SBT.S POJVE DECJSKI serrJat če se sprejemu list ^^^^ Telefon St 2050 ni ^^^^^ ^ ^^^ ^MMjM^ ",4(> — Rokopisi 4 na dom ^■^T Vk ^ ne ^^^ ^^M V ^^ B ^ ■ ^^^ m ^^m ^^M —' ^^^^^ ^^m HA IW» M fl^^^ m mKmmm^ ^^m letna ^^^^^^^^ ^^^M ^^^H M ^ ^^ ^^^M polletni« ^^^■aA flv m^M M ^^ ^Hv m ^^HB ^^H s,gs<22tt? V^P m ^ ^Jr fl/ ■ ^ » ^ raioin podogovoru ^ Tek čez zapreke: H. Kallav. Ivanovič, dr. Buratovič. PeT.no zgoraj: Bručan (SK Ilirija). — Desno spn daj: Maratonski tekar Stane .športi Zagreli, 2. s«T>t. k .Danes so bile zaključene V. balkanske igre, ki so uspele nad vsako pričakovanje. l uko je bilo za današnji dan pričakovali tudi rekordnega obiska, kar pa s«- žal zaradi bojazni prod ploho ni z.gojlilo. Vendar se je zbralo dosti več ljudi, kakor pu preteklo nede Ijo ob otvoritvi. Bilo jc brez dvoma nad I5.(HW gledalcev, ki so z. izrednim zanimanjem sledili posameznim točkam. Pred prehodom na današnje rezultate moramo rudi točnega pregleda napraviti Krateh pregled tekmovanja prvih dveh dni. Prve dni balkanskih iger in ob obnovitvi štafete 4X400 m so bili doseženi ti-le rezultati: 1. Grčija 51 točk, 2. Jugoslavija V), 3. Romunija 23, 4. Bolgarija 13. 5. Turčija II. 6. Albanija "v Sobotna tekmovanja Kljub temu, da sc jc Jugoslavija odrekla 6 točkam, ki ji pripadajo po diskvalifikaciji grške štafete na 4X400 m, ic drugi dan naša reprezentanca močno napredovala in napravili! velikanski skok. tako da smo zaostali za Grčijo sa no za 4 točke. Naši fantje so tn dan zasedli štiri prva mesta od 6 disciplin. Rezultati nedelje Tek na 400 m: I. predtek: prvi jc Passi (G) 52.3, 2. Nikhazi (J) 53.3, 3. Novakov (B) 53.S: 2. Predtek: 1. Jordachc (R) 54.3, 2. Banščak (J) 54.8, 3. Photopoulos (G) 54.9. Tek na 110 m z zaprekami: I. predtek: I. Mantikas (G) 15, 2. Ivanovič (J) 15.7, 3. Sterian (1,1 17.4; 2. predtek: I. dr. Buratovič (J) l*>.8. -• Skiadas (G) 16.7, 3. Sedat (T) 19.1. Metanje diska helenski stil: I. Silas (G) -UM>I (nov balkanski rekord), 2. Kleut (J) 37.50. 3. dr. Narančič 36.73. 4. Gančev (B) 36.35, 5. Phikiotis (G) 35.58, 6. Veysi (T) 34.99. Stanje točk: Grčija 102, Jugoslavija 99, Romunija 38, Turčija 22, Bolgarija 20, Albanija 6. Tek na 1500 metrov: 1. Georgakopulos (G) 4:10.8, 2. Manea (R) 4:12.2, 3. Krevs (J) 4:12.6. 4. Tonhalas (G) 4:16.0, 5. Goršck (J), 6. Zekov (B). Stanje točk: Grčija 111, Jugoslavija 105, Romunija 43, Turčija 22, Bolgarija 21, Albanija 6. Skok s palico: 1. Dojčev (B) 3.90 (izenačen balkanski in bolgar. rekord), 2. Amlreopoulos (ti) 3:70, 3. dr. Biro (K) 3.50, 4. Travlos (G) 3.50. 5. Kallav (J) 3.40. 6. Ilayder (T) 3:40. ■Stanje točk: Grčija 119, Jugoslavija lt>7. Romunija 47. Bolgarija 27, Turčija 23, Albanija 6. Triskok: 1. Pateratis (G) 14.12, 2. Mikič (J) 13.74 3. Miokovič (J) 13.06, 4. Pulyos (T) 13.57, 5. Papageorgiu (G) 13.23, (i. Selim (T) 13.19. Stanje točk: Grčija 127, Jugoslavija 116. Romunija 47. Bolgarija 27, Turčija 27, Albanija 6. Met kladiva: 1. Stepišnik (J) M.99 (inov balkanski rekord, nov slovenski rekord, jugoslovanski rekord izenačen), 2. Petropoulos (G) »4.00. 3. Gojič (J) 43.73. 4. Dimitropoulos (G) 43.42. 5. Tritz (R) 30.19, 6. Irfan (T) 29.53. Stanje točk: Grčija 135, Jugoslavija 126. Romunija 49, Turčija 28, Bolgarija 27. Albanija 6. ■ Tek na 100 metrov z zaprekami finale: l. Mantikas (G) 14.8. nov balkanski rekord. 2. Ivanovič (J) 15.0, 3. Skiadas (G), 4. Sterian (R), 5. Sedat (T), dr. Buratovič je bil diskvalificiran, ker je podrl tri z.apreike. Stanje točk: Grčija 145. Jugoslavija 131 .Romunija 52. Turčija 30. Bolgarija 27. Albanija 6. Tek na 400 metrov finale: I. Nikhazi (J) 51.5, 2 Passi (G) 51.6. 3. Banščak (J), 4. Jordache (R) 5. Pholoiioulos (G), 6. Novakov (B). Stanje točk: Grčija 152, Jugoslavija I4t. Roniu-nija 55, Turčija 30. Elolgarija 28, Albanija 6. Štafetni tek štirikrat 100 metrov: 1. Grčija 43.0. 2 Jugoslavija 44.2 (izenačen jugoslovanski rekord), 3. Romunija 44.8, 4. Turčija 45, 5. Bolgarija. 6. Al- '>at11 Stanje točk: Grčija 158. Jugoslavija 146. Romunija 59, Turčija 33, Bolgarija 30, Albanija 7. Maratonski tek Pri nas jc maratonski tek šc prav malo poznan, akoravno imamo Slovenci državnega prvaka v tem klasičnem teku. Poleg zgodovinskega pomena pa zavzemu v modernih olimpijskih igrah maratonski tek zelo važno, če ne morda najvažnejše mesto med vsemi panogami sodobnih olimpi jad. Zato ni čudno, da vlada zan j tako zanimanje pri vsakokratnih olimpijskih igrali in da šc danes slavijo skoraj z isto častjo maratonske zmagovalce, kako so stari Grki slu-vili svoje junake-zinagovulce. Pa tudi povsem upravičeno: saj je maratonska proga tudi najtežja. ker jc najdaljša. Kako težko nalogo stavi nu vsakega tekmovalca ravno tu tek, ve nuj- Dr. Veljko Narančič (s kroglo v roki). Poleg njega odlični atlet na letošnjih balkanskih igrali dr. Ivo llurutovič bolj oni, ki ga je že sam tekel. 42 km 19) m meri ta klasična proga, ki jo morajo prelevi največji športni junaki v pravem pomenu besede. Danes so tekli v Zagrebu tekači šestih balkanskih narodov naporno maratonsko progo. Zato bi bilo prav, da se tudi z zgodovino tega teka nekoliko polili/je seznanimo. Ko je prišel perzijski kralj Darij preko Kgcjskega morja, dn bi s svojo ogromno vojsko napadel Grčijo, je zavladalo v Atenah velikansko razburjenje: kajti Atene so bile prve u;i vrsti, da se udarijo z Dari.jevo vojsko. Zato so poslali olimpijskega tekača Pheidinpidesu po pomoč k šparta n eem. Dva dni in dve noči je tekel, preplaval je razne reke in prehoditi jc moral marsikak hrib, preden je izvršil svojo nalogo in preden jc prišel v Atene, kjer je sporočil, du gre špartanska vojska na pomoč. Per-zijci so se medtem že izkrcali, a Atenci so jili počakali pri- vasi Maraton, kjer se je razvila ljuta bitka, v kateri so Atenci premagali Per-z.iicc. Pheidippides je po tej zmagi neprestano tekel v Atene, da sporoči tam zmago. Ko je prišel na glavni trg v Atenah, je zaklical: Zmagali smo!« in se zgrudil mrtev, luko zgodovina, kaj pa današnji maratonski teki? Ko so leta 1890 organizirali prve moderne olimpijske igre. so prireditelji sklenili izvesti tudi maratonski tek. Za progo so vzidi pot iz Maratona do Aten. katero so /.merili ter namerili 42 km in 195 m. lo klasično progo so tekli prvič v Atenah nu olimpijskih igrah leta Ifs9(>. Tedaj jc zmagal mladi grški pastir z imenom l.niios iz. vasi Murussi. ki je ruliil za omenjeno progo 2:35.23. toliko navdušenju, kol ga je tedaj vzbudil tu mladi pastir s svojo zmago med atenskim prebivalstvom, ga šc ui noben športnik in tudi innlokuteri športnik je deležen tolike slave kolikor je je bil ravno on. Nes stadion jc naravnost besnel od veselja in ženske so si snemale svoj nakit ler ga metale pred z.ina-govalcu-pastirju. Potem so se ti teki ponavljali nu vseli svetovnih oliinpijaduh do današnjega dne. Razumljivo, da so ga prevzeli v svoj program tudi balkanski narodi, ki prirejajo svoje balkanske olimpijade. Naš najpopularnejši in najboljši maratonce Stane šjiorn je stalen gost uu tej klasični progi. In se je vedno tudi dobro plasiral. Lansko leto jc zasedel celo tretji' mesto. L. 1929 je zmagal Grk Saras v času 3:12.31, I. 1930 je bil prvi Romun Ilie v času 3:14.14. leta 1931 je zmagal zopet Grk Sarras s časom 3:H.20. 1. 1932 je prišel nu čelo tabele Romun Gnl s časom 3:20.41. 1. 1933 je zmagal isti Romun s časom 3:02.41. Letošnji maratonski tek Za letošnji maratonski tek ni prijavljenih loliko tekačev kot smo jih imeli priliko videti v Atenah: tam je bilo samo grških tekačev nad "Ml. Za zagrebško olimpijado jc prijavljenih šesl Jugoslovanov, en Albance, dva Bolgaru, cn C Irk. dva Romuna in en Turek. Zagreb stadion —Dugo selo Zagreli stadion 42 km 195 m Proga je precej lažja kakor ona v Menah, zalo so računali prireditelji, da l«i tudi čas boljši od onega ua prejšnjih balkanskih iger. Start je bil pred zajMidno tribuno, (lotom so napravili tekmovalci dve rundi v stadionu, nakar so se podali nu cesto, ki iina sutno tri neznatne vzpone. Po celi progi vodi telefon, du je bil stadion v stalni zvezi s tekači na progi. Tudi okrepčeval-nice so bile nameščene na vsakih 7 km. kjer so mogli dobiti tekači razna okrepčilu. Na tej klasični progi je danes teklo 11 Maratoncev, mod katerimi je bilo 6 Jugoslovanov. Naši so se dobro držali, zlasti naš Stane .