OLSTVO suje zgodnje odzive starši in skrbniki, odi in kako zmore ownovem sindromu. torični in socialni novim sindromom, o obdobja odraslosti. in razumevajoč a vprašanja, ki si jih ridejo v stik z otroki dromom glede osti in diagnoze jim omogoča, da za rok in njih samih boljše odločitve. naša koristne tudi učiteljem in , ki se pri svojem delu srečujejo z otnjo v duševnem se dneva, ko ko mami in očetu ili, da ne bosta dojenčka z motnjo oju. Nisem pa ičan, da bo ta dan til naši družbi kot ti. Tisti člani naše žbe, ki imajo motnjo zvoju, predstavljajo restan izziv družbi. da se vprašamo ali ednotah, p4reizkušajo Stroka in praksa mnijo, da le ni vse v Kako so Rik, Lilu in Ita polepšali bibliopedagoške nningham ure z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami LETNIK 27 2018 v Občinski knjižnici Jesenice Slava Vojvodine Kranjske in medpredmetno povezovanje v šolski knjižnici Različni načini spodbujanja branja v šolski knjižnici Osnovne šole Prule ŠOLSKA KNJIŽNICA Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana. IZ ZALOŽBE ZAVODA RS ZA ŠOLSTVO V priročniku je opisano, kako s formativnim sprem- ljanjem učinkovito podpremo otroke in mladost- nike s posebnimi potrebami. Opisani so primeri formativnega spremljanja pri: • izvajanju DODATNE STROKOVNE POMOČI • izvajanju PRILAGOJENIH PROGRAMOV z enako- vrednim in nižjim izobrazbenim standardom • vzgojnem DELU V DOMOVIH • izvajanju POSEBNEGA PROGRAMA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V priročniku opisana ORODJA vam bodo v pomoč pri delu z otroki s posebnimi potrebami tako pri poučevanju učnih vsebin in socialnih veščin kot tudi pri učenju prilagoditvenih spretnosti in sprejemljivejših oblik vedenja. V ospredje je postavljen učenec in njegova vloga pri oblikovanju lastne učne poti. 150 strani, A4 format NAROČILNICA Naročamo izvodov Formativno spremljanje kot podpora učencem s posebnimi potrebami, priročnik za strokovne delavce (cena 11,90 €) Naročnik: Naziv naročnika (šola, ustanova): Naročanje: P Zavod RS za šolstvo Ulica: Poljanska c. 28 1000 Ljubljana T 01 300 51 00 Kraj in poštna številka: Davčna številka (za pravne osebe) F 01 300 51 99 E zalozba@zrss.si SI S www.zrss.si Datum: Podpis: Žig: Šolska knjižnica • letnik 27 (2018) • Številka 4 Romana Fekonja Uvodnik ......................................................................................................................................................................................................... 2 StRoKa iN Nina Jamar pRaKSa Kako so Rik, Lilu in Ita polepšali bibliopedagoške ure z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami v Občinski knjižnici Jesenice ................................................................................................................... 4 Mojca Mežik Slava Vojvodine Kranjske in medpredmetno povezovanje v šolski knjižnici .......................................................................... 11 Gregor Škrlj Različni načini spodbujanja branja v šolski knjižnici Osnovne šole Prule ............................................................................. 17 MaLi iN VELiKi Urška Bajda, Gregor Škrlj oDMEVi Predstavitev Sekcije za šolske knjižnice pri ZBDS ....................................................................................................................... 28 Gregor Škrlj Utrinki s Strokovnega posvetovanja sekcij Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, naslovljenega Standardi in knjižnice ................................................................................................................................................ 29 Metka Kostanjevec Šolski knjižničarji beremo skupaj ....................................................................................................................................................... 31 Manja Brinovšek Poročilo s konference VIVID 2018 .................................................................................................................................................... 32 Metka Kostanjevec Romal sem po široki cesti, razstava v počastitev 100. obletnice Cankarjeve smrti ......................................................... 33 Romana Fekonja Slovenski knjižni sejem 2018 ............................................................................................................................................................... 35 Romana Fekonja Med prejemniki stanovskih nagrad tudi šolski knjižničar .......................................................................................................... 38 Romana Fekonja Simpozij sekcije za šolske knjižnice v ZBDS ................................................................................................................................... 40 Romana Fekonja Konferenca COBISS 2018 ................................................................................................................................................................... 40 S KNJiŽNiH Gregor Škrlj poLiC Šolske knjižnice v sistemu COBISS – priročnik za identifikacijo, inventarizacijo in odpis knjižničnega gradiva .... 44 Romana Fekonja Identifikacija in bibliografski opis glasbenih virov: priročnik za knjižnice glasbenih šol v sistemu COBISS ............ 46 iSSN 0353-8958 uredništvo: Romana Fekonja (odgovorna urednica), Zavod RS ustanovitelj in izdajatelj: Zavod Republike Slovenije za šolstvo; ŠoLSKa KNJiŽNiCa za šolstvo; Špela Bergoč, Zavod RS za šolstvo; Alja Bratuša, predstavnik: dr. Vinko Logaj; naslov uredništva: Romana Fekonja, 27. letnik Osnovna šola Polzela; Tadeja Česen Šink, Osnovna šola Frana Zavod RS za šolstvo, OE Maribor, Trg revolucije 7, 2000 Maribor, številka 4 (99) 2018 Albrehta Kamnik; Mateja Drnovšek, Osnovna šola Ljubljana – Polje; tel. 02/320 80 65, e-pošta: revija.solskaknjiznica@zrss.si; Metka Kostanjevec, Prva gimnazija Maribor; Biserka Lep, Zavod naročila: Zavod RS za šolstvo – založba, Poljanska cesta 28, RS za šolstvo; mag. Nada Nedeljko; Zavod RS za šolstvo; 1000 Ljubljana; faks: 01/300 51 99; zalozba@zrss.si. Andreja Urbanec, Osnovna šola Orehek, Kranj; Gregor Škrlj, Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, Osnovna šola Prule; pod zaporedno številko 575. urednica založbe: Simona Vozelj; lektura: Valentin Logar; prevod izvlečkov v angleščino: Ensitra prevajanje, © Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2019 Brigita Vogrinec s.p.; oblikovanje: Studio Aleja d.o.o.; Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana. priprava: Design Demšar d.o.o., tisk: Present d.o.o., Ljubljana; Vse pravice pridržane. Brez založnikovega pisnega dovoljenja naklada: 580 izvodov; letna naročnina (štiri številke): 33,00 € za ni dovoljeno nobenega dela te revije kakorkoli reproducirati, šole in druge ustanove, 24,75 € za individualne naročnike, 38,00 € kopirati ali kako drugače razširjati. Ta prepoved se nanaša tako na za naročnike iz tujine. Cena posamezne številke v prosti prodaji je mehanske oblike reprodukcije (fotokopiranje) kot na elektronske 11,00 €, dvojne pa 22,00 €; v cenah je vključen DDV; (snemanje ali prepisovanje na kakršenkoli pomnilniški medij). Šolska knjižnica, ljubljana, 27 (2018), 4, 1 1 UVODNIK ROMANA FEKONJA, odgovorna urednica Spoštovani bralci in bralke, najprej pojasnilo in dolg iz prejšnje (temats- sploh tistih, ki so že tradicionalni in vsako ke) številke, v kateri smo skušali v kar največji leto ob približno enakem času. meri zajeti temo knjižnični katalogi. Ob Začeli smo z vabilom k branju rubrik, ki po zaključnem urejanju se je izkazalo, da je bilo navadi ostanejo ‚za na konec‘. Tokrat so na gradiva toliko, da sta v celoti ‚izpadli‘ rubriki prvem mestu. V tej, četrti številki 27. letnika Mali in veliki odmev ter S knjižnih polic. Ce- (leto 2018) pa so v rubriki Stroka in praksa lotna tokratna rubrika S knjižnih polic je tako trije prispevki. Nina Jamar, šolska knjižničar- še tematsko vezana na prejšnjo številko (št. 3 ka v glasbeni šoli in delno zaposlena tudi v v letniku 27 – 2018 o knjižničnih katalogih), splošni knjižnici, opisuje izkušnjo in primer saj sta predstavljena priročnika, ki sta nastala dobre prakse iz Območne knjižnice Jeseni- pod okriljem NUK-a: Šolske knjižnice v ce, kjer so bibliopedagoške ure z otroki in sistemu COBISS – priročnik za identifikacijo, mladostniki s posebnimi potrebami popestrili inventarizacijo in odpis knjižničnega gradiva z družabniki na štirih nogah – terapevtskimi ter Identifikacija in bibliografski opis glasbe- psi. nih virov: priročnik za knjižnice glasbenih šol v sistemu COBISS. Ocenjujemo, da sta zelo Mojca Mežik je opisala primer medpredmet- pomembna in v veliko strokovno pomoč pri ne povezave šolske knjižnice in zgodovine, obdelavi gradiva ter izgradnji novih katalo- in sicer na primeru dela Janeza Vajkarda Valvasorja Slava vojvodine Kranjske. Ugotav- gov, pa tudi za obnovitev ter utrditev našega lja tudi, da je to delo lahko izhodišče tudi znanja. Oba sta v elektronski obliki in prosto za druge medpredmetne povezave (npr. dostopna na navedenih povezavah. Predstav- slovenščino, likovno umetnost, geografijo, ljena sta z namenom, da informacijo razširi- državljansko in domovinsko vzgojo ter etiko) mo in kolegice/kolege spodbudimo k upo- – možnosti in idej je veliko. rabi ob strokovnih dilemah in pri iskanju rešitev na področju katalogizacije in inventa- Gregor Škrlj pa v svojem prispevku ponuja rizacije. kar nekaj različnih načinov za spodbujanje branja, ki so se na njihovi šoli izkazali kot V rubriki Mali in veliki odmev se je nabralo učinkoviti. Morda vam bo kateri od naštetih kar veliko prispevkov in veseli smo, da člani še posebej blizu in ga boste prilagodili ter uredniškega odbora uspešno sledijo dogod- preizkusili. kom, ki se dotikajo našega področja delovan- ja. Vabimo vas, da tudi sami kaj zapišete in Ob koncu še vabilo na našo konferenco šol- nam pošljete informacije o strokovnih do- skih knjižničarjev – še en strokovni dogodek, godkih. Želimo si, da bi se informacije širile kjer bo priložnost za srečanje s kolegi, izobra- in navdihovale še druge kolege ter jih spod- ževanje, nabiranje novih idej in sproščen bujale pri delu. Obenem pa so ti zapisi tudi klepet. vabilo k udeležbi na strokovnih dogodkih, Prijetno branje. 2 Krepitev kompetenc strokovnih delavcev na področju vodenja inovativnega vzgojno-izobraževalnega zavoda v obdobju od 2018 do 2022 Področje: Vseživljenjsko učenje Vsebinski sklop: Konferenca šolskih knjižničarjev Vabilo KONFERENCA ŠOLSKIH KNJIŽNIČARJEV Ljubljana, 8. maj 2019 Zavod sv. Stanislava (Štula 23, 1210 Ljubljana Šentvid) Branje in spodbujanje branja Pripravljamo: • predavanja • delavnice • predstavitve: – referatov in – primerov dobre prakse Udeležba na konferenci je brezplačna (NI kotizacije), potrebna je prijava preko sistema KATIS (https://paka3.mss.edus.si/Katis/ProgramPrijava.aspx?ID=3437&A=detailKP) Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Kako so Rik, Lilu in Ita polepšali bibliopedagoške ure z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami STROKA in v Občinski knjižnici Jesenice PRAKSA How Rik, lilu and ita embellished the Biblio-pedagogical Hours for children and adolescents with special needs at the Municipal library jesenice Nina Jamar Ključne besede splošne knjižnice, Občinska knjižnica Jesenice, Osnovna šola Poldeta Stražišarja Jesenice, ljudske pravljice, branje, terapija z Izvleček živalmi Članek govori o sodelovanju med Občinsko knjižnico Jesenice in Osnovno šolo Poldeta Stražišarja Jesenice, ki je osnovna šola za otroke s posebni- mi potrebami. Sodelovanje se je začelo v šolskem letu 2008/2009. Število oddelkov, s katerimi sodelujemo, se spreminja glede na število učencev. Cilj bibliopedagoških ur v Občinski knjižnici Jesenice je, da bi otroci in mladostniki s pomočjo ljudskih pravljic izboljšali svoje sposobnosti branja, govora in pisanja. Vključen je tudi element socializacije. Otrokom in mla- dostnikom Osnovne šole Poldeta Stražišarja Jesenice pri branju pomaga tudi terapevtski pes (Rik, Lilu, Ita). Keywords public libraries, Municipal Library Jesenice, Polde Stražišar Jesenice primary school, folk tales, read- ing, therapy with animals UDK 027:659.2 Abstract The article presents the cooperation between the Municipal Library Jesenice and the Polde Stražišar primary school for children with special needs. The cooperation started in the school year 2008/2009 with two special program departments. The aim of the biblio-pedagogical hours in the Municipal Library Jesenice is to improve reading, speaking and writing skills of children and adolescents of the Polde Stražišar primary school. The element of socialization is also included. Sometimes, a therapeutic dog (e.g. Rik, Lilu, Ita) also facilitates the reading. 4 STROKA IN PRAKSA 1 UVOD naglušni, osebe z bralnimi težavami (disleksi- ja), gibalno ovirani (osebe z omejeno moto- V šolskem letu 2008/2009 se je začelo sode- riko), osebe z motnjami v duševnem razvoju lovanje oddelka za otroke Občinske knjižnice (kognitivno ovirani), osebe v dolgotrajni oskrbi Jesenice z Osnovno šolo Poldeta Stražišarja (bolnišnični pacienti, zaporniki, starostniki v Jesenice, in sicer z oddelki posebnega pro- domovih za ostarele in drugih oskrbovalnih in- grama vzgoje in izobraževanja. Osnovna šola stitucijah, osebe, ki ne morejo zapustiti doma), Poldeta Stražišarja Jesenice je šola s prilago- osebe v posebnih okoliščinah (nepismeni, jenim programom. Število oddelkov se giblje socialno-ekonomsko prikrajšani, upokojenci, med dva in tri. brezposelni, brezdomci) ter multikulturne Cilj bibliopedagoških Delo poteka v majhnih skupinah (od pet do skupnosti (Library services to people with ur je s pomočjo sedem otrok ali mladostnikov) in je prilagoje- special needs, 2015). pravljic izboljšati no njihovim sposobnostim. Otroci in mlado- sposobnosti branja, Knjižničarji ostajajo pri metodah sodelovanja govora in pisanja ter stniki imajo večje ali manjše težave z govorom, s 'posebnimi' družbenimi skupinami previdni: socializacija otrok in branjem in pisanjem. Občinsko knjižnico četudi nekdo pripada eni izmed omenjenih mladostnikov. Jesenice obiščejo enkrat mesečno, kjer pripra- skupin, to še ne pomeni nujno, da mu morajo vimo bibliopedagoško uro, ki traja 45 minut. vedno ali neizogibno nuditi posebno pomoč. Cilj bibliopedagoških ur, ki vsako šolsko leto Z drugimi besedami: vsak izmed njih ima pra- potekajo od oktobra do maja, je s pomočjo vico do 'običajne' postrežbe, v kolikor pa želi pravljic izboljšati njihove sposobnosti branja, ali potrebuje dodatno ali posebno sodelovanje govora in pisanja. Vključen je tudi element oz. pomoč knjižničarja, pa naj bi mu bilo to socializacije, saj otroci in mladostniki obišče- omogočeno (Griljc, 1996, str. 176–177). jo knjižnico, komunicirajo s knjižničarji in drugimi uporabniki knjižnice ter si izposodijo Tudi na oddelku za otroke Občinske knjižnice knjige. Občasno se jim pridruži terapevtski Jesenice pripravljamo bibliopedagoške dejav- pes. V začetku šolskega leta preverimo, ali so nosti za uporabnike s posebnimi potrebami, ki vsi udeleženci vpisani v knjižnico, da si lahko vsakič s seboj v knjižnico prinesejo tudi mnogo izposodijo knjige. veselja in volje do življenja. Treba pa je paziti na spoštovanje in nikoli pozabiti, da uporabni- 2 PREDSTAVITEV kom s posebnimi potrebami lahko pomagamo samo toliko, kolikor si to sami želijo. SODELUJOČIH Različni primanjkljaji lahko povzročijo težave 2.1 UPORABNIKI S POSEBNIMI pri branju in ustvarijo potrebe po prilago- POTREBAMI jenem gradivu pri: »osebah z motnjami v duševnem razvoju, osebah s težavami na IFLA kot krovna organizacija knjižničarjev področju branja, osebah z motnjami pozor- iFLa kot krovna je v okviru svoje sekcije za delo z uporabniki nosti, motorike in zaznavanja (MBD/DAMP), organizacija s posebnimi potrebami v devetdesetih letih osebah z avtizmom, osebah s prirojeno okvaro knjižničarjev je v prejšnjega stoletja posebno pozornost name- sluha, osebah z okvaro sluha in vida, osebah okviru svoje sekcije nila tem uporabnikom. Izdala je priporočila z govorno-jezikovnimi motnjami, starejših, za delo z uporabniki za delo z gluhimi in naglušnimi, s slepimi in deloma dementnih osebah, novih priseljencih s posebnimi slabovidnimi, s pacienti v bolnišnicah in oskr- in drugih osebah s pomanjkljivim znanjem potrebami v bovanci v domovih za ostarele ter z zaporniki. devetdesetih letih večinskega jezika, funkcionalno nepismenih Leta 2001 so pripravili smernice za knjižnične prejšnjega stoletja osebah in osebah z nezadostno izobrazbo, storitve za osebe z disleksijo (Dolgan Petrič, posebno pozornost otrocih« (Smernice za lažje berljivo gradivo, 2007, str. 74). namenila tem 2007, str. 11–14). uporabnikom. IFLA deli uporabnike s posebnimi potrebami in posebne ciljne skupine glede na smernice za 2.2 OBČINSKA KNJIŽNICA JESENICE posamezne skupine: vizualno ovirani (slepi in Občinska knjižnica Jesenice spada med slabovidni, osebe s težavami s tiskom), gluhi in osrednje slovenske splošne knjižnice. Skrbi za Šolska knjižnica, ljubljana, 27 (2018), 4, 4-10 5 območje z več kot 31.000 prebivalci, ki živijo sta ji, dokler je bila vodnica terapevtskih psov, v treh občinah: jeseniški, kranjskogorski in pomagala psa Rik in Lilu. Bili so uigrana in žirovniški. Ob koncu leta 2016 je bilo v zbirki skladna ekipa. Rik je poosebljal sprejemanje in jeseniške knjižnice 171.637 enot gradiva. potrpežljivost, še posebej rad je imel otroke. Celotna zbirka je vpisana v računalniško bazo Lilu pa je bila tista, ki je imela še posebej rada in vključena v slovenski vzajemni katalog. V najstarejše. Toliko je mogoče o Riku in Lilu za- Na oddelku za knjižnico je bilo leta 2016 včlanjenih 7797 čla- pisati na papir, v živo pa je bilo vsako srečanje otroke, v sklopu nov, kar je okrog 25 % prebivalcev. Leta 2016 je z njima pravi užitek, še posebej za otroke. Nina katerega poteka knjižnico obiskalo 200.132 ljudi, ki so si izpo- Ilič je tudi avtorica knjige Terapija s pomočjo sodelovanje z osnovno šolo sodili 396.784 izvodov knjižničnega gradiva. živali – kaj to je in kako jo lahko uporabim, ki poldeta Stražišarja Na oddelku za otroke, v sklopu katerega pote- jo je izdala leta 2013. Predvsem pa še vedno v Jesenice, ka sodelovanje z Osnovno šolo Poldeta Stra- povezavi z živalmi opozarja na odgovornost, pripravljamo vrsto žišarja Jesenice, pripravljamo vrsto dejavnosti, varnost, veterinarske preglede, ustrezna cep- dejavnosti, ki jih ki jih otroci z veseljem in redno obiskujejo: ljenja in zdravljenja. otroci z veseljem in ure pravljic za predšolske otroke, ustvarjalne redno obiskujejo. 2.5 AMBASADORJI NASMEHA delavnice, angleške urice, nemške urice ter uganke meseca za šolarje. Poleg naštetih dejav- Ambasadorji nasmeha so prvo slovensko nosti izvajamo tudi vodene obiske knjižnice društvo za terapijo s pomočjo živali. Delujejo za otroke iz vrtcev in šol. Maskota oddelka od leta 2004. Zavedajo se svoje odgovornosti, za otroke je Brihta. Vsako leto od oktobra zato so njihovi pari (tako psi terapevti kot do maja poteka projekt Berem z Brihto, ki je vodniki) preverjeni: par mora opraviti posebno namenjen spodbujanju k branju. šolanje s končnim preizkusom, terapevtska žival je vsako leto veterinarsko pregledana in 2.3 OSNOVNA ŠOLA POLDETA testirana na preverjanjih aktivnih članov. STRAŽIŠARJA JESENICE Društvo Ambasadorji nasmeha organizira izobraževalne seminarje, strokovna preda- Osnovna šola Poldeta Stražišarja Jesenice je vanja, predstavitvene obiske v ustanovah z ambasadorji javni vzgojno-izobraževalni zavod, ki ga je nasmeha so prvo namenom širjenja in zagotavljanja kakovostne 27. 