO.) 13. Entered as Second Ciass Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c. CLEVELAND JE SREDIŠČE 1 ^IČELO SE BO S POBIRANJEM PODPISOV, DA SE VPRAŠANJE PIVE IN LAHKIH VIN ŽE V JESENI DA PREBIVALSTVU DRŽAVE OHIO NA GLASOVANJE. Parmer ji bodo .samijPomcare se pogaja Sramota Amerike prodajali mleko odjemalcem. i DELUJE ZA PORAVNAVO NE- ----j SPORAZUMA GLEDE PQ- DIREKTNIM RAZVAŽA-i GODBE, KI JO JE SKLEPAL NJEM MLEKA SE BO PR!-! BRIAN D ČELO ŽE S 15. FEBRUAR'' JEM. Cleveland, O, NAD 3500 BIVŠIH VOJAKOV, KI SO V VOJNI ZGUBILI SVOJ UM, SE NAHAJA PO RAZNIH UMOBOLNICAH V NARAVNOST NEZNOSNEM POLOŽAJU. Angleški, vojaki za« I Hoover za prepreči-puščajo Irsko, ; tev delavskih Pariz, 16. jan. — Prvi uradni akt ministrskega predsednika ... )uiske far" j Poincareja potem, ko je prevzel! ans of the World War" so predlo-merske organizacije ,n koopera- #qntt a sj* n. Cleveland, 0. — Capt. William H. Stayton, ki je glav-S ^^edsednik Zveze, ki se bori proti prohibicijskemu i ft SVcemu je včeraj izjavil, da se bo pričelo ne- 4 Sei?ijf° ljU?StV°.P0tOm rfrGn" ki j!m Pretl V8,ed cen';jim on nasprotuje. «1S Voul/ JeSOnf!lo v javnost sicer nika je na delu na načrtih, glasom uradnjh izjav, toda iz zanes- po? r ^ 'l301110 naperili na suhaee direkten napad ter jih . jVali, da invidmrv nn nlnn " on in iVvor/il CJfmrfn« Del spomenice se glasi: S svojo izjavo pričenjajo z katerih se bo s 15. februarjem že i - m __- j ■ n • • . i v . . , . . Ijivih virov se poroča, da je Poin- pisovanjem položaja v Ohio, kajti da naj bi bila kot Ohijčanu vam bo lahko razu- pričelo s prodajo mleka direktno | care predlagal, iz rok farmerja v roke konzumen- 1:a. Po sedanji ceni pravijo farmer-ji, da ne dobijo niti dovolj za pokritje stroškov. Poleg tega pa so .... 'morali v zadnjem času še na ti- Usta *premenilo>in smo torei prišli v državo, kjer je bila soče galon mleka stran zliti, ker precj^V^ena proti-salonska liga in ki je postala suha še ga niso mogli prodat; je , ■ — pridejo na plan," se je izrazil Stayton. "Treba je'j enkrat pride do odločilne bitke. Mi čutimo, da se sij, naroda izza sprejema prohibicijskega dodatka držav. je bil sprejet prohibicijski dodatek k ustavi Zedi- ftenji 0 homo videli, da se je javno mnenje v Ohio spre-vah v' bomo nadaljevali z bojem po drugih drža-pjVo ? Sak naš korak bo odprt, in bo'jev ne bodo vodili niti pro/^ki di'stilerijski interesi, temveč trgovci in _ lic^^nailci, ki so izprev^del napako Volsteadovega za-pra ' m ki hočejo, da se napravi zakonite korake za od- niegov zlih posledic. s0 Smo proti ponovni uvedbi salonov. Mi vemo, da ^o l P^°^ibicij°nisti v Ohio vedno zelo močni, 'toda ču-z L. da se je ljudstvo naveličalo sedanjega položaja 4 eu' /i z dol y0ln na prohibicijo, in šli bomo torej na delo', da to [Sla •^žemo. Glasom pravice referenduma se mora dati na javno Iti1 v0£lan^ vsako vprašanje, ako tako zahteva 230,000 j kupiti celotni mi The Dairymen Milk Co., pri kateri korporaciji je okrog 70 se-verq7pbijskih farmerjev pravi, da bo pričela z direktno prodajo mleka že s 15. februarjem. Tozadevno naznanilo je vč raj podal Carl F. Knirk, generalni upravitelj nove družbe, ki je pred kratkim resigniral kot tajnik Ohio Farmers' Co-operative Milk Co. ''Mi hočemo plačati farmerju pošteno ceno za njegov produkt s tem, da bomo znižali ceno distribucije," je dejal Knirk. Vsak farmer, ki bo prodajal svoje mleko r.ovi družbi, je obenem tudi delničar iste. Družba se je zavezala točka .tikajoča se vojaške pomoči meti, da ako obstoja tak položaj obestranska, tako, da bi bila tu- (v Ohio, kjer imamo v splošnem di Francija obvezana priti na po- boljše zavode za umobolne kot v moč Angliji v slučaju napada, in , večini držav, tedaj ne more biti pa tudi, da naj bi se takoj po,boljši v nobeni drugi državi ali sprejemu pogodbe sestala gene-jpa je celo še slabši, ralna štaba Francije in Anglije, J "Tem potom moramo izjaviti, da napravita obrambne načrte za prvič, da ni zvezna vlada v drža-slučaj napada iz vzhoda. j vi Ohio preskrbela nikake vrste Vprašanja .' otekcije za Polj-j bolniških sredstev za bivše vojaško se danes ni razmotrivalo, to- ke, ki so duševno bolni; drugič, da kot se razume, pride to vpra-jda je zvezna vlada porazdelila šanje na vrsto potem, ko se bo-j umobolne vojake po raznih dr-sta Poinčare in lord Harding ,po- žavnih jetnišnicah, ki so že natla-svetovala z zastopnikom poljske čeno polne, ki nimajo dovolj bol- naglico, v kolikor bodo dopuščala transportna sredstva. Skupno s nih držav, da bodo tem lažje efektivno nastopile na bodoči mednarodni konferenci v Genovi. Predsednik bi rad videl, da bi amenš- četami se bode transportiralo na- P" delegaciji v Genovi napeljeval zaj v Anglijo tudi vse zaloge ar-! Hoover. Njemu je tudi dal nalo-madnih potrebščin. j S0- na miren način prepreči Dublin, 16. jan. — Provizorič-1 grozečo stavko 500,000 rudarjev na vlada je danes podala javno m 1.500,000 železničarjev, naznanilo, v katerem sporoča, daj ^ 1- marcem premine obstoje pričela z izvrševanjem dolžno- I delovna pogodba z rudarski-sti in funkcij, ki so ji podane v !m' Podjetniki, s 1. aprilom pa na- soglasju s pogodbo. Naroča se vsem sodnijam, ikorporacijam, civilnim uradmli- meravajo železnice uvesti novo mezdno lestvico, kar grozi povzročiti generalen štrajk železniš- kom, mirovnim uradnikom ter J kih delavcev, vladnim uradnikom, ki so dosedaj j Dosedaj so vsi poskusi da pod-poslovali pod angleško avtoriteto,! jetniki dopustijo v skupno kunfe-da nadaljujejo z izvrševanjem !renco z rudarji, ostali brezuspeš- vlade. Lord Curzon se povrne v London jutri opoldne, a zdaj je pa poslal na Lloyd Georgea dolgo kabeljsko poročilo, tako, da mu niškega osobja in ki nimajo primerne opreme za oskrbo in zdravljenje; tretjič, da se nahaja v I.ongiew umobolnici, v okraju Hamilton, O., 22 bivših voja- bo o Poincarejevih sugestijah že kov- akoravno je število umobil- svojih dolžnosti, dokler provizo-rična vlada ne poda drugačnih navodil, in dokler se ne konstituira parlament nove svobodne irske države. Angleški kralj je Viscauntu Fitzalanu, ki je bil dosedaj kraljevi namestnik na Irskem poslal naslednjo brzojavko: "Veselilo me je zvedeti potom vaše brzojavke o uspešni ustanovitvi provizorične vlade na Irskem, in sem prepričan, da boste ni. Obenem so tudi vsi poskusi, da se napravi sporazum med železničarji in družbami povsem zaman. 