š|H>ni, ki je z. današnjim tekom postavil zopet nov jugoslovanski rekord. Zelo se niu je približal novinec iu naš odlični tekač Starman. Kratek jiotek marutuiiskega teka je naslednji: Ob 14.36 spusti starter g. Dobrin Maratonce na progo. Pri ti. kilometru je v vodstvu Jugoslovan Koren, na drugem mestu jc šporn. Isto jc pri 9. kilometru. Na 12. kilometru je v vodstvu Stane Sporn, pri 28. kilomelTu vodi (Irk Kiriakidis, na tretjem mestu pa je šjiorii in na četrtem Starman. Pri 33. kilometru še vedno vodi omenjeni Grk, na drugem je Bolgar, na tretjem pa nnš Šporn. Pri 34. kilometru šc vedno vodi Grk, a na dnigeni mestu je Šporn in na četrtem Starman. Kot prvi prispe na cilj Grk Kiriakidis. Nato sledita |>o daljšem presledku naš Stane Šporn iu Starman. Rezultati so naslednji: 1. Kiriakidis (G) 2:49.32, nov balkanski re kord .nov grSki rekord. 2. Stane .šporn (J) 2:58.19 (nov jugoslovanski rekord), 3. Starman (J) 2:59.38 (izboren čas), 4. (rall (R), 5. Fingarov (B), 6. Kara-lainpijev (B). Končni izid petih balkanskih iger I. Grčija 16-4 točk, 11. Jugoslavija 155 točk. ML Rom u ulja «2 točk. IV. liolgarija 33 točk, V. Turčija 32 točk, VI. Albanija 7 točk. Pri letošnjih balkanskih igrah so jsikn zali vsi narodi precejšen napredek, zlasti pa Jugoslavija, ki lahko računa, da bo na tiri hodnjih balkanskih igrali zasedla prvo mesto. Ako bi danes nekateri atleti ne odpovedali, zlasti oni. nn katere se je z. gotovostjo računalo, da sc bodo dobro plasirali, potem bi bila Jugoslavija že danes na prvem mestu, četudi jc Grčija zasluženo zmagala. Izročitev pokala zmagovalcu Po končanem tekmovanju je predsednik jugoslovanskega lahkoatletskega saveza dr. Veljko Ugrinič stopil preti zbrane tekmovalce in odposlance in .jih nagovoril z besedami: »GosjkkI odposlanec našega vzvišenega vladarja, Nj. Vel. kralja! Tekme so končane. Objavljam vam izid tekmovanja. Na prvem Ive Krevs (ASK Priumrje) mestu jc Grčija s 164 točkami, uu drugem Jugoslavija s 155. na tretjem Itoinuniju s 62, na četrtem Bolgarska s 33. nu iietem Tn -eija z. 32 in na šestem Albanija s 7 točkami. Prosim vas, gos)Mid odposlanec, da blagovolite izročiti moštvu prijateljskega grškega narodu pokal, namenjen zmagovalcu balkanskih iger. General g. Dokie je nato spregovoril: Gosjimi predsednik, gosjiodje siHirtni zastopniki balkanskih držav! Nj. Vel. kralj (burne ovaeije) jc blagovolil pokloniti src brni prehodni pokal za tisto sjiortiio moštvo balkanskih narodov, ki na |ietih balkanskih igrah, prirejenih in dokončanih v našem Za grehu, doseže nnjlciiši nsjieli. Ker jc sodni /l>or dognal, da je najboljši uspeli doseglo moštvo j;ret.iuc in zastopnike |>osnine/.nih balkanskih držav, naj V puste olimpijsko zastavo. Godba zaigra olimpijsko himno, nato |ni državne himne Albanije. Bolgarske, Grčije. Romunije. Turčije in Jugoslavije. S tem so bile pete balkonske igre zaključene. Zvečer je priredil za moštvu iu za delegate petih balkanskih iger minister /«i telesno vzgojo dr. A itd jeli nov ič svečan banket v prostorih hotela Lsplunudc. Zadnji posvet balkan. odbora Zagreb, 2. se|>t. b. Danes |to|>oldiic ob 2 se je zadnjič letos sestal nu posvetovanje tuedhnl-kauski odbor, ki je proučil šc nekatera načelna vprašanja, zaradi česar jc bila konferenca zelo kratka, /uteiti so bili .s|Kiročeni javnosti najvažnejši sklepi konference. Sklenjeno jc bilo, da ostane v veljavi članarina od II) dolarjev kakor doslej. Sestavil se je tehnični odbor, katerega člani bodo na zahtevo države, ki prireja balkanske igre. pregledali vse priprave iu vodili nadzorstvo. \ ta odbor -o vstopili: K uče v (Bolgarija). Mulivič in Dobrin (Jugoslavija). Adil in Unvan (Turčija). Sclimettuii in kimig (Romunija), Yorgopulos in Nicolnides (Grčija). Me 12 uri zavzamejo za obrtniški stan. ki je za kmetskiin najmočnejši gosjiodarski stan v državi. Jakob Zadravec iz Središča ob Dravi je govoril o davčni preobremenitvi, ki je nas obrtnik ne more več prenašati. Predlagal jo naj zakon o neposrednih davkih opusti nii-liimalizacijo davčne osnove ik> najemnini. Miha Vahtar iz Maribora je zahteval stanovsko zaščito obrtniškega stanu proti podjetjem kot so n. pr. Bata iu Tivar ki zado bivajo monoj>olni položaj, oelo na škodo na rodnega zdravja, ker je zdravniško ugotovljeno. da so gumijasti čevlji nezdravi. Ivan Vrečar iz Domžal je obravnaval, kako bi se morala vršiti propaganda domačega obrt niškegu dela. Zakon o računovodstvu nai se izpopolni v prid obrtniškega stanu. (J. Zab-kar iz Celja je govoril o davčni praksi. Miloš Rozin iz Trbovelj je obravnaval položaj na denarnem trgu. Krojaški mojster Iglic iz Ljubljane je prinesel predloge o zaščiti obrtniškega stanu. g. Valjavec iz lrziea je obravnaval isti predmet. Načelnik Ziiruze nja mizarski mojster Rojs iz Ormoža je oh širno razpravljal o težavah, ki jih je na gromadila obrtniškemu stanu gosjiodarska stiska, (i. Pire iz Zagorja j«* predložil nekaj predlogov, kuko naj odgovorni činitelji omogočijo obstoj obrtnikom. O. Stare iz Kamnika ie naštel vse velike ovire, ki stojijo na l>oti napredku obrtniškega stanu na splos nem in se posebej v Sloveniji.. Nato so prečitali resolucije, ki so ime soglasno sprejete: Resolucija Delegatsko zborovanje Zveze obrtnih društev za Dravsko banovino zahteva: 1. Z ozirom na uvedbo moratorija, zaščite denarnih zavodov in kmeta, da se kreditne razmere v naši državi čim preje normalizirajo ter uvede zaščita kmetov le v upravičenih primerili. Obrestna mera za kredite nai se v splošnem zniža ua 6/«. 2. Obrtništvu naj se omogoči udeležba pri državnih dobavah in sicer s izpopolnitvi; jo zakona o državnem računovodstvu, ki ni vpošteval obrtnega zakona, ki hoče. da se domače delo podpira. 3 Zbrani slovenski obrtniki najenergic-nejše protestirajo proti onim industrijskim podjetjem, ki dobivajo vedno bolj monopo li značaj v produkciji. Poslovanje takih ihmI jeti i naj se utesni v one meje, ki niu dejansko pripadajo. Njihove podružnice in prodajaluic« morajo biti prepovedane v mestih izpod 10.000 prebivalcev. Njihovo proizvodnjo je treba kontingentirati. 4. Opusti naj se proizvodnja rokodelskih izdelkov v lastni režiji, recimo jmi kazenskih in podobnih zavodih in državnih delavnicah, ker se s tem odvzema obrtništvu zaposlitev in zaslušek iu ker se tam vzgaja nadštevil-ni naraščaj s slabo strokovno izobrazbo. 5. Šusniarstvo tvori več kol polovico vsega obrtništva. Njegov zaslužek je v dravski banovini okrog 50 milijonov na leto. Šusniarstvo je treba izkoreniniti, zabraniti delo, odvzeti sušmarjem orodje in jih kaznovati s prisilnim delom. 6. Davčna bremena naj se primerno današnjim prilikam znižajo, omili pa naj se izterjevalna praksa, ker to opravičuje ogromen t»adec obrtniških obratov v teku zadnjih dni. 7. Zbor ugotavlja, da se je slovensko obrtništvo v vprašanju sistema zbornic z ogromno večino izreklo za skupno zbornico, pa vsled tega najenergienejše protestira proti vsakemu poskusu zrušiti našo enotno gospodarsko fronto, ki jo bomo ziuili do zadnjega braniti. Okrog pol dveh je bilo zborovanje za-ključeno. V hotelu „i/ftfon" Društvo jugoslovanski-h obrtnikov za dravsko l»anovino, ki šteje v dravski banovini 27 pudružnic i o navaja -1000 članov, je sklicalo inanifostacijski zbor v veliki dvorani hotela »Union . Predsednik je zbor otvonil in pozdravil pričujoče zastopnike, med katerimi so se nahajali tudi minister Pucelj. zastopnik mestne občine Olup, Miloš Stanojevič, predsednik obrtniške zbornice v Belgradu (»kralja obrtnikov »a imenujejo v Belgradu), odposlanci sarajevske in splitske obrtniške zbornice, odposlanci obrtniških organizacij iz Bje-lovara, Karlovca in Zagreba, odposlanca zbornic v Belgradu. številni zaslopniki gospodarskih ustanov ter zastopnik: tiska. Brzojavno so ee opravičili dr. Kramer, poslanec Koman