5. 1992 z odlokom ustanovila občina Jese- slovensko društvo za terapije in aktivnosti s pomočjo živali v Slove- nice (Ur. l. RS štev. 29/92 in 40/92). Osnovna terapijo s pomočjo niji. Cilj je doseči, da se terapija in aktivnosti s šola Poldeta Stražišarja izvaja tri programe: živali, katerega pomočjo živali ustalijo in izvajajo kot priznana prilagojeni izobraževalni program z nižjim cilj je doseči, da se oblika pomoči v zdravstvu, šolstvu in drugih izobrazbenim standardom (za učence z lažjo terapija in aktivnosti primernih področjih (Ambasadorji nasmeha). motnjo v duševnem razvoju), posebni program s pomočjo živali Zala Špegu (vodnica) in Ita (pes terapevt) sta ustalijo in izvajajo vzgoje in izobraževanja (za učence z zmerno terapevtski par, ki deluje v okviru Društva kot priznana oblika in težjo motnjo v duševnem in telesnem raz- Ambasadorjev nasmeha. pomoči v zdravstvu, voju v oddelkih vzgoje in izobraževanja) ter šolstvu in drugih izobraževalni program s prilagojenim izvajan- 3 PREDSTAVITEV SREČANJ, primernih področjih. jem in dodatno strokovno pomočjo (izvaja se na bližnjih osnovnih šolah v okviru mobilne KI POTEKAJO V OBČINSKI pedagoške službe za učence s specifičnimi KNJIŽNICI JESENICE učnimi težavami). 3.1 BIBLIOPEDAGOŠKE DEJAVNOSTI 2.4 VODNICA TERAPEVTSKIH PSOV ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE S POSEBNIMI POTREBAMI V Nina Ilič je bila vodnica terapevtskih živali, ki se je po smrti psa Rika leta 2015 preusmerila OBČINSKI KNJIŽNICI JESENICE tudi na druge dejavnosti, ne povsem izklju- Za leto 2008 je bilo v Občinski knjižnici Jeseni- čujoč terapijo s pomočjo živali. Trenutno je ce predvideno, da bi začeli izvajati tudi biblio- njena pozornost, kar se tiče terapije s pomočjo pedagoške dejavnosti za otroke in mladostnike živali, usmerjena predvsem na čebele. Pri delu s posebnimi potrebami. V bližini Občinske 6 nina jamar: kako so Rik, lilu in ita polepšali bibliopedagoške ure z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami v občinski knjižnici jesenice STROKA IN PRAKSA knjižnice Jesenice je tudi Osnovna šola Poldeta srečen konec. V prvem letu je bilo nekaj ljud- Stražišarja Jesenice, ki je osnovna šola s pri- skih pravljic povzetih po pripovedovanju čisto lagojenim programom. Ker v oddelkih devet- prave tete Pehte (Marice Globočnik) iz Kranj- letne osnovne šole z nižjim izobrazbenim stan- ske Gore, zelo prijetne gospe, ki se je rada, tudi dardom delo poteka po predvidenem učnem v pozni starosti, navihano smejala. načrtu, možnosti za sodelovanje s knjižnico ni Pravljico je na začetku vedno prebrala ali pove- veliko. Občinsko knjižnico Jesenice obiščejo dala knjižničarka, kasneje pa so se za branje v okviru projekta Rastem s knjigo in v okviru opogumili tudi otroci in mladostniki. Po kulturnega tedna, ki vsako leto aprila poteka pravljici vedno ostane še nekaj časa za razgi- Za uspešno na šoli. Z oddelki posebnega programa vzgoje bavanje sivih celic z ugankami, križankami in celoletno in izobraževanja pa se je bilo mogoče dogovo- drugimi zanimivostmi za »brihtne« glave. sodelovanje z riti za mesečno obiskovanje knjižnice. Velja pa Za uspešno celoletno sodelovanje z Občin- občinsko knjižnico omeniti, da brez podpore strokovnih delavk z sko knjižnico Jesenice otroci in mladostniki Jesenice otroci Osnovne šole Poldeta Stražišarja Jesenice, ki Osnovne šole Poldeta Stražišarja Jesenice in mladostniki so pripravljene sodelovati in otroke pripeljati prejmejo Brihtina priznanja. Ves čas se jih tudi osnovne šole v knjižnico, to ne bi bilo mogoče. Začelo se je spodbuja, da bi tudi sami čim več brali in si poldeta Stražišarja zelo previdno, saj s tovrstnim delom v Občin- Jesenice prejmejo izposojali knjige v knjižnici. Maskota oziroma ski knjižnici nihče ni imel izkušenj. Zato smo Brihtina priznanja. bralni lik Brihta je tisti, ki spremlja vse doga- od srečanja do srečanja način dela, glede na janje na oddelku za otroke Občinske knjižnice pridobljene izkušnje, skušali čim bolj prilagaja- Jesenice. ti sposobnostim in željam sodelujočih otrok in mladostnikov. 3.2 BRANJE Z RIKOM, LILU IN ITO V Osrednja nit srečanj so pravljice. Tako kot v OBČINSKI KNJIŽNICI JESENICE pravljicah je tudi v življenju polno preprek, V šolskem letu 2010/2011 smo v bibliopedago- preprekam pa, če verjamemo pravljicam, sledi ške ure z učenci Osnovne šole Poldeta Straži- Slika 1: Nina in Rik Šolska knjižnica, ljubljana, 27 (2018), 4, 4-10 7 šarja Jesenice vključili tudi zdravilno terapijo nasmeha (Ambasadorji) je zapisano, da gre z živalmi z vodnico terapevtskih živali Nino in pri terapiji s pomočjo živali (TŽP) za ciljno terapevtskim psom Rikom. Do sodelovanja je usmerjeno pomoč, pri kateri je žival, ki mora prišlo na pobudo vodnice terapevtskih živali ustrezati specifičnim kriterijem, bistven del Nine. Pobuda je bila s strani Občinske knjižni- procesa zdravljenja. TPŽ izvaja strokovnjak ce Jesenice in Osnovne šole Poldeta Stražišarja s področja zdravstva oz. socialnega dela, ki Jesenice z veseljem sprejeta. Sodelovanje s ima potrebno strokovno znanje ter izkušnje pri terapiji s skupinami otrok in mladostnikov Osnovne s področja svoje zaposlitve. TPŽ je zasnova- pomočjo živali šole Poldeta Stražišarja Jesenice, s katerimi je na tako, da pospešuje izboljšanje človeških (tŽp) gre za ciljno Občinska knjižnica Jesenice že sodelovala, se fizičnih, socialnih, emocionalnih in/ali kogni- usmerjeno pomoč, je tako še nadgradilo. tivnih funkcij (kognitivne funkcije se nanašajo pri kateri je žival, Prav je, da še posebej omenimo Rika, izšola- na mišljenje ter intelektualne sposobnosti). ki mora ustrezati nega terapevtskega psa, mešančka večje rasti, TPŽ izvajamo na različnih področjih in lahko specifičnim ki je bil zelo prijazen, umirjen in potrpežljiv in poteka v skupini ali individualno. Potek obiska kriterijem, bistven se je pustil tudi božati, krtačiti, si umiti zobe. dokumentiramo in ocenimo. Namen in cilj za del procesa Rik je bil namreč v središču vsega dogajanja. vsakega posameznika morata biti točno dolo- zdravljenja. Pri njegovem delu mu je enkrat pomagala tudi čena, napredek merjen. psička, mešanka manjše rasti, zelo razigrana Poleg vsega napisanega pa je pomembno izpo- Lilu. Lilu je s svojim obiskom polepšala dan staviti še naslednje: vsa pozornost je namenje- predvsem mladostnici na invalidskem vozičku, na Riku in knjigi, zato se otroci ob branju ali ker je bila manjša in je tako laže poiskala naro- poslušanju niso počutili kritično ocenjevani ali čje, v katerem se je razvajala. izpostavljeni. Rikova naloga je bila, da je s tač- Ne samo da je bilo branje z Rikom zabavno ko, smrčkom ali kako drugače pokazal, katere in prijetno, na spletni strani Ambasadorjev besede ali stavka ni razumel ter kateri od otrok naj mu nerazumljivo razloži s svojimi beseda- mi ali morda ponovno prebere. Brali so otroci in mladostniki, če je bil to prevelik zalogaj, pa je brala vodnica terapevtskih živali Nina. Ko je Rik odšel »v pasja nebesa«, je v Občinsko knjižnico na obisk k otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami pogumno zakorakala Ita, ki je izšolana terapevtska psička srednje rasti. Njene lastnosti so prijaznost, umirjenost in potrpežljivost. Z vodnico Zalo sta enkraten par. Težava nastane le, kadar se nad Jesenica- mi zberejo črni oblaki in zagrmi. Takrat Iti ne pomaga niti Zalina tolažba. Strahu je preveč. Sicer pa se Ita rada uleže na svojo blazino in posluša pravljico, ki ji jo preberejo otroci in mladostniki s posebnimi potrebami. Glede na to, da med poslušanjem včasih skoraj zaspi, je očitno z branjem zadovoljna. Ita je zelo razigrana in skupaj z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami se po pravljici najraje zabavajo z agilitijem. Na spletni strani Komisi- je za agility je zapisano, da je agiliti idealna ak- tivnost za človeka in psa, je veselje do gibanja Slika 2: Zala in Ita in tesnega stika s psom. Agiliti je lahko hkrati rekreacija in zabava, pa tudi tekmovanje in 8 nina jamar: kako so Rik, lilu in ita polepšali bibliopedagoške ure z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami v občinski knjižnici jesenice STROKA IN PRAKSA druženje. Športnik teče s psom mimo zapore- dno postavljenih ovir in z različnimi slišnimi pravljice, ki smo jih brali skupaj s kužkom ter vidnimi ukazi usmerja – vodi psa tako, da kar najbolj natančno in hitro premaguje ovire. 1. Allen, J.: Nisem srčkan Otroci in mladostniki s posebnimi potrebami 2. Barrow, D.: Ste kje videli slona? so navdušeni, da lahko sami usmerjajo psa 3. Bedford, D.: Veliki pulover malega medveda in pes celo z veseljem stori, kar mu rečejo. Odlično, ni kaj. Pa seveda obvezno božanje in 4. Bowley, T.: Amalija si želi kužka kakšen sladoled tudi ne smeta manjkati. 5. Broad, M.: Spominčica Tole je Zala zapisala o enem izmed božično- 6. Byrne, E.: Ta knjiga je čisto podivjala -novoletnih obiskov v knjižnici: »Z učenci smo 7. Chapman, J.: S tačko v tački se srečali na hodniku knjižnice. Večina se jih je posedla na blazine, nekateri pa so raje sedli 8. Corderoy, T.: Pogumni pingvinček na stolčke. Medtem sva se z Ito pripravili in 9. Donaldson, J.: Hiška, majhna kot miška seznanili s prostorom. Vprašali sva, če se mo- 10. Echert, H.: Zajec in jež tekmujeta goče spomnijo, iz katerega društva prihajava. Z malo pomoči so uganili. Učenci in Ita so se 11. Genechten, Guido van: Rik in prijatelji seznanili prek božanja. Šli sva do vsakega. Vsak 12. Gleeson, L.: Poglej, knjiga! nama je povedal, kako mu je ime. Ita je s seboj prinesla črke. Ponovili smo abecedo. Vsak 13. Grimm, J.: Janko in Metka je povedal črko, ki je sledila. Poizkusili smo 14. Grimm, J.: Sneguljčica se tudi v iskanju črk. Tema je bila Ita in vse, 15. Hardy, E.: Kje je Frida? kar bi bilo lahko povezano z njo. Skupaj z Ito smo izbrali: O – oko, K – krempelj, T – tačka, 16. Jansoon,T.: Mumin in rojstnodnevni gumbek Z – zobje, R – rep, V – vrečka, U – uhelj, E – epilepsija, Ž – žoga. Ita pa je s seboj prinesla 17. Kaadan, N.: Harun in jasmin tudi adventni koledar. Pogovarjali smo se o 18. Kremol, U.: Racman in knjiga tem, da čokolada ni primerna za Itin adventni koledar. Povedali smo, kateri dan v mesecu je 19. Milčinski, F.: Kobilja jajca in katerega meseca smo. Poiskali smo pravi 20. Papp, L.: Zoja in Belka datum in Ita je dobila adventni priboljšek. poleg psihičnega 21. Percival, T.: Mihovo pismo Prisluhnili smo in slišali, kako glasno Ita pije. in socialnega 22. Poitier, A.: Kdo je naslednji zdravilnega učinka Naša naslednja naloga je bila iz črk sestaviti terapije s pomočjo napis Ambasadorji nasmeha. Prebrali smo 23. Smallman, S. Kamen želja živali tako z branjem pravljico Pogumni pingvinček. Pingvinček v 24. Suhodolčan, L.: Peter Nos je vsemu kos s terapevtskim pravljici je požgečkal mroža in seveda smo se psom izboljšujemo med seboj morali požgečkati tudi mi. Vsak je 25. Suhodolčan, P.: Hud planet tudi sposobnosti prebral delček pravljice, Ita pa je bila prečesana 26. Trije medvedi: ruska pravljica branja, govora ter in prebožana. Ja, seveda, pa na glasbeni doda- posledično pisanja. tek v obliki Silvestrskega poljuba ne smemo 27. Trelaven, L.: Snežinke z napako pozabiti.« 28. Tri uganke (slovenska pravljica) Poleg psihičnega in socialnega zdravilnega 29. Tullet, H.: Pritisni tukaj učinka terapije s pomočjo živali tako z bra- 30. Rokavička (ukrajinska pravljica) njem s terapevtskim psom izboljšujemo tudi sposobnosti branja, govora ter posledično 31. Webster, C.: Pika plete pisanja, kar je cilj bibliopedagoških dejavnosti 32. Wellesley, R.: Kako je ježek našel prijatelja z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami 33. Zajec in jež (slovenska pravljica) v Občinski knjižnici Jesenice. Šolska knjižnica, ljubljana, 27 (2018), 4, 4-10 9 4 SKLEP ki knjižnici Jesenice je bilo doseženo več, kot je bilo to ob začetku, brez izkušenj, mogoče Srečanja, tako tista samo v družbi knjige oz. pričakovati. Želimo si, da bi otroci in mladost- pravljic kot tudi tista v družbi z kužkom, so niki, ki zdaj vedo, da vstopiti v knjižnico in med vsemi sodelujočimi spletla posebne vezi, seči po kakšni knjigi ni nič groznega, tudi čisto ne samo službene. Otrokom in mladostnikom, sami kdaj prišli v knjižnico in si izbrali kakšno ki zmorejo brati, glasno branje pred skupino knjigo, ki bi jo prebrali v svojem prostem času. ne predstavlja več težave. Tisti otroci in mla- Kdaj pa kdaj se tudi to že zgodi. Vse to pa ne dostniki, ki sami ne zmorejo brati, pa vedo, da bi bilo mogoče brez podpore vodje oddelka sta knjižnica in branje prijetna in sproščujoča. za otroke Občinske knjižnice Jesenice, Cirile Z bibliopedagoškimi dejavnostmi za otroke in Leban. mladostnike s posebnimi potrebami v Občins- Viri in literatura Library services to people with special needs sec- tion. (2015). Haag: IFLA. Dostopno na: http:// Ambasadorji nasmeha. Ljubljana: Društvo Ambasa- www.ifla.org/lsn (22. 12. 2018). dorji nasmeha. Dostopno na: http://ambasador- Občinska knjižnica Jesenice. Jesenice: Občinska ji-nasmeha.si/ (22. 12. 2018). knjižnica Jesenice. Dostopno na: http://www. Dolgan-Petrič, M. (2007). Knjižnične storitve za knjiznica-jesenice.si (29. 8. 2018). uporabnike s posebnimi potrebami: priporočila Osnovna šola Poldeta Stražišarja. Jesenice: Osnov- za delo z osebami z disleksijo. Šolska knjižnica, na šola Poldeta Stražišarja. Dostopno na: http:// 17(2), 72–78. www.poldestrazisar.si/files/2017/10/PUBLIKA- Griljc, M. 1996. Srečanje in delo z drugačnimi upo- CIJA-2018-19.pdf (22. 12. 2018). rabniki. Knjižnica, Ljubljana, 40(3-4), 175–192. Smernice za lažje berljivo gradivo. Smernice za Komisija za agility pri Kinološki zvezi Slovenije. knjižnične programe opismenjevanja: nekaj Vodice: Kinološka zveza Slovenije. Dostopno na: praktičnih predlogov. (2007). Ljubljana: Zveza http://www.agility-slo.com (19. 7. 2018). bibliotekarskih društev Slovenije. NiNa JaMaR je zaposlena v Občinski knjižnici Jesenice Naslov: Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice E-naslov: nina@knjiznica-jesenice.si 10 nina jamar: kako so Rik, lilu in ita polepšali bibliopedagoške ure z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami v občinski knjižnici jesenice STROKA IN PRAKSA Slava vojvodine Kranjske in medpredmetno povezovanje v šolski knjižnici STROKA in PRAKSA the Glory of the Duchy of carniola and cross-curricular integration in the school library Mojca Mežik UDK 027.8:93/94 Izvleček Slava vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja je obsežno in temeljito delo Ključne besede o današnjem slovenskem prostoru. Meščanska izdaja dela je bila prevedena in Valvasor, Janez Vajkard, izdana leta 2009. Zaradi dragocenosti dela je potrebna posebna previdnost pri 1641–1693, Slava vojvodine delu s knjigami. Valvasor opisuje številne teme o tedanjem življenju na Kranjskem. Kranjske, medpredmetno Zaradi pestrosti vsebine je delo primerno za medpredmetno povezovanje v osnov- povezovanje, šolska ni šoli. Povezujejo se znanja s področij slovenščine, zgodovine, likovne umetnosti, knjižnica, osnovna šola geografije in državljanske in domovinske vzgoje ter etike. V članku je predstavljen primer sodelovanja med šolsko knjižnico in poukom zgodovine. Učenci so vodeno spoznavali Slavo vojvodine Kranjske, jo listali, brali; v računalniški učilnici pa so temeljiteje spoznavali barok na Slovenskem. S pregledom dela so povezali znanja slovenščine (obdobje baroka v literaturi), zgodovine (barok v umetnosti), likovne umetnosti (grafika, bakrorez), geografije (kulturna dediščina), državljanske in domovinske vzgoje ter etike (narodna zavest). Keywords Johann Weikhard von Valvasor, 1641–1693, The Glory of the Duchy of Carniola, cross- curricular integration, school library, primary school Abstract The Glory of the Duchy of Carniola by Johann Weikhard von Valvasor is a comprehensive and exhaustive work about the territory of present-day Slovenia. The bourgeois edition of the work was translated and published in 2009. Owing to the value of this work, special caution is required when handling books. Valvasor treats numerous topics on the then life in Carniola. Due to the diversity of the content, the work is suitable for cross-curricular integration in primary school. It combines the knowledge of the following school subjects: Slovenian, History, Art, Geography and Civic and Homeland Education and Ethics. The article introduces an example of the collaboration between the school library and the history lesson. The pupils were discovering, by browsing and reading under the teacher’s guidance, the Glory of the Duchy of Carniola. They went to the ICT classroom to find out more about the Baroque period in Slovenia. By examining the work, they combined the knowledge of Slovenian (the Baroque period in literature), History (Baroque in art), Art (graphics, chalcography), Geography (cultural heritage), Civic and Homeland Education and Ethics (national consciousness). 