7. januarja je imel Hoover važno konferenco z železničarskimi in družbinimi zastopniki, katere je poklical na svoj dom. Hoover si prizadeva doseči sporazum, ne da bi bilo treba spor predložiti pusd vladni Že&zni&i odbor v Chicagi. Danes je Hoover ponovno po- rl« „ * u , ----------, vuuuu •••> ečni produkt vsa a ^- Delali bomo tudi na to, da se izvoli v kongres i kega delničarja. ' ki bodo vodili boj za preklic Volsteadovega 'zakona.'' i Začasno se cene konzumentom' zunanji minister Jaspar, bo v krat- vse znano, ko bo prišel v London. Obnovitev angleško-belgijsks pogodbe. London, 16. jan. — Pogodba, | glede katere sta se pogajala v |Cani\esu lord Curzon in belgijski nih tamkaj tako veliko, da mora 240 od njih spati na tleh kot živina, četrtič, da akoravno bi se vsaj eni tretjini teh bivših voja-|kov lahko povrnilo normalnost, i pa vlada niti najmanj ne gleda, da I bi se jih ozdravilo. Na tak način storili vse, kar je v vaši moči, dajk'*ca' k sebi zastopnike delavcev bo nova vlada v stanu izvršiti! 'n družb, da se posvetuje ž njimi, naloge, ki jih ima pred seboj." Hnijske železničarje so zastopali Warren S. Stone, W. G. Lee, Thi-mothe Shea in L. E. Sheppard. V kratkem bo poklical k sebi tudi zastopnike rudarjev in podjetnikov. --o-- NAČRTI LLOYD GEORGEA ZA NOVO ZVEZO NARODOV. ^ u„rv.u.v , vAULvuuu.rvg« i ~ ~ " ......I~ ,, v "V'''"', Isc njih stanje dnevno slabša, in SteavV Pt- Stayton pravi, da organizacija za odpravo Vo!l-l"e to zn.zalo, kakor hitro pa se|kem predložena angleškemu kab.-!5časoma bo nj;h umohJnQst ab )0n" lovega zakona šteje 250,000 članov, in da jih je od teh ibo vijel°' da je,to mogoče' se bo netu v °?obn!eav'Qkar ,pomeni "U v r\i.? . ... .... . .. . I to tudi napravilo. ""'"t"' IM'tu - Soon zakona šteje 250,000 članov, in da 'jih je oid teh ^.yOhio. Stayton pravi dalje, da nj bi pri vprašanju l^l ^je vsako mesto in vsak okraj sam odločil, ali hoče de£e] m°kro ali suho. Nikakor ni pravično, da bi en del f s tf^e diktirati drugemu, kaj naj pije ali kaj naj je, ker | se seje seme medsebojnega sovraštva. ji"1 J ajnik ohijske proti-prohibicijske organizacije je 1 ^ Fred W. Marcolin. ^V^hif °hijski suhači se pripravljajo na boj. James A. l> i^jav^' Predsednik ohijske proti-salonske lige je včeraj VT^ m rir tAl jayji ; J— -1— — ~ ------J fenj "odo suhači sprejeli poziv za boj in pričeli z or- Pi>0i.^anini bojem proti prizadevanju, da< »e prekliče kieij'ski zakon. V: Cen; Vi a prohibicije. Otroci west-virgioij- skih rudarjev pri Hardingu. »H V0 ^VtfAKONA ft« eH LFT i VOLSTEADOVE-ZA DOBO °°°000LET VELJA $650'" ^ik^^gton, 16. jan. — Pro- 1 Ur»d naznanja ob vsto-tr. - DVA BRATA IZVRŠILA SAMOMOR RADI DEKLETA. Fairmont, W. Va., 16. jan. — Simon in Frank Delseme sta oba mrtva, Teresa Collier, 14-letno dekle pa umira kot posledica ljubosumnosti med bratoma. Simon je napadel mlado dekle z mesarsko žago potem, ko se radi nje spri s svojim bratom, nato pa je za-vžil strup. Ko je Frank malo nato našel umirajoče dekle, si je vzel življenje s samokresom. --O- SO-LETNA ŽENSKA JE ŽUPAN novitev leta 1839 sklenjene po godbe, glasom katere je Anglija garantirala Belgiji nevtralnost njenega ozemlja. Razlika v sedanji pogodbi je ta, da je Belgija solutno neozdravljiva." V spomenici se nadalje zatrjuje, da uprava državnih umobolnic naredi pri vsakem umobolnem vojaku $300 profita na leto, in to , . , v , . i iz denarja, ki ga plačuje zvezna sedaj suverena država in da iei , , , , , , , , vlada za oskrbo umobolmh vo- opustila svojo tehnično nevtral- ja]{ov Resnico vseh navedenih ob-dolžb odprto priznavajo uradni-i ki v vseh državnih umobolnicah. Je Vs:i.etie leto ameriške suše, da d r,anj a)" st- iT,? rn> e Volsteadovega za-o ameriške davkoplače-milijonov dolarjev. ^Kaški fanatiki "liHo IfV^e neki?) in da je ame-7 J, tvo Prihranilo dva bi- jj^'isltj^ Preglavic delajo prohi-g-fV' agentom butlegerji ob ^ 'n K °'3ali, v državi New Jer-lrava kompanijska družba pognati j listi, in da vsem skupaj preti po- pravijo, da tega znižalo število zlo m Washington, 1 6. jan. — V ko miteju, ki- je prišel danes v Belo hišo, da prosi predsednika Har-dinga za pomoč west-virginijskim unijskim rudarjem sta bili tudi 1 0-letna Dorothy in 1 0-letna Hal-lie Underwood. Znjima je bila tudi njuna mati, Mrs. Alice Underwood, nadalje Laurence Dwy-er, član eksekutivnega odbora United Mine Workers of Amerika in še trije drugi rudarji. Mrs. Underwood je izjavila pred predsednikom, da jo name- nost. To je pogodba, katere kršitev od 3trani Nemčije je povlekla tudi Anglijo v svetovno vojno, ki je trajala nad štiri leta. -----o----- SLUTNJA SE JE URESNIČILA. London, 16. jan. — Lloyd George ima nov načrt za rehabilitacijo Evrope, in sicer potom zveze narodov, pri kateri bi bili | tudi Nemčija in Rusija. Lloyd George se je vrnil v^ London vzpričo stališča nove francoske vlade, da napravi priprave za novo intemacijonalno akcijo. Njegov načrt je sledeč: Ententa se mora docela prenoviti in vsi nesporazumi med Francijo in Anglijo poravnati. Genovska konferenca mora biti Bolgarija se mora razorožiti. BOLGARSKA VLADA PRAVI, DA BO KOT POSLEDICA V DEŽELI ZAVLADALA ANARHIJA. Sofija, yl6. jan. — Bolgarska vlada je prejela danes od zavez niškega koncila poslanikov naročilo, da se mora Bolgarija popol resnično sredstvo evropske oko-|noma razorožiti v teku enega me-nomske rekonstrukcije in prinesti seca- Fostoria, O., 16. jan. — Ko se je Mrs. Mary Cummins danes daleč od svojega doma vozila z av-Magnetic Springs, O., 16. jan |t0mob'lom' 8e ie nenadoma prije- — V tej mali vasi je bila izvolje- .]e- 8lutnia' da njen dom gorL Ko na županom 80-letna Mrs. Fay Je dospela domov, je v resnici pro McFadeen. Danes je pekla potice in krofe, s katerim bo pogostila člane občinskega odbora, ko se sn'de na prvi občinski seji. Občana šteje 200 prebivalcev. 