in zastopnik iz Skop-Ija. lldanostna brzojavka je bila odposlana Nj. Vel. kralju, pozdravi pa Demetrovieu in banu Marušiču. Nato so sledili različni govorniki. P red sedli i k Društva jugoslovanskih obrtnikov je zahteval, da se mora obrtništvo organiziral na državni podlagi skupno z vsem obrtništvom Jugoslavije in da se mora obrtniškemu stanu v državi dati popolna avtonomija, da samo odločuje o svoji u*odi. G, Bor 51 ji o r so je v imenu bana stavil obrtništvu na razpolago. Minister Pucelj zahteva kol obrtnik pravico, du obrtniški stan sam urejuje svoje zadeve. Zborovalce navdušuje za samopomoč. Stojanovič iz Belgrada pravi, da imajo obrtniki v vsej državi iste interese in rabijo zalo tudi enotno fronto. M a r k o v i č iz Belgrada našteva uspehe obrtniškega gibanja, to so obrtniški zakon, zakon o karlelili. uredbe proti Bati in Tivarju. F a b r i s iz Zagreba hoče iiueti v parlametntu zastopnike obrtništva. Krupei, zastopnik Zbornice TOl in član JNS hoče govoriti, pa gu nemimi poslušalci ne pustijo do besede. K osa k, ljubljanski občinski svetnik, razlaga gospodarsko stisko: leta 1020 jo naša država izvozila pšenice za 800 miljo mi v Din. 1933 j>a samo za 14 milijonov. Udarjen je kmet. Udarjen 'je ludi delavec. L. 1928 so trboveljski rudarji zaslužili J87 milijonov Din, lani pa komaj 08 milijonov. S kmetom in delavcem je pa udarjen tudi obrtnik. Poziva v boj proti -šušinurstvu. M a r i č iz Sarajeva hoče tudi za Slovenijo ločene obrtniške zbornice. C i c i 1 i j a n iz Splita noče razdvojenja v obrtništvu, marveč skupno borbo za iste interese na strokovni, izven-strankarski podlagi. Kac iz Dravograda se pritožuje, da ne gre dobro obmejnim obrtnikom, ■■s i iii e n c iz Ljubljane je zavrnil tudi »neki dnevnik, ki samo takrat piše resnico, kadar objavlja jHisnirtnico . Nato je bila prečitana resolucija, ki so jo navzoči soglasno sprejeli. Resolucija Delegatsko zborovanje Društva jugoslovanskih obrtnikov za Dravsko banovino zahteva: 1. Radi sedanjih razmer mora obrtništvo seči po najradikulnejših zahtevah v obrambo svoje eksistence ter zahteva, da se zaščita razširi tudi na obrtnike, ali isla sploh ukine, ker radi dozdunjih zaščit kmeta in denarnih zavodov obrtnik ne more prevzemati dela. 2. Država naj skrbi, da bo denar hitreje krožil. 3. Davka prosti eksistenčni minimum naj se zviša. Pavšaliranje davka naj se raztegne na vso državo in na vse obrtnike. Obrtniško davčno breme mora biti znosno, iztirjevanjc davkov pa naj obrtnika ne žene v propast. Denarni zavodi morajo biti prisiljeni, da izplačujejo vsote, potrebne za plačilo davkov. Rcdnostni fond v dravski banovini naj se ukine. 4. Oblasti naj podpirajo prirejanje obrtniških razstav, tisk in ustanavljanje zadrug. Obrtništvo naj se zaščiti proti, tuji konkurenci. 5. Obrtni zakon naj se spremeni. Trgovini naj sc prepove izdelovati obrtniške izdelke. ti. Proti šušniarsl vu se naj izda poseben zakon, ki naj bo strog in kaznuje šnšmarja. ki delo sprejme in onega, ki ga šušmarju daje. Ukinejo naj se državne, cerkvene, občinske in samoupravne delavnice, ki obrtnikom škodujejo. Ukinitev kaznilniških delavnic.) 6. V Ljubljani naj se ustanovi obrtniška zbornica, ker hočemo enoten sistem obrtniških zbornic v državi. Okrožni odbori obrtniških združenj naj sc ukinejo. Samovoljna postopanja Zbornice za TOl naj se revidira, prepove in kaznuje. 7. Država naj ukine sedanji sistem državnih nabav potom licitacij. 8. Razpišejo naj se volitve za OUZD in starostno zavarovanje obrtnikov naj se izvede obvezno po razredih. Okrog ene popoldne je bilo zborovanje zaključeno. K poroki slovenskega voditelja na Koroškem Ljubljana, 2. septembra. Danes zjuiraj sta se |x>ročila v kapeli v knezo-škofijski palači v Ljubljani gdč. Marica Kri stolov a iz Šmihela v 1'odjuni in g. šolski upravitelj France Aichholzer iz Dobja nad Baškim jezerom. Poročil ju je nevestin stric g. knezoškof dr. Oregorij Rozman. Priči sta bili g. Stanko Krištof, knezoškofijski komornik in g. Oregorij Aichholzer. uradnik pri ravnateljstvu državnih železnic v Za-grebu. Novoj>oročeiica sla na Koroškem med Slovenci dobro znana in uživata splošno spoštovanje. Nevesta je kot voditeljica slovenskih gospodinjskih tečajev zbirala slovenska dekleta in je vzgojila že lepo število ponosnih in zavednih slovenskih gospodinj. To zna ceniti samo oni, ki pozna težke prilike na Koroškem, kjer je nemškutarski Land-bund povsod oviral delovanje naših gospodinjskih tečajev, udeleženkam in voditeljicam pa grozil z dejanskimi napadi. Kjerkoli so Slovenci osnovali gospodinjski tečaj, povsod so v najbližjem sosedstvu ustanovili nemškutarji svoj tečaj ia vabili slovenska deklela z denarjem in obljubami. Da so naša koroška dekleta ostala poštena in slovenska, to je v glavnem zasluga teh gospodinjskih tečajev. — Ženin je sedaj šolski upravitelj v Zgornji Beli nad Beljakom. Za časa jugoslovanske uprave na Koroškem je bil kot odličen' pedagog poklican na odgovorno mesto šolskega nadzornika za okraj Borovlje. Po glasovanju Koroške ni zapustiL temveč je vztrajal med svojimi rojaki, dasi mti deželna vlada več let ni hotela priznali ne učiteljskega mesta, ue državljan- Maribor, 2. septembra. Emigrantski kongres, ki se je vršil danes v Mariboru, je prinesel obliruvski jirestolici dobrodošlo priložnost, da je pokazala vso silo svoje narodu zavednosti ' "" .j. . t . . i . i Kongruj se je pričel ze sinoči ter je tvorila vanj dostojen uvod lejju liroslava 15-letnice obstoja primorskega jiev-skega društva »Jadran« v Mariboru. Jadranova proslava Vršila se je v veliki dvorani Uniona s slavnostnim koncertom, ki so gu poselili tisoči .Mariborčanov in številni gost je in delegati zu današnji kongres. Izvedba koncertnega deltf večera je prinesla 15-letnemu neumornemu delu Jadrana« in njegovemu |>ožrtvovalneniu dirigentu g. Josi|>u Lahu najlepše zadoščenje, ki so gu kot viden znak predstavljale številne j>isine-nc in osebne čestitke jievskih in drugih društev ler številno cvetje in lovorjevi venci. V začetku je govoril društveni predsednik dr. Fornazarič o jKistanku iu pomenu društva. Nato jc sledil pevski spored zbora ter solistov Belizarja, Sancinu in Fagancllija, višek večera pa so gotovo bile recitacije primorskih pesnikov gdč. kraljeve, ki so zagrabile vse v globino duše. Zaključila je koncertni spored mogočna Mirkova kantata »Pesem naših mornarjev«, ki jo je skladatelj zložil nalašč za 15-letnieo -Jadrana«. Po koncertu so se v mali dvorani Uniona sestali |»redstavniki tuk. emigrantskih krogov in društev ter delegati, ki so prišli na kongres ter razglabljali nekatera notranja emigrantska vprašanja. Obenem se je v tem intimnejšem krogu proslavila vnovič 15-letnica »Jadrana« in b5-letiiica njegovega |>evovodje g. Laha. Maribor sprejema goste Danes sc je obdravska prestolica jjrebudila v zastavah, ki so zavihrale z vseh javnih in mnogoštevilnih zasebnih poslojjij došlim gostom v |x)/.drav. Kljub deževju in sivemu dnevu je zavladalo v mestu neko slavnostno nastrojenje. (H> 8 zjutraj so sc pričele današnje kongresne jirireditve s slovesno sv. mašo, ki jo je opravil v frančiškanski baziliki istrski apostol iu sedanji »loven jegraški župnik g. Jakob Soklič. Pred sv. 0|>ruvil0in je imel globoko čutečo iu zajeto pridigo ter je s svojimi* besedami ganil do solz. Cerkev je bila napolnjena do zadnjega kotička. Med mašo je ubrano propevul pevski zbor Jadrana« pod vodstvom svojega dirigenta Laha. Po maši so odhitele vse množice na kolodvor. da pozdravijo nove došlecc z ljubljanskim vlakom. Burno vziklikanje in pozdravi so zado-neli gostom pri izstopu. Pozdravil jih je predsednik »Nanosa«. Kralj, zahvalil jvi se je v imenu gostov Vekoslav Fignr. S kolodvora sc je po sprejemu ruzvil mogočen sprevod s petimi emigrantskimi zastavami in godbo v unionsiko dvorano, kjer jc bila jiozornica kongresa. Potek kongresa siva. Ko so ga končno kot jromožnega in provizor-nega učitelja poslali med nemške |>rotestante na Zgornjo Koroško, so mu kot odličnemu vzgojitelju le morali odpreti jx>t. Med Slovence sicer ni mogel, a dobil je mesto šolskega upravitelja na osem-razredni osnovni šoli v Zgornji Beli, predmestju Beljaka. O. Aichholzer je poleg g. Viteruika, šolskega upravitelja v Olobasnici. sedaj edini zavedni slovenski učitelj na Koroškem, ki je bil sprejet v službo. A on ni znan samo kol odličen pedagog, temveč tudi kot neustrašen manjšinski delavec. Po plebiscitu, ko so bili koroški Slovenci brez vodstva in prepuščeni skoroda popolnoma samim sebi, je g. Aichholzer ustanovil glasilo naše manjšine na Koroškem, tednik »Koroški Slovenec«. Bil mu je prva leta urednik iu upravnik obenem. Nikoli jiezneje ni dosegel »Koroški Slovenec« višine, kakor tista prva leta. O. Aichholzer je pa tudi priznan gospodar, navdušen zadrugar in umen čebelar. Bilo srečno! Nesreča avtomobilista Ljubljana. 