11 UVOD se je barok širil na Slovenskem, ter našte- jejo glavne baročne umetnine (v Ljubljani). V šolski knjižnici naše šole imamo meščansko Seznanitev s slovenskim prevodom jim nudi izdajo Slave vojvodine Kranjske Janeza Vajkar- avtentično izkušnjo in razvijanje spoštova- da Valvasorja, ki upravičeno nosi naziv »knjiga Delo Slava vojvodine nja narodove kulturne dediščine, kar je tudi slovenskega naroda«. Topografija bogati knjiž- Kranjske je drago splošni cilj znanja v učnem načrtu. Standardi nični fond in upravičuje naziv kulturne šole. in dragoceno; znanja predvidevajo, da učenec na primerih Delo je drago in dragoceno, saj je bila naklada predstavlja opiše značilnosti baročne umetnosti, primerja neprecenljiv pisni omejena, vsi izvodi pa so oštevilčeni in zato baročno in renesančno umetnost, sklepa o vir za delo pri unikatni. Obenem predstavlja neprecenljiv vplivu baročne umetnosti na oblačilno in bi- različnih predmetih pisni vir za delo pri različnih predmetih (slo- venščina, zgodovina, likovna umetnost, DKE, vanjsko kulturo, primerja značilnosti in vlogo (slovenščina, geografija). visoke in ljudske umetnosti ter na primeru zgodovina, likovna baročne umetnosti utemelji umetnost kot umetnost, DKE, sredstvo utrjevanja oblasti. geografija). VALVASOR V UČNIH NAČRTIH OSNOVNE ŠOLE V učnem načrtu za državljansko in domovin- sko vzgojo ter etiko (Državljanska, 2011) učen- Valvasor je v učnem načrtu za slovenščino ci v 7. razredu spoznajo nastanek Republike posredno naveden pri poglavju Pridobivanje Slovenije in jo znajo opisati. Pri predstavljanju literarnovednega znanja (Slovenščina, 2011). prvih zapisov o današnjem ozemlju Slovenije Učenci v 9. razredu spoznajo domovinsko lahko učitelj predstavi tudi Valvasorjevo delo. tematiko v literarnih delih. Čeprav Valvasor- ja ne uvrščamo med literate, ga omenjamo V delu je objavljenih veliko grafik z upodo- pri navajanju značilnosti književnih obdobij, bljenimi mesti, dvorci, gradovi idr. Pri likovni saj učenci navedejo poglavitne značilnosti umetnosti (Likovna, 2011) se učenci z grafiko literarnih obdobij in smeri ter predstavnike in spoznajo že v prvem triletju, prepoznavajo njihova dela. Avtorje tudi razvrščajo v literarna pojme, delajo matrice in jih odtisnejo, v dru- obdobja. Učenec ima skladno z učnim načr- gem triletju razumejo proces izdelave grafičnih tom razvito zavest o jeziku, narodu in državi. odtisov, v tretjem pa spoznajo umetniško in Pokaže jo (tudi) tako, da navede osnovne po- industrijsko grafiko. Standardi znanja nareku- datke o začetkih slovenskega knjižnega jezika jejo izvedbo nastanka grafičnega odtisa (2. tri- in o njegovem razvoju skozi stoletja. Usvajanje letje) in grafičnega lista (3. triletje). V zadnjem zadnjega cilja je predvideno postopoma v 7., 8. triletju znajo učenci pojasniti pomen kulturne in 9. razredu. Valvasor spada v čas, ko na Slo- dediščine za slovenski in svetovni prostor. venskem ni bilo veliko literarnih ustvarjalcev. V operativnih ciljih pri geografiji (Geografija, Omenjamo le Janeza Svetokriškega. Z delom 2011) učenec spozna kulturno dediščino Slo- Slava vojvodine Kranjske pa obdobje natanč- venije, razvija pozitivna čustva do domovine, neje predstavimo in s tem zapolnimo vrzel v občutek pripadnosti svojemu narodu in državi literarnih obdobjih med protireformacijo in ter ljubezen do njene naravne in kulturne de- razsvetljenstvom. diščine. V 9. razredu pa ob primerih vrednoti Po učnem načrtu pri predmetu zgodovina in razvija odnos do kulturne dediščine svoje (Zgodovina, 2011) v 8. razredu je umetnost- domovine, razvija pozitivna čustva do nje, prav nozgodovinsko obdobje baroka izbirna tema tako našteje pomembne dosežke Slovenije v pri obravnavi zgodovine Evrope in slovenskih evropskem in svetovnem okviru. Izdela tudi dežel v 17. in 18. stoletju. Spoznavanju baroka svoj seznam desetih slovenskih prepoznavnosti sta namenjeni dve učni uri. Področje razisko- oziroma značilnosti. Standard znanja predvi- vanja je široko zastavljeno, saj se povezuje z deva, da pozna pomen slovenske naravne in likovno in glasbeno umetnostjo, slovenščino, kulturne dediščine in opiše pomen njenega va- geografijo. Učenci lahko s pomočjo slikovnega rovanja. Valvasor v svojem delu predstavi teda- (in glasbenega) gradiva prepoznajo značilnosti nja kranjska mesta in pokrajine, seže celo širše. baročne arhitekture (in glasbe), opišejo, kako Opisuje tudi takratno naravno in kulturno 12 Mojca Mežik: slava vojvodine kranjske in medpredmetno povezovanje v šolski knjižnici STROKA IN PRAKSA dediščino. Z izidom Slave vojvodine Kranjske dovine. S Slavo vojvodine Kranjske je opravil pa se med dediščino vpiše tudi on sam. delo, ki ga za njim ni nihče več ponovil. Slava vojvodine Kranjske (izvirni nemški na- O VALVASORJU IN NJEGOVI slov Die Ehre dess Hertzogthums Crain) je izšla SLAVI leta 1689 v Nürnbergu. Celotno delo zajema In kdo je sploh bil Valvasor? Bil je kranjski 4 dele, ki so razdeljeni na 15 knjig; skupaj ima plemič, polihistor, član Kraljeve družbe (Royal delo 3532 strani, 24 prilog in 528 bakrorezov. Society) v Londonu, raziskovalec zgodovine, Zaradi velikih stroškov pri tisku je bil Valvasor arheologije, matematike, magije in alkimije, prisiljen prodati grad Bogenšperk in rojstno svetovni popotnik, vojak in poveljnik, razisko- hišo v Ljubljani, nakar se je preselil v Krško, valec in zbiratelj, geograf, etnograf, topograf, kjer je leta 1693 tudi umrl. V svojem času je kartograf, naravoslovec in tehnik, lastnik Vsebina knjig zajema večino tedanjega zna- bil najplodovitejši mogočne knjižnice z vsemi takrat pomemb- nja o Kranjski. Valvasor predstavi zgodovino pisec in je s tem nimi znanstvenimi deli, pisec, risar, urednik, prispeval k vzponu naselitve narodov na območje Kranjske (kar so založnik in izdajatelj, raziskovalec Cerkniškega kulturne zavesti na kasnejši zgodovinarji sicer ovrgli), opiše meje jezera, izumitelj ulivanja bronastih kipov v Slovenskem. Zaradi in razdelitev dežele. Na splošno opiše Kranjce enem kosu, avtor načrta za predor pod Lju- svojega prispevka in njihove običaje, razlaga tudi o jeziku, noši, beljem, prvi slovenski sistematični kartograf, k znanosti, vedenju običajih, predstavlja prehrambne navade. ustanovitelj prvega grafičnega podjetja, prvi in kulturi je ena bakrotiskar, začetnik slovenske historiografi- Številna poglavja so namenjena goram, rekam, ključnih osebnosti je, geografije in etnologije, morebiti celo prvi studencem, jamam, gradovom, rudnikom itd. slovenske in slovenski prostozidar. Rojen je bil leta 1641 v Avtor nato popisuje vode, podnebje, bolezni, evropske zgodovine. Ljubljani v plemiški družini. Z vojaško službo rastlinstvo, zelišča, drevesa, rudnike, pri čemer je napredoval do naziva baron, kar mu je omo- se najbolj posveti rudniku živega srebra v gočalo dodaten vir zaslužka. Z bogato poroko Idriji. Omenja tudi posebnosti, kot so fosili in si je pridobil denar za nakup kar treh gradov: druge okamnine, posebnosti iz živalskega in Bogenšperk, Črni potok in Lichtenberg pri Bo- rastlinskega sveta, še posebej pa se posveti genšperku. V svojem času je bil najplodovitejši kraškemu in podzemeljskemu svetu na Kranjs- pisec in je s tem prispeval tudi k vzponu kul- kem oziroma Notranjskem. Zanimajo ga tudi turne zavesti na Slovenskem. Zaradi svojega vere in razna verovanja (od poganskih običa- prispevka k znanosti, vedenju in kulturi je ena jev, pokristjanjevanja, protestantizma, protire- ključnih osebnosti slovenske in evropske zgo- formacije, do praznoverja, običajev in čarov- nij). Predstavlja tudi plemiške grbe. Podrobno predstavi deželne glavarje in upravitelje, oskrb- nike, vicedome, stanove. Več kot 250 strani je posvečenih vladarjem dežele. Predstavljena je politična zgodovina vojvod in deželnih knezov. Povzema zgodovino od antike do leta 1689. Najobširnejša, 11. knjiga vsebuje literarno to- pografijo, imenujemo jo tudi »knjiga gradov«. V njej so po abecednem redu predstavljena in ilustrirana mesta, trgi, gradovi, samostani in druge znamenitosti. V delu predstavlja tudi hr- vaško ozemlje. Na koncu knjige se nahajata še dve neoštevilčeni strani pripomb in tiskovnih popravkov. Delo je večinoma napisal Valvasor sam, pri nekaterih delih je imel pomočnike. Pesmi so pesnili baronica Katarina Regina von Slika 1: Janez Vajkard Valvasor: Slava vojvodine Kranjske (foto: Simona Lešnjak) Greiffenberg-Seisenegg, Pavel Ritter-Vitezović, Jožef Sisentschelli, Janez Ludvik Prasch, Janez Šolska knjižnica, ljubljana, 27 (2018), 4, 11-16 13 Gregor Dolničar (Thalnitscher), Janez Krstnik Razdelila je učne liste in jim podala navodila Petermann, Krištof Wegleiter in Janez Gabrijel za raziskovanje baročne Ljubljane, ki je bila v Majer. Slava vojvodine Kranjske je okrašena času Valvasorja prestolnica dežele Kranjske. s podobami in zemljevidi, ki so jih kot risarji Na spletni strani (Kocjan et al., 2018) so učenci prispevali poleg Valvasorja še drugi zaposleni dobili osnovne informacije o baročni Ljublja- bakrorezci. ni. Raziskovali so s pomočjo različnih vrst Leta 2009 je bil prvič predstavljen prevod dela. spletnih virov (avdiovizualni viri, pisni in drugi Glavni prevajalci iz nemščine so bili Doris, spletni viri). Med raziskovanjem jih je učitelji- Božidar in Primož Debenjak, iz latinščine Aleš ca usmerjala in opozarjala na (ne)zanesljivost Maver, pobudnik, urednik in vodja projekta pa spletnih virov ter pomagala pri preverjanju Tomaž Čeč. Prevod je v celoti izdal Zavod De- verodostojnosti le-teh. Največji problem so žela Kranjska in pripravil tudi zbornik strokov- jim povzročala gesla, ki jih je treba vtipkati v nih študij, Studia Valvasoriana (urednik Janez brskalnik, da dobimo želeno zahtevo. Pri uri so Weiss), ki je izšel konec leta 2014. raziskali obnovo Ljubljane po velikem potresu 1511, spoznali pomen Academie Operoso- DELO V KNJIŽNICI rum, ugotovili, da je Rimskokatoliška cerkev z baročnim okrasjem želela poudariti veliča- Učiteljici zgodovine in knjižničarka sva se pri uri so raziskali stje in si povrniti nekdanjo veljavo, ki je bila dogovorili, da bi obsežno topografijo lahko obnovo Ljubljane z reformacijo okrnjena. Učenci so ugotovili, predstavili tudi učencem. Izbrali sva 8. razred po velikem potresu da so poleg cerkvenih nastajale tudi posvetne in ga razdelili na dve skupini. Za izvedbo sva 1511, spoznali umetniške in arhitekturne stvaritve, kot je npr. potrebovali dve šolski uri. Predhodno je vsaka pomen academie Robbov vodnjak. Čudili so se dejstvu, da je pripravila učni list z vprašanji oziroma naloga- operosorum, večina arhitekturnih mojstrov prihajala iz ita- ugotovili, da je mi, ki so pomagale osvetliti obdobje in avtorja. lijanskih dežel, in spoznali, da so tudi v naših Rimskokatoliška Eno šolsko uro je vsaka skupina posvetila delu deželah živeli precej nadarjeni baročni umetni- cerkev z baročnim v računalniški učilnici, eno uro pa so bili v šol- ski knjižnici. Učni list (Priloga 1) je bil vodilo ki, ki so s svojim delovanjem zaznamovali širši okrasjem želela za delo pri uri. prostor tedanjega habsburškega cesarstva. poudariti veličastje in si povrniti V računalniški učilnici so učenci delali samo- V šolski knjižnici se je delo začelo s kratko nekdanjo veljavo, ki stojno s pomočjo spletnih virov. Učiteljica je predstavitvijo Valvasorja. Knjižničarka je je bila z reformacijo predhodno znanje preverila s kratko uvodno navedla nekaj življenjskih podatkov o avtorju okrnjena. ponovitvijo o baroku (v povezavi z glasbo). in njegovem življenju. Omenili so tudi njegove sodobnike. Posebej so bili opozorjeni na nje- gov zapis o Cerkniškem jezeru, o opisu načina izdelave spomenikov in o bakrorezih. Vsi pojmi so bili povezani z različnimi predmeti: Cerkniško jezero z geografijo; izdelava spo- menikov in bakrorezi z likovno umetnostjo. O pomembnosti dela za oblikovanje narodne zavesti so se pogovarjali pri domovinski in dr- žavljanski etiki, o baroku in baročni umetnosti pa pri zgodovini. Ker je delo pomembno, drago in unikatno, so učenci dobili vsak svoj par belih bombažnih rokavic. Pred začetkom so izvedeli ceno zbirke in se pogovorili, zakaj je to delo dragoceno. V parih ali manjših skupinah so dobili po eno knjigo. Delo so prelistali in opazovali način Slika 2: Predstavitev Slave vojvodine Kranjskem učencem (foto: Simona Lešnjak) tiska, slikovno gradivo, zapise mest in krajev. Pozorni so morali biti na naslove poglavij. 14 Mojca Mežik: slava vojvodine kranjske in medpredmetno povezovanje v šolski knjižnici STROKA IN PRAKSA SKLEP V pomanjkanju zavedanja o pomenu biti drža- vljan in pripadnik nekega naroda je Slava voj- vodine Kranjske delo, s katerim lahko krepimo narodno zavest Slovencev. Učenci, ki prihajajo iz drugih držav, pa lahko z vpogledom v to delo začutijo bogato zgodovino Slovencev. Ura je potekala v sklopu rednega pouka. Izka- zalo se je, da bi jo lahko izvedli v okviru kultur- nega dne. Učenci bi si poleg Slave … in dela v računalniški učilnici ogledali še baročne značil- nosti mesta, v katerem živijo, poslušali bi glasbo (lokalnih) umetnikov iz časa baroka in tako razširili znanje. Poleg tega bi lahko spoznali še Valvasorjeve sodobnike pri urah slovenščine ali Slika 3: Listanje Slave vojvodine Kranjske (foto: Simona Lešnjak) pa kakšno literarno baročno delo. Če na delo gledamo širše, bi si lahko učenci ogledali še grad Preleteli so kazalo tem, ki je na koncu posa- Bogenšperk in pa Valvasorjeva ljubljanska dela. meznega dela. Ena od skupin je glede na To pa bi zahtevalo že več časa za izvedbo. naslove poglavij povzela, kaj je avtor zapisal Izvedbo ure ocenjujem kot zelo uspešno. o Cerkniškem jezeru. Opisati so morali način Učenci so pri delu sodelovali, najbolj so bili izdelave slikovnega gradiva in predstaviti, kaj presenečeni nad ceno dela. Tudi uporaba je na njem. Ker je vsaka skupina imela drugo rokavic pri delu s knjigo je bila nenavadna. Pri knjigo, so se tu odgovori seveda razlikovali. Na ponovni izvedbi ure bi k sodelovanju pritegni- koncu so poiskali še poglavje, kjer je predstav- la še učiteljico likovne vzgoje, kjer bi morebiti V pomanjkanju ljen domači kraj. Izpisali so teme, ki so jih raz- lahko izdelali grafiko, ki bi se navezovala na zavedanja o pomenu brali iz zapisov ob robu glavnega besedila. Slavo vojvodine Kranjske. biti državljan in pripadnik nekega naroda je Slava vojvodine Kranjske delo, s katerim lahko krepimo narodno zavest Slovencev. Učenci, ki prihajajo iz drugih držav, pa lahko z vpogledom v to delo začutijo bogato zgodovino Slovencev. Slika 4: Ogledovanje bakrorezov (foto: Simona Lešnjak) Šolska knjižnica, ljubljana, 27 (2018), 4, 11-16 15 Viri in literatura UČNI načrt. Program osnovna šola. Likovna umet- nost. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za Kocjan, M., Kotnik, B., Opačak, Ž., Rau, P. (2015). šolstvo in Ministrstvo za šolstvo in šport, 2011. Likovna umetnost. I-učbenik za likovno umetnost Dostopno na: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/ v gimnazijah. Dostopno na: http://www.iucbeni- mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovlje- ki.si/lum1/3190/index5.html (30. 5. 2018). ni_UN/UN_likovna_vzgoja.pdf (30. 5. 2018). Reisp, B. (1983). Janez Vajkard Valvasor v besedi in UČNI načrt. Program osnovna šola. Slovenščina. sliki. Ljubljana: Mladinska knjiga. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo SLAVA vojvodine Kranjske. Dostopno na: http:// in Ministrstvo za šolstvo in šport, 2011. Dosto- www.dezela-kranjska.si/index.php (19. 3. 2018). pno na: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs. UČNI načrt. Program osnovna šola. Državljanska gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_ UN/UN_slovenscina_OS.pdf (30. 5. 2018). in domovinska vzgoja ter etika. Ljubljana: Zavod UČNI načrt. Program osnovna šola. Zgodovina. Republike Slovenije za šolstvo in Ministrstvo za Ljubljana. Zavod Republike Slovenije za šolstvo šolstvo in šport, 2011. Dostopno na: http://www. in Ministrstvo za šolstvo in šport, 2011. Dosto- mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/ pno na: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs. podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_DDE__OS.pdf gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_ (30. 5. 2018). UN/UN_zgodovina.pdf (22. 3. 2018). UČNI načrt. Program osnovna šola. Geografija. VAJKARD Valvasor, J. (2009). Čast in slava vojvodi- Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo ne Kranjske. Ljubljana: Zavod dežela Kranjska. in Ministrstvo za šolstvo in šport, 2011. Dostop- Vidmar, J. (ur.) (1974). VALVASOR in sodobniki. no na: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs. Ljubljana. Mladinska knjiga. gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_ Weiss, P. (ur.) (2014). Studio Valvasoriana. Ljublja- UN/UN_geografija.pdf (30. 5. 2018). na: Zavod dežela Kranjska. MoJCa MEŽiK, profesorica slovenščine in sociologije, šolska knjižničarka na OŠ Drska Naslov: Osnovna šola Drska, Ulica Slavka Gruma 63, 8000 Novo mesto E-naslov: mojca.mezik@os-drska.si dediščino nujen in zdravilen. glasbenoinformacijski center SIGIC ploščami, spominskimi parki Skozi proces postopka procesov S projektom MOMUS – in muzejskimi glasbenimi od začetka do izdelka se otrok, Monumentis Musicum zbirkami. Primerna je za šolarje mladi človek umiri, poglobi in Sloveniae se SIGIC – Slovenski in mladino, ki lahko na vsakem poveže sam s seboj. V predstavitev glasbenoinformacijski center koraku odkrivajo nova spoznanja EU nagrajeni slovenski model bodo vključene tudi pripovedne pridružuje obhajanju evropskega o slovenski glasbi in širijo svoj dediščine – HIŠA IZROČILA, pesmi in opozorila na povezavo leta kulturne dediščine. Glasba je miselni horizont. In nenazadnje, predstavitev z evropsko kulturno dediščino edina umetnost na Slovenskem, Izvaja: Ljoba Jenče, PAJN Zavod za primerna je za študente in (Pegam in Lambergar, Faronika ki nima svojega osrednjega sonaravno bivanje raziskovalce, ki se poglobljeno in druge pripovedne slovenske muzeja. MOMUS tako orje Kako prepoznati pomen in nujnost ljudske pesmi kot evropska ledino, saj vključuje digitalno in ukvarjajo z raziskovanjem povezave kulturne in naravne dediščina). digitalizirano slikovno gradivo področja slovenske glasbene dediščine za mlado generacijo? V ter podrobne opise spomenikov umetnosti. dobi digitalizacije, ko se pojavljajo MOMUS – Glasbeni vodič in z njimi povezanimi osebami resne okvare sposobnosti po poteh snovne glasbene s področja glasbene umetnosti. ohranjanja pozornosti otrok pri dediščine Slovenije, Interaktivna zasnova spletne Celoten program Kulturnega pouku, je stik s telesom, svojim predstavitev projekta publikacije omogoča neposreden bazarja 2019 najdete na glasom, z ročnimi deli in naravno Izvaja: Slovenski stik s spomeniki, spominskimi www.kulturnibazar.si. 16 Mojca Mežik: slava vojvodine kranjske in medpredmetno povezovanje v šolski knjižnici STROKA IN PRAKSA Različni načini spodbujanja branja v šolski knjižnici Osnovne šole Prule STROKA in PRAKSA Different Ways of encouraging Reading in the Prule Primary school library Gregor Škrlj UDK 028.5:027.8 Izvleček V prispevku so predstavljene pretekle praktične izkušnje in različ- ni načini spodbujanja branja v šolski knjižnici OŠ Prule. V uvodu bo nekaj besed namenjenih teoriji o branju in bralni motivaciji. V nadaljevanju pa bodo podrobneje opisani primeri, uporabljeno gra- divo in aplikacije ter programska oprema, ki so se izkazali za dobre Ključne besede pri širjenju dobrih lastnosti knjižnice in spodbujanju branja. šolska knjižnica, motivacija, branje, bralna motivacija, IKT, knjige Abstract The article describes practical experiences and various ways of encou- raging reading at the Prule primary school library. It begins with a few words on the theory of reading and reading motivation, followed by a de- tailed description of the examples, along with the used materials, applica- tions and software that proved to be advantageous in spreading the word about the library’s good qualities and encouraging reading. Keywords school library, motivation, reading, reading motivation, ICT, books 17 UVOD Kaj pa motivacija za branje? »Treba se je zavedati, da je branje velik intelektualni napor. Pri delu v knjižnici, s knjigami, branjem in Sami se težko urimo v branju, ne da bi pre- mladimi, sem se večkrat spraševal, kaj nagovo- jemali zunanje dražljaje in napotke, kako je ri posameznika za branje. Ali so to zgledi, gola mogoče postati dober bralec. Nekateri otroci radovednost, nuja, zanimanje, želja po nečem sami po sebi postanejo dobri bralci. K temu so novem ali kaj drugega? Nadalje me je zanimalo nagnjeni, doma vlada ustrezno vzdušje: starši in me še vedno zanima, kaj je tisto nekaj, kar berejo časnike, imajo veliko knjižnico, ki jo dela branje vabljivo? Ne smem sklepati po sebi tudi uporabljajo, kupujejo nove knjige, spod- preprosto lahko kot dobrem bralcu, saj imam do branja tudi bujajo branje otrok, podpirajo šolske pobude, rečemo, da je branje spoštljiv odnos (zavedanje, kaj vse mi le-to povezane z branjem in knjigami.