12 MRTVIH V EKSPLOZIJI NA NEMŠKEM PARNIKU. London, 1 6 .jan. — 1 1 članov moštva in žena kapitana parnika "Vesta' 'je bilo ubitih, ko se je primerila eksplozija, ki je bila posledica ognja, ki se je pojavil na parniku. našla, da je dom že (pogorel. ---O-- TURŠKA NEMORALNOST V AMERIKI. Washington, 16. jan. Znani reformist dr. Wilbur Craft, pravi, da Ameriki grozi invazija pravcate turške nemoralnosti. Kot dokaz navaja jnemoralne predstave, "jaz" godbo in veseljačenje na avtomobilih. KRIZA NA DUNAJU. Dunaj, 16. jan. — Pri avstrijski vladi je prišlo do novih komplikacij, posledica česar je, da so pan-Germani odpoklical i iz kabineta notranjega ministra, dr. Leopolda Faberja ter s tem napravili konec koalicijski vladi. ---o-- mora rezultate, katere bi nezadovoljstvo enega naroda ne moglo uničiti. Genovska konferenca mora u-jstvariti novo zvezo, h kateri bi poleg bivših sovražnih držav pripadala tudi Rusija in morda tudi Amerika. Lloyd George je mnenja, da ako sedanja ententa ostane taka kot je, tedaj ni mogoče izvesti ni-kakega načrta za splošno evrop-«ko kooperacijo. Nova vlada Poincareja, pri kateri je šest ministrov, ki so bili tudi v Briandovem kabinetu si — Včeraj je bil na prometnem sodišču ženskin dan. Obsoje nih je bilo namreč nenavadno bo najprej poskušala zlomiti kon- v rnestu Chicagi. starejša sinova zap.sana na črni listi, in da vsem skupaj p iz stanovanja, kjer sta dva njena gin vsled lakote in mraza — Družini Pengov na 1172 Addison Rd. je umrl včeraj popoldne ob drugi uri sedem tednov star sinček Rado. Pogreb se ;ie vršil danes popoldne. Naše so-žalje! število žensk radi brezbrižne ali prehitre vožnje. Povečini so dobi le vse po $25 gloibe in sodne stroš ke. — V četrtek zvečer ob 8. uri se vrši jako važna seja socijalis-tičnega kluba št. 40 J. S. Z. v Kunčičevi dvorani, Collin wood, 0. Vsi sodrugi so prijazno vabljeni, da bodo na seji gotovo na- V teku tega časa mora Bolgarija v soglasju z zavezniško odredbo odpustiti svoje orožnike in obmejne straže, in vse to delo prepustiti prostovoljcem, katerih število ne sme presegati 4,700. Bolgarska vlada je na zavezniško zahtevo odgovorila, da je nemogoče izvesti odredbe, ne da bi se deželo pahnilo v največjo anarhijo. —-o--- ČLOVEK S TREMI GLASOVI. Minneapolis, Minn., 16. jan. — V . tukajšnji švedski bolnišnici se nahaja bivši vojak Jos. Kaufman, star 26 let, ki poje v treh glasovih hkratu, in sicer sopran, tenor in alt. Specijalisti pravijo, da se pomni samo še en tak slu- trolo najvišjega koncila nad evropskimi zadevami in uvesti nazaj staro diplomatično metodo, ko se je vsa pogajanja vodilo potom poslanikov v raznih vladnih |čaj v vsej zgodovini. S tremi gla- središčih. ! sovi je pričel Kaufman peti neke- Gotovim se tudi smatra, da bo Iga dne, ko se je nahajal na fron- Poincare odklonil vdeležbo Francije na genovski konferenci, dokler se Rusija ne zaveže, da bo povrnila vse dolgove bivše carske vzoči. Ta j nitk kluba tudi nazna-, vlade. (Iz tega bi se dalo soditi, nja, da se dobijo pri njemu na I da neko poročilo, ki je pred krat-1276 E. 168 St., letošnji družin-|kim dospelo iz Cannesa, v kate-ski koledarji. rem je bilo rečeno, da je Rusija ti. Zdravniki pravijo, da je ta čudni pojav posledica tega, ker ima Kaufman v vsojem vokalnem organu dve odprtini. priznala vse dolgove bivše carske vlade, ni bilo resnično. — Op. ured.) 2. "ENAKOPRAVNOST" 44 JANUARY 17th, 1922. - Li-I—!—,1~_UJJJ"-J___ issued every day except sundays and holidays izhaja vsak DAN IZVZEMfcl nedelj in praznikov. Owned apd Published by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Business Place of the Corporation — 6418 ST. clair ave. J J j gmotnih dobičkov kot velike družbe kot je Belle-Vernon. j Poznana in priznana resnica je, da si hoče zadnje omenjena družba boriti monopol nad distribucijo mleka v Clevelandu. Za sabo ima velik kapital ,in vsled tega in pa vsled drugih sredstev, katerih mali mlekarski trgovci nimajo na razpolago, je borba slednjih jako .težavna, ako nečejo podl^ei naskokom velikega kapitala. V interesu mestnega prebivalstva kot tudi farmerja SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo. $3.00. 3 mo. 52.00 ClcV3mo sC2°anwood- Newburch by mail.......1 year £,i-00- * mo- SiU0 je, da se ustanovi direktna zveza ali pa da se vsaj prepre- 3 mo. $2.00. United States ......................1 year $4.50. 6 nio. 2.75. 3 ;no. S2.O0 Europe and Canada .......................... 1 vear $7.50, 6 mo. $4.0 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3.____SINGLE COPY 3c.__ Lastuie in izdala era Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. či monopol, kajti ta bi potem, ko bi uničil vse tnale trgovce, nastavljal take cene, kot bi se njemu ljubilo. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo. CLEVELAND, O., V TOREK (TUESDAY) JAN. 17th, 1922. 104 ZAHTEVE FARMERJEV. Organizirani farmerji iz severne Ohio bodo s 1. februarjem, ko premine njih sedanja pogodba z mlekarskimi trgovci v Clevelandu, med katerimi stoji na prvem in odločilnem mestu Tellin-Belle-Vernon družba, zatevali, da se jim odmeri večji oziroma pravičnejši del dobička za njih trud ali pa bodo podvzeli korake za direktno prodajo mleka konzumentom. Poglejmo njih zahteve in pritožbe, da vidimo, kakšen je položaj. .. " S. A. Hull iz Ashtabule, ki je predsednik ohijske far-merske mlečne kooperativne družbe pravi, da ako se far-merjem ne ugodi v njih zahtevi za višjo ceno, tedaj jih bo na stotine prisiljenih, da opuste farmerski posel. Kot dokaz se navaja dejstvo, da je že sedaj veliko farmerjev prisiljenih zlivati mleko na cesto, ker je ne morejo predati niti v zgubo. Oni, ki spravijo mleko na trg, ga morajo dati po IVA centov galen. In farmerska organizacija pravi, da se s to sveto ne pokrije niti stroške krme, ki jo potrebuje živina. In glavna obtožba in pritožba farmerjev je tale: Od vsakega dalorja, ki ga izdajo prebivalci Clevelan-da za mleko, dobijo oni samo 40c, medtem gre v blagajno mlekarskih trgovcev 60c. To sicer ni čist profit, kajti računati je treba stroške, ki so v zvezi z razvažanjem, toda vendar se mora priznati, da položaj, v katerem oni, ki producira, ne dobi niti polovico svote, ki jo prinese njegov produkt na trgu. ni niti pravičen niti vzdržen. Mlekarska družba Telling-Belle-Vernon je v mesecu decembru znižala ceno mleka pri kvartu od 12c na lic. Morda bi si kdo mislil, da je s tem kaj trpela na profitu, toda kaj še! Napravila je celo profit, kajti farmerjem je pri galoni mleka vsled tega znižala ceno od 24c na 17 Jugoslovanski kralj Aleksander se bo torej poročil z 6418 st. Clair ave.! romunsko princeso Marijo, ter na ta način "posrečil" jugoslovanski narod s kraljico, po katere žilah se pretaka največ nemške krvi. Njen oče je Nemec, mati pa angleška. Ker pa je angleška vladarska rodbina po moški strani tudi nemška, se lahko reče, da je nemške narodnosti. Vladarji in princi se ženijo in možijo vse navskriž. Le delavec naj obdrži svoj ozki šovinistični plašč, da bo ob priliki tem raje šel morit svoje brate na drugi strani meje. — Živela monarhistiena internacijonala ! — Delavcem bi nič ne škodilo, če bi se vzgledovali po nji. 1ZBIRALKA. i/i ,,Izbir»lka" je bila res odbrana kakor nalešč. Kdo bi si li ipis-lil, da je toliko življenja v te.) veseloigri, če je prebiral in či-tal tiste, ,z mrtvimi črkami zapisane prizore. Saj na me je naredila enak uti's. Resnica je že ta, da so nekateri prehodi skoro u-trudljivi, in da v igri sami ni pravega jedra, to se pravi, da se gre še do višega po viguljasti in padajoči stezi; toda učimo se navsezadnje, da so veselo-lgre mogoče in humoristične le na pod-agi prej omenjenih besed. Dramatično društvo „Ivan Cankar" je zadnjo nedeljo odigralo to življenja polno igro. Popoldanska predstava je že kazala veliko zagotovljenega uspeha za večerno uprizoritev; zvečer pa se je ta prepričevalna obljuba potrojila. Ljudstvo je odneslo dober in nepričakovan utis, kar nam daje zagotovila in neupore-čene boljt- »rihodnjosti. Ljudje se učijo, a učijo se tudi igralci; oibe stranki s» približuj et i tesneje in tesneje, tako da imamo že naroda, ki hoče in obdržava društvo „Ivan Cankar". O razpisani kritiki, ki bi se do kamo s sapo na ustih, par nastopov, pa bo že izrečena ljudska obsodba. Da bi pri igri, ki se ie za vršila v splošno zadovoljst- mori na prehodih duševnega iz-1 ki je po zakonu dela prost. Uki-1 5. Da obiskujejo vajentei n 1 ražanja in boljše spoznavanje j nitev vsake 0mejitve političnih ; račun dejavnega časa obrtne pravic. | le. * j 3. Pravica naroda, da odloča i 6. Da se zabrani plačeval o važnejših gospodarskih in po- ! mezde v tantuzah, priznanicah' sin zahtevajočih karakterjev. To tu bilo za nas' neprecenljive Vrednosti. V tej šoli bi ustvarjali inteligenco posameznega igralca, v tej šoli bi -se našel pravi smoter: zakaj igramo? • Dramatika naj bi imela svoje vire iz vseh drugih kulturnih društev, in če jih še nima, išče naj jih, pridobiva in pošlje v teoretično šolo. Tam naj završi svo jo »skušnjo", potem pa na o-der. To bi bili le nasveti, povedanimi iz vzroka, da je igralce, ki so nastopali v nedeljo, vzelo precej časa, da so mogli pokazaCf tako izpopolnjene karakterje. Priznanje nedeljskim igralcem, a »shake hands" z novim ; cu. čveterospevom. Ljudje niso vede- i 7. litičnih vprašanjih potom nepo-jlj na kakih drugih znakih (d: srednega glasovanja dum, inicijativa). leto 6 (referen-] sistem) mesto v denarju. 7.Da se uredijo delavske zi^J 4. Zaščita narodnostnih manj-! nice, borze ,rada, industriji | obrtniške inšpekcije rada Od 5. Oodobravanje davkov vsako'ne, dMastifa in špecijalne), ' Odprava militarizma, Ure- raziskujejo zdravstvene in os' le pogoje, pod katerimi ditev vojske na popolnoma de:r.o najemni delavci in ki skrbe, fa kratski osnovi in z demokrat-; se očuva fabriška in obrtna if' skim duhom. Oborožitev celega | gijena. naroda za obrambo svobode in j 8. Da se izvede popolno z»*fcl narodovih pravic. Odločevanje rovanje delavce za slučaj bol^la naroda o miru in voj'ski. Rek- j ni, začasne in trajne nesposf ! vanje mednarodnih sporov po nosti, starosti, brezposelnosti^ izvoljenem mednarodnem sodiš- dfes smrti. 9. Da se zagarantira pri-1 . Popolna svoboda izražanja j deaiWke koalicije in štrajfcaf ! li, kam pripadajo ti pevci, ko so j misli. Svoboda udruževanja, zbo- j 10. Da izvede država celoWr nastopili pri popoldanski pred-1 rovanja, dogovora in tiska. j no obrtno zavarovanje delav v sporazumu z delavskimi stavi. Toda po prvem nastopu so • 8. Popolno izenačenje žensk v se oglasili v ospredju glasovi: pravnem, političnem jn socijal-,,Živelo društvo „Grča". Pohva- nem pogledu z moškimi. Enakost la, komur gre, njim se je ne more odrekati. To ne pravim jaz, to pravijo oni, ki razumejo na vo, s pohvalnimi izrazi in opošte- harmonijo, fineso, odmore, Čis- vajočimi pripombami, pisal kritike ter omenjal posamezne za-•?reške in ovirajoče hibe, pač ne bi bilo umestno. Ce bi že moral govoriti o ocenitvi odigrane igre, izognil bi se vsem napakam, zamolčal bi jih, pa bi omenjal le popolnost 'in dobrine posameznega igralca, in to ne za to, da bi se igralec prevzel, ampak da bi si to dovršenost ohranil, in ž njo ■satnoril vse ovirajoče napake. Ženske so v tem nastopu nad-kriljevale moške, toda obratno je -.na moška uloga postavila v ozadje najmanj tri moške, da jim li bilo nič drugega mogoče, kot 'grati dobro in v harmoniji 'semi drugimi vlogami. Torej po idstotkih bi jim nameril: vsakemu polovico. tost glasu, i. t .d. Odbrani so pač glasovi, ki se spletajo v jasnost in čistobo tiste harmonije, ki je ljubka ušesom in srcu. Torej, kje bo vaš novi nastop, dr. „Gi-!a", da vas pridemo poslušat?. Janko N. Rogelj Iz stare domovine. PROGRAM PARTIJE SOCIJALISTlCKE JUGOSLAVIJE. Smiselno zakonske in nezakonske decs. U-vedba obveznega civilnega zako-li Reševanje zakonskih sporov pred civilnimi sodišči. 