2. septembra. Davi je reševalni avto pripeljal v bolnišnico vrhniškega iudustrijca Ivana Megušarja, ki se je ponesrečil z avtomobilom pri vasi Klanec tik pred Brezovico. Megušar se je odpeljal davi z avtomobilom, obenem s svojo ženo, z Vrhnike proti L ub-Ijani. Sredi pota pa so mu odpovedale luči in Megušar je potegni i za zavoro. Cesta pa je bila spolzka ter se je avto prevrnil in pokopal pod seboj oba potnika. Meguštr si jc polomil rebra in dobil poškodbe na glavi, medtem ko njegovi gospej ni btio nič hudega. Velika dvorana Uniona je sprejela podprcdsednik dr. Ražem, II. podpredsednik prof. Anton Gorup, tajnik Anton Mladcn, blagajnik Josi|> Mohorevičič ter odborniki Gorkič, Štrekelj, dr. Kajin, Vižin-tina, Juričič, Cvečič, Luznik, Valcntinčič in nadzorstvo: dr. Bergoč, Tomažič in Trinajstih. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik dr. Čok in se .spomnil mrtvili žrtev, ki so dali življenje za svobodo Primorja. Prečital je imena vseli (istih, ki so jnulli pod kroglo ali poginili v ječah. Prisrčno je potem pozdravil navzoče. Izvajal jc nadalje: Naše emigrantsko gibanje ni rovarjeje proti tujini državam, je gibanje, ki je zamišljeno kot najtesnejše sodelovanje primorskega življa in domačega jugoslovanskega prebivalstva za svobodo odsekane slovenske veje v Julijski krajini. Ne čutimo se kot emigranti brez pravic in dolžnosti, temveč smo pravi Jugoslovani in rodoljubi, ki hočemo deliti z našo jugoslovansko državo življenje in trpljenje. Zato vabimo v naše vrste tudi vse, ki so na svoji rodni grudi v odrešeni domovini. Iladi tega smo si izbrali baš Maribor zu sedež III. emigrantskega kongresa, od junaškim vodstvom generala Maistra borilo za pruvo severa. Dr. Rapotec jc govoril v imenu Jadranske straže, nato so pa izrekli |xi-zdravc še dr. Gorišek, Pire in Bajt. Po tem uvodnem delu kongresa je sledil obsežen in zelo zanimivo in stvarno sestavljen referat dr. Čoka o razmerah v Julijski krajini. Po referatu, ki so gu spremljali vsi navzoči z vidnim zanimanjem, . , ., , . ...... . ... ,. . zatem pu se je izvršila slovesna predaja zastave, ki so jo darovali ljubljanski akademiki društvu »Trst, Gorica, Istra« v Karlovcu. Zastavo jc izročil akademik Merniolja. Popoldne jc ponesla posebna deputacija de-legatov in udeležencev kongresa na grol) generala Maistra krasen venec ter se poklonila spominu svoboditclja Maribora v imenu primorskih Slovencev. Nadaljevanje kongresa in razgovor o notranjih razmerah v naši emigraciji se je vršilo jK>[Hilopoldnc iz kajicle l»ri Sv. Križu v Ljubljani. Dne 5. avgusta so, kakor je »Slovenec« že poročal, |x>grešili 10 let in jk*I starega Slavka ilurtmana, učenca 4. razreda nu ljubljanski Vrtači, ki jc bil s svojimi starši nu počitnicah na posestvu »Grafike« pri Kamni gor. Vsa znamenju so kazala na to, da je muli Slavko zašel v Savo, vendar pa so se ta domnevanja žc sprevračala v druga zaradi tega. ker truj»la kljub večkratni temeljiti jjreiskuvi Save do Otoč niso našli, okoličani so pa trdili, a tam ob bregovih, ter ga odnašala. V solioto |>opoklne so ijudje v Zarici jmkI Kranjem v velikem kolenu, ki ga delu Sava na tem mestu, lovili deske in tramove. Naenkrat so zapazili človeško trupelce. G. Odir iz. Drulovke jc potegnil truplo na suho in o tem takoj obvestil orožniško |x>-stajo v Kranju. Orožniki so takoj domnevali, da more biti to samo pogrešani Slavko Hartman in so obvestili policijo, ki je v soboto zvečer sporočilu to žalostno vest Slavkovim staršem. \ nedeljo zjutraj se je Slavkov oče odpeljal v kranj, da ugotovi resničnost tako žalostne vesti in še enkrat vidi svojega sinčka — vsaj mrtvega. G. župun občine Stražišče, kjer leži truplo v mrtvašnici. Anton Križnar, je oskrbel vse |>o-trebno iri šel žalostnemu očetu v vsakem oziru na roko. zn kar mu gre vse priznanje. Po videzu je bilo trupelce vse štiri tedne v vodi, narasla Sava ga je šele dvignila in odplavila dalje, j- še zelo dobro ohranjeno. Nu mostu, kjer so trupelce našli, to jc v Zarici, so jvotcgnili letos že tudi dve druigi -trupi? utopljencev, in sicer neko dekle iz. Tržiča in Kovačiča iz Kranja. Truplo Slavka Ilurtmana bodo danes prepeljali v Ljubljano v kapelo pri Sv. Križu, odkoder bo jiogre.b danes v ponedeljek, ob (> popoldne. K pogrebu sc [»osebno vabijo Slavkovi sošolci z Vrtače. Blagi Slavko naj se veseli med nebeškimi angeli, njegove starše, katerim izrekamo globoko sožalje, pu naj v njihovi hudi boli tolaži Bog! Zbor živino zdravnikov Sarajevo, 2. sept. m. Danes je pričel tukaj zasedati 13. redni kongres Zveze jugoslovanskih živinoizdravniških združenj, kateremu prisostvuje okoli 150 delegatov iz vse države. Kongres je otvoril predsednik Zveze Milni in Gce, ki je pozdravil zastopnike bolgarskih živ in ozdravil i. kov, ki so tudi prišli na kongres. Za pozdrave se je zahvalil zastopnik bolgarskih živinozdrav-nikov, predsednik Zveze bolgarskih živinozdrav-nikov Biče v. ki je v svojem govoru naglasil, da vladajo med bolgarskimi in jugoslovanskimi ži-vinozdravniki tesne prijateljske zveze in da bolgarske živ i nozd ravnike iskreno veseli vsak uspeli, ki ga dosežejo njihovi jugoslovanski tovariši. Te prijateljske zveze pa jc trobu še izpopolniti. Nato sta bili j>oslani brzojavki Nj. Vel. kralju in kmet. ministru. Po poročilu npr. odbora, ki sc je razdelilo udeležencem kongresa, se je v glavnem razpravljalo o stanovskih vprašanjih. Naznanila Umetnostna razstava. V sobolo je bila v Jakopičevem paviljonu otvorjena umetnostna razstava, ki jo je priredil g. A. Kos. Razstava vsebuje v glavnem štiri kolekcije de! M. Gasparija, R. Jakopiča, F. Klemenčiča in B. Vav|x>tiča. V manjšem obsegu pa razstavljajo L. Dolinar, D. Inkiostri, B. Jakac, F. Kos, F. Košir, P. Loboda, H. Smrekar, V. Sefe-rov, lv. Vavpotič. Natančnejše poročilo še sledi. Vstopnice za prireditve festivala slovanskih plesov in slovanske glasbe v Ljubljani so v j»redpro-daji na razjiolago. Prodajajo se v paviljouu pred kavarno Emono na Tyrševi cesti dnevno od 8 do 12 iu od 14 do 10 |xi sledečih cenah: Sedeži jxj 25, 20, 15 in 12 Din, stojišča |x> 6 Din, permanentno stojišče za vse tri izvedbe slovanskih plesov 12 Din. Za operne predstave veljajo znižane ofierne cene, predprodaja v opernem gledališču. Vstopnice za stojišča se morajo vidno nosili V slučaju slabega vremena se izvajajo slovanski plesi v unionski dvorani. Zato je na vsaki vstopnici za sedež označen tudi sedež v unionski dvorani. Ker je število sedežev omejeno, naj si jih blagovoli cenjeno občinstvo nabaviti že v predprodaji. Danes in jutri sta zadnja dneva vpisovanja v šolo Glasbene Matice. Starše prosimo, da vpišejo [pravočasno svoje gojence. Poučujejo se vsi glasbeni predmeti, ukovina znižana. Koncertno dvorano ua ljubljanskem velesejmu krasijo veliki jx>rtreti, ki jih je narisal akademični slikar Šubic. Portreti so izvrstno usjoeli in nam predslavljajo Foerslerja, Gallusa, Hajdriha, Deva, Mihevca in Hladnika. Portreti so res v kras improvizirani koncertni dvorani. Pred naku|iom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnih vozičkov, stolic, holenderjev, malih dvokoles, tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in'dvokoles v prostorih domače tovarne „TIURimA" P. Ilatjel, l/jnbljana, Karlevška e.4 