« (Sarto, 2015, »prepoznavanje omogoča). In tisto zelo pereče vprašanje, ki se str. 19) Za branje je zelo pomembno pozitivno in razumevanje vsako leto bolj izpostavlja na mesečnih sestan- spodbujanje in zgledi. Torej lahko poimenu- pomena simbolov, kih v šoli, aktivih, raznih srečanjih, konferen- jemo bralno motivacijo »kot nadpomenko za črk, ki sestavljajo cah in celo po medijih: Zakaj nekateri beremo, različne motivacijske dejavnike, ki spodbujajo pisano ali tiskano drugi pa ne (ne posežejo niti po časopisu, človeka k branju, dajejo bralnemu procesu besedilo«. stripu, kaj šele po knjigi)? Da bi si odgovoril smisel in tako pomagajo posamezniku, da na vsa ta in še kako drugo vprašanje, sem vztraja do cilja in si želi bralno izkušnjo še po- prebral precej strokovne literature te tematike, noviti (ponovno doživeti)« (Pečjak, 2002, str. se udeležil izobraževanj, poklepetal s kolegi o 51). Ob tem velja omeniti pet vzrokov, zakaj praktičnih izkušnjah ter načinih, zmožnostih si otrok želi brati, ki jih je v svoji knjigi naštel premagovanja ovir pri učenju branja ter branju Kropp (2000): samem (zdravstvene težave, nezainteresiranost • Branje otroku pomaga osmišljati svet, v za branje, odklonilen odnos do branja itd.). katerem živi. Zagotovo se strinjam, da »učenje branja, žal, ni • Branje je najpomembnejša socialna sposob- lahka naloga. Ni podobno učenju hoje, saj po- nost, ki jo otrok potrebuje tako v šoli kot pri seben nagib do branja ni zapisan v naših genih. igranju. Prav tako ni primerljivo z učenjem odbijanja • Branje je zabavno. žoge ali igranja klavirja, saj so posledice, če ene • Branje je čudovit način, da otrok preživi čas Bralno motivacijo ali druge spretnosti ne obvladamo, bistveno z vami. lahko poimenujemo drugačne.« (Kropp, 2000, str. 2) • Branje mora biti zelo »odraslo«, saj očka in »kot nadpomenko mamica to vselej počneta. za različne In kaj je branje? V teoriji sem naletel na raz- motivacijske lične definicije ter razlage, a vendar preprosto V prispevku bom predstavil svoje izkušnje dejavnike, ki lahko rečemo, da je branje »prepoznavanje pri delu z mladimi (ne)bralci, ideje ter načine, spodbujajo in razumevanje pomena simbolov, črk, ki kako sem se loteval spodbujanja branja (različ- človeka k branju, sestavljajo pisano ali tiskano besedilo« (Ilich, ni načini, metode, pripomočki itd.). dajejo bralnemu 2007, str. 25). »Pri branju si moraš vse preds- procesu smisel tavljati. Branje je dejavnost, ki zahteva neneh- PREDSTAVITEV PRIMEROV in tako pomagajo no ustvarjanje.« (Pennac, 1996, str. 21) Branje DOBRE PRAKSE posamezniku, da posledično razvija domišljijo in posamezni- V strokovni literaturi sem prebral veliko teo- vztraja do cilja in si kovo kreativnost. Seveda pa »branje sreču- retičnih izhodišč, rezultatov raziskav o branju, želi bralno izkušnjo jemo na različnih področjih. Najprej v obliki o bralnih zgledih, primerov dobre prakse in še ponoviti«. poučevanja, ko se otrok uči razbiranja znakov. še marsikaj. Nekajkrat sem zasledil, da avtorji To skoraj vedno poteka v šoli, a nekateri otroci bralce opredelijo kot bralne molje, povprečne znajo brati že prej, ker so se branja naučili bralce in posameznike z motnjami branja/ doma. Branje nato služi učenju jezika in litera- pisanja. Izhajajoč iz teh opredelitev si večkrat ture ... branje spremlja usvajanje učnih vsebin, pripravim ustrezne pristope, pripomočke, da pri čemer otroci in mladostniki uporabljajo laže ugotovim, komu kaj ustreza. O tem več v različne vrste neliterarnih vsebin. Tudi te je nadaljevanju, kjer bom opisal posamezne že treba znati brati.« (Sarto, 2015. str. 19) izvedene praktične primere. 18 Gregor Škrlj: Različni načini spodbujanja branja v šolski knjižnici osnovne šole Prule STROKA IN PRAKSA Pri delu v knjižnici in urah pouka učencem tudi z bralnimi kotički (o tem podrobneje pri delu v knjižnici tudi večkrat poudarim pomembnost njihovega v nadaljevanju), kjer smo vsi skupaj brali in urah pouka domačega okolja, povprašam jih po branju (učenci, učitelji ter knjižničar, dvakrat tudi učencem tudi doma, s kom berejo in kaj, kolikokrat na dan/ ravnatelj). večkrat poudarim teden, da dobim izhodišča ter situacije, kje • Uganka meseca (delo s knjižničnim gra- pomembnost bom začel … Kot je zapisal Kropp (2000) v divom) njihovega domačega svoji knjigi Vzgajanje bralca, precejšnjo vlogo Vsak mesec pripravim uganko meseca po okolja, povprašam pri branju odigrajo prav otrokovi starši. In z triletjih (vzgojno-izobraževalnih obdobjih), jih po branju doma, njegovimi ugotovitvami se strinjam, saj so star- kar se je izkazalo za zelo uporabno (cilji s kom berejo in ši resnično lahko zgled svojim otrokom. kaj, kolikokrat posameznega vzgojno-izobraževalnega ob- na dan/teden, da Za vsako šolsko leto sem si (in v prihodnje dobja so med seboj povezani, učenci imajo dobim izhodišča ter bom) zastavil cilje ter dejavnosti za spodbu- skupne interese itd.). Uganka je vezana situacije, kje bom janje obiskovanja knjižnice, razvijanje branja na aktualni mesec (septembra je v prvem začel … leposlovja in strokovnih knjig … Pomembno vzgojno-izobraževalnem obdobju povezana je, da pritegnem uporabnika/učenca, ki je z vstopom v šolo …). Večkrat v letu izvedem potencialni bralec. Knjižnica s svojo urejeno uganko meseca, ki je vezana na eno knjigo in bogato založeno zbirko (različno gradivo ali na iskanje knjig in podatkov po celotni in pripomočki: 3D-očala, povečevalna stekla, knjižnici (učenci se spremenijo v knjižnične e-bralniki, tablični računalniki itd.) pripomore detektive in za reševanje nalog uganke k spodbujanju in razvijanju branja, izboljšanju meseca vadijo tudi svoje veščine iskanja in nagrajevanju znanja, bogatenju domišljije, po literaturi, knjižnici itd.). Vsak mesec krepitvi kompetenc in osnovnih veščin za izžrebam tri srečneže, ki prejmejo nagrado sporazumevanje. Zelo odvisno je, ali gre za (iz vsakega triletja po enega, po pregledanih skupinsko (pouk, interesna dejavnost, dan de- in pravilno rešenih ugankah – nepravilno javnosti, mednarodni in nacionalni projekti) ali rešene uganke so izločene pred samim individualno delo (učna pomoč, dodatni pouk, žrebom). referenčni pogovor). V nadaljevanju bom na Večkrat na začetku • Bralna značka kratko predstavil nekaj uspešnejših projektov, ure pokažem in Slovenska bralna značka je motivacijska dejavnosti, prijemov, ki so se v preteklosti izka- povem kak stavek dejavnost, ki na naši šoli že več let uspešno o knjigi, ki jo zali za uspešne. deluje. Vsako šolsko leto učenci sodeluje- trenutno berem, • Lastne izkušnje in zgled jo – začnejo 17. septembra (na dan zlatih nato povprašam Tudi sam imam rad priporočila: kaj bi bral, knjig) in končajo 2. aprila (na mednarodni tudi učitelja/-ico, ki kdo je kaj prebral, zakaj in kaj o tem lahko dan knjig za otroke). Vsako leto jim osve- predstavi svojo naj pove. Berem knjige, časopise in tudi revije, žim priporočilne sezname, jih pregledam knjigo ali tisto, ki jo ki promovirajo branje in literaturo, rad in posodobim (priporočamo gradivo, ki je trenutno bere. poklepetam o dobri knjigi …, zato sem tudi dostopno na policah naše knjižnice). sam začel učencem pripovedovati o svojih Učenci pa seveda lahko berejo tudi drugo izkušnjah z branjem in prebranih knjigah gradivo, ki ni na seznamu. Ob izbiranju in v svoji mladosti. Velikokrat smo ugotovili, odločanju za naslednje branje se pogovori- da so že v moji mladosti obstajale knjige, mo o vsebini, natrosim drobtinice in delčke ki so še vedno na policah in celo še vedno vsebine, kaj jih čaka, če se odločijo za branje znane (to se zgodi z Mačkom Murijem, določenega dela. Zelo dobro sodelujemo z Mikijem Mustrom in drugimi). Večkrat na vsemi učitelji, ki so mentorji bralne značke, začetku ure pokažem in povem kak stavek o in skupaj učence pripeljemo do zastavlje- knjigi, ki jo trenutno berem (to je bilo tudi nega cilja (branje, osvojeno priznanje itd.). eno od izhodišč letnega projekta Branje Vsako leto, ob zaključku, pa pripravim za znanje), nato povprašam tudi učitelja/- kviz (1.–6. razred), za tretje vzgojno-izob- -ico, ki predstavi svojo naj knjigo ali tisto, raževalno obdobje, pa poskrbi sodelavka ki jo trenutno bere. Dobra ideja se je razvila (slavistka). Šolska knjižnica, ljubljana, 27 (2018), 4, 17-27 19 • Interaktivni kviz ob zaključku slovenske projekt kot interesna dejavnost). Intere- bralne značke za učence od 1. do 6. razre- sne dejavnosti so pomembne, saj se k njim da prostovoljno vpišejo učenci, ki želijo krepiti Vsako šolsko leto po zaključenem branju in svoje znanje s področja, ki ga ponuja posa- pripovedovanju za bralno značko za učence mezna interesna dejavnost. Poleg vsebin se od 1. do 6. razreda v šolski knjižnici, organi- krepijo tudi odnosi, saj se skupine oblikujejo ziram zaključno prireditev z interaktivnim iz učencev, ki niso sošolci, temveč so iz raz- kvizom, kjer me morajo bralci s svojim ličnih razredov (znotraj posameznega VIO). usvojenim znanjem, premagati. Prireditve Zelo veliko zunanje motivacije, medvrstni- se, med poukom, udeležijo le tisti učenci, ške motivacije itd. ki so opravili bralno značko, preostali imajo • Bralni kotički (bralni šotor, kavči …) reden pouk po urniku. To se je pred leti iz- Vsak ima rad svoj prostor, stol, kot, blazino, kazalo še kot dodatna motivacija, saj učenci okensko polico, kjer v miru prelista časopis, zelo radi pridejo v knjižnico med poukom. knjigo itd. S tem v mislih sva pred leti v naši Pripravim jim 20 vprašanj, ki so vsako leto knjižnici s hišnikom izdelala bralni šotor. povezana s tistimi avtorji, ki jih obravnavajo Potrebovala sva 5 enako dolgih lesenih palic in so tudi na seznamu. Vključim tudi vpra- ter ovoj (pokrivalo za vrtne rastline). V šo- šanja o vsebini določenih knjig, zbirk, zgodb tor sva položila blazine in pri vhodu obesila in pesmi ter literarnih junakov. nekaj naglavnih svetilk. Vodstvo je kupilo • Knjižne kazalke kavče, dodali smo tudi nekaj vrtljivih stolov. Čisto vsako leto v knjižnici izdelujemo Nekajkrat sem v knjižnico povabil ves takšna ali drugačna knjižna kazala (knjižne razred z učiteljem, učenci pa so zbrali svoj Vsak ima rad svoj kazalke, označevalce). Dobra motivacija kotiček ter gradivo in se ob tem zabavali. prostor, stol, kot, za branje, še posebej tista kazala, ki služijo Na začetku med učenci ni bilo zanimanja, s blazino, okensko pri posamezni knjigi. Izdelamo tabelarno časoma pa je v knjižnici zmanjkalo površin, polico, kjer v miru prelista časopis, kazalko, ki ima namenske prostorčke, v kjer so še lahko sedeli in brali ter se učili. knjigo itd. S tem v katere bralci zapisujejo podatke v povezavi • Pravljične ure mislih sva pred leti z branjem. Ker je plastificirana, uporabljajo Branje pravljic je poseben privilegij. Večkrat v naši knjižnici s flomaster, ker lahko sled tudi pobrišejo z sem v knjižnico povabil razrede ali izbrane hišnikom izdelala vlažno krpo in kazalko uporabijo pri nasled- učence, ki sem jim bral pravljice (na začetku bralni šotor. nji knjigi. Zelo motivacijske so kazalke, ki s šolskega leta, ob dogodkih, praznikih itd.). 5 prsti opozarjajo na zahtevnost branja, ali Za učence je bilo to posebno doživetje, saj pa takšne, ki jih posamezniki izdelajo čisto so si lahko sami izbrali prostor (blazine, prosto po izbiri. Uporabne so tudi takšne, kavč, šotor, vrtljiv stol …) in položaj (sede, ki so hudomušne ali celo večdimenzionalne. stoje, leže …) ter tako poslušali pravljice. S kazalko je branje lažje, saj ne le označuje Branje, ki ga včasih podkrepim z glasbeno mesto, kjer se je branje končalo, služi lahko podlago, določenimi fotografijami, ki se tudi kot bralno vodilo (namesto da vleče s prikazujejo na i-tabli, ali le zvočnimi efekti, prstom, učenec besedilo podloži s kazalko). ki podkrepijo pravljico in doživljanje ter • Interesne dejavnosti (knjižničarski kro- dražljaje. Tudi učenci so brali v šotoru, žek) večkrat so prišli starejši učenci in pripeljali Vsako šolsko leto sem ponudil več interes- svoje mlajše varovance (medgeneracijsko nih dejavnosti, ki so bile vezane za vzgojno- branje, na podlagi našega vzgojnega načrta) -izobraževalno obdobje (dalje VIO). Knjiž- ter jim brali. Ob takem branju se poveča ničarski krožek za 1. VIO ter za 2. VIO, za zanimanje za prebrano pravljico (zbirke 3. VIO pa sem ponudil interesno dejavnost, pravljic, avtorje in druga dela itd.). Tudi ki sem jo poimenoval mladi knjižničarji. Po- mlajši so navdušeni nad izborom pravljic leg teh sem ponudil in izvajal tudi namizne svojih starejših prijateljev in si jih nato družabne igre ter eTwinning (mednarodni izposojajo za branje doma … 20 Gregor Škrlj: Različni načini spodbujanja branja v šolski knjižnici osnovne šole Prule STROKA IN PRAKSA • Branje posebej izbranih knjig nja. Namen torbe presenečenja je spodbuja- Vsako leto sem v sodelovanju z mobilnimi nje branja, razmišljanje o bontonu, moti- pedagoginjami pripravil seznam knjig, vacija za poustvarjanje po branju knjige, ki so primerne za učence s specifičnimi ogledu risanega filma itd. učnimi težavami (težave pri branju, pozor- Na torbi so bili zapisani napotki: nosti, komunikaciji itd.). Z vsako od kolegic Ustvarjate in svoje misli ter ilustracije vpisu- sva vsaj eno uro izvedla skupaj z učencem torba presenečenja jete v zvezek, ki je dodan torbi. Za razvijanje ali skupino učencev. Individualno delo je spodbuja branje, ter spodbujanje miselnih procesov je v torbi večkrat obrodilo sadove, ko smo prišli do razmišljanje presenečenja tudi miselna igra. Opleme- skupnih rešitev in je posameznik začel brati o bontonu, je nitite svoj prosti čas in zapišite misli ter motivacija za ali se opogumil za branje ter opravljanje presenečenja za zanamce. poustvarjanje po slovenske bralne značke, nekateri celo angleške ali nemške bralne značke. Po Torba je vsebovala: 1 izvod Guinness World branju knjige ali po ogledu risanega začetnem delu smo se dogovorili tudi z Records; 1 izvod stripa (Miki Muster ali razredniki ali učitelji slovenščine (odvi- Garfield); 1 izvod Bonton 2 (ali) Kako ne filma. sno od tega, za kateri razred je šlo) ter postaneš teleban v novih 100 lekcijah; 1 prilagodili gradivo za bralno značko kot pametno igračo (lesena); 1 DVD (Medvedja tudi za obvezno domače branje (prirejene brata) in 1 zvezek formata A4. verzije izvirnih del ali le določena poglavja Ob koncu šolskega leta, ko je torba zaokro- v knjigi). Zelo pomembno je bilo, da smo žila med tako rekoč vsemi v razredu, je bil imeli pripravljen precejšen nabor knjig, ki čas za evalvacijo. Učenci so z zanimanjem so nagovorile skoraj vsakega učenca. Za sprejeli torbo, pregledali vsebino, prebrali motivacijo branja je bila zelo uporabna vsaj kakšen del gradiva, si ogledali risanko knjiga Tereze Žerdin z naslovom Nesrečko! ter v priloženi zvezek zapisali vtise, obnove, pomembno je Zgodbe za otroke, ki ne marajo brati (2016). zanimive rekorde in drugo. Tudi iz pogovo- imeti pripravljen »Zgodbe so namenjene otrokom, ki imajo rov je bilo zaznati, da so se nekateri po- precejšen nabor težave z branjem. Težave imajo zato, ker le globili v določene rekorde in celo v pravila knjig, da z njimi počasi prepoznavajo in povezujejo črke, ker obnašanja. nagovorimo vsakega besede (jezik) slabo razumejo, ker so besede učenca. • Namizne družabne igre dolge ali pa se jih težko izgovori.« (Žerdin, V knjižnici je vsak dan veselo ob igranju 2016, str. 4) družabnih iger. Vsak dan pred poukom in Še nekaj zanimivih knjig, ki jih moram po njem učenci poleg izbiranja gradiv igrajo omeniti, saj so bile uporabne za »razbijanje namizne družabne igre. Preizkušajo nove, ledu« pri učencih: stare, poznane ter drug drugega spodbujajo, – Ahačič, K.: Jezični možje se medsebojno povezujejo ter se učijo …, – Bonilla, R.: Najvišja gora knjig na svetu vse to pa je posledica tega, da sem pred leti – Docherty, H.: Vitez plemeniti, ki ni hotel v sklopu pouka, učencem začel predstavljati se boriti družabne igre, ki so nastale po literarnih – Jeram, A.: Zajčkova knjiga pravljic predlogah. Kasneje sem začel izvajati intere- – Kenda Hussu, D.: Škratek Napakec. sne dejavnosti, v katere so se vključili učen- Zgodbe za pozorno branje ci, ki so jih zanimale namizne družabne igre – Kocmut, A.: Andraž spozna knjižnega (različne zvrsti iger, za spodbujanje učenja, molja za druženje, za prosto igro itd.). Ugotovil – Schimel, L.: Boš bral knjigo z mano? sem, da so namizne družabne igre, ki so na neki način povezane z literarnimi predlo- – Tamaro, S.: Papirofobija gami, odlična motivacija za branje. Zaradi • Torba presenečenja določenih namiznih družabnih iger so Pred leti smo se ob izvedbi kulturnega dne učenci izrazili zanimanje za knjigo, zgodbo, odločili, da učencem po razredih ponudimo avtorja itd. Po igranju iger, povezanih s Tol- posebno spodbudo v obliki torbe preseneče- kienom, se je izposoja njegovih knjig v naši Šolska knjižnica, ljubljana, 27 (2018), 4, 17-27 21 šolski knjižnici povečala. Ravno tako se je ce; Košarkar naj bo; Pastirci; Hiša pravljic; to zgodilo s knjigami Maček Muri, Strahek, Sreča na vrvici Zmajček Kokos, Mala čarovnica … Tretje vzgojno-izobraževalno obdobje: • Projekt Branje za znanje Gospodar prstanov; Zgodbe iz Narnije; Pred leti smo skupaj s slavistkami za učence Moj ata, socialistični kulak; Martin Krpan; od 6. do 9. razreda organizirali ter izpeljali Čefurji raus; Cvetje v jeseni projekt, ki smo ga poimenovali Branje za • Pouk z različnimi nosilci vsebin znanje. Že v prvem tednu septembra, je V okviru pouka smo izvedli sklop ur, kjer vsak razred v spremstvu učiteljice za slo- smo vsak razred razdelili v 4 skupine po 5 venščino prišel v knjižnico na uvodno uro do 6 učencev. Vsaka skupina je prejela navo- pouka o branju, motivaciji … Za uvodno dila za delo in potrebne pripomočke, druga- motivacijo so naloge reševali s pomočjo čen nosilec vsebine z isto vsebino, Tavčarje- družabne igre Pictionary ali Dixit (rešitve vo Visoško kroniko (tiskana knjiga, prenosni Namizne družabne nalog so bili določeni naslovi knjig, ki naj računalnik, e-bralnik, tablični računalnik). igre in videovsebine, bi jih učenci že poznali). Nato so sledile Celotna skupina je morala sodelovati, naj- ki so nastale po predstavitve knjig in drugih gradiv. To prej si dodobra ogledati predmet – nosilec literarnih predlogah, šolsko leto smo imeli za rdečo nit lepo- so odlična vsebine. Skladno z napotki so morali izpisati slovje, po katerem so bili posneti filmi in motivacija za branje. zahtevane podatke, prebrati določene strani nadaljevanke ter namizne družabne igre. avtorjevega dela, odgovoriti na vprašanja, Za vsako uro so imeli učenci na voljo pri- zapisati občutke ob uporabi nosilca (kako so pravljene tiskane knjige, nekaj e-knjig ter se lotili pregledovanja, rokovanja, upošteva- avdiovizualnega gradiva (CD-ji in DVD-ji) ti so morali vse vidike ter zabeležiti pred- in družabne igre. Med seboj smo vsi delili nosti in slabosti, ki so jih morebiti opazili). mnenja o prebranih knjigah (tudi učitelji), Za zaključek je bilo treba napisati predloge, primerjave in ugotovitve ob ogledu filmov izboljšave in morebitne nasvete za bodo- ali nadaljevank ter govorili o podobnostih če skupinsko delo. Po izteku časa je vsaka oz. razlikah. Mladi bralci zelo dobro opa- skupina pred preostalimi predstavila svojo zujejo, kar smo ugotovili s pogovori o nalogo, nosilec in izsledke. S svojo odkri- razlikah in podobnostih knjig s filmi: Krive tostjo ter zanimivimi ugotovitvami so nas so zvezde, Hobit, Zvezdni prah, Pastirci, učenci osupnili, saj so opazili in izpostavili Percy Jackson, Dnevnik nabritega npr., da je delo s prenosnim računalnikom mulca itd. zamudnejše, kot če bi imeli v rokah tiska- • Primerjava knjige s filmsko priredbo no knjigo, in da so imeli težave z uporabo Vsako šolsko leto, če že ne izvedemo ure, tabličnega računalnika za pregledovanje e- vsaj omenim videovsebine, ki so nastale po -knjige itd. Najraje pa so se zatopili v branje knjižnih uspešnicah. Poleg tega, da je to zelo