10. Popolna neodvisnost šoie od cerkve. Obvezni državni poduk za deco izpod 14 let. Brezplačni poduk, učna sredstva in Vzdrževanje dcce v osnovnih ljuu skih šolah, a na višjih šolah brcz plačno vzdržavanje onih učencev, ki so sposobni za nadaljno izobraževanje. 11. Brezplačno pravosodje in pravna obramba. Plačevanje odškodnine nedolžno obtoženim, z?, prtim ali obsojenim. Pravica pri tožbe zoper kazni, odprava smrtna kazni. Odprava vojnih sodišč. B. Zahteve delavske zaščite in zarovanja. ali za 11/,c pri kvarti. In če se pomisli, da ta družba proda j tikala posameznih igralcev, tu-' vsak dan po več tisoč galon mleka, tedaj nanese tega pol 1ka! men20 3'ai C. Socijalnc in gospodarske forme. 1. Da se uvede za poklfl Voeh javnih izdatkov progr^1 PE'g trn "et! ■ii#ni i ni davek nr. k-pit?1, imetje in hoclck. Dav:k na dedž*ins v razmerju z velikostjo dedšf'' 4 t ilio i 2! 1> ia d :ra in stopinjo sorodstva. Davčna voboditev najmanjše količine hodka, ki je potrebna za živ" K nje. Odprava vseh posredni? davkov (trošarina, carina A Internacionalizacija vseh d^T nih vojnih dolgov. 2. Nacionaliziranje vseh vl ,rr!' kih pri rod nih dobrin (rudni® ^ šum, voda itd.) Wr proiz\'od||T in prometnih podvzetij industrije, prometa, bank itd'! obče doFaro sresko, občinsko.) (državno obl^T0 el« Ifip 3. Vplivanje na regulacij"' lil, vozne in uvozne trgovine da ne izstrada gospodarsko 9 ke narodne mase. 4. Prepoved prodaje ali ^ | litve vseh javnih dobrin (dt^K nih ali samoupravnih teles.) 5. Popolno in čim prejšnj0' vedbo agrarne reforme na f le glavnih načelih: a) Odprava vteeh fevdaln® li njim sličnih pravic na brez kake odškodnine do** njim lastnikom (to je odp^, oblastne, -sreske in občinske), za j 4. Uvedbo nepretrganega 44 katerih smo Slišali že najrazlič-j meznih stavkov, povdarjanje na-i vse moške in ženske nad 20 let j urnega odmora v tednu za vse j kmetstva begluško čifiuk-s^ nejše opise. O novih nastopih ča-1 glašajočih besed, zahtevani od- starosti. Vršitev volitev na dan, najemno delavstvo. --------------|__(Dnije na 4. strani.) Q OOOOOOOOOOOC OOO OOOOOOOOOOOOO'O ! Lepi striček l 0 _Guy de Maupasant. — 0 Oooooooo ooooooooooooooooooooo0 Vrata so nalahnb zašutnela, in Duroy jc okrenil glavo in videl skozi dvoje zrcalnih sip debelo damo, ki je prihajala. Komaj se je prikazala v budoarju, je ena obiskovalk vstala, segla drugim v roko in odšla; in mladi mož je gledal, ko je šla skozi druge, salone, nje črni hrbet, kjer so 3e lesketali stekleni biseri. Ko se je polegel nemir, ki je bil nastal ob tej menjavi oseb, so sprožile kar na celem, brez prehoda, maroško prašanje, govorile o vojski v orijentu, in tudi o angleških zadregah na skrajnem koncu Afrike. Te dame so razpravljale o vseh teh stvareh tako, kakor bi na jzust ponavljale primerno družabno komedijo, ki so jo že večkrat ponovile. Nov poset je prišel, majhna, kodrasta blondinka. na kar se je poslovila visoka, sloka gospa srednjih let. In govorile so, koliko upanja ima gospod Linet za sprejem v akademijo. Novo došla dama je zatrdno mislila, da ga izpodrine gospod Cabanon-Lebas, ki jc v francoskih verzih priredil Don Quijota, za oder. "Veste, da ga bodo igrali prihodnjo zimo v Odeo- nui" "AH res? Tai čisto literarni poskus moram na vsak način videti." Gospa Walterjeva je odgovarjala ljubeznivo, mirno in trezno, tudi za hip ni bila v zadregi za besedo, zakaj njeno mnenje je bilo vselej že vnaprej pripravljeno. A zapazila je da se mrači, in je pozvonila za luč, pri vsem tem vseskozi poslusala kramljanje, ki se je cedilo kakor curek osladnega soka; tudi je pomislila, da jo pozabila oglasiti se pri graverju radi vabil ža prihodnji dine. Nekoliko prežajetna je bila, lepa Se, a že v oni nevarni dobi, ko se začenja ženska lepota obletavati. Držala se je še z negovanjem, s previdnostjo, higijeno in mazili za kožo. Bila je videti v vsem Sz.vedeha, zmerna in pametna, ena t i iti h žensk,"ki jim je duh ravnih potez kakor francoski vrt. Hodiš po njem brej presenečenja, in vendar najdeš v njemu nekaj mičnega. Bila je razumna, finega, tenkočutnega in sigurnega duha, ki ji je nadomeščal fantazijo, bla^a in udana, je imela za vse ljudi in 2a vse stvari neko mirno dobrohotnost. Zapazila je, da ni Durov posegel prav nič v pogovor. da ga ni nihče ogovoril in da se je držal malo napeto; in ker se dame še sedaj niso ločile od akademije, tega najljubr.ejšega predmeta, ki mu niso mogle priti nikoli do konca, je piašala: "In vi, gospod Duroy, ki ste o tem pač najbolj poučeni, s katerim bi potegnili vi?" Odgovoril je brez oklevanja: "V tem prašanjti, go-f,pa, ne bi obrača) pažnje nikoli na kandidatove zasluge, ki so vedno kolikortoliko oporečne, nego na njegova leta in na njegovo zdravje. Ne bi prašal za njegovo opravičenost, nfgo za njegovo bolezen. Prav nič ne bi 'preiskoval ali je napravil riman prevod iz Lopeja de Vega, nego skušal bi dobiti natančne podatke, kako je z njegovimi jetri, srcem, obistmi in s hrbtenico. Poštena hipertrofija, korenita sladkosečnest, in posebno začenjajoča se hrbtna sušice. ima zame stokrat več veljave nego štirideset zvezkov razprav o domovinski ideji v berberski poeziji." Osupel molk je sledil temu naziranju. Gospa Waiter jt smehljaje povzela: "Zakaj pa?" Odgovoril je: ''Zato ker se prašam povsod samo. kako bo ta ali ona stvar dame zabavala. In, gospa, vas zanima akademija zares smo, kadar kak akademik umre. Čim več jih umre tem. srečnejše morate biti. Da pa naglo mrjo, je treba imenovati tiste, ki so stari m bolni." • Ker so bije še nekoliko začudene, je pristavil- "Sicer sem pa sam takšen, kakor, vi, in v pariških dnevnih vesteh čkam strašno rad, da je kak akademik umrl. Pri tej priči se prašam: ''Kdo neki pride na njegovo inesto?" In si naredim listo. To je igra, prav prijetna igrica, katero se gredo v pariških salonih vsakikrat, kadar premine kateri nesmrtnik: "Smrt in štirideset starcev." Dame. še vedno malo zbegane, so se začele vendar smejati, tako resnična j« bila njegova pripazki). Vstajaje je sklenil: "Ve, dame, ste tiste, ki jih imenujete. in imenujete jih edino zato, da bi jih videle, kako umirajo Izbirajte torej stare, prav stare, čim starejse mogoče, vse drugo naj vam bo deveta briga." Potem da je bil iz sobe, je ono vprašala kdo pa ie?" Gospa Walter ie odgovorila: "Eden naših urednikov, ki je opravljal doslej samo drobno delo pri listu, a prepri- čana jem, da se hitro povzpne." Duroy jc vesel mahal po bulvarju Malesherbes, s poskočnimi koraki, zadovoljen s svojim odhodom je mrmral:: "Dobro slovo 1" Tisti večer se je pobotal z Raehelo. Naslednji teden mu je prinesel dvoje važnih dogodkov. Bil je imenovan dnevnim vestem za urednika in povabljen na dine k gospe Walterjevi. Takoj je zapazil zvezo med obema novostima. 