Najnižje cenel — Oontk franko. t Kraji, Ki ne smemo pozabiti, do so slovenšKi Podiranje tržaškega starega mesta Kdo ne pozna tržaškega starega mesta? To je gnezdo vseli mogočih bolezni in kolišče največje revščine in moralnega zla. Novi tržaški župan Salem je napravil velik načrt, kako bi se vse to staro meslo, ki ima velike dimenzije, podrlo, kako bi se zgradile široke ceste in nova poslopja, da bi se izvršila korenita asanacija in* olepšanje mesta. Ta načrt se je zdaj v resnici začel izvajali in so začeli hiše za tržaškim magistratom /e jvodirati, tako da bo tam, kjer se sedaj nahaja ozka in vijugasta ulica, tek la lepa cesta. Izginile bodo stare in nezdrave hiše in prodajalne vse mogoče drobnarije in starih cunj. Aled novimi poslopji bo tudi palača tržaške fašistične stranke. Delalo pa se bo seveda postopoma, da bodo mogli reveži, ki so bili v starem mestu nakopičeni, najti drugih stanovanj. Veliko jih bo seveda lakih, ki bodo dolgo ostali brez primerne strehe. Izginila ie v Desklah pri Kanalu ob Soči 49 letna kmetica .Marija Brezigar, ki jc mati 6 otrok. Dozdaj jc šc niso našli. Reva je trjioln nn melanholiji zaradi neprilik v družini. Statistika tržaškega prebivalstva. Dno 1. julija t. 1. jc znašalo število tržaškega prebivalstva 249.848 duš. To dokazuje, da sc Trsi zelo počasi razvija, zakaj sedaj sloji Trsi med italijanskimi mesti šele na ln. mestu, dočim je leta 191(1 bil nn 7. mestu. Zelo malo tudi napredujejo rojstva, kar fašistični listi z velikim nezadovoljstvom koust utirajo. Vzrok jc kajpada slabo uos|Ktdarsko stanje mesta oziroma prebivalstva. Likvidirala je kmečka hranilnica in posojilnica v Bertokih v koprskem okraju. Celo gručo kontrabuntarjev tobaka je obsodilo te dni tržaško sodišče. Kazni so izredno visoke. Tako n. pr. jc dobil Karel (io gorili 4 leta iu 2 meseca ječe in mora plačati 115.000 lir kazni. Drugi sn dobili nekoliko manj. morajo pa vsi i>o vrsti plačati vsak po 115.000 lir globe. Med njimi se nahajajo Anton Skrivunič, Anton Matnlič. Rudolf Naslndek in drugi. Vrh tega mora vsak od njih plačati erarju 500.IMI0 lir. Več narodne borbenosti Ovčja vas pri Trbižu Gospoilarsho vprašanje Istre GosjKidarska beda Istro je zel« huda. Ka -sisti so jo dozdaj zdravili s paradami in pri reditvami, todn, kor sc. jc začelo puntati tndi italijansko prebivalstvo, jih je začela stvar resno skrbeti. Dne 23. t. m. sc jo zbral v Puljn istrski provincijnlni svet. Sklenili so. da se mora delo istrskega vodovodu, ki sc gradi radi pomanjkanja sredstev v inilze-vem tempu, pospešiti. Predložili so vladi, da se ustanovi zemeljski kreditni zavod za Istro, da se reši kmet prezadolžitve. Nadalje naj bi se v svrlvo pospeševanjnv tujskega prometa zopet uvedle iu pomnožile paro-plovne zveze ob obali, ki so pod Italijo strahovito padle. Znižali naj hi se prevozni tarifi po železnici. Pritoževali so sc zoper previsoke davščine. R -", naj sc propada t ulj, ki je postal v .ti letih laške vlade iz cvetočega in bogatega pristanišča izumrlo mesto, kjer vlada črna beda. Gospod prefekl je zbranim fašističnim funkcionarjem seveda vse obljubil, kaj pa ho storil Rim, ki ima večje skrbi nego je istrski poluotok, to jc druy° z^eziz'zadnjo sejo istrskega deželnega sveta priobčuje fašistični Piccolo« podatke o gospodarskem stanju te deželice, ki je nadvse žalostno. Vsa olepšavanja nc morejo zakrili številk, ki jih prinaša glasilo primorskih fašističnih potentatov. ■ Položaj istrske trgovine ie enak položaju drugih provinc: slabi i>osTi, proda se jako tnalo. Kmet ue more plačevali trgovcu svojih dolgov in jih v celoti sploh ne bo mogel nikoli odplačali.« Ldina tolažba je, da denarni zavodi »še vedno lahko posojajo. toda kreditne razmere so na vsak način težke.« Zelo hudo se godi ribičem zaradi nizke cene ribe in padanja Kupne možnosti. Tovarne konzerv nc morejo zadosti absordirati ribe. Zaradi previsokih prevoznih stroškov se istrska riba ne more prodajati v Italijo. Treba bi bilo dobiti olajšave od državnih železnic. Premog premogokopne družbe »Arsa« se slabo prodaja, ker je padel na Jadranu promet trgovskih ladij, na katere je Arsa vseskozi navezana. Prav tako je z bauksitom, ki mu Ogrska iti Jugoslavija delala veliko konkurenco. Ireba bi bilo ustanoviti industrijo za barve in za asfalt, ki bi konsumiral bauksit. Tudi kamnolomi nc delajo zadostno in samo beli cement se živali-neje producira. Od države je Ireba zahtevati, da uvede višje zaščitne carine in zniža tarife. — lo smo iiosneli verno iz režimskega glasila in si lahko zdaj vsak predstavlja, kako žalostno jc šele resnično stanje Istranov, ki so imeli nesrečo, da so padli pod italijansko vlado. Koroški Slovenec« objavlju sledeč proglas na koroške Slovcncc: Narodna zavest slovenskega ljudstva je zadnjih 50 let vsled vplivov tujega sveta propadala, četudi je na zunaj doživela viden porast slovenske književnosti in podvig narod no-politič-nega življenja. Doba velikih narodnih tnliorov se nuni mora danes zdeti kakor nekak zadnji žarek zahajajočega sonca narodne občostvenc volje, ko jo slovensko ljudstvo v tisočih in dc-settisočih glasno manifestiralo /a svoje narodno pravo. Po glasovanju so pri na.s sledila letu. ko se jo množice poliistihi neka utrujenost in sta narodna zavest in narodni idealizem našla kotiček lo v vrstah najboljših sinov, ki so do danes z \ zgledno potrpežljivostjo in vzorno vztrajnostjo bodrili k borbi za čistočo narodno duše in narodnega telesa. Mladina slovenske Koroško, danes jc na tebi. da pripraviš in poravnaš pota novemu narodnemu prerodu, ki mora kot vul zajeti. ves naš rod naših dolin. V srca našega dobregu ljudstva mora nova vera v pravico, n sleher-lioga slovenskega človeka v deželi novu slovenska sumozavest! Nc bodi naša narodna zavest \ niižnji do vsega tujega, neslovenskega, marveč \ ljubezni do vsega našega, domačega! Gre torej \ prvo za krcinonitost in žilavost slovenske duše. du bo \su pomlajena s podvojeno silo zu-vcrovalu \ veljavnost božjega zakona, ki daje narodu, kar jo njegovega, /min j i nas rojak naj bo prošinjen vero v lepšo narodno bodočnost, ki je prihodnja desetletja narodu s tako krepostjo in mladostjo ne bodo mogla odreci, "stara si- danes nemški sosed \ deželi, stara zato, ker je |n>tratil toliko svojih t-il za male, sebično štovanja doma. \ šoluh, uradih, \ vsem javnem življenju .Sami hočemo dajuti in nato zahtevati spoštovanju tudi drugih za našo slovensko melodij«, domači ohičuj in navado, za našo narodno nošo. Naj zaživi tisočletna kultura slovenskega koroškega kmeta v novi le-|M»ti, naj l>o predvsem kmečka mladina dobra bortoeljioa zu uooskrunjonosl vsi li starodavnih kmečkih narodnih svetinji In bcxli pred-vsem ona, ki lx> vzbudila v ljudstvu spečo zahtevo po pravici nov«' držuvc. Naj zato i/novu z.uskcli največja runa nnšegu narodnega tvleisa, potuj čevanje do<'e v naših šoluh, du bo rod potoni glasneje klical /drnvnika! Gre končno šc za gosipodurski iu socialni stalež slovenskega človeka v ctjo, da bi se nadomestilu naša narodna pesem z laško, v čemer pa luirzi nimajo niti nn j manjšega uspeha, ker je laška pesem za slovenska ušesa strah in groza. Statistiko smo posneli po laških listih. Ni na svetu policije, ki bi uživala tolik ugled in slavo, kalior londonska policija, ki sc uradno naziva Scotland Yard. Ta je znan po vsem svetu in če hoče kdo neko policijo pohvaliti, bo dejal: »Niti Scotland Yard bi tega ne napravil.