e-knjige, naložene na e-bralniku, saj jih ni dobra motivacija, je lahko večvrstno gradivo motil ekran (ker ni svetleč), uporaba e- uporabno pri posameznikih, ki imajo dolo- -bralnika je bila enostavna, e-bralnik pa tudi čene primanjkljaje (slabovidnost, težave pri ni imel »čudnega« vonja, kot ga imajo stare branju itd.). Če povzamem pretekle izkušnje knjige. V dneh, ki so sledili, so prišli učen- in navedem le nekaj primerjav po vzgojno- ci v knjižnico, kjer so prebirali e-knjige za -izobraževalnih obdobjih: obvezno domače branje na e-bralniku, kar je Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje: bil svojevrsten uspeh. Raje so brali s po- Sneženi mož (Briggs); Mojca Pokrajculja; močjo e-bralnika, saj niso bili obremenjeni Zverjasec, Anica (D. Muck), Bi se gnetli na z debelino knjige, kot se zgodi pri tiskanih tej metli; Coprnica Zofka knjigah, ki so debelejše (debelina knjige jih Drugo vzgojno-izobraževalno obdobje: že na prvi pogled odvrne od branja). Zverinice iz Rezije; Kekec; Matilda; VDV, • Kaligrafija/lepopisje Bratovščina Sinjega galeba, Dvojne počitni- Pred leti sem se udeležil nekaj seminarjev 22 Gregor Škrlj: Različni načini spodbujanja branja v šolski knjižnici osnovne šole Prule STROKA IN PRAKSA ter se podučil o zgodovini pisave, izdelave • Projekt Moja naj knjiga pergamenta, papirja ter starodavnih načinih Več let se je naša šola vključevala v projekt pisanja. Vse to sem želel deliti z učenci, ki so Moja naj knjiga, ki ga je vodila Mestna izrazili zanimanje. Nekajkrat sem v odprti knjižnica Ljubljana. Ponudba nove oblike knjižnici pred poukom pripravil poseben sodelovanja med učenci in šolskim knjižni- kotiček, namenjen starim tiskom, pisa- čarjem je takoj prinesla dodatno zanimanje lom, pečatom itd. Učenci so z zanimanjem za knjige, branje in sodelovanje pri sami pristopili k razstavljenim predmetom in izvedbi. Pri izvedbi projekta sta pomembno prebirali gradivo. Pripravil sem tudi knjige sodelovala tako vodstvo kot celoten kolek- o kaligrafiji, načinu pisanja črk, napotki o tiv. V knjižnici smo imeli kotiček, kjer so učenju itd. Interes je naraščal, učenci so bile poleg glasovnic tudi skrinje za odda- Knjige izdelujemo prebirali strokovno literaturo, preizkušali janje glasov in razstava ter barvni plakati z v okviru pouka, peresa, sodobne nalivnike, pečate in me s naslovnicami knjig in nagovorom: Katera pa interesnih tem spodbudili, da sem z naslednjim letom je letos tvoja naj naj knjiga? Napiši svojo naj dejavnosti in v organiziral delavnico ter učenje o kaligrafiji knjigo na glasovnico, ki jo najdeš v knjižnici, prostem času. Vsak vključil v interesne dejavnosti, ki sem jih izpolnjeno in podpisano vrzi v škatlo! Spre- učenec ob tem izvajal. S tem sem dodatno motiviral tiste, ki mljaj barometer in skupaj z drugimi sode- spoznava ali utrjuje so prebrali kakšno zgodovinsko ali strokov- lujočimi izberi najljubšo knjigo slovenskih znanje o nastanku no knjigo, posamezna poglavja o pisavah, osnovnošolcev. knjig, povezanih poklicih itd. načinih izdelave papirja in podobno. Žal se je projekt zaključil, zato smo na šoli • Izdelovanje knjig iskali rešitve in nastal je čisto naš projekt, ki Zelo dobra motivacija za branje je izdelova- smo ga poimenovali ‚Na OŠ Prule knjiga z nje knjig. Knjige izdelujemo v okviru pouka, ušesi miga!‘ (več v nadaljevanju). interesnih dejavnosti in v prostem času. • Na OŠ Prule knjiga z ušesi miga! Vsak učenec ob tem spoznava ali utrjuje Veliko let je naša šola sodelovala v Projektu znanje o nastanku knjig, povezanih poklicih Moja naj knjiga, ki ga je izvajala Mestna itd. ter hkrati postane avtor (pisatelj, pesnik, knjižnica Ljubljana. Po ukinitvi pa smo ilustrator), tiskar, založnik itd. Ob tem se iznašli svoj način motivacije za branje in učenci naučijo tudi kaj o zgodovini pisane glasovanje za najljubšo knjigo. Najprej smo in tiskane besede. Motivirani tudi napišejo skupaj z učenci pripravili kotiček, kjer so bogate zgodbe, stripe in pesmi, ki jih tudi glasovnice in škatla za oddajanje glasov. razstavijo v knjižnici. Škatlo smo opremili z zanimivimi literar- pomembni so nimi motivi in jo postavili na vidno mesto. • April v šolski knjižnici datumi: 2. april A kmalu je postala premajhna, zato smo April je mesec, v katerem praznujemo dne- (mednarodni dan pripravili novo. Posebnost je bila tudi inte- ve, ki so tako ali drugače povezani z bese- knjig za otroke), raktivnost glasovanja v spletni učilnici. dami, knjigami, ustvarjalci, in poudarjeno 20. april (dan promoviramo branje, literaturo, avtorske Knjiga, ki je vsak mesec prejela največ slovenske knjige), pravice in kulturno na sploh. Vsak teden glasov, je postala prulska knjiga meseca, in 22. april (svetovni so učenci v sodelovanju s knjižničarjem knjiga, ki prejela največ glasov v celem šol- dan Zemlje) in pripravljali različne razstave, ki so osvetlile skem letu, je postala prulska knjiga šolskega 23. april (svetovni leta. dan knjige in pomembne dogodke. Reševali so tudi zani- avtorskih pravic). mive interaktivne kvize, s katerimi so utrdili • Interaktivni France Prešeren novo znanje, na i-tabli so pisali zgodbe, Pouk z e-vsebinami. Tiskano delo avtorja vadili pisanje kaligrafskih črk ter simbolov. (slovenskega) podkrepimo z IKT-opremo Pomembni so datumi: 2. april (mednarodni (i-tabla, e-bralnik, tablični računalnik, CD- dan knjig za otroke), 20. april (dan slovenske -predvajalnik). Prvič smo pouk in dneve knjige), 22. april (svetovni dan Zemlje) in dejavnosti povezali z Francetom Prešernom, 23. april (svetovni dan knjige in avtorskih kasneje pa smo iste metode, pripomoč- pravic). ke uporabili za obogatitev pouka o Ivanu Šolska knjižnica, ljubljana, 27 (2018), 4, 17-27 23 Cankarju, Francetu Bevku, Tonetu Partljiču, jekta (izmenjavi literarnega junaka, pismo Tonetu Seliškarju, Franu Levstiku, Desi presenečenja, knjižne razglednice itd.). Muck, Ivanu Tavčarju itd. Zelo pomembno Učenci so radi prebirali izbrano literaturo, je dobro sodelovanje z učitelji, ki pri pouku reševali naloge v delovnem zvezku. Najbolj obravnavajo avtorja in je nato ura v knjižnici ponosni pa so na dolginko žirafo Žano, ki je le nadgradnja ter obogatitev že znanega na nastala v okviru likovne delavnice z avtor- drugačen način. jem Kestutisom Kasparavičiusom in krasi • Izdelovanje časopisa našo knjižnico. Na šoli sodelujem pri pripravi šolskega • Iskanje skritega zaklada časopisa. V vseh letih je doživel precej spre- Otroci imajo radi naloge, iskanje, gusarske memb, stalnica pa so učenci, ki z zanima- ali podobne zemljevide. Nekajkrat sem v njem postanejo ustvarjalci vsebin. Sode- sodelovanju s sodelavko izdelal zemljevid lovalo je več učencev, ki dejansko niso bili starinskega videza, ki je skrival naloge, navdušeni bralci ali knjižni molji, vendar so povezane z našo knjižnico, knjigami na poli- imeli druga močna področja, ki so jih želeli cah, avtorji itd. Prvi namig na zemljevidu je Na oŠ prule smo raziskovati, nadgrajevati. Ugotovil sem, da raziskovalce pripeljal do izhodiščne knjige, poleg šolskega so z lastnimi interesi prebrali marsikaj, da ki jo je bilo treba podrobno pregledati. V časopisa ustanovili so laže pripravili svoje prispevke za časopis. njej so našli vstavljen namig, ki jih je pope- tudi knjižničarski Odločil sem se in ustanovil tudi knjižni- ljal bliže cilju. Vsak najdeni namig, rešeno časopis KnjižniCar, čarski časopis. Zainteresirane učence sem nalogo so morali zapisovati na zemljevidu pri katerem povabil, naj pridejo v knjižnico na pogovor ter označiti ustrezne rešitve (številčne, učenci sodelujejo ter prispevajo svoje ideje. Objavil sem tudi besedne, deli besed, stavkov, črke itd.), ki so kot oblikovalci, natečaj za poimenovanje časopisa. Kasne- ilustratorji in drugi na koncu pripeljale do nagrade. Vseskozi je ustvarjalci. je se je izkazalo, da se je za sodelovanje bilo pomembno, da so prebrali vprašanja, odločilo toliko učencev, da smo organizi- prebirali odgovore in s tem neprisiljeno urili rali interesno dejavnost (krožek). Na moje branje, razumevanje ter se družili in medse- presenečenje se je prijavilo precej starejših bojno spodbujali. učencev (7. in 8. razred), ki so ponudili svoje • Uporaba SSKJ pri pouku spretnosti oblikovalcev, stirparjev/ilustra- Zelo dobra motivacija za uporabo strokovne torjev, zbiralcev rekordov, strastnih igralcev literature je medpredmetno povezovanje igralnih konzol idr. Tudi imen za časopis je slovenščine in knjižnice. V 7. razredu pri bilo veliko. Z glasovanjem smo izbrali ime, urah slovenščine vsako šolsko leto na- in sicer KnjižniCar. Nekako smo oblikovali črtujemo obravnavo SSKJ (3 pedagoške elemente naslovnice, rubrike, ki naj bi pol- ure). Uvodno uro pouka izpelje učiteljica nile vsako številko. v razredu, nato se učenci preselijo v šolsko • Projekt Naša mala knjižnica knjižnico. Oblikovane skupine imajo na Nacionalni projekt, ki je prerasel v med- razpolago vnaprej pripravljeno čitalniško narodnega, je vsako leto našim učencem z okolje in ustrezno gradivo ter učne liste. odličnim naborom knjig ter ciljno usmer- Pouk začnemo z uvodno motivacijo z upo- jenimi delovnimi zvezki prinesel dodatni rabo interaktivnega kviza na i-tabli. Učenci zagon za branje, reševanje nalog, ustvarjanje se pomerijo v poznavanju slovenskega jezika izdelkov. Za projekt je bilo pomembno, da ter iskanja razlag besed in takoj prejmejo se je za pristop odločil ves razred, saj je bila povratno informacijo (povezava je dostopna organizacija dela tako bolj preprosta (sode- tudi v spletni učilnici šolske knjižnice). Za- lujejo vsi učenci, učiteljica izbrano knjigo tem se seznanijo s tiskanimi izdajami SSKJ, vključi v učno pripravo za obravnavo). ki jih hrani naša knjižnica (vedno je enaka Nekajkrat pa sem projekt izvajal v sklopu reakcija nekaterih posameznikov glede ve- interesne dejavnosti. Več let smo sodelovali likosti in debeline določenih enot – izvode tudi pri dodatnih aktivnostih znotraj pro- želijo potežkati, preveriti število strani itd.). 24 Gregor Škrlj: Različni načini spodbujanja branja v šolski knjižnici osnovne šole Prule STROKA IN PRAKSA Zelo zanimivo in motivacijsko je dejstvo, da ni treba prebrati celotnega slovarja. Seveda, če kdo želi, se lahko loti branja od začetka do konca. Vedno so presenečeni, ko jim uči- teljica slovenščine pove, da je sama slovar že večkrat v celoti prebrala (najprej v času študija), in skoraj vsakič se je našel junak, ki se je ponudil, da bo isto storil sam. Kasneje so imeli na i-tabli možnost preiz- kušati več različnih spletnih izdaj SSKJ in ugotovili so, da le ni tako preprosto, a so kljub temu brali. Končne ugotovitve so bile po srečanjih in zelo zanimive, saj se je večina odločila, da je pogovorih z znanimi laže uporabiti tiskani slovar, saj je pregled- Slovenci so učenci nejši kot spletni slovar, ki ima le iskalno pogosto posegali vrstico ter išče le po zahtevi, ki jo vsak vpiše po gradivu, ki sam (lahko pride do napak zapisa, ne deluje so ga napisali ali internetna povezava, ni elektrike itd.). priporočili naši Vsakič po izvedeni uri učenci bolj samoza- gostje. vestno in samostojno brskajo po čitalniškem gradivu, še posebej slovarjih. • Literarni pogovori Na šolo smo večkrat povabili (ob kulturnih dnevih, zaključkih bralnih značk, prosla- • Knjižnični detektivi (QR-kode) vah itd.) avtorje, znane Slovence, ki so z Šola je nakupila tablične računalnike izbranimi učenci govorili o pomenu branja, (vključeni smo bili v triletni projekt ene od literature, kulture. Učenci so se pogovarjali slovenskih založb z i-učbeniki), ki so bili na- z Primožem Suhodolčanom, Dimitrijem menjeni interaktivnemu pouku. Ker so bili Ruplom, Nežo Maurer, Danetom Zajcem, tablični računalniki opremljeni z interne- Milanom Kučanom, Slavkom Preglom, tnim dostopom, sem si jih nekajkrat izposo- Zoranom Jankovićem, Borisom A. Nova- dil in za učence od 5. razreda dalje pripravil kom, Rokom Terkajem, Urošem Hrovatom, detektivske naloge v knjižnici. Naložil sem Tonetom Partljičem idr. Po vsakem srečanju aplikacije, ki so brale QR-kode. Tablični ra- so učenci posegli po določeni literaturi – čunalniki so lahki za prenos, tako rekoč vsi bodisi po gradivu, ki ga je napisal naš gost, učenci so z njimi znali delati, le o uporablje- bodisi po gradivu, ki ga je gost omenjal ni aplikaciji jih je bilo treba podučiti. Vna- oziroma priporočal. prej sem si pripravil idejo detektivskih nalog in s pomočjo aplikacije izdelal QR-kode, ki so v sebi skrivale namige za razreševanje nalog. Vsi učenci so postali knjižnični de- tektivi in s knjižničarsko natančnostjo iskali namige ter rešitve po knjižnici. QR-kode so se skrivale na policah, stenah, gradivu, na pohištvu itd. Zanimivo je bilo, da je bil pouk zelo interaktiven, nekaj pa je bilo odvisno tudi od sreče. Učenci so se zabavali, veliko so morali brati (že v samih QR-kodah se je skrivalo besedilo), saj so jih kode napotile v določena gradiva, kjer je bilo treba prebrati Šolska knjižnica, ljubljana, 27 (2018), 4, 17-27 25 odstavek ali dva, opis živali, predmeta, v priložnost, si skoraj vsak želi naučiti brati. kazalu poiskati določeno besedo ali v slo- To željo lahko opazimo že pri dojenčkih, ki varju razrešiti pomen. Rešitve so zapisovali preučujejo slikanice, pri sedemletnikih, ki na liste, ki so jih ob koncu nalepili v zvezke. skrbno izgovarjajo zahtevne besede, in pri Tudi za domov so po končani uri za vajo in 90 odstotkih otrok, ki usvojijo osnove branja prihodnje branje dobili natisnjene QR-kode v prvih razredih osnovne šole. Ker mnogi (objavljene sem imel tudi v spletni učilnici). otroci dobro berejo že tako zgodaj, mora biti Učenci so se trudili brati; bili so dodatno motivacija za to zelo močna. Če razumete, motivirani, saj je šlo za detektivsko nalogo, zakaj si vaš otrok želi brati, mu lahko pri tem ki je prinesla tudi nagrado – priznanje in pomagate ter se izognete nekaterim pastem odlikovanje za pravilno rešene knjižničarske in prevaram trga, ki mu bi trajno pomagale.« primere. (Kropp, 2000, str. 20) Da bi posameznik gojil Poleg omenjenih dejavnosti in spodbud mo- zanimanje za branje in bral, so pomembni ram omeniti tudi uporabne programe, aplika- čisto vsi na njegovi odraščajoči poti (starši, cije, ki dopolnijo učenje, spodbudijo branje in vrstniki, učitelji, knjižničarji idr.). »Učenje ga obogatijo: branja je obsežno in zahtevno, zato ni nikakr- • Moodle (Spletne učilnice s svojo dostopnos- šno presenečenje, da otrok, če naj postane tjo omogočajo podaljšek knjižnice.), bralec za vse življenje, potrebuje vašo pomoč. • Youtube (Stran za objavo videoposnetkov, Med četrtim in devetim letom mora usvo- ob upoštevanju avtorskih pravic. Dostop: jiti bralno tehniko: spoznati črke, naučiti se https://www.youtube.com/), povezovati črke oziroma glasove v besede v • Kahoot (Izdelava interaktivnega kviza, ki je podobe, ki mu nekaj pomenijo – v povedi. A lahko dobra uvodna motivacija ali primeren to je šele začetek. Med devetim in petnajstim za usvajanje nove snovi kot tudi za utrjeva- letom mora podvojiti hitrost branja, razširiti nje. Dostop: https://kahoot.it/), prepoznavanje besedišča, se naučiti preleteti • Spletni kvizi (Dobro orodje za izdelavo kvi- dele tipkanega besedila in počasneje brati tiste, zov o avtorjih, tematiki … Dostop: https:// ki se jih mora naučiti, medtem pa se misel- quizizz.com/), no odzivati na besedilo in ceniti umetniški • Vislice (Dobra uvodna motivacija s pomočjo čut pisca.« (Kropp, 200, str. 1) Spodbujanje strani http://www.hangman.no/.), branja je zame velik izziv, predvsem pri tistih • Lino (Odlična aplikacija za izvedbo gla- posameznikih, ki že takoj zavračajo branje, sovanj in drugega v obliki oglasnih desk. na veliko zavijajo z očmi ipd. Ob tem moram Dostop: http://en.linoit.com/), omeniti še nekaj pomembnih dejavnosti, ki so • Padlet (Odlično orodje za oblikovanje doku- v preteklosti pomagale naše učence motivirati mentov, iskanje idej, zapisovanje odgovorov. za branje: tematske razstave; bralni dnevniki; Dostop: https://padlet.com/), knjige za slepe; katalog šolske knjižnice; bralni • Powtoon (Uporabno orodje za izdelovanje prijatelj; interaktivne pravljične vislice; ljudske kratki filmov, predstavitev. Dostop: https:// pravljice tako ali drugače; raziskovalne naloge; www.powtoon.com), hkratno branje v več jezikih (Kako je Oskar • Wheel decide (‚Kolo sreče‘, ki se ga prila- postal detektiv, Kokoš velikanka, Nekoč je godi in uporabi za žrebanje, določevanje … bila idr.); Minecraft medpredmetna povezava Dostop: http://wheeldecide.com/). računalništva in knjižnice itd. Zelo pomembna je tudi zaloga gradiva posamezne knjižnice ter SKLEP sledenje novostim, saj aktualna literatura, ki je večkrat predstavljena ali omenjena na televiziji V prispevku sem predstavil nekaj praktičnih ali v mladinskih revijah (npr. PIL, Smrklja itd.), primerov, ki so v preteklih letih pripomogli mlade spodbudi vsaj k temu, da knjigo primejo pri spodbujanju branja ali pri predstavitvi v roke in preberejo vsaj naslov ali hrbtno stran. knjižnične dejavnosti. Sam kot knjižničar in Izkazalo se je, da so učence k branju pritegnile kot bralec lahko trdim, da »če ima otrok tudi najbolj iskane knjige, sveži prevodi, deni- 26 Gregor Škrlj: Različni načini spodbujanja branja v šolski knjižnici osnovne šole Prule STROKA IN PRAKSA mo knjige o vampirjih, Igrah lakote, dnevniki zavest in spremenilo svet. Poleg tega, da je nabritega mulca ipd., in zelo dobro je bilo, da mogočno komunikacijsko sredstvo in vir zado- je naša knjižnica sledila povpraševanju in tako voljstva, nam odpira vrata do znanja o skoraj pridobila bralca ali dva. Naj prispevek sklenem vsem, kar je pomembnega na svetu.« (Furedi, z mislijo: »Branje je preobrazilo človekovo 2017, str. 9) Viri in literatura Sarto, M. (2015). Strategije motiviranja za branje: z izkušnjami slovenskih motivatork in motivator- Furedi, F. (2017). Moč branja: od Sokrata do Twit- jev. Medvode: Malinc. terja. Ljubljana: UMco. Škrlj, G. (2013). Namizne družabne igre v šolski Ilich, I. (2007). Knjiga. Ljubljana: Mladinska knjiga. knjižnici – dodatna motivacija. V: Šolska knjižni- Kropp, P. (2000). Vzgajanje bralca: naj vaš otrok ca, letn. 23 (2), str. 83–90. postane bralec za vse življenje. Tržič: Učila Inter- Žerdin, T. (2016). Nesrečko! Zgodbe za otroke, ki national. ne marajo brati. Ljubljana: T. Žerdin, Svetovalni Pečjak, S. (2002). Bralne učne strategije. Ljubljana: center za otroke, mladostnike in starše. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Pennac, D. (1996). Čudežno potovanje: knjiga o branju. Ljubljana: J. Pergar. GREGoR ŠKRLJ, univ. dipl. bibl., je zaposlen kot knjižničar na Osnovni šoli Prule v Ljubljani. Naslov: Prule 13, 1000 Ljubljana E-pošta: gregor.skrlj@guest.arnes.si nastaja vedno več kulturnih omenjenih temah spregovorili s kulturnoumetnostno vzgojo. projektov, ki jih za mlade predstavniki kulturnih Na Bazarjevo kul-pot se lahko različne organizacije izvajajo organizacij iz različnih odpravite kadarkoli od 9.00 skupaj z njimi. Mladi področjih, v drugem delu do 18.00, za ogled razstavnih Kulturni projekti – mladi dejavno sodelujejo pri pa bodo svoje videnje in prostorov v okviru strokovnega za mlade, okrogla miza o izbiri programskih vsebin, izkušnje v tovrstnih projektih izobraževanja in usposabljanja izvajanju dejavnosti za mlade pisanju besedil, izvajanju predstavili mladi. se vsem prizna 45 minut, a skupaj z njimi pogovorov z gosti, promociji vas vabimo, da jim namenite Sodelujejo: Aleksandra ali pa za en dan prevzamejo BAZARJEVA KUL-POT več časa – seznanili se boste Berberih Slana, Muzej narodne upravljanje kar celotne V Veliki sprejemni dvorani s kakovostno kulturnovzgojno osvoboditve Maribor; Maša organizacije. Na okrogli mizi Cankarjevega doma bodo ponudbo na različnih področij Pavoković, Kino Šiška; Anja bomo spregovorili, kakšne urejeni razstavni prostori, na kulture ter spoznali različne Pirnat, Gledališče Glej; Samo so prednosti metode mladi katerih se bodo predstavljala možnosti za vzpostavitev Selimović, Zavod Bunker; za mlade, kakšna je vloga vsa področja kulturno- kreativnih partnerstev s Alenka Veler, Mladinska knjiga; mentorja, kakšne vsebine umetnostne vzgoje z gradivi, kulturnimi ustanovami in Marjetka Berlič, OŠ Draga izbirati, kakšne prednosti publikacijami in dodatnimi partnerji Kulturnega bazarja. Kobala Maribor, in mladi ima ta metoda za delo v šoli informacijami. V Prvem in predstavniki različnih kulturnih in kaj ti projekti pomenijo Drugem preddverju pa boste Celoten program projektov, moderatorka: Živa mladim samim. Okrogla spoznali različne medresorske Kulturnega bazarja 2019 Jurančič, Kinodvor miza bo sestavljena iz dveh vsebine partnerjev Kulturnega najdete na V zadnjih nekaj letih delov. Na prvem bodo o bazarja, ki jih lahko povežemo www.kulturnibazar.si. Šolska knjižnica, ljubljana, 27 (2018), 4, 17-27 27 Mag. Urška Bajda, Gregor Škrlj Predstavitev Sekcije za šolske knjižnice pri ZBDS Na spletni strani Zveze bibliotekarskih druš- Naloge Sekcije za šolske knjižnice so povezane tev Slovenije (ZBDS) je zapisano, da je ZBDS s preučevanjem in razreševanjem teoretičnih »prostovoljno, nevladno in nepridobitno stro- ter organizacijskih vprašanj s področja šolske- kovno združenje, ki povezuje bibliotekarska in ga knjižničarstva. Sekcija deluje v prid stro- druga strokovna društva ter druge pravne ose- kovnih interesov šolskih knjižnic. Ima eviden- be zasebnega prava in posameznike s področja tirano članstvo, za včlanitev je treba izpolniti knjižnične in informacijske dejavnosti v Re- pristopno izjavo. Članarine za vključitev v publiki Sloveniji in tujini. Trenutno je v ZBDS delo sekcij ni, saj član sekcije lahko postane včlanjenih osem območnih bibliotekarskih le nekdo, ki je član društva ali druge pravne društev (Ljubljana, Maribor, Celje, Koroška, osebe, vključene v ZBDS, ali častni član ZBDS. Gorenjska, Pomurje, Primorska, Dolenjska) in Posameznik je lahko sočasno član največ treh združuje preko 1.300 slovenskih knjižničark in sekcij. knjižničarjev.« (Več na http://www.zbds-zveza. Sekcija ima svojo tudi spletno stran (znotraj si/?q=node1/10.) Znotraj ZBDS-ja delujejo strani ZBDS) in skupino v okviru družabnega strokovna telesa in eno izmed teh je tudi Sek- omrežja Facebook. Več o zgodovini Sekcije za cija za šolske knjižnice. šolske knjižnice si lahko preberete v publika- Sekcijo za šolske knjižnice vodi mag. Urša Baj- ciji ‚60 let strokovnega združenja slovenskih da, v podporo pa ji je izvršni odbor, ki ga se- knjižničarjev: spominski zbornik‘, ki je izšla stavljajo člani: Marija Debevc Rakoše, Kristina leta 2007. Janc, Katarina Jesih Šterbenc, Nevenka Poteko, Gregor Škrlj in Andreja Urbanec. Kolja Saksida, ZVVIKS; povezuje: in mladih v šoli in prostem času. umetnosti za otroke in njihov mag. Martina Peštaj, medijska V razpravi bomo spoznali tudi, razvoj. Izpostavili bomo, kako psihologinja kako lahko ustvarjalno povežemo pomembno je te elemente Sodobne tehnologije so sestavni tehnologijo in umetnost. Spoznali vključevati tako v vsakodnevnem del življenja otrok in mladih. bomo animacijo, eno izmed vzgojno-izobraževalnem procesu Medresorski tematski sklop  V njihov svet vstopajo različno umetniških zvrsti, ki je otrokom in kot v domačem okolju. Ker mladi ZDRAVJE, ŠPORT IN GIBANJE, pripravljeni in opremljeni za mladim blizu, ko jo gledajo in ko se preživijo veliko časa pred zasloni, UMETNOST IN TEHNOLOGIJE njihovo uporabo, zgledi v v njej praktično preizkušajo. želimo strokovne delavce in Organizatorji: Ministrstvo za zdravje, primarnih družinah se v šolskem starše opogumiti, da se skupaj z Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za obdobju umikajo medvrstniškim Otroci in mladi za zdrav in otroki podajo na pot raziskovanja izobraževanje, znanost in šport, Zavod izmenjavam informacij. Kakšno optimalen razvoj potrebujejo umetnosti in gibanja v naravi. Tako RS za šolstvo, Nacionalni inštitut za vlogo na tem mestu odigra šola, umetnost in ustvarjalnost, bodo otroci preživljali prosti čas javno zdravje in Olimpijski komite kaj lahko storimo posamezniki, gibanje in raziskovanje v kakovostno, zdravo in ustvarjalno. Slovenije – Združenje športnih zvez da bo uporaba tehnologij varna, naravi, predavanje Skupaj bomo spoznali drug drugega zdrava in ustvarjalna? Udeleženci Predava: doc. dr. Tina Bregant, in okolje, ki nas obdaja ter smelo Varna, zdrava in ustvarjalna posveta vsak po svoje usmerjajo dr. med., spec. pediatrije, spec. stopili na pot samouresničitve ne raba tehnologij, okrogla miza svoje znanje in aktivnosti v smeri fizikalne in rehabilitacijske medicine, v virtualnem svetu, pač pa tukaj in Sodelujejo: doc. dr. Helena Jeriček celovitega ozaveščanja, razmišljanja terapevt MAES (Movement Analysis zdaj, v realnosti. Klanšček, Nacionalni inštitut za javno tako o napravah kot njihovi vsebini Educational Strategies), vodja zdravje; Amela Sambolić Beganović, in iskanju rešitev, ko se pojavijo seminarjev Familylab Celoten program Kulturnega Zavod RS za šolstvo; Boris Veler, pasti. Vsi želimo spodbujati V predavanju bomo skupaj bazarja 2019 najdete na Logout; Marko Puschner, SAFE.SI; uravnotežene dejavnosti otrok razmišljali o pomenu narave in www.kulturnibazar.si. 28 Mag. Urška Bajda, Gregor Škrlj: Predstavitev sekcije za šolske knjižnice pri ZBDs MALI IN VELIKI ODMEV Gregor Škrlj Utrinki s Strokovnega posvetovanja sekcij Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, naslovljenega Standardi in knjižnice V Mariboru je 27. in 28. septembra 2018 društva, dr. Dunja Holcer, ki je predstavila Hr- potekalo strokovno posvetovanje sekcij Zveze vaško knjižničarsko društvo. Nato smo šolski bibliotekarskih društev Slovenije, naslovljeno knjižničarji sledili programu v dvorani A, kjer Standardi in knjižnice. so bile predstavitve Sekcije za splošne knjiž- nice, šolske knjižnice in mladinske knjižnice. Dvodnevni dogodek je imel bogat program in Moderiranje je vodila mag. Urša Bajda. Po krat- zastopane so bile vse sekcije. Zaradi velikega kem odmoru sta sledili dve predstavitvi šolskih števila predavateljev so programski sklopi knjižničark, in sicer Andreja Urbanec, ki je potekali tudi hkrati, sočasno v dveh dvoranah. imela predavanje z naslovom Knjižnično-infor- Prvi dan so udeležence nagovorili s pozdrav- macijska znanja – knjižničar kot učitelj svojega nimi nagovori, nato sta vse navzoče nagovorili področja (povzetek njenega prispevka je dos- Čopovi nagrajenki Maja Logar (Mariborska topen: http://www.zbds-zveza.si/sites/default/ knjižnica) in mag. Darja Lavrenčič Vrabec files/dokumenti/2013/izvlecek_urbanec2018. (Mestna knjižnica Ljubljana). Spregovorila je pdf). Predstavila je organizacijo in izvajanje ur tudi predsednica Hrvaškega knjižničarskega knjižničnih informacijskih znanj na svoji šoli in navzočim prikazala ogromno praktičnih izku- šenj skozi vseh devet let šolanja posameznega učenca in kaj vse mu nudi knjižnica. Zatem je sledilo predavanje kolegice Katari- ne Jesih Šterbenc, ki je spregovorila o Vplivu institucije na razvoj posameznikove poklicne identitete. Opisala je lastno izkušnjo, kako lahko institucija vpliva na razvoj samopodo- be posameznika (bibliotekarja) na njegovo vedenje na delovnem mestu, v knjižnici in ne nazadnje tudi v širšem šolskem okolju (povzetek je dostopen na: http://www.zbds- -zveza.si/sites/default/files/dokumenti/2013/ izvlecek_jesih2018.pdf). Zaključek dneva se je končal s poročili z mednarodnih konferenc. Predavateljica je predstavila projekt vključe- vanja šolskih knjižnic v COBISS, koliko knji- žnic je že vključenih in koliko knjižnic še ni vpisalo niti ene knjige v zalogo. Hkrati pa je vse prisotne v dvorani opomnila, da zdaj šolske Šolska knjižnica, ljubljana, 27 (2018), 4, 29-30 29 Za šolske knjižničarke je bila zanimiva dvorana knjižnice predstavljajo večino vseh slovenskih A, kjer je moderatorka mag. Urša Bajda pove- knjižnic, vključenih v COBISS. zovala predavanja sekcije za splošne knjižnice in sekcije za šolske knjižnice. Petkova predavanja so se začela z zanimivim predavanjem, še posebej za šolske knjižni- Šolske knjižnice je tokrat v predavanju Kam ce, saj je Romana Muhvič Šumandl (IZUM) sežejo lovke šolske knjižnice? predstavila predstavila Šolske knjižnice v sistemu COBISS. Irma Krečič Slejko (knjižničarka iz Osnov- SI (povzetek dostopen na: http://www.zbds- ne šole Dobravlje).Predstavila je svoje delo, -zveza.si/sites/default/files/dokumenti/2013/ kam vse segajo lovke njihove knjižnice in izvlecek_znidarec2018.pdf). Sledila so še pre- koga vse dosežejo. Predstavitev je poskrepila davanja po programu, zatem pa so se slušatelji s fotografijami in filmi (povzetek dostopen spet razdelili v dve dvorani. na: http://www.zbds-zveza.si/sites/default/ files/dokumenti/2013/izvlecek_krecic2018. pdf ). Proti koncu sklopa je bila na programu tudi naša hrvaška kolegica Mirjana Čubaković (Osnovna škola Budaševo Topolovac-Gušće), ki je pripravila predstavitev projekta Branje ne pozna meja, vendar se posvetovanja ni uspela udeležiti, zato je njeno predstavitev opravi- la mag. Urša Bajda (povzetek dostopen na: http://www.zbds-zveza.si/sites/default/files/ dokumenti/2013/izvlecek_cubakovic2018. pdf ). Šolske knjižnice so zastopale kolegice s svojimi odličnimi prispevki, ki so prinesli vpogled v delo in posebnosti šolskih knjižnic. Zelo pomembno je, da se šolski knjižničarji udeležujemo takšnih srečanj, kjer smo slišani in videni ter lahko naše lovke razpredamo tudi naprej. Celoten program posvetovanja in povzetki Šolski knjižničarji (od leve proti desni): Irma Krečič predavanj so dostopni na povezavi: http:// Slejko, Nevenka Poteko, Andreja Urbanec, mag. Urša www.zbds-zveza.si/?q=standardi-in-knjizni- Bajda in Gregor Škrlj ce-2018. 30 Gregor škrlj: Utrinki s strokovnega posvetovanja sekcij Zveze bibliotekarskih društev slovenije, naslovljenega standardi in knjižnice MALI IN VELIKI ODMEV Metka Kostanjevec Šolski knjižničarji beremo skupaj V duhu prvega nacionalnega meseca skupnega svojih avtorskih pesmi; z izjemno izpovedno, branja sem v ponedeljek, 1. oktobra 2018, na čutno, intimno poezijo nas je povsem očarala. bralno druženje v »svojo« šolsko knjižnico Ob koncu srečanja smo sklenili, da je tovrst- povabila mariborske in tudi okoliške stanovske no enkratno mreženje odločno premalo in kolege. Prosila sem jih, da s seboj prinesejo kak da šolski knjižničarji nedvomno potrebujemo njim ljub odlomek iz katere koli knjige, pesem, več priložnosti za druženje drug z drugim in s misel in še kaj, predvsem pa dobro voljo in knjigami. Zato smo sklenili ustanoviti KNJIŽ- ideje za bralski klepet. NIČARSKI BRALNI KLUB. Prvo srečanje je Druženje, na katerem se nas je zbralo tokrat za nami. Naslednjič se srečamo ob izdaji Tatja- pravljičnih šest, je bilo res nekaj posebnega. nine pesniške zbirke. Tako bomo skupaj brali Izjemna energija, ljubezen do knjig in popolna ne le v nacionalnem mesecu skupnega branja, predanost izbrani lepi besedi Zlobca, Nerude, ampak vse leto. Skupno branje in nato klepe- Lainščka, prleških umetnikov so nas očarale. tanje o prebranem namreč zelo veliko da: naj- Pritegnila nas je zanimiva teorija o tem, da je prej izjemno individualno estetsko doživetje, slovenščina morda prav zares prednica sanskr- nato radost, ko svoja občutenja o prebranem ta. Za posebno presenečenje pa je poskrbela deliš z drugimi. Tako rastemo – vsak zase in kolegica Tatjana, ki nam je prebrala nekaj čisto vsi skupaj. Na sliki: Jelka Kosi, Metka Kostanjevec, Gordana Banjanin, Simona Ditz, Tatjana Kokol in Mirko Nidorfer Šolska knjižnica, ljubljana, 27 (2018), 4, 31 31 Manja Brinovšek Poročilo s konference VIVID 2018 V petek, 12. 10. 2018, je v Ljubljani, v preda- področjih vzgoje in izobraževanja (vsi naslovi valnicah Instituta Jožef Stefan, potekala že 21. referatov so zabeleženi v programu na poveza- mednarodna konferenca VIVID 2018. Bogat vi: http://vivid.fov.uni-mb.si/program/). program se je od jutra do poznega popoldneva Sama sem se konference udeležila prvič kot odvijal vzporedno v treh predavalnicah, kjer avtorica prispevka ter kot udeleženka in lahko so udeleženci predstavljali zanimive strokovne rečem, da je konferenca izjemno zanimiva za referate, izkušnje ter izvedbo svojih dobrih vse zaposlene v vzgoji in izobraževanju (učitel- praks. Po odmoru so bila na vrsti plenarna je razrednega in predmetnega pouka, učitelje predavanja; udeleženci so lahko spremljali tri v podaljšanem bivanju, svetovalne delavce, glavne predstavitve, in sicer Strojno učenje za vse, Poigritev pouka s Klikerjem ter Sodelova- knjižničarje, računalničarje …), saj so preds- nje med izobraževanjem in industrijo – primer tavljeni primeri dobre prakse in vsak lahko predmeta projekt izgradnje informacijskega dobi nove ideje, nova spoznanja ter poznans- sistema. Sledila je svečana prireditev s podelit- tva. Izjemno pomembno je medsebojno dru- vijo nagrad IS 2018, po kateri so v vzporednih ženje med odmori ter tkanje novih poznanstev. sekcijah predavatelji po posameznih sklopih Več o konferenci je dostopno na povezavi: predstavljali uporabo IKT-orodij na raznih http://vivid.fov.uni-mb.si/o-konferenci/. predstavila veččutno atelje, potujočo gostujočo Izvaja: Petra Slatinšek, Kinodvor degustacijo, pri kateri v grafično delavnico s kratko Ob programu kratkih svet vizualne umetnosti predstavitvijo grafike, animiranih filmov bomo v vstopimo skozi »druga demonstracijo tiska in izvedbo uvodnem delu predstavili Vizualne degustacije, kratke vrata«, zato avtorice pripravijo šablonskega sitotiska za šole. nekaj misli o prvem odhodu predstavitve programov in vmesnike, ki omogočajo, da Galerija Božidar Jakac bo v kino. V čem je razlika med delavnic z vizualno-likovnega obiskovalci prek vseh čutil, skozi reprodukcije sodobnih ogledom doma, v vrtcu in v področja tipa, sluh, voha, okusa in umetniških del predstavila kinu? Kako oceniti, kdaj je Izvajalci: Društvo Škuc, Galerija vida dojemajo razstavne grafično tehniko visokega tiska otrok pripravljen na prvi obisk Božidar Jakac, Koroška galerija eksponate. Galerija Škuc bo – linorez. Center sodobnih kina in kdaj je na prvi obisk likovnih umetnosti, MGLC, s partnerji SCCA, Zavodom umetnosti Celje bo predstavil kina pripravljena vrtčevska Ustvarjalna pisarna SOdelujem, za sodobno umetnost – svoj izobraževalni program, skupina? Kako izbrati pravšnji Center sodobnih umetnosti Celje Ljubljana, Društvom za ki mlade po vodenem ogledu program za najmlajše in Koroška galerija likovnih promocijo žensk v kulturi v galeriji popelje v Umetniško kako prepoznati kakovostni umetnosti predstavi – Mesto žensk, Kulturno četrt (ateljeje lokalnih animirani film za najmlajše. Sobo pobega, iz katere se umetniškim društvom umetnikov) in zaključi z udeleženci, učenci od 10. do Mreža, Društvom ŠKUC in delavnico na temo aktualne 15. leta, lahko rešijo le tako, Umetniškim društvom Nomad razstave ali delavnico, ki jo Celoten program da namige poiščejo med deli Dance Academy Slovenija izvaja izbran celjski umetnik. Kulturnega bazarja 2019 Jožeta Tisnikarja, pri iskanju predstavila aktualno ponudbo najdete na ključa pa jim bo na pomoč S(v) odobnosti, namenjeno Kdaj prvič v kino?, program www.kulturnibazar.si. priskočil Vranček Koki, čuvaj mladim v osnovnih in srednjih kratkih filmov Slon kolesari po muzejske zbirke. Ustvarjalna šolah. MGLC Ljubljana bo svetu, distribucija Društvo za pisarna SOdelujem bo predstavil Mobilni grafični oživljanje zgodbe 2 koluta 32 Manja Brinovšek: Poročilo s konference viviD 2018 MALI IN VELIKI ODMEV Metka Kostanjevec Romal sem po široki cesti, razstava v počastitev 100. obletnice Cankarjeve smrti Razstava o Ivanu Cankarju z naslovom Romal Prve gimnazije Maribor, sem po široki cesti je trenutno na ogled na Prvi Oddelka za slovanske gimnaziji Maribor, od koder se bo novembra jezike in književ- selila v OŠ Pesnica, še prej pa je gostovala na nosti Filozofske Filozofski fakulteti v Mariboru. Predstavlja fakultete Univer- namreč skupni projekt omenjenih ustanov: ze v Mariboru in OŠ Pesnica. Pri pripravi razstave so sode- lovali: Profesorice z OŠ Pesnica – mag. Gordana Rodinger, Mihaela Fike in Jasna Bačani – so skupaj s študentka- mi ter učenkami in učenci pripravile vsebinski del razstave, ki prikazuje življenje in delo Ivana Cankarja. Profesorici Metka Kostanjevec in Maja Lutar s Prve gimnazije sta pri slovenskih gledališčih in Slovenskem gledališkem inštitutu pridobili gledališke liste in plakate premier ter v sode- lovanju s študentkami ter dijakinjami in dijaki pripravili del razstave, ki se navezuje na gleda- liške uprizoritve Cankarjevih dram. Na Oddelku za slovanske jezike in književnosti pa so se prof. dr. Jožica Čeh Steger, prof. dr. Dragica Haramija, izr. prof. Blanka Bošnjak in doc. dr. Simona Pulko skupaj študentkami 2. letnika enopredmetnega in dvopredmetnega magistrskega pedagoškega študijskega progra- ma slovenistike ukvarjale s prevodi Cankar- jevih del v tuje jezike. Izbor prevodov zajema deset Cankarjevih del. Razstava se vije vse od trga pred Prvo gimnazi- jo skozi avlo šole, pot pa vas nato vodi do šols- ke čitalnice. Na tej poti so najprej predstavlje- Šolska knjižnica, ljubljana, 27 (2018), 4, 33-34 33 ne Cankarjeve življenjske postaje, in sicer od Vrhnike do Ljubljane, vse do Dunaja in nato do Rožnika ter končno spet Ljubljane. Zatem vas v avli objame povsem gledališko vzdušje; bolj pogumni lahko na improviziranem odru s kulisami celo odigrate odlomke iz Cankarje- vih dram. Na hodnikih pred knjižnico in v čitalnici pa so predstavljeni posamezni prevajalci Cankarjevih del in odlomki v izvirniku in prevodih. S to razstavo se poklanjamo veli- kanu slovenske književnosti, ki je že takrat slutil, kako veliko je dal slovenskemu narodu, in ki s svojimi idejami in spoznanji še danes – morda bolj kot kadar koli doslej – močno določa slovensko identiteto. 34 Metka kostanjevec: Romal sem po široki cesti, razstava v počastitev 100. obletnice cankarjeve smrti MALI IN VELIKI ODMEV Romana Fekonja Slovenski knjižni sejem 2018 V Cankarjevem domu v Ljubljani je od 20. do gam na stojnicah pridružile še krizanteme na 25. novembra 2018 potekal že 34. slovens- vseh odrih in stojnicah. ki knjižni sejem. Lahko rečemo, da je to že Organizatorji so zapisali nekaj podatkov: tradicionalno praznik vseh ljubiteljev knjige, »Najstarejši, največji in najpomembnejši tako tistih, ki se s knjigo poklicno ukvarjamo knjižni dogodek pri nas. 6 dni, 106 založb, 100 (knjižničarji, knjigarnarji, založniki idr.), kot domačih in tujih literatov, 35.000 obiskovalcev, tudi tistih, ki le občasno ljubiteljsko sežejo 7.000 otrok in mladine, 25.000 knjig, 3.000 no- po kakem izdanem naslovu. Letošnji bogat vih, 340 spremljevalnih dogodkov, 4 razstave, program je ponujal skoraj 300 dogodkov, v 10 nagrad, država v fokusu Madžarska, mesto Cankarjevem letu 2018, ko obeležujemo 100. v gosteh Postojna. Slovenski knjižni sejem že obletnico smrti Ivana Cankarja, pa so se knji- od leta 1981 partnersko organizirata Zbornica Slika 1: Tine Logar (Avtor knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS in fotografije: Domen Pal) Cankarjev dom.