'Vie Francaise" jc bila pred vsem kupčijsko podjetje, zakaj lastnik je bil finansije, ki sta mu služila tisk peslanska zbornica za vzvod. Dobrodušnost je bila njegovo orožje, in vedno je deloval pod smehljajočo krinko možaka-poštenjaka; a za svoje posle, pa naj so bili kakršnikoli že. je vporabljal samo take liudi, ki jih je prej dobro otipal, preizkusil in ovohal, za katere je vedel, da so prekanjeni, drzni in okretni. Duroy, ki ga jc imenoval za urednika dnevnih vesti, se mu je zdel dragocen dečko. 1 o delo je vršil dotlej uredniški tajnik, gospod Bcisrenard, star. korekten žurnalist, točen pikolovec, kakor uradnik. Že trideset let je bil uredniški tajnik pri enajstih različnih listih, ne da bi v čem izpremenil svoje naziranje ali delovanje. Prestopal je od redakcije do redakcije. kakor menjamo svojp gostilno: komaj zapaziš da ješ iz druge kuhinje z malo drugačnim okusom. Politična in verska načela so mu bila nekaj tujega. Posvetil se jc žurn^lu, pa naj je bil tak ali tak, razumel je svoje delo, in cgjtli so njegovo veliko izkušenost. Robdtal jc k^kor slepec, ki ničesar ne vidi, kakor glušec, ki ničesar ne sliši, in kakor mutec, ki nikoli ne črhne ni črne »i bele. Vendar, jc bil v svojem poklicu zelo vesten, in v noben kup se nc bi bil dal izrabiti za kako stvhr, ki ne bi bila po njegovi sodbi častna, pravilna Ln z njegovega stanovskega otališča korektna. Gospod Waller, ki ga jc sicer cenil, si je želel vendar večkrat drugega človeka, da bi mu povejil dnevne vesti, ki so, kakor je dejal, listu mozeg. V njih sc mečejo novice v svet, se širijo govorice, z njimi pritiskaš na občinstvo in na lcurze. Med dvoje poročil o večernih zabavah je treba vrniti z najnedolžnejšim obrazom važn'"' rtvar, ki bodi bolj po šivani namignjena nago naravnost povedana. S cikanjem treba ljudi navajati, da uganejo, kam nameriš preklicevati na tak način, da sc vest pod- krepi, ali tako zatrjevati, da živ krst ne verjame pri0^" nega dejstva. V dnevnih poročilih mora najti vs^" vsak dan vsaj eno vrsto, ki ga zanima, zato, da jih \ >° vsi ljudje. Na vse je treba misliti, na vse dru^' sloje, na vse poklice, na Pariz in na provinco, na in slikarje, na duhovščino in na vseučilišče, na & cčete in na kurtizane. Človek, ki jih ureja in vodi četo svojih rcporter,j mora neprestnao paziti, prežati in oprezovati, mol3 nezaupen. preračunljiv, zvit, uren in gibčen, vsem ? meienostnim kos, mora biti zanesljivega nosu, d*, sledi na prvi pogled napačno novico, da presodi, ^j, dobro povedati, kaj zatajiti, da ugane, kaj bo V&J valo na občinstvo; in vse mora umeti podati v tak'" ki. da je vtisek čim večji. Gospodu Boisrenardu, ki je imel zase dokotJ prakso je nedostajalo prave spretnosti in prož^Tja pred vsem mu je nedestajalo prirojene prebrisan^5"] katero je treba čutiti vsak dan že vnaprej skrivne »e rnisli. Duroy je bil mož, ki bi vršil te posle, kakor :n res je čudovita spopolnjeval uredništvo tega Iistf", je jadral v bujnem toku države in po plitvinah pol'1" kakor se je izražal Norberl: de Varenne. Duševni očetje in pravi uredniki "Vie fraii^'' to je bila petorica ali šestorica poslancev, udele'! pri VSeh špekulacijah, ki jih jc započel ali vodil j zbornici so jih imenovali "Waherjeva klika" ,in so jim, ker so morali dobivati z njim in od njrd' narja. Forestier, politični urednik, je bil zgolj rrMS^jfj podjetnikov, izy;>cva]cc teženj, ki so mu jih eni hali. Oni so dajalj pravpc njegovim uvodnim čla", ki jih je hodil vedno domov pisat, češ, da ima ! rniru. Da bi pa prikrojili svoj list bolj literarno in P'J(j riškenr okusu, so oritegnili k njemu dva slavna P'*9 različnih Smeri. Jactpiesa Rival®, ki j n pisal aktu«'" listke, in Norbeili de Varenne, pesnika in f;.ntas''c podlistkarja, ali recimo pripovednika nove šole. (Dalje prih.) ^3■f minil ucail |j,| ||!f|-.rsn iimiiliicaiu itu m iimiitmiiiiiEWf mwi vai-fiu; Hifican Hwiti: ic l1l«lWliliWi^^.I■lt^Ull v* hhihw'iu'Hi«!! iiiKiiiiniiiiiiitiuiiiii'dWiiwHMiiitiiiii Ker hočete dnevnik, ki se bori za vaše interese in ker je istega nemogoče izdajati brez oglasov — ZATO dohod ZATO as v vasem ker pomeni vs kov za vaš list ker ako kupujete od trgovcev, ki oglašajo v Enakopravnosti, ni potreba od vas nikake žrtve a isto 'Tasno ocmazate vašemu listu finančno — ZATO ker ako omenite trgovcu, da kupujete pri njem zato, ker oglaša v Enakopravnosti, bo dal čim I več oglasov — ZATO Vpoštevajte najprvo one trgovce ki oglašajo v dnevniku ZATO iti:iiit(^jtitiitiiiit;cju.;:tijii;'^iut)itii>it3čiiitH(iii)z:3iii:niiiittc[3cnTiirtiiitr9!iti!.i;!i!i! 3i:tt:i:!3iftc3ii;ituiiiitC3{»tHMii:'i:3ij:titiii(:ic^i;i!iiiiEfiiE3iuiiiitHifcaiiiui "ENAKOPRAVNOST" STRAN S. ; TovarišDamjan. , Povest. Spisal Podlimbarski. (Dalje.) 2 je stresal z |.CtVe stresal z glavo, kakor |!,se j£zil> da ne more najti pra P «»ed, ki bi rešile njegovo ptojanstvo in ga izkopale iz ne petnega položaja. Čutil je, kali0 zablodila njegova čaist pred gostjo v veliko zagato. In tak | slceli in peče moža, ki veli8 daleč okoli ,za pametnega in fpetnega. Samo enkrat je po] f"al &las svojega srca in ne pa ' f!'