« Povsod tu da nes mnenja, da je Scotland Vard najboljša policija na svetu, ki silno hitro pojasni vse zločine, ki se dogode v Londonu. Pod tem že skoro legendarnim Scotland Yardom pa nj mišljena vsa londonska policija, ampak samo kriminalni oddelek, ker ravno ta oddelek razvija ono delavnost, ki je londonski policiji pripomogla do tega slovesa. Kje je skrivnost uspehov londonske policije? Danes je izven doma, da se v Londonu pripeli razmeroma malo zločinov. V zadnjih 4 letih je bilo zabeleženega vsega skupaj samo 64 umorov, I o za mesto, ki ima nad 8 milijonov prebivalstva, vsekakor ni veliko. Od teb 64 umorov je ostalo nepojasnjenih samo 6. Velik pomen za te uspehe Scotland Yarda ima tudi dejstvo, da v Londonu nikdar nc živi mnogo tujcev. Vsega skupaj je povprečno vsak mesec v Londonu 150.000 tujcev, vsi drugi milijoni pa so stalni londonski meščani. Čaradi tega je lahko voditi evidenco o tujcih. Kazen tega pa je treba še pripomniti, da Angleži že po svoji naravi niso nagnjeni k zločinom, ampak se pri njih bolj kakor kol drugod opaža značilna poteza visokega spoštovanja zakonov. Načelo Scotland Yarda jc, da se v prvih 12 urah po odkritju zločina da napraviti več, kakor v sledečih dneh. Zaradi tega se takoj, ko prispe glas o izvršenem zločinu, mobilizirajo vse razpoložljive moči in ves ogromni, toda kljub temu gibčni aparat začne zasledovati zločinca. Pri tem upoštevajo komisarji in agenti tudi najbolj bedaste vesti, ki jim jih prinese občinstvo, kaiti praksa Tako naokrog Nedelja jc —• kaj naj človek počne? Dolg-Cas povsod, kamor se ozreš, du bi človek kar zmrznil v šc tako hudi vročini. Na sprehod? Gledat tiste puste in Smerne obraze? To ni nič. V kavarno? V gostilno? Ostati doma in šteti muhe na stropu? Brrr! Ne kaže torej drugače kakor iti na — velesejm. Tam človek lahko vsaj zijala prodaja, če ni žo vsega svojega blaga znosil v starino. Zavil sem torej svoja zijala v lep, pisan papir in z zijali pod pazduho sem jo mahnil tja proti Šiški na slepo srečo. V nedeljo jc bilo v Ljubljani vreme. Vreme su imeli v. nedeljo bržkone tudi v Mariboru — da ne bo zamere —, ani|)tik kakšno vreme je bilo v nedeljo (oziroma ho v nedeljo) v Ljubljani, toga nc morem vedeti, kajti danes, ko pisem te vrstice, je šele potok. Pa to nič ne de — vreme jo bilo prav gotovo. Tudi toga no vem, obkorej je to bilo. ko sem prišel na sejmišče, kor imam slabe oči in od sejmišča ne morem videti tja na Poljane, koliko kaže moja ura v zastavljalnici, če so jo sploh navili. Vem samo to, da jc bilo takrat na sejmišču vse pulno psov. Kakor sc mi zdi, so bili to večinoma ljubljanski psi in nekaj som jih ludi poznal, vseh pa ne. Bili so (u jisi vseh vrst: majhni, veliki, z repi, brez repov, debeli, mršavi, kakor pač lo zahteva pasja moda; nekateri so migali /, uhlji, drugi pu nc, ker so jim jih odsekali, liili so pa tam samo imenitni psi, ki so ležali vsak v svoji nti! in nekateri so dremali, drugim so jo zehalo, kakor je to pač navada v Ljubljani tudi pri psih. Privezani so bili pa vsi, nekateri mi vrvice, drugi na verižice, nekateri so imeli pa šc nadzornike pri sebi, rcd ljudmi, prav i pes pa nikdar — jifui l ou-fel, še enkrut!« — in govornik je zavil do ogrujc in dvignil oh stebru v ograji zadnjo nogo po vseh pravilih pravega pasjega rodu. Gospod pu, ki pasjega jeziku ni ruzumcl. je svojega priklenjenega Taborja« lepo pobožal in prijazno potapljal in odšel. »Tabor« mu je pu ponižno migal z ostankom ropu v slovo. Nato pa so jo obrnil proti ograji in zagledal tri junuke zunaj ograje. .Kaj pu zijaš, mrha pasja,- ga jc po/.druvil invalid nu treh lioguli, ali si li kakšen |ios? Ali veš, kuj si? Ti si cucek, navaden cucek, nc pa |ics! Ali nc veš kuj je lo, cucek? Kar je baraba med ljudmi, to jo cucek med numi, psi! Da boš vedel, krcpetiim jedna! Tuko so valjati |ired enim človekom nnk! Sram to bodi!« In vsi trijo zuplotiiiki so svojo oči uprli v gosposkega'. kakor da ga hočejo nabosti nanje. »Gosposkega« so pa graja ni kar nič prijela. lomu so |ia jezite,« je zacvilil s sužonisko-prijaziiim glasom, ali mislite, da sem tudi jaz taka prisinoda, kakor ste vi? Le poglejte, soho. kukršni ste, potem pa meno! jaz. som lopo opran, ležim v hiši pred gospodarjevo sobo na mehki, lojii pleteni slamnjači in mi ni treba skrbeti nc zu j cd ne za pijačo, ne zu stanovanje. Jeni kosti ocvrtih -piščancev, kolikor jih hočem, pozimi pa se grejom oh topli peči In je dovedla do spoznanja, da navadno ravno lake drobne, čeprav na prvi pogled naivne nkolnosti. v mnogih slučajih pripomorejo do hitrega |>oja-snjenja zločina. Scotland Yard ima v občinstvu svojega najboljšega pomočnika Ob vsaki pr il tki se Scotland Yard obrača na občinstvo po informacije Nasprotno pa tudi občinstvo goji neprikrite sim-patie do svoje slavne policije. Poleg vsega tega p« vodi Scotland Yard naravnost divno svoj arhiv. Točno vodi evidenco o vseh aretacijah, o ž.ivlje-nju posameznih zločincev itd. Ima pa seveda za zasledovanje zločincev na razpolago naimodernei Sa sredstva, med drugim tudi avtomobil, ki je opremljen z radiooddajno postajo, ki 'e v stalni zvezi s centralo. Londonski |>olicist ali detektiv redkokdaj nosS pri sebi orožje. Ni bajka, kadar beremo v novelah, da se je zločinec postavil po robu z orožjem ne-oborož.enemu agentu, čeprav bi bilo to obratno bolj verjplno. Londonski policisti vzamejo orožje s seboj le takrat, kadar vedo, da unajo opravka z nevarnimi zločinci, kalerih pa 'e zelo majhno število. Manjši zločinci, kakor tatovi in vlomilci pa sploh ne nosijo pri sebi orožja, ker vedo, da jim lo znatno poviša kazen. Za vlom se lahko dobi dve leti zapora, če pa se dokaž.e, da je imel vlomilec pri vlomu s seboj orožje, je kazen 12 let zapora. Slednjič je treba omeniti šc visoko disciplino in moralo policistov in detektivov Scotland Yarda. Pred 40 leti so zabeležili slučaj, da so bili trije uradniki podkupbeni. Od takrat dalje sc ni zgodil noben tak slučaj več, — Vsaka lekarna in boljša trgovina prodaja bolnikom ceneno, domačo, naravno »JORDAN« grenčica. zu vso te dobroto no zahteva moj gospodar nie drugega, kakor da so dum prikloniti uu vrvico, da mu spodim kakšnega zajca ali pu jerebico iz detelje in ...« . . . in da mu liž.oš tiste umuzaiic parklje — pfui Tcufel« — sc oglasi tisti z repom na locenj. » »Saj so parfimirani,« se odreže »gosposki«, in to ni nič hudega. Kuj mene briga, kaj delu gosjiodur. (davno jo. da sem jaz sit, in /a to so žo izplača iti na vrvico.« Nikoli.« so zatulili vsi trije zunaj ograje. Ker sto neumni.« se jo oglasil .gosjioskic. l o hi vi bili pametni, hi kur pristopili v naš .klub gosposkih psov' in dohro hi so vam godilo, kakor meni. Iu...« ... in jc luko, kakor sem rekel,« gu je |ire-k i n il invalid, pes je jios, cucek pn cucek, in vodno jo še boljšo ostati ponosen |>os kakor pa hlapčevski cucek! Vi sto lepo oblečeni in dohro rojeni lilupci, mi smo pn gospodje, ki lajamo, kakor mi hočemo, hodimo spat, kadar mi hočemo in lovimo zajec, kje.r jih mi hočemo.* In vsi trije so z.a slovo zalajali trikrat hov-hov-liov in stekli od ograje, neznano kum — v divjo svobodo... Jaz. sem pa ves žalosten odšel s sejmišča domov — na verigo in vrvico, premišljevat, kar som videl in slišal na velesejmu \ nedeljo. Ks mdclitc kcin lluiid so vvoiterleben« — stoji v »Faustu«. — Pri slabem počutju je naravna »Franz-Josei« grenčica prijetno učinkujoče domače sredstvo, ki se z njim znatno zmanjšajo težkoče in češče zanesljivo koristijo že male količine. Dopisi ženskih zdravnikov hvalijo soglasno prav milo učinkovanje »Franz-Josef« vode, ki je posebno izborna za nežni ustroj ženskega telesa. \ NedelfsKi spori Primorje : Gradjanski 1:0 (1: O) Nn sporedu današnje nedelje je bila težke pričakovana, že dvakrat preložena prvenstvena tekma med Gradjanskim iz Zagreba in Primorjem. Tekniti je bila izredno važna in odločilnega pomena za končni plasma ne samo Primorja, marveč tudi Iliriji', ki bi v slučaju poraza ernobelih izgubila zadnjo nado za eventuelno zasedbo 3, mesta, ki predvideva, dn tretje plasirani klub igra še izločilno tekmo zu vstop v vsedržavno ligo. Gradjanski. ki je že dve tekmi izgubil, se je zavedal težkega (»oložaja. v katerem se nahaja, pa je prišel v Ljubljano z kompletno enajstorico. dobro pripravljeno in odločeno dali vse iz sebe za dosego cilja. Tudi Primorje je bilo v istem položaju, zato se je obetala ogorčena borba za točke, ki tudi ni izostala, Primorje, ki je igralo polovico prvega polčasa brez Janežica, je odločilo težko borijo v svojo korist in je zasedlo v tabeli prvo mesto. Primorje 3 3 0 0 6:2 6 Hašk 4 3 0 1 7:4 6 Ilirija 4 1 0 3 4:7 2 Gradjanski 3 o 0 3 0:4 0 Sodniku Kappu iz