« (Vir: http://knjiznisejem.si/ index.php/domov/za-medije/sporocila-za-me- dije, 8. 1. 2019.) V času sejma so bile podeljene tudi številne nagrade. Izpostavljamo tiste, za katere me- nimo, da zanimajo šolske knjižničarje. Zmagovalka glasovanja občinstva (knjiga je prejela največje število glasov obiskovalcev) za VELIKO NAGRADO SKS – KNJIGA LETA 2018 je: Ivan Cankar: podobe iz življenja, avtorja: Blaž Vur- nik (scenarij), Zoran Smiljanić (risba), urednici Ana Bogataj in Katerina Mitrović, oblikovanje Katja Kastelic; izdajatelja Muzej in galerije mesta Ljubljane in Forum Ljubljana (posebna izdaja Stripburger). Schwentnerjeva nagrada (priznanje za posebne dosežke v knjigotrštvu in založništvu, za dosežen razvoj teh dveh panog) je bila letos podeljena Tinetu Logarju, ki ga poznamo kot urednika založbe ZRSŠ in vsa leta (vseh 27 let izhajanja) lektorja revije Šolska knjižnica, zato ga tudi izpostav- ljamo in mu iskreno čestitamo. Šolska knjižnica, ljubljana, 27 (2018), 4, 35-37 35 UTEMELJITEV ZA znanjem, izkušnjami, zmogljivostjo in av- SCHwENTNERJEVEGA toriteto, a tudi celo paleto človeških odlik, NAGRAJENCA 2018 – TINETA potrebnih pri delu z avtorji in tudi pozneje, LOGARJA ko je knjiga že natisnjena ter je treba zanjo navdušiti najprej prodajne in marketinške Preden človek postane dober urednik, oddelke in naposled še bralsko občinstvo. mora biti nenasiten bralec. Tineta Logarja Tine Logar je gotovo eden redkih uredniš- so knjige začarale že v otroških letih, sča- kih izbrancev, pa mu kljub temu nikoli ni soma pa je zrasel v literarnega hedonista, bilo pod častjo urediti katerekoli druge »iščoč tisto pravo harmonijo, ki jo pletejo knjige ali knjižice, ki se je znašla na njegovi duhovna iskrivost, iskrenost sporočila ter mizi. Zato ni čudno, da njegov uredniški zven pravilno izbranih in na pravo mesto opus premore več kot dva tisoč enot, med postavljenih besed«. Kot svetovalec za katerimi lahko naštejemo leksikalni pro- slovenščino na Zavodu za šolstvo je sprva jekt Slovenika, luksuzni likovni monografi- urejal berila, učbenike in drugo strokovno ji Neskončni Leonardo in Večni Michelan- gradivo. V začetku devetdesetih let je prav gelo, monumentalni zgodovinski deli tam ustanovil Založniški center, nakar Slovenska novejša zgodovina in Judtovo ga je pot prek Državne založbe Slovenije, Povojno Evropo ter celo vrsto drugih po- Prosvetnega delavca in Cankarjeve založbe membnih del slovenskih avtorjev in, ne na- vodila do Mladinske knjige, kjer se je, kot zadnje, serijo izjemno odmevnih političnih rečeno, izkazal z vodenjem in izvedbo biografij. Poleg tega je Tine Logar vso svo- najzahtevnejših »projektov«, ki že sami jo delovno dobo, ki jo je sklenil kot vodja po sebi zahtevajo urednika posebnega programa Cankarjeve založbe, deloval tudi kova, pravcatega renesančnega človeka z kot lektor. Nihče ne ve, niti sam, koliko tisoč besedil vseh vrst je šlo skozi njegove roke, da jih je uredil in zlikal, preden so šla v tisk. Od začetka pa do letošnje jeseni je bdel tudi nad jezikovno podobo nam vsem skupne Bukle. Morda res velja, da je Tine Logar tip urednika, kakršnih ne srečamo več, a še bolj, da je s svojo nadstandardno uredniško odličnostjo vsa ta leta, ko se je slovenska založniška pokrajina krčila in zapirala sama vase, dokazo- val, da je še vedno mogoče marsi- kaj izpeljati, tudi velike stvari – če človek le ve kaj in kako. To je prvi vedel že Schwentner, Tine Logar pa se s svojim uredniškim opusom vpi- suje med njegove duhovne potomce. V časih, ko se zdi, da edinole v založništvu kriza še kar traja, so to zgledi, ki jih pot- rebujemo. Tudi zato si Tine Logar zasluži Schwentnerjevo nagrado. 36 Romana Fekonja: slovenski knjižni sejem 2018 MALI IN VELIKI ODMEV Vir: http://www.knjiznisejem.si/index.php/ Priznanja Slovenske sekcije IBBY: domov/za-obiskovalce/nagrade/30-domov/ • Monika Čermelj. Mladinska knjižničarka in za-obiskovalce/nagrade/94-schwentnerjeva- pripovedovalka v Mariborski knjižnici, Knji- -nagrada-2018 (24. 12. 2018). žnici Kamnica V letu 2018 je Slovenska sekcija IBBY devetič • Andreja Urbanec, šolska knjižničarka na OŠ zapored podelila priznanja za izjemne dosežke Orehek Kranj na področju promocije mladinske književnosti • Berimo z Rovko Črkolovko, bralno tekmo- in branja. Podelitev priznanj je bila na Sloven- vanje Osrednje knjižnice Srečka Vilharja skem knjižnem sejmu. Koper Nagrado Slovenske sekcije IBBY je prejela Kolegici Andreji Urbanec, tudi članici uredni- Majda Koren, mladinska pisateljica in učitelji- škega odbora revije Šolska knjižnica, iskreno, ca razrednega pouka na OŠ Spodnja Šiška. čestitamo in objavljamo izsek obrazložitve: Že odkar je začela delati v šolski knjižnici, se poleg osnovnega knjižničarskega dela posveča raznolikim dejavnostim, ki mlade navdušu- jejo za branje in delo s knjigo. Koordinira Bralno značko, projekta Rastem s knjigo in Naša mala knjižnica, izvaja interesne dejavnosti, povezane s knjižnico (knjižni- čarski krožek), in spodbuja delavce šole k bralni znački za odrasle. Sodeluje pri kulturnih prireditvah na šoli in izven nje, oblikovala je šolska glasila in obudila šolski radio, poleg tega pa skrbi tudi za urejenost šolskih spletnih strani in šolske kronike. Leta 2011 je prevzela koordiniranje študijske skupi- ne za osnovnošolske knjižničarje na Gorenjskem, večkrat je predstavljala primere dobre prakse na različne teme, med drugim tudi različne oblike motivacije za branje. Kot šolska knjižničarka na osnovni šoli združuje knjižničarstvo ter vzgojo in izobraževanje. Mladim bralcem je zgled, pozitiven odnos do branja kaže skozi svoje delo in dodatne dejavnosti, ki promovirajo knjigo in branje. Vir: http://www.ibby.si/index.php/component/content/article/34-slo-clanki/322-andre- ja-urbanec-knjiniarka-na-o-orehek-kranj (24. 12. 2018). Šolska knjižnica, ljubljana, 27 (2018), 4, 35-37 37 Romana Fekonja Med prejemniki stanovskih nagrad tudi šolski knjižničar V petek, 21. decembra 2018, so v Plečniko- Podeljujejo se za izjemne uspehe na področju vi veliki čitalnici v Narodni in univerzitetni knjižničarstva, ki so širšega družbenega po- knjižnici v Ljubljani podelili nagrade Zveze mena in prispevajo k napredku knjižničarske bibliotekarskih društev Slovenije – stanovske stroke. nagrade, ki jih podeljujejo knjižničarji za izje- Čopovo diplomo za leto 2018 sta prejeli mag. mne dosežke na strokovnem področju. Dunja Legat (UKM) in Irena Sešek (NUK). Zveza bibliotekarskih društev Sloveni- Čopovo priznanje za leto 2018 pa sta prejela je (ZBDS), krovna organizacija slovenskih mag. Matjaž Neudauer (Knjižnica Ivana Potrča knjižničarjev, podeljuje svojim članom javna Ptuj) in Gregor Škrlj (OŠ Prule). priznanja in nagrade za dosežene rezultate na področju knjižničarstva: Čopovo diplomo, Veseli smo vsi šolski knjižničarji, saj je kolega Gregor Škrlj pred strokovno knjižničarsko Čopovo priznanje in Čopova plaketo. javnostjo predstavljala vse šolske knjižničarje. Čopove diplome in Čopova priznanja so Velikokrat naše delo ostaja neopaženo, je pa najvišje državne nagrade, poimenovane po slo- prav tako kakovostno in odlično opravljeno. venskem knjižničarju in učenjaku Matiji Čopu. Iskrene čestitke! PREJEMNIK ČOPOVEGA PRIZNANJA ZA LETO 2018 JE GREGOR ŠKRLJ (OŠ PRULE) Utemeljitev Gregor Škrlj je univerzitetni diplomirani bib- liotekar s pridobljenima nazivoma knjižničar svetovalec in višji bibliotekar. Že vrsto let vodi šolsko knjižnico na Osnovni šoli Prule v Ljubljani. S promocijo knjižnične dejavnosti in z izva- janjem dodatnih aktivnosti v šolski knjižnici za zaposlene, učence in njihove starše pris- peva svoj del k razvoju knjižnične dejavnosti v lokalnem, državnem in mednarodnem prostoru. Organiziral je knjižne čajanke za zaposlene, vpeljal e-bralnike in tablične računalnike, ki dodatno motivirajo učence za branje ter so v podporo učencem s primanjkljaji, 38 Romana Fekonja: Med prejemniki stanovskih nagrad tudi šolski knjižničar MALI IN VELIKI ODMEV sodeloval pa je tudi v mednarodnih projektih, kjer je učencem omo- gočil medvrstniško in medkulturno sodelovanje. Za svoj individualen pristop k spodbujanju veselja do branja in za dosežke na področju dviga bralne kulture je leta 2017 prejel nagrado sončnica na rami. Redno objavlja strokovne prispevke s področja šolskega knjižni- čarstva, o delovnih izzivih šolskih knjižničarjev, o bralni motivaciji, izgradnji kataloga, učenju iskanja gradiva v katalogu COBISS, imple- mentaciji informacijsko-komunikacijske tehnologije v šolsko knjižnico ter o uporabnosti e-gradiv. Aktivno sodeluje na različnih slovenskih in mednarodnih kongresih, strokovnih posvetovanjih in izobraževanjih. V slabem desetletju je izvedel 19 strokovnih delavnic oziroma preda- vanj, s katerimi je širil novosti, podvige, kompetentnost ter dober glas o šolskem knjižničarstvu. Je dolgoletni član Društva bibliotekarjev Ljubljana, član izvršnega odbora Sekcije šolskih knjižnic pri Zvezi bibliotekarskih društev Slo- venije, član uredniškega odbora revije Šolska knjižnica pri Zavodu RS za šolstvo ter vodja študijske skupine šolskih knjižničarjev za področje Ljubljane. Za izjemen prispevek pri promociji vloge šolskih knjižnic in utrje- vanju položaja šolskega knjižničarstva v lokalnem in širšem okolju ter za individualne pristope k spodbujanju branja mu Komisija za Čopove diplome, Čopova priznanja in Čopove plakete pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije podeljuje Čopovo priznanje za leto 2018. Povzeto po spletni strani ZBDS vzgojnoizobraževalnim zavodom Sodelujejo: Petra Potočnik, Društvo vzpostavitve zemljevida izvajalcev, omogočamo dostop do kakovostnih Bralna značka Slovenije – ZPMS; partnerjev in podpornikov, ki se programov filmske vzgoje, Diana Volčjak, Andragoški center je zgradil skozi NMSB 2018 in med katere sodijo dopoldanski Slovenije; Savina Zwitter, Bralno Beremo skupaj ter predstavlja obiski ustvarjalcev in drugih društvo Slovenije temelj izgradnje nacionalne mreže Slovenski teden filma v vrtcu izvajalcev filmske vzgoje v vrtcih Petra Potočnik, nacionalna za bralno pismenost in bralno in šoli ter za vrtec in šolo, in šolah ter zgodnjepopoldanske koordinatorka Nacionalnega kulturo. predstavitev projekta filmske dejavnosti v filmskih meseca skupnega branja Savina Zwitter, predsednica Izvajajo: mag. Nataša Bučar, kulturnih ustanovah. S projektom (NMSB), in Diana Volčjak, Bralnega društva Slovenije, Slovenski filmski center, dr. Maja povečujemo dostopnost, urednica spletnega dogodkovnika bo napovedala NMSB 2019 in Krajnc, strokovna koordinatorka sistematičnost in dolgoročnost NMSB, bosta predstavili izpostavila ključne nacionalne projekta Slovenski teden filma, mag. filmske vzgoje v vzgojno- rezultate in izsledke prvega dogodke (npr. nacionalni posvet Mojca Planšak, Slovenski filmski izobraževalnih zavodih ter v okviru NMSB 2018, se sprehodili po Katerega spola so knjižni molji?). center kulturnih ustanov domači film in spletnem dogodkovniku (https:// Dolgoročni cilj NMSB je, da Slovenski teden filma, ki ga kot njegovo ustvarjalnost skušamo dogodkovnik.acs. si/nmsb2018/) preraste v stalni medresorski stalnico vzpostavljamo z letom približati različnim generacijam ter izpostavili nekaj najbolj program, ki bi prevzel celovitejšo 2019 – 12. novembra praznujemo ter spodbuditi več koordiniranih zanimivih projektov in dogodkov, nacionalno skrb za področje 100-letnico rojstva Franceta formalnih in neformalnih oblik ki so jih kulturne ustanove in bralne pismenosti in bralne Štiglica – predstavlja priložnost za filmske vzgoje. vzgojno-izobraževalni zavodi kulture. vrtce, osnovne in srednje šole, da pripravili po Sloveniji in tujini. se v tem tednu posvetijo filmski Nacionalni mesec skupnega Predstavljena bo tudi nacionalna ustvarjalnosti. S programi, ki branja, predstavitev nacionalne komunikacijska akcija Beremo Celoten program Kulturnega jih sistematično že od leta 2010 medresorske akcije za spodbujanje skupaj ter njeni učinki in odmevi v bazarja 2019 najdete na podpira Slovenski filmski center, branja javnosti. Izpostavljen bo pomen www.kulturnibazar.si. Šolska knjižnica, ljubljana, 27 (2018), 4, 38-39 39 Romana Fekonja Simpozij sekcije za šolske knjižnice v ZBDS V petek, 26. 10. 2018, je bil v prostorih NUK-a • Kristina Janc (OŠ Kašelj): Status knjižničarja na Leskoškovi cesti v Ljubljani prvi strokovni na šoli in potencialni mehanizmi za uvel- simpozij vseh članov sekcije za šolske knjižni- javljanje določil, ki izhajajo iz Pogodbe o ce pri ZBDS v organizaciji izvršnega odbora zaposlitvi, zakonskih določil … Sekcije za šolske knjižnice pri ZBDS. • Gregor Škrlj (OŠ Prule): Organizacija dela Pripravljen je bil bogat program, v katerem so osnovnošolskega knjižničarja med drugimi s svojimi prispevki sodelovali: • Irma Krečič Slejko (OŠ Dobravlje): »Kam • Urša Bajda (OŠ Tončke Čeč Trbovlje): segajo lovke šolske knjižnice« – predstavi- Uvodni pozdrav predsednice Sekcije za tev vtisov Strokovnega posvetovanja sekcij v šolske knjižnice in predstavitev delovanja ZBDS 2018 sekcije • Romana Fekonja (ZRSŠ): Vključevanje šols- • dr. Eva Kodrič-Dačić (NUK – CeZar): kih knjižnic v COBISS Center za razvoj knjižnic in šolske knjižnice Udeleženci smo ugotavljali, da imamo • Tamara Debeljak in Miha Mali (NUK – CeZar): Centralna katalogizacija gradiva premalo informacij, kdo od kolegov šolskih šolskih knjižnic knjižničarjev je član ZBDS in tako tudi član • Marija Debevc Rakoše (Šolski center Novo Sekcije za šolske knjižnice. Vsekakor upamo, mesto): LDN v šolski knjižnici da bo tudi tale zapis člane ZBDS spodbudil, • Katarina Jesih Štrbenc (Gimnazija Moste da se oglasijo in se v prihodnje aktivno vklju- in Gimnazija Poljane): Knjižnica v dijaškem čijo v delovanje Sekcije in ZBDS oz. področnih domu bibliotekarskih društev. Vsekakor smo prvi • Andreja Urbanec (OŠ Orehek Kranj): Šolska strokovni simpozij sklenili z željo, da postanejo knjižnica in vrtec takšna srečanja tradicionalna, saj ugotavljamo, • Leonida Babič (OŠ Starše): Predstavitev da sta pretok informacij in enotno delovanje mednarodnega projekta Branje ne pozna na vseh področjih šolskega knjižničarstva zelo meja = Čitanje ne poznaje granica pomembna. Romana Fekonja Konferenca COBISS 2018 Konferenca COBISS 2018 je potekala v več kot 260 udeležencev iz 11 držav, največ prostorih IZUM-a v Mariboru od 27. do 29. seveda iz tistih, kjer uporabljajo COBISS kot novembra 2018. Bila je 21. po vrsti in velja za svoj nacionalni knjižnični sistem. konstanto strokovnega srečevanja knjižničar- V okviru osrednje teme šolske knjižnice v jev in informatikov v regiji. Udeležilo se je je globalnem bibliografskem informacijskem 40 Romana Fekonja: konferenca coBiss 2018 MALI IN VELIKI ODMEV omrežju so spregovorili o dodani vrednosti knjižnic in njihovo podporo pri vključevan- vključevanja šolskih knjižnic v sistem COBISS, ju šolskih knjižnic v nacionalni bibliografs- ki je v času konference vključeval več kot 1300 ki sistem (COBISS) – dodeljevanje SIGLE, knjižnic v sedmih državah. Po uvodnih nago- statistične meritve, svetovanje in pomoč pri vorih direktorja IZUM-a Aleša Bošnjaka in di- vključevanju, tečaji, priročniki, centralna ka- rektorja ARRS-a Józsefa Györkösa je vsebinski talogizacija, anketa o nalogah šolske knjižnice. del konference začela prof. Dorothy Williams Predstavljeni so bili tudi izzivi, ki nas še čakajo (Robert Gordon University) s predstavitvijo v prihodnjem obdobju. rezultatov raziskave Vpliv šolskih knjižnic na učenje. Zelo zanimivo je bilo slišati (in videti), Romana Fekonja sem predstavila naloge in kako raziskave v tujini dokazujejo, da imajo delo šolskega knjižničarja, pri čemer sem učenci, ki so deležni storitev šolske knjižnice, skušala kar najbolj celostno zajeti popis nalog, boljši učni uspeh in so bolj zadovoljni pri ki jih opravlja šolski knjižničar: osnovne (ve- svojem delu. Šole, ki imajo ‚močne‘ šolske zane na delovanje šolske knjižnice), dodatne knjižnice, dosegajo tudi boljše rezultate na (vsebinsko povezane z delom šolske knjižnice, testih ter boljše dosežke na področju branja, pri čemer je položaj po posameznih šolah pisanja, raziskovanja, iskanja informacij in zelo različen) ter preostale (naloge, ki niso učenja. Opozorila je tudi, da raziskave kaže- povezane z delom šolske knjižnice, izvirajo pa jo, da je bralna zmožnost močan napovednik iz potreb šole in osebnega interesa šolskega kasnejšega akademskega uspeha. Zanimivo je knjižničarja). tudi dejstvo, da imajo otroci, ki radi berejo (v Izpostavljam predstavitvi dveh šolskih svojem prostem času, za zabavo), boljše knjižničarjev: rezultate na področju matematike, besedišča • Urša Bajda (OŠ Tončke Čeč Trbovlje) s in pravopisa kot tisti, ki redko berejo. Preds- prispevkom Avtomatizacija inventarizacije tavljena je bila raziskava, ki izpostavlja vpliv v šolski knjižnici, kjer je bil prikazan razvoj šolske knjižnice na 7 ključnih področjih: iskan- tehnologije oz. koliko različnih programov je informacij, uporaba informacij, razvijanje za inventarizacijo se je do zdaj pojavilo v bralnega interesa uporaba računalnikov (doma šolski knjižnici: Šolska knjižnica – SAOP : in v šoli), razvijanje znanja, samostojno učenje WinKnj : COBISS 2 : COBISS 3. in dosežki. Da je šolska knjižnica kakovostna, mora delovati profesionalni knjižničar, ki ima • Janko Strahinić (OŠ Metlika) je v prispevku na voljo dovolj virov (tudi finančnih) in ki izva- COBISS – pogled s perspektive šolske- ja program knjižnične vzgoje. Dosežki učencev ga knjižničarja predstavil svoj pogled na so višji tam, kjer knjižničar več časa nameni program COBISS 3, opozoril na nekatere poučevanju učencev (samostojno ali medpred- pomanjkljivosti in predlagal izboljšave, za metno z učiteljem), načrtuje sodelovalno, nudi katere meni, da bi olajšale delo šolskega strokovno podporo učiteljem, se redno srečuje knjižničarja glede na specifičen položaj in z ravnateljem, je član šolskih odborov ali komi- delo v šolski knjižnici. sij, tako učence kot učitelje spodbuja k uporabi Sledila so predavanja domačih in tujih strokov- tehnologije in izvaja dejavnosti za spodbujanje njakov na temo šolskih knjižnic ter več drugih branja. predavanj, predstavitev novosti in poročil Kaj se dogaja na področju šolskega knjižni- nacionalnih centrov COBISS. čarstva na Ministrstvu za izobraževanje, Velika dodana vrednost konference je bilo znanost in šport, je v nadaljevanju konference tudi sodelovanje na drugem dnevu, ki je bil predstavila dr. Vesna Čopič (pravilnik, strate- namenjen predvsem partnerjem iz tujine. gija, razvojni načrt, IFLA smernice, vključe- Tako smo delovanje slovenskih šolskih knjižnic vanje v COBISS). lahko predstavili tudi širše. Eva Kodrič - Dačić iz Narodne in univerzitetne Vir podatkov: http://home.izum.si/cobiss/kon- knjižnice je predstavila delo v Centru za razvoj ference/konf_2018/ (8. 1. 