.in že se je tako zelo po-# acilo njegovo moštvo. "Našla f ''oka svoj rokav!" je rekel fPosled z odločnostjo, ki prema jjagV3ak notranji boj. Njegov h ^ cster in ^raizovit in .Fjcevanje je zvenelo v njem. $ hladno so pogledale njegove cfl' J ra-gretega obraza na Caj-tf' kl se je potuhnil v neke taj-e mfeli. ■ Nastal je ,nremolk. Vsi smo c; nePrijetnost položaja. Z v« gostjo sem «novega očeta odločne gledal na Da-Bil sem priča ^ v ------- odpovedi, ker pričakoval nenavadnih, srce ■ esujočih podvigov. Tudi tak 'i »jo ' ^ Pl'ijal mo:žak- Na.i se i-* 0 drugi ljudje, ki imajo čas 8 strastmi, naj se spuš- skrajnosti, kolikor hoče- ' i to ^ J6 ^ ^oj za življenje na Tr Zlvljenja in v tem boju ifw°8ti- niso na mestu. V tre- vi lklh, 'v: • • 0 ' .le nasa pozornost z Tet c')rnjena na kak Pred-U'10 nehote spusti v kak- 2 ino ;0stno delovanie- Na ,f pm jel pritrkavati z ostro fcal ;,°leg msne Je v razP°ki lii)151 jScUlek svojo večerno pe-. g „ °')0je zvenčanje ostrog f\> 2v Canje živalce — -ie prij'et' d, p'ene!o v mučni molk. |tr pogreznjene 7 nenavadno molčanje. "No, kaj so rekli Celešnikov oče?" je pomagal Cajž, vesel, da so poigovor obrne v drugačen tir. "So rekli, naj dajo Cržev stric močno za vino, ker so tako pocb-ni kupili žrebioka." "A, neumnost!" je zarenčal prskupec, in Vorka, videč razburkani obraz stričev, je preplašen zlezel na peč. In k meni obrnjen je govoril Crž: "Recite mojemu sinu, naj pride k meni, da :? povem, koliko je njegovega. Naj se oženi, kjer hoče, m naj se udomači kjerkoli, samo v Črnem dolu ne. Najlaže izbriševa spomin na to naključje, ako bova daleč narazen." Oprl je roko db okno jter naslonil nanjo glavo. Bilo mu je zelo vroče. In nadaljeval: "Naredil bom red v svoji hiši. Otroci so mi zrasli nad glavo, svbje pravo hočejo imeti. In tako so se oklenili svojih dozdevnih pravic, da menijo, da jaz že nikakih pravič več nimam. Ali kmalu se bodo prepričali, da gospodari na Crževini. Povedal jim bom, kaj je njih in kaj ostane moje do moje zadnje ure. Skopariti nočem, vsakemu dam svoje, da si kupim mir v ta sin spoštuje in kake slasti i-jčerbi. Slabo je brlela luč, a me-mam od njega." Izrekši je privle ni ni obetala lepelga večera. Posi-kel izza telovnika debelo in za-iljen in bridek nasmeh me je po-hiazano listnico. "Ni mi pisal, ka j šeegatal, ko sem razgrnil list in kor bi bil vsak oče pričakoval, da ! zagledal svojo krevljasto pisavo. pride v domače kraje, naj ga po-iščom, marveč mi je namazal takih budalosti, da nisem mogel verjeti, da pride pismo od mojega sina." Z nervozno naglostjo je poiskal iz mnogih papirjev že oguljen list ter ga vrgel pred Cajža na mizo. "Na, prijatelj, preberi, kaj stoji tam pisano! Pismo je od sina, katerega ti zagovarjaš," Meni ta preobrat stvari ni o-metal prida. Zdaj pride pa urica za tvoje grehe, in ako te dobri ljudje spoznajo, začeli te bodo ti pati po svoji šegi in nič ti ne bo pomatgala vzvišenost tvojega poklica in svetost tvoje pisane suknje! Tako sem dejal sam v sebi in želel sem proč od peči ven pod milo nebo. Cajž je dolgo vrtel list v rokah, otipaval ga od vseh strani, naposled ga je porinil po mizi, re koč: "Ne zmorem, prijatelj, nikakor ne morem zmagati. Naočniki so se mi potrli, in brez teh mi uhajajo črke iz ene vrste v drugo, tako da bi -nastala vsled svoji hiši. Tudi Tone dobi več ne j.tega takšna kolobocija, da bi si ušesa, ko bi jo mo-Preberi nam sam, ?o zasluži." jvrag mašil "Na zameri, prijatelj!" je go- ■ ral poslušati voril Cajž, pomežikujoč Marici.!prijatelj." 'Ti si sodnik svojih otrok; jaz! "Takih budalosti ne maram jih ne poznam, razen tega, ki staj brati," je menil Crž ter surovo nujejo pri meni. Za teiga se pa j odrinil list. "Preberi nam ti, de-moram potegniti, ker se mi ne > klina!" zdi slab človek. In korenjak je to, kakor Jy bil od brcna ulit. "Ti tega zagovarjaš?" je vzkli knil Crž ter se sklonil nazaj k mizi. "Ti ne ves, kako se on vede proti meni. Menil sem nekaj časa, da nride vsa nagajivost od moje omožene hčere, da ta vso zdražbo dela in da bo Tone na z vinom, moji strani, kadar pride domov. rekli je i Ali tudi Tone lClPetal ri »°Ce S° jol;^ k Gcelk, a precej je omol- j svojega očeta. Jt^ o je videl domače 1 j ud j i ti nekaj, da boš videl, kako me ni nič boljši za Čakaj, Dokažem "Naj liani prebere Tonetov to variš! Men; se ne poljubi," je rekla deklica, in jp.z sem z mešanim čuVstvom pogledal nanjo. "Ali umete čitati?" me je vprašal Damjanov oče, moleč mi pismo črez mizo. "Kolikor toliko umem," sem odgovoril s klavrnim srteem. Ma- črez katero je bila že tuintam razlita maščoba kmetiskega obeda. Tu imaš žaloigro, kakršne nisi pričakoval — tako sem vzdih-nil sa.m v sebi. Bes lopi v telbt, tovariš Damjan, in v tvoj kisli honorar! "Berite!" je kliknil Crž. Precej časa sem hemo strmel v list in premišljeval, kako bi se izkopal iz zadrege. Preletel sem bil z očmi vso vsebino, pa nič primernega ni nisem domislil. Crž se je pomaknil v kot za mi zo, da bi mimo luči bolje videl name. Izobrazil, je na licu pott-zc nasmešiljive radovednosti in živo me .je opazoval. Gorela so mi lica pod njegovim pogledom. "Kako se bere tisto pisemce, prijatelj iz Maribora," je vprašal naposled. "Pisemce je dosti gladko," sem odgovoril z nedolžnim nasmehom. "Slog je gladek, kakor pravijo." "Vrag naj ogloje takšne nerazumljive besede! Vi se vedete pri tej stvari, kakor pes pri vrt, li kaši, ko je ne more načeti. Berite torej na glas, da bomo tudi mi vedeli soditi po pravu!" Polastila se me je hudomušna misel, da bi tuintam v listu kaj pridejal ali premenil in s tem vsebino ublažil. Takšna namera se mi pri analfabetih ni zdela pregrešna. In začel sem z zano som: Dralgi oče! Primem poro "Oho!" je zavpil Crž ter udaril ob mizo. "Ne zamerite, mož crsarski, vi ste menda brljav. Meni je pismo trikrat prebral naš organist in tisto se ni tako račelo. Dragega očeta v vsem ri bi bil rekel, da tudi jaz nisem 'ri:?mu ni najti " podkovan v taki umetnosti! O-j Postalo n i je vroče v glav", botavljaje se sem stopil k mizi, zapustila ra[ je prisotnost duha. vzel pismo ter se sklonil k les-j občutil sem nedostatek domiš- ljije, ki mi ni dal izvršiti umišljene nakane. "Oprostite mi, Ct-jjžev oče!" sem se opravičeval. j"Včasi