Sarajeva sta se javili moštvi v sledeči isintavi: Primorje: Starec. Hhssl, Bertoncelj L. Zemljak, Slainič, Bon-celj, Janežič, Putsi. Bertoncelj 11.. Jež. Zemljič. — Gradjanski: Bratulič. Hiigl, Kajkovic. Premrl, Pikič, Šinkovie. Sepoš. Pospišil. Zivkovič, Antolkovič, Kokotovie. Primorje je igralo sveže in požrtvovalno. Nesrečen slučaj, ki je izločil Janežica iz nadaljnje igre je od ločilno vplival na črno-bele, ki so se zaradi tega jiovlekli bolj \ obrambo, da drže rezultat, kar se je tudi po sreči lo. Obramba je bila na mestu in je opravila nadčloveško delo. Izredno dober je bil Bertoncelj L Ostro je odvzemal žoge in pametno podajal. Z Hasslom sta tvorila zid. preko katerega je napadalna vrsta Gradjanskega težko prišla. Starec, ni imel mnogo posla, a v par slučajih je reševal mojstrski. V krilni vrsti je bil na mestu samo Slamič, ki je bil povsod. Pomagal je v obrambi in tudi v napadalne akcije je odlično posegal. Boncelj ni zaigral v svoji formi in mu je Lipoš delal mnogo preglavic. Zemljak je imel težko delo z Kokotovieem. Gonilna sila napada je bil Bertoncelj, ki pa ui našel pomočnika ne na levi ne na desni. Pupo se je pokazal kot dobrega tehnika, jc pa vsled svoje iKičasnosti 'izgubil mnogo lepih žog. Jež tudi ni imel svojega dneva. Janežič na 'esiiem krilu je hil izredno prodoren in je nvi blesuri napadalna vrsta mnogo izgubila. .... „.,anski pa je imel glavno orožje v oliianibi, dočim je hil napad mnogo premehak in premalo odločen. Imel je najboljše moči v obeh krilih. Zivkovič kot vodja napada ni mnogo iKikazal. Začetni udarec ima Primorje, ki takoj resno napade. V 7. minuti izvede Gradjanski prvi napad in Starec z. lepo parado odvrne prvo nevarnost. V 13. minuti prva lepa kombinacija Gradjanskega. Zivkovič lepo pre-igrava in poda žogo Antokoviču, ta pa strelja preko gola. Primorje lepo igra in Ima rahlo premoč, V 24. minuti pošlje Pupo v ogenj Janežica, ki energično prodre, toda v odločilnem trenutku ga nevarno ruši Raj-kovič. Janežica odnesejo z. igrišča, a priso-jeno 11 metrovko pretvori Slamič s plasira-nim strelom v levi kot 1:6 za Primorje. Urnobesno podžiganje od občinstva, ki bodri igralce Primorja. Gradjanski pridobiva na premoči in je nekaj časa stalno v napadu, vendar .ie pa obramba Primorja na mestu in nedopušča nasprotnika do strela. Primorje odslej sporadično napada in so napadi stalna nevarnost za svetišče Zagrebčanov. V drugem polčasu takoj pritisnejo plavi, toda njihove kombinacije niso efektne in jih obramba erno-belih z lahkoto odbija. V 2. minuti stopi Janežič v igro, pa na žalost vsled hude poškodbe samo statira. V 15. minuti strelja odlično Zivkovič iz daljave 4tl metrov. Starec s skrajnim naporom brca žogo v kot in odvrne tako nesrečo. Po mno gih napadih doseže Gradjanski 3. kot. Sledi opasnn napadalna akcija Bertoncelj-Zemljie, vendar ta previsoko strelja. V 30. min. uide Sijioš Brtoncljn in lepo strelja, toda Starec je na mestu. V 41. minuti ruši Zemljak Ko-kotoviča. Sodnik daje prosti strel, vendar igralci G. burno protestirajo in skoraj dejanski napadejo sodnika, ki kmalu nato od-žvižga tekmo. Sodnik Ivapp ni bil dorasel svoji nalogi i u je mnogo grešil, ker je dopustil preostro igro. Večjih napak ni napravil, vendar hi si za tako tekmo želeli energienejšega sodnika. Novo športno igrišče na Viču Ljubljana, 2. septembra. Športni klub Reka, ki ima svoje torišče na Viču. je včeraj in danes praznoval otvoritev svojega šport nega prostora. SK Reka je že več let znan kot agil-na športna organizacija, ki je na zelenem polju dosegla že več lepih uspehov. Novi športni prostor leži ob Tržaški cesti v bližini milarne. Največ zaslug za novo igrišče ima delavni predsednik Reke tovarnar g. Zalokar. V proslavo tega za vsako šport no organizacijo najvažnejšega dogodka je Reka priredila včeraj in danes pokalno tekmovanje, sesto-ječe iz treh turnirjev, in sicer naraščaja, rezerv in prvih moštev. Zal. da je prireditev motil dež, ki je napravil novo igrišče zlasti danes popoldne skoraj nesposobno za lepo nogometno igro. Resa ie postavila za to pokalno tekmovanje kar štiri moštva, in sicer dve naraščajski, rezervno in prvo meštvo. Včeraj popoldne so tekmovali naraščajuiki. Po kal si je osvojilo naraščajsko moštvo Slovana, ki je v linalu premagal SK Korotan z 2:1. Danes dopoldne je bil turnir rezervnih moštev, za katerega so bili prijavljeni štirje klubi. Zaradi slabega vremena sta nastopila le dva, namreč Reka in Jadran. Reka je po napeti igri zmagala nad Jadranom s 3:2 in si tako osvojila pokal Popoldne so bile tekme prvih moštev, ki bi se 'i ...t. ___1.1 i. .JI T/-M-1 n nini in ml no. s tesno zmago Reke 3:2 (0:1). V prvem polčasu jc bil Jadran boljše moštvo, toda po izključitvi enega svojih najboljših igralcev je moral prepustiti zmago nasprotniku. Po tej tekmi je sledila oficielna otvoritev igrišča. Navzoči so bili viški župan g. Petrovčič. LNP je zastopal dr. Kosti. Podpredsednik Reke g. Logar je pozdravil vse navzoče ler v lepih besedah orisal |xnnen novega igrišča za Vič, ki je z njim pridobil torišče, kjer se bo telesno urila njegova mladina. Nato je proglasil igrišče za otvorjeno. Kot drugi popoldanski par sta nastopila Gra-iika in Slovan. Tekma je končala nedoločeno 1:1, v podaljšku pa jc Grafika zabila zmagonosni gol. Kot finalista sta nato nastopila Reka in Grafika. Zmagala je Graiika kot bolj borbeno moštvo. Igralcem Reke, ki so bili tehnično boljši, se je poznala utrujenost in tako so podlegli grafikom. Tako si je Grafika osvojila pokal. Agilnemu športnemu klubu Reki k novemu igrišču čestitamo in želimo, da bi ji pomoglo do še lef>šega napredka. Športni dan v Celju Celje. 2 septembra, g. Danes je bil na Gla-ziji šesti športni dan, ki ga vsako leto priredi SK Olimp. Oanašaiji športni dan je olisegal metan.,e kTcgle, tek na 100 metrov, tek na 400 metrov, skok v višioo, skok v daljavo, balkansko štafeto, met diska in nogometne tekme. Tekcui -o s-- uieiežii. samo celjski klubi SK Olimp, SK Celje in SK Atlč-tik: Uspehi: Met krogle: 1. Evge.i Marek (O) 11.17 m, 2. Herman Tkalčič 10.39 m, 3. Fritz Skaberne (A) 10.25. — Tek na 100 metrov: 1. Urbi (0) 11.8, 2. Hanzi (O) 12, 3. Žoli (O) 12.1. - Tek na 400 metrov: 1. Sepihar (Celje) 1.03, 2. Ivan Cerne (Celje) 1.07, 3. Gruden (Celje). — Skok v lišino: Evgen Marek 1.60, 2. Hanzi. — Skok v daljavo: 1. Tkalčič 5.58, 2. Hanzi 5.54, 3. Koprivšek (Celje) 5 51. — Balkanska štafeta: 1. Olimp 4:31.8, 2. Celje. — Met diska: 1. Hanzi 31.70, 2. Urbi 31.50, 3. Ceme 28.70. — Nato sta bili dve mladinski predtekmi, za njima pa prijateljska tekma med SK Rapidom (Maribor) in SK Olimpom, ki se je končala 4:1 (1:1) za Rapid. GleJalc.jv je bilo (.ki li 800. Sodi". ,e g. Ochs. Mariborski spoti Maribor, 2. septembra. Ob deževnem vremenu in razmočenem temenu rta se danes popoldne odigrali na igrišču Železničarja prijateljski tekmi dveh moštev meri lotna-čim Železničarjem in varaždinski Svobodi in SK Celju. Radi skrajno deževnega vremena ;e b:! odziv občinstva neznaten. Na igrišču se je zbralo komaj nekaj nad 100 ljudi. SK Železničar II : RSK SI obod« (Varaždin ) 2:1 (0:0). Rezervno moštvo Železničarja je le težko premagalo šibkega nasprotnika. Igra je bila od začetka do konca medla in nezanimiva. Vodil jo je brez večjih napak g. Netnec. SK Železničar I : SK Celje 4 : 1. Prva garnitura je brez večjega napora odpravila Celjane. S to zmago so domačini kolikor toliko seveda na domačem igrišču popravili ne.usj>ehe, ki eo jih mariborski khibi v zadnjem oasu doživljali na vročih eeLjskih tleh. Posebno domačini so dobro igrah, pa tudi Celjani niso bili slabi. Večji del igre je bil v rokah Železničarjev, le proti koncu oo gostje mak) pritisnili :n ob tej priliki so zaslužili tudi častni gol. Sodil je dobro g. Kopač, SSK Maribor bi moral danee igrati v Catkovcu. pa je bila tekma radi nalivov odpovedana. V katerem mesecu ste rojeni ? hranitev mladostno lepe polti ]e odvisna od te SKRIVNOSTI ALI STE DANES GLEDALI SVOJO KOŽO ? Astrologi so ugotovili da je brez pomena, pod katerim nebesnim