2019). Šolska knjižnica, ljubljana, 27 (2018), 4, 40-41 41 4. aprila 2019 v Cankarjevem domu v Ljubljani Tematski sklop SODOBNA UMETNOST Sodobna raziskovalna umetnost in raziskovalno učenje, predstavitev Izvaja: Jurij Krpan, umetniški vodja Zavoda Kersnikova Zavod Kersnikova je tehnologizirano sodobno spoznavajo principe novih pismenostjo postanejo bolj ena največjih inštitucij družbo in njene priložnosti, tehnologij in ustvarjalnih inovativni in ustvarjalni. za produkcijo sodobne uspehe in težave z okoljem, metod. Udeleženci z Jurij Krpan bo predstavil raziskovalne umetnosti delom in medosebnimi večkratnim udejstvovanjem koncepte, ki združujejo v Evropi. Tu umetniki in odnosi. V okviru na interaktivnih delavnicah sodobno raziskovalno raziskovalci soustvarjajo dejavnosti na Kersnikovi razvijajo sposobnosti umetnost in sodobne na presečiščih umetnosti, potekajo različni projekti kritičnega mišljenja ter izobraževalne pristope. znanosti in različnih raziskovalnega učenja za intuitivnega in lateralnega novih tehnologij ter otroke, mladostnike in razmišljanja ter s s tem tematizirajo druge, znotraj katerih ti pridobljeno tehnološko Uporaba vsakdanje sodobne tehnologije v uprizoritveni umetnosti, delavnica Izvajajo: Monika Pocrnjić, intermedijska umetnica; Andrej Firm, fotograf, scenograf, oblikovalec luči; Nika Bezeljak, režiserka; Zoran Petrovič, režiser, KUD Moment Sodobni odrski izraz telefona, ki se večini Predstavili bomo tri primerov, potem praktično pogosto uporablja tehnično praktično zarase na roko, se preproste načine uporabe prikazali osnovno rokovanje zahtevne, fascinantne na odru lahko spremeni v dostopne tehnologije: za s tehnično opremo in večji odrske znake in rešitve. preveč kreativnih možnosti scenografijo, za oblikovanje del delavnice namenili Dijaki, šolarji in tudi mlajši in uprizoritvenega izraza. svetlobe ter nadomeščanje eksperimentiranju in otroci danes poznajo in Delavnica seznanja klasične lutkovne postavljanju situacij, znajo uporabljati sodobno udeležence z izbranimi animacije. Vsi trije principi prizorov, zgodb z orodji, tehnološko opremo, vsakdanjimi in preprostimi so uporabljani v produkciji metodami in principi, ki programe, platforme in orodji, s katerimi se gledališča Moment, tako bodo na voljo. druga orodja. Že samo lahko nagovarja učence da bomo na začetku vsestranska uporabnost v njim domačem izrazu. spoznali in pregledali nekaj Tematski sklop USTVARJALNOST MLADIH RAMPA – (Med)vrstniško učenje, predstavitev delavniških programov za otroke, ki delujejo po metodah vrstnik- vrstniku, naredi sam, naredimo skupaj Izvajajo: Petra Milič, 5HEK-erji, Zavod Kersnikova Na Rampi spodbujamo otroci in mladi seznanjajo Rampi močno poudarjamo sodelovali tudi 5HEK-erji, raziskovanje mladih na z metodama naredi sam vrednost (med)vrstniškega mladi, ki bodo učitelje in presečišču umetnosti, in naredimo skupaj, prenosa znanja, saj druge strokovne delavce znanosti in tehnologije. praktičnim pristopom in verjamemo, da je prek naučili kakšnega heka, s Prek raziskovalnega transdisciplinarnim delom, njega stopnja zapomnitve čimer bodo znanje po eni učenja, ki je vključeno ter umetniško obravnavajo in razumevanja večja kot strani predajali, po drugi pa v tedenske delavnice, teme, kot so biotehnologija, pri predajanju znanja ex- utrjevali. imenovane Petkova programiranje, robotika, cathedra. Ravno zato bodo akademija (5HEK), se nosljive tehnologije itd. Na pri predstavitvi našega dela Celoten program Kulturnega bazarja 2019 najdete na www.kulturnibazar.si. 4. aprila 2019 v Cankarjevem domu v Ljubljani Aktualnost sodobne umetnosti: paradoksi in kvadratura kroga, plenarno predavanje Predava: dr. Lev Kreft S sodobno umetnostjo umetnost. Zato velja najprej sodobno umetnost očitno tista, ki nas zares zadeva in sta povezana vsaj dva pojasniti razlike med njimi, ključno, se bomo pomudili govori prav o nas. Da bi jo paradoksa. Prvi je v tem, da za začetek prej nevidno pri njem vsaj toliko, da znali ceniti, moramo znati vzbuja nelagodje pri ljudeh, razliko med »modernim« opozorimo na kvadraturo razlikovati med realnostjo ki so ji blizu, pa vendar in »sodobnim«. Primera: kroga, ki jo artivizem skuša in aktualnostjo, saj sodobna muzeji sodobne umetnosti japonska skupina Gutai razrešiti. Med številnimi umetnost ne glede na to, ali rastejo kot gobe po dežju in umetnost domorodnih cilji, za katere bi bila rada za svoje cilje uspe narediti in sodobno umetnost avstralskih aboriginov. sodobna umetnost koristna, kaj konkretnega, ohranja obiskuje vsaj toliko, če ne Pomembno je še poudariti, bomo vzeli za primer aktualnost pri življenju. Kdo celo več ljudi kot preteklo. da je modernizem proizvod tistega, ki bi rad bil vsaj potem sploh še potrebuje Drugi je v zavezanosti postmodernizma, in dodati, malo univerzalen – obnova Utopijo? sodobne umetnosti da z naznanitvijo, da je oz. prenova humanizma, različnim aktivističnim prišel modernizem do ki ji beneški Bienale sledi O predavatelju: Lev Kreft je ciljem, pa se hkrati prav konca, postmodernizem ni zdaj že najmanj deset let, ne doktor filozofskih znanosti, njeni avtorji sprašujejo, ali zadel problema, ki ga precej da bi se pri tem izkopal iz redni profesor za estetiko je mogoče z umetnostjo bolje označuje koncept paradoksa in iz kvadrature na Filozofski fakulteti sploh kaj narediti ali ne. Za druge modernosti (Ulrich kroga. Kako bi lahko sklenili Univerze v Ljubljani. Ukvarja današnjo umetnost so v rabi Beck). Ker je že omenjeno govor o sodobni umetnosti se z estetiko ter s filozofijo tri oznake: modernizem, vprašanje: Ali umetnost drugače kot s poudarkom, da umetnosti, kulture in športa. postmodernizem in sodobna sploh lahko kaj naredi? za je edino sodobna umetnost Degustacije s področja bralne kulture: ščepec bralne kulture, kratke predstavitve projektov in programov Sodelujejo: Javna agencija za knjigo RS, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, Bralno društvo Slovenije, Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska sekcija IBBY, Vodnikova domačija Šiška, Zavod MARS Maribor Obiskovalci bodo seznanjeni ponudbi za mentorje napovedali bodo pomembna in Zavoda MARS Maribor. V s projekti in programi, in strokovno publiko. izobraževanja (Bralno okviru Kulturnega bazarja si s katerimi se ukvarjajo Izvajalci bodo med drugim društvo Slovenije in Društvo boste lahko ogledali plakate ustanove na področju bralne predstavili projekta Javne bralna značka Slovenije Pot knjige, od avtorja do kulture. Poudarek bo na agencije za knjigo RS – ZPMS) ter predstavili bralca, Žige X Gombača in programih, namenjenih Rastem s knjigo in Pot delovanje in programe Davida Krančana. šolski populaciji različnih knjige, delo Društva Slovenske sekcije IBBY, starostnih skupin, ter slovenskih pisateljev, Vodnikove domačije Šiška Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine 2019: Dediščina # umetnost # razvedrilo, predstavitev Izvajata: Nataša Gorenc in Milena Antonić, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Dnevi evropske kulturne mladino, lokalne skupnosti, odkrivanju, primerjanju, kulturne dediščine in Tedna dediščine in Teden kulturne društva in zainteresirano ustvarjanju, skratka, kulturne dediščine nam dediščine sta vsakoletni javnost v prepoznavanju, razmišljanju o tem, kako to omogoča. Kako lahko k dogodek konec septembra odkrivanju, varovanju in lahko približajo dediščino temu pripomorete sami, pa (28. 9.–12. 10. 2019 ), širjenju pozitivnega odnosa vsakdana otrokom in preverite na predstavitvi. praznik dediščine, ki združi do dediščine. Udeležence mladostnikom. Skrbno stroko, pedagoge, šolsko bomo spodbudili k izbrana tema Dni evropske Celoten program Kulturnega bazarja 2019 najdete na www.kulturnibazar.si. Gregor Škrlj Tereza Poličnik-Čermelj, Valentina Velkavrh, Šolske knjižnice v sistemu COBISS – priročnik za identifikacijo, inventarizacijo in odpis knjižničnega gradiva bibliografskega opisa, virih podatkov, jeziku in pisavi opisa, veliki začetnici, simbolih, ločilih ter tiskarskih napakah. Bralcu priročnika je to poglavje v pomoč pri iskanju ustreznega bibliografskega zapisa ter razreševanja posa- meznih dilem. V podpoglavju o inventarizaciji knjižničnega gradiva je posebna pozornost na- menjena elementom inventarne knjige, in sicer datumu inventarizacije, inventarni številki, si- gnaturi, načinu nabave, inventarnim opombam in inventarni knjigi. To poglavje zelo nazorno prikaže postopke in korake pri inventariziranju posameznih inventarnih enot, ki jih knjižnica obdela ter ponudi končnemu uporabniku. Naslednje poglavje opisuje postopke ob- delave knjižničnega gradiva; ta še posebej v knjižnicah, ki prevzemajo bibliografske zapise, poteka v naslednjih fazah: pregled bibliografskega vira, pregled podatkov v bibliografskem opisu, iskanje zapisa, Leta 2016 sta avtorici Tereza Poličnik - identifikacija ustreznega zapisa ter prevzem v Čermelj in Valentina Velkavrh pripravili lokalno bazo in dodajanje podatkov o zalogi priročnik za šolske knjižnice, ki se vključujejo (inventarizacija). Poglavje je podkrepljeno tudi v COBISS. Priročnik je sistematično napisan s slikovnimi prikazi, ki knjižničarja usmerjajo in razdeljen po poglavjih. Uvodu sledi poglavje med postopki ter prikažejo dejansko stanje o bibliografskih virih, v katerem so grafično in v bazi na posameznih primerih bibliograf- opisno v obliki kratkih definicij in informacij skih zapisov. V 5. poglavju so opisani primeri prikazane vrste bibliografskih virov. Temu obdelave knjižničnega gradiva, in sicer v sledi malo obsežnejše poglavje, namenjeno podpoglavjih, ki obravnavajo: monografske knjižničnemu katalogu. Razdeljeno je na dve tiskane bibliografske vire, kontinuirane vire, glavni podpoglavji – o katalogizaciji in inven- kartografske vire, muzikalije, videoposnetke, tarizaciji knjižničnega gradiva. Katalogizacija zvočne posnetke, predmete, večvrstno gradivo zajema opisno in vsebinsko katalogizacijo ter elektronske vire. Na voljo je veliko prak- in je sestavljena iz podpoglavji o elementih tičnih primerov, kjer so predstavljeni primeri 44 Gregor Škrlj: tereza Poličnik-Čermelj, valentina velkavrh, Šolske knjižnice v sistemu coBiss – priročnik za identifikacijo, inventarizacijo in odpis knjižničnega gradiva S KNJIŽNIH POLIC iskanja zapisov, pregledovanja, ki so v pomoč Priročnik je zelo uporaben tako za začetnike pri katalogiziranju oz. prevzemanju zapisov v šolskih knjižnicah kot tudi tiste, ki se že dalj ter urejanju zaloge. Zelo nazorno so primeri časa ukvarjamo z identifikacijo zapisov in pre- pokropljeni s slikovnimi prikazi iz vmesni- našanjem zaloge. Njegovo pripravo je omogo- ka COBISS3. Postopki izločanja in odpisa čilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in knjižničnega gradiva v šolskih knjižnicah sta šport in je dostopen na povezavi: https://cezar. podrobneje predstavljena v 6. poglavju, kjer so nuk.uni-lj.si/common/files/studije/solske_kn- podrobno opisani vidiki, ravnanje ter postopki jiznice_cobiss.pdf. izločanja in odpisa knjižničnega gradiva. 4. aprila 2019 4. aprila 2019 v Cankarjevve Cman kdarojemvemu dvo mLuj uv Lbjuljbaljannii ATerhmitaetkstkuir as kinlo ppro sStOorD OBNAn UekMaj EpTrimNeOroSvT dobrih spodbujajo ustvarjalnost našem vsakdanu. Strokovni vSzogdaojabtna,a p rraezdiasvkaonvjealna umetpnraokst k iank orvaozsitsnkoo gvrajlenoeg ua čenjein, pinroevdasttivanvoitsetv zlasti pri delavci v izobraževanju in PIzrevdaajav:a :J uArliejk Ksarnpdaenr, Suamšae tniški vopdrjoas Ztoarvao ndaa s Kloevresnsikkoevma in šolski populaciji. Ustvarjalna kulturi se pri svojem delu Ostan, Fakulteta za arhitekturo drugod, predavanje pa bo družba je bolj uspešna in pogosto srečujejo z avtorsko UZnaivvoerdz eK ve Lrsjunbilkjaonvia je steklhennoil lso gprizeigrlaendoom s oradzovbonjao ksopnokzunreanvčanjoa ,p proinslceidpieč nnoo pvaih ppriasvmiceon koost tujop oproabsntaiknie tjuoji hb olj Pernead anvaajnvjeeč ajirhh iitnekšttait ucij ndar utežmbo p iond rnojčejnue v pzraidlonžjinho sti, jtee hvinšjoi ltougdiij ninje nu sžtivvlajernjajslnkii h ainvtoovrasktiivhn di eiln i nu ksotvt aarvjtaolrnjii.. Aleksandra Saše Ostana desetih letih, s poudarkom na standard. Pravice intelektualne Predstavili bomo, na kaj bzoa pporouddaurkilcoi jpoo smoedno bne aukstpuealhnee min dtoegžaajvaen jzu .okoljem, lmasetntoinde. uUsdtvealrejžalennocsit zin mJuorirja jKor bpiatin p boozo prnrei,d ksot avil vrazgzoisjek oinv aizlnober uažmeveatnnjoas ti delom in medosebnimi ivneočvkartaivtnnoimst supdoedjbstuvjaojvoa njem ukpoonrcaebpljtaejo, ktui jzad arvutžoursjkeajo nva E pvorodproič. jTihu aurhmiteetkntuikrie ,i n Kodrenaotsivi.n Vo sotk ivni riun telektualna inna h iknrtaetir ankatgirvanjuihje jdoe, lsaavj nicah dseolda,o ibnn koa kršanzei spkroavviaclen iom ajo prarozsistokroav ianl coib sliokuovsatvnajar jtaejro ldaesjtanvinoa,s ptir endas Ktaevritsenvi kovi oramzovgijoačjoaj os puomseotbnnikosmti in kuomt aevttnoorjsi.t Pinre sdostdaovibtvnie b odo knra jpinrseksee ačrihšičtiehk tumre,e tenro sti, ipnotetleekatujoa lrnaez llaičsntnii nperojekti ikzruitmičinteeljgeam m, diaš lljaehnkjoa žtievri jo sizleodbilria oždegvoavlonrei npar iksotonpkree.tna szen oasnroesdtoit ionč irloa znlaič pnoihm en Irzavzaijsak: oUvradln ReSg aza u ičnetenlejak tzua lno oindt usvitoijvengeag dae lian. Olabteisrkaolnvaelgcai vprašanja občinstva. knaokvoivho stetnhon gorlaojgeniji hte šro lskih loatsrtnoikneo, mladostnike in srae zbmodišol jnaan pjar etdesrt asv itvi psr toesmto rtoevm. Zaatkizaij rvapjoliv a prostor Udrsutvgaerj,a zlnnoosttr ainj kinaotvearithiv ntio st sperzidnoanbilljie zn aok ttievhnnosotlmoši kUor ada na naše življenje? Kakšne sta pomembni gibali RS za intelektualno lastnino Celoten program so izkušnje uporabnikov, gospodarskega in družbenega in s posameznimi pravicami Kulturnega bazarja 2019 kUapkšonri asbo are vzsualtaktdi aranzjisek savo dobnrea ztveohjan. oKluoltguirjnee vu sutapnroizvoe ritvenini tuelmeketutanlones tlai,s tdneinlaev (npiactaent, najdete na oIz pvoajmajeon: uM koankoikvao sPtnoecrgnaj ić, intermine vdzigjsokjan ou-mizoebtnraicžae;v Aalnndi rej Firm,z nfoatmogkraa, fm, socdeenlo, garvatof,r sokbal ikovalecw luwčwi; .Nkuikltau Brneizbealjzaakr,. si. prostora … Spoznali bomo zavodi s svojimi dejavnostmi pravica) ter njihovo vlogo v režiserka; Zoran Petrovič, režiser, KUD Moment Sodobni odrski izraz telefona, ki se večini Predstavili bomo tri primerov, potem praktično pogosto uporablja tehnično praktično zarase na roko, se preproste načine uporabŠeo lska kpnrjiižknaiczaa, lliju obsljannoav, 2n7o ( 2r0o1k8o), v4a, 4n4j-e4 5 45 zahtevne, fascinantne na odru lahko spremeni v dostopne tehnologije: za s tehnično opremo in večji odrske znake in rešitve. preveč kreativnih možnosti scenografijo, za oblikovanje del delavnice namenili Romana Fekonja Alenka Bagarič: Identifikacija in bibliografski opis glasbenih virov: priročnik za knjižnice glasbenih šol v sistemu COBISS ter ne more računati na pomoč sodelavcev iz iste knjižnice. Več ali manj mora sam poiskati podatke, informacije in tudi odgovore na svoja vprašanja. Zato je priročnik izjemno dobrodo- šel, saj je vedno pri roki in najdemo odgovore na svoja (strokovna) vprašanja. Tako vam v tem zapisu predstavljamo priroč- nik avtorice Alenke Bagarič z naslovom Iden- tifikacija in bibliografski opis glasbenih virov: priročnik za knjižnice glasbenih šol v sistemu COBISS, ki je na voljo v elektronski obliki na povezavi: https://cezar.nuk.uni-lj.si/common/ files/studije/prirocnik_glasbene_cobiss.pdf. Avtorica Alenka Bagarič ima dolgoletne izku- šnje pri katalogizaciji glasbenih virov in je tudi vodja Glasbene zbirke Narodne in univerzite- tne knjižnice. Potreba po tovrstnem priročniku se je pokaza- la že prej, vendar pa je od leta 2015 s preho- dom šolskih knjižnic glasbenih šol v sistem COBISS postala še izrazitejša. V času intenzivnega vključevanja šolskih knjiž- Pri vključevanju šolskih knjižnic glasbenih šol nic v nacionalni vzajemni bibliografski sistem v nacionalni vzajemni bibliografski sistem ni (COBISS) se je pokazala potreba po priroč- toliko v ospredju obdelava glasbenih virov, saj niku tudi za glasbene šole. Šolski knjižničarji imajo le redki šolski knjižničarji dovoljenje glasbenih šol so svoje izobraževanje s področja za vzajemno katalogizacijo. Bolj je aktualno obdelave gradiva opravili že pred nekaj leti ali področje identifikacije glasbenih virov v naci- pa je bilo le-to pomanjkljivo. Sodelovanje v na- onalnem vzajemnem bibliografskem sistemu. cionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu Pojavila se je potreba po zapisanih izhodiščih zahteva drugačna znanja in šolski knjižničar in konkretnih navodilih za predpripravo in je v svoji knjižnici sam (glede na normative za samo vpisovanje glasbenih virov v kataloge zaposlitev je po navadi zaposlena ena oseba) šolskih knjižnic. 46 Romana Fekonj: alenka Bagarič: identifikacija in bibliografski opis glasbenih virov: priročnik za knjižnice glasbenih šol v sistemu coBiss S KNJIŽNIH POLIC Obdelava oz. identifikacija glasbenih virov je Poglavje o normativnih podatkih se osre- posebno poglavje in v času izobraževanja za dotoča na elemente osebne in korporativne bibliotekarsko stroko ni posebej v ospredju. odgovornosti. Tako so šolski knjižničarji glasbenih šol na V priročniku je tudi poglavje o vsebinski začetku dela v šolski knjižnici glasbenih šol, analizi bibliografskih virov, ta se omejuje na kjer je večina gradiva glasbenih virov, pred beleženje glasbenih oblik in glasbenih zasedb zahtevno nalogo. Morajo se malce bolj poglo- ter določanje UDK-vrstilcev po predlaganem biti v specifike tovrstnega gradiva. Ob tem pa šifrantu. so bolj ali manj prepuščeni lastni iznajdljivosti Kot dodano vrednost omenjamo še glosar, ki pri iskanju odgovorov na tovrstna vprašanja. je ena od prilog priročnika. Ta služi kot zbir Šolski knjižničarji se premalo zavedamo, da definicij, ki se pojavijo v priročniku, in drugih je knjižnični katalog namenjen uporabni- dokumentov in te definicije so dobrodošel kom knjižnice, da najdejo bibliografski vir, ga nabor terminov. Druge priloge, ki so knjižni- identificirajo, izberejo, poiščejo in pridobijo čarjem brez osnovnega glasbenoteoretičnega ter najdejo informacijo, ki jo želijo. Velikokrat znanja v veliko pomoč pri uporabi priročnika imamo pri svojem delu občutek, da je katalog in katalogizaciji, so še razlaga pojmov, izrazov gradiva knjižnice namenjen samemu sebi. Z in simbolov ter zbir oznak za glasbene tonali- vključevanjem v nacionalni vzajemni biblio- tete, posebne oznake gradiva, glasbene oblike grafski sistem bo tudi to pojmovanje preseže- in zvrsti ter glasbene zasedbe. no, saj bodo knjižnični katalogi še dostopnejši Priročnik zaključuje poglavje bibliografija s (in vidnejši) javnosti. seznamom načel, pravil, standardov, modelov Priročnik prinaša praktična navodila in in literature. primere za bibliografsko obdelavo glasbenih V predstavitvi priročnika so kolegi iz NUK-a publikacij – zapisane glasbe ne glede na medij zapisali, da je priročnik, ki ga predstavljamo, oziroma nosilec zapisa. prvi specifični slovenski priročnik s področja Osrednje poglavje obravnava posamezne bibliografske obdelave in sistematičnega poda- elemente bibliografskega opisa; osnovni ele- janja primerov katalogizacije glasbenih virov. menti za identifikacijo opisanega vira: naslov, Na voljo je v elektronski obliki, kar je velika odgovornost, podatek o izdajo in založništvu, prednost v smislu dostopnosti in seveda tudi opis vrste vira in opis fizičnih lastnosti vira. nadaljnjega dopolnjevanja in širjenja glede na Vse razlage so ponazorjene s primeri vnosa aktualna vprašanja iz prakse. podatkov v format COMARC/