res slabo vidim, ker moje |oči so otemnele od konjskega prahu. To pismo je tako pomas-Ijeno, da bi lahko drkal po njem pM pa škorenj namazal ž njim. Kar plavajo mi črke po maščobi in se sestavljajo v besede, kakršnih vaš orglar morda ni videl." "Hehe, prazne mar njo! Vi ste bili študent, to se vam na licu vidi, ale z menoj ne boste brili norcev. Stopite bliže k luči in be rite le ono, kar stoji ondukaj za-čvkano!" Na tak ukaz se je biio treba vdati usodi in moral sem prečitati izrodek svoje domišljije, ki se mi je nocoj zdel v takšni meri žalek, v kakršni se mi je zdel opravičen in celo vzvišen t: krat, da bi ublažil prikrost be-I sed, koBkor mogoče z mehkim, oslajenim naglasom, no rožic ni bilo mogoče nasaditi tja, kjer U prej Oralo ostrupljeno pero. Med j či tan jem se mi je neprestano vri ! vala misel, da moram drago plačati za honorarje, katere sem u-žival v Mariboru na oglu. Ko j sem bil nrj kraju, sem vrgel list | pred Damjanovega očeta. Sedel .sem nazaj k peči ter pomaknil |karoo na oči kakor kraljevič Mar ! ko, ko je zaslutil svoj konec. Pre In naročajte je nanj. Vedno najnovejše vesti, poveeti itd. AmensKo-Jugosiovanska Tiskovna Družba Princeton 551 6418 ST. CLAIR AVE. se mi menda meša, pravi. Hahal ha! Pa jaz, kolikor se poznani, še nisem takšen." "O prijatelj, ti si še v najlepši dobi, ti si kos še vsakemu mla cLeniču," je rekel Cajž. "Otroci pa žele, da bi bil res takšen in da bi čimprej dobili v roke tisto, kar sem jaz ustvaril in povzdignil. Ali to se ne bo ago dilo tako brž, tisto je tako prazno, kakor je ničevo Vse, kar sto^i v tem pismu. Radi bi moji otroci, da bi jaz sedel še za pečjo kot :akotni starec, in oni da bi m, ukazovali in pometali z menoj. A jaz jim bom zagodel tisto, katere se tako boje: nov rod si 'jem zasadil na Crževino, rod, ki bo laže čakal mojih starih let." "Ti si korenjak, ti bi lahko na kolenih prelomil tistega, ki te je tako omaizal in naj bo še takšen irjalk," je pohvalil Cajž. Damjanovemu očetu je bila ta vala pogodu, in zavpil je: "Bog-me, da bi ga lahko prelomil, ko ;i ga hotel!" In pokukal je mimo leščerbe name, ko da hoče pozve-ieti, kako učinkuje vse to na-Tie. Meni je bilo tesno pri srcu. Pa kaj bi ne bilo, ko se tako o-vlastvo ščeperi pred menoj človek silne nature, orjak, ki včasi misli o tem, kako bo koso zavihal navzgor in udaril na sovražnika! Ne bi se ga bal, ko bi sedel na svoji zvesti Flori in bi sabljo držal v roki in bi lahko zdi--jaSXS>®®®SXiX9^ SELITEV! DR. COWDRICK je preselil svoj urad na 547 Woodland Ave., vogal Central. Slaba glava — slabo srce — slab želodec — slaba jetra — slaba kri — vse to zdravi po novih metodah ter z novimi zdravili po predvojnih cenah. 361etna skušnja v tem p'oklicu vam bi morala viti v korist. Uradne ure od 9 dop. do 6 zvečer (2-5-x) ZAKAJ TRPETI? Revmatične, nevralgične in bolečine v mifiicah so hitro odpravljene s primarno uporabo 4" PAIN-EXPELLERJA TrornlSk« zn«mkti reg. v pat. ur. Zdr. ilr. Glojto, dn, dobite pristnega—slavnega že več kot 50 let. Zalitevnjl« SIDIIO troruiSlio znamko. 1= Dnevnik Enakopravnost Z I C A ki spaja odjemalca s trgovcem Oglas v našem listu dospe na svoje določeno mesto liki telegram. RADI BOLEZNI se proda najstarejša in edina slovenska trgovina v Nottingha-mu in Euclid, O. z čevlji in modnim blagom (SHOE«, & DRY GOODS) Proda se samo_ trgovina ali pa skupno s posestvom. Več se izve pri lastniku, . ANTON KOSS, 689 E. 200 St., Cleveland, O. Shore Line kara, stop 126. (24) DEBELI PRAŠIČI Naravnost iz kmetov j Vseh velikosti živi ali osnažen'} dani od mesta pripeljani ka* Nizke cene. Pridite ob pond«" .četrtkih in si izberite vaše i H. F. HEINZ Stop 150 Shore Line WilloUgl1111 f m , ^ ............. I J I Telefon Wickiffe 106-!' / : I* j' POSESTVO NAPRODAJ v Jugoslaviji, Toplice na Dolenjskem; nova hiša ob glavni cesti, pripravna za gostilno, tudi I polja in gozdovi. Za 'natančnejša pojasnila se obrnite na 1180 Nor ; wood Rd. (14) j IŠČE S,E SLOVENKA i za gospodinjo k majhni družini.; Plača po dogovoru. Vprašajte na l 449 E. 158 St. Vzemite St. Clair | Collinwood karo. (14) j POŠLI AN JE DENARJA po pošti ali brzojav*f hitro, poceni, zanes Na uložke plačan1" č po 4% obreiti. Prodajamo parobrodne W Javni notarski odd AMERICAN UNl! BANK Ivan Nemeth, predal GLAVNI URAD: 10 E. 22nd Street. PODRUŽNICA: 1597 2nd Avenue. New York City i xBBssmmmmsa. Najstarejša trgovina S ČEVLJI IN MOŠKO OPRAVO OB GLAVNI CESTI V SLOVENSKI NASELBINI SE PRODA RADI BOLEZNI. VEC SE IZVE V URADU TEGA LISTA. (14) PREMOG Po izrednih oenah. Pristen Bergholz lump $7.00 ton Pripeljemo ga kamorkoli na vshodnem delu mesta. Zglasite se na Collinwood Brick Yardu ali pokličite po telefonu, Ken 260 ali Wood 429. — Pri nas uposljujemo edinole Slovenske delavce. £M»AG;IIE GiflCH/UETRfiNSATLANTIQUB K, £xprcst» Postal Scrvive ' Direktna postrežba v ki ugoslavij o preko HAVRE z velikimi par-niki na 2 in 3 vijake CHICAGO ...........26. jan LORRAINE .......... 28. jan TOURAINE .......... 4. feb SAVOIE ............. 11. feb. Za družine nudimo izborne u-godnosti tretjega razreda — kabine z dvema, štirima. šestimi in osmimi posteljami. Vsi taki potniki bodo deležni iste izborne postrežbe in hrane, vsled katere je znana francoska črta. Za nadaljne informacije vprašajte pri lokalnih agentih FRENCH LINE. Tel. Central 2373-W. Randolph 2529-J. Gramofon^ ]l ITU'S v v rlosce SfMgl. zahtevaj" litii. novi ccfl* fefef PLOSy d preje $11 sedaj a VELIS^ b ZALOOj 11 UR ZLAtN«! 2 Untuvrlc BO pri tej uri /a •I« nc pravem prostoru Sitt »805 ST. Ave?*1 Cleveland Frank Zakraj^ Najmodernejši pogre!?*1' ^ v Clevelandu ^ POGREBNIH $ J EMBALMEB 1105 Norwood Tel. Princeton 1735^' TEL. Rosedale: 49^, Avtomobili za krste, P0' m pogrebe in drnste o^ BnasBBBaiifflsaoHBiisiffiS^J mili VSE DELO v zvezi s plumbarstvofl1' napravimo dobro in Postavljamo furneze, ba^'j nišča, itd. Kadar mislite-lati, pridite k nam po P1] in prepričani smo, da ; 1 naša cena po volji. Chas. W. Hob! Plumbing & DeaM 381 E. 156 Str., Clevela^J Eddy 8236-R.