znamenjem ste rojeni, ker je sedaj mogoče z lahkoto doseči, da postane Vaša pojava očarljiva in privlačljiva in sicer enostavno z dnevno nego Vaše polti kar doma. En sam poizkus nove metode, ki jo v naslednjem objasnjujemo, bo Vas prepričal. Hitro lahko podvojite lepoto svoje kože in svoje polti z novo kremo Tokalon bele barve (ki ni mastna). Ta krema vsebuje sedaj pre- delano mlečno smetano in oljčno olje. Njen učinek pa je v tem, da hrani in beli kožo, zožuje razširjene znojnice, odstranjuje zaje-dalce in gube, ki so posledica otrujenosti ler beli tudi najtemnejšo in najodpornejšo kožo. Vaše lice doseže v treh dneh nepo-pisljivo novo lepoto. Poizkusite še danes to novo kremo Tokalon Bodisi plavolaska aH črnolaska, vsaka žena lahko sedaj zbudi globoko, strastno in trajno ljubezen v srcu moža, po katerem hrepeni. Prvi uspehi velesejma Vreme nagaja naši gospodarski prireditvi - Visoki obiski Mariborski drobiž Maribor, 2. septembra. Nova maša. Bazilika Matere Milosti je glede novih maš gotovo prva v lavantinski škofiji. Že šestič se je leto z.a letom zaporedoma praznovala v njej nova sv. maša. Novomašniki so ali rojaki i/ frančiškanske župnije ali pa izhajajo iz vrst F ra nčištko ve družine mariborskega samostana. Šesti v vrsti novomašiiikov, ki so si izbrali altar bazilike Maitere Milosti za svojo prvo sv. daritev, je bil danes trapist p. Janez. Krstnik Kolednik. rojen Mariborčan iu vzrasel v traipistovskem samostanu v Rajhcnburgu. Današnji slavnosti, ki so jo oo. frančiškani in vse prebivalstvo njihove žu-pnije pripravljaili že nekaj dni z vso skrbnostjo, da se je izvršila čim slovesneje, pa je dala še poseben svečanostni pečat navzočnost dveh cerkvenih knezov in znanih naših vladik, lavantinskcga prevzv. knezoškofa dr. Ivana Tomažiča in šibeniškega škofa prevzv. dr. Mrletiča, ki je prihitel na novo mašo na jx>vabilo novomašnikovega brata in svojega /upnika Ferdinanda Koledniika. Oh ') dopoldne jo bil mod slovesnim zvonenjem vhod v baziliko. Slovesnosti nove sv. maže je poleg obeh . fadik prisostvovala številna duhovščina, tako prior p. Viljem Rožman, gvardijan p. dr. Ilcric, župnik iz. Stranj Langerholz, magister novincev rz Rajhemibu.rga p. Herman Vodenik, Franc Jn-ger. Navzoča je bila srečna mati novomašni-kova, slavnostno pridigo pa je imel novomašiiikov brat župnik z otoka Žirje Ferdinand Ko-lednik. Med sv. opravilom so ubrano peli župnijski cerkveni j>evci. Lepi slovesnosti jc prisostvovala nabito jx>lna cerkev vernikov. Nalivi in povodnji. Od sinoči dežuje in lijc izpod neba, kot iz škafa. Posledica nalivov so veliike povodnji, ki jih javljajo iz mariborske okolice. Najhuje je pustošila Dravinja, ki je za. lila od Poljčan dalje vse svoje dolinsko območje ter napravila silno škodo. Razlita je doloma tudi žc Pesnica in ista nevarnost preti nekaterim drugim vodam. Tudi Drava silno naglo narašča ter zopet nosi s selioj cele sklade lesa kot z.naik povodnji v gorn jem toku. Požar je izbruhnil sinoči ob pol ti nn Koroški cesti 60 v drvarnici na dvorišču. Požar je uničil šupo ter napravil 10.000 Din škode. Na-dal j.no nevarnost so preprečili ču ječi in budni ognjegasci. Smrtna kosa. Na Poi>režju jc umrla v starosti 73 let trgovčeva soproga gospa Eilefz Antonija. N. p. v m.! Ljubljana, 2. septembra. Jesenska prireditev ljubljanskega velesejma kaic, da bo odlično uspela, seveda pod enim pogojem naimreč. da bo lepo vreme. Današnja nedelja velesejmu ni bila preveč naklonjena, saj je čez, dan sem in tja deževalo, kar je seveda opla-šilo mnoge, ki so bili namenjeni obiskati razstavo. Kljub dežju jia se je zlasti popoldne in proti večeru na velesejmu kar trlo ljudi in po paviljonih skoraj ni bilo mogoče, preriti se skozi gnečo. To nezmanjšano zanimanje ljubljanskega, fiodeželske-ga, ostalega jugoslovanskega in ludi inozemskega občinstva za velesejem je dokaz, da si je ta ustanova pridobila 6loves in da ima pravico uveljaviti se kot trajna 1 Že takoj prvi dam tudi ugodno kaže za razne kupčije, čeprav jesenska jjrireditev ni namenjena toliko kupčiji kakor bolj propagandi za našo obrt in industrijo, za j>osamezne druge panoge, ter za razne kulturne in tujsko-prometne prireditve. Številni naši mizarji so za danes ugotovili, da se občinstvo zn njihove krasne izdelke vedno bolj zanima in sklenjene so bile tudi že jirve kupčije. Kljub jiosebni, dasi malenkostni vstopnini, je izredno velik naval na ribarsko razstavo. Pa to razstava tudi zasluži. Občiusvo izredno paeljivo ogleduje življenje rib in plazilcev v vodi. Take razstave so resnično vzgojnega pomena. Na razstavi naših hranilnic, kjer se more človek naučilii dosti dragocenih naukov in prodreti v marsikatere podrobnosti našega gospodarskega življenja, je tudi živahno. Razen za diagrame, statistične tabele, ponazoritve in drugo se ljudje zelo zanimajo za strojček, ki kaže krogotok denarja, oziroma, kako bi nvoral denar krožiti in pa za zanimivo iznajdbo g. Alojzija Križniča iz Slovenskih Konjic. Ta ajjarat predstavlja mehanično poma- galo pri kontroli proračunov, pri pregledovanj« bilanc itd. G. Križnic sam razkazuje iznajdbo. Umevno se občinstvo tudi zanima z.a druge razstave, kakor za glasbeno, slikarsko, arhitektonsko razstavo. Pozornost vzbuja razstava »Živalce«, enako tudi pasja razstava. Neki kitajski pes. »čov-čov je baje ocenjen kar na sto tisoč dinarjev. Tisti, ki bi toliko žrtvoval za enega srninega, ne ravno preveč ljubkega psa. dasi čiste pasme, mora že imeti j>od palcem, kljub sedanji krizi! Omembe vreden je trud, ki ga je vložil v svojo razstavo Zavod za j>ospoševanje obrti Zbornice z.a TOI. Razstava je sicer nekoliko težko pregledna, toda človek, ki se poglobi v razstavljene slike, statistike, diagrame in podobno, prihaja do važnih spoznanj. Velesejmski variete v drevoredu je danes popoldne navduševal staro in mlado. Kolikor smo dosedaj videli to&ke tega varieteja, moremo reči, da je res decenten, dostojen in da nudi mnogo radovednim očem. Tudi spored je prav pester. Občinstvo navdušeno ploska. Med raznimi odličnimi gosti, ki so danes obiskali velesejem, omenjajmo predvsem ing. Milana Lazareviča, načelnika v ministrstvu za trgovino in obrl. Ing. Lazarevič je avtor mnogih naših zunanje-političnih trgovinskih jiogodib. V Ljubljani se bo na velesejmu mogel prepričati o nekaterih težnjah slovenske podjetnosti. Drugi znameniti gost je g. Emil Kiiniler, jioslovodcči predsednik tujskoprometnega odbora v Salzburgu. G. Funder je vodstvu velesejma ves navdušen čestital h krasni prireditvi. Nadaljnji uspehi velesejma so. kaikor rečeno, predvsem odvisni od vremena. Zlasti najbolj zanimiva točka jesenskih velesejmskih prireditev, lo so slovanski plesi, je v prvi vrsti od njega odvisna. 7,376.000 ton petroleja je izdelala v preteklem letu Romunija. Zaposlenih je 12.600 delavcev. Vsestransko se je zbolj-šala v prvi polovici letošnjega leta zunanja trgovina Anglije in se je temu primerno zmanjšalo število brezposelnih. Anglija je sklenila trgovske pogodbe s 13 državami, ki so v vsakem slučaju do-vodle do večjega izvoza. ^llff A za žimnice in drugo mehko opremo mora biti m Irl/l obdelana s specijalnimi stroji. Tako obdelana IjII B žima odgovarja vsem higijenskirn zahtevam, ni mastna, ker je dobro prekuhana, je brez duha ter onemogoča molje in drugo golazen. Največjo izbiro tovrstne žime Vam nudi po najnižjih cenah samo tvrdka I. KNiriC srss SlražišCc pri Kranju Na velesejmu paviljon ,,F" Dobro in poceni se oblečete pri PRESKAR-JU, Sv. Petra cesta 14. Najbolj uspešen in strokovno najboljši je trgovski tečaj Trgovskega učnega zavoda v Ljubljani, Kongresni trg 2/II. Centrum mesta, odlični profesorji, nizka šolnina._(u) Cvetlične čebulice vse najboljše vrste, za v lončke in za vrtove, kakor: hijacinte, tulipane, narcise, krokuse, anemone itd., priporoča Josip Urbanič, Ljubljana, Miklošičeva cesta 8. Cenik na razpolago. (1) R. Z. Z NEOM. Z. Miklošičeva cesta 6 (v lastni palači) obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri NOVE VLOGE, vsak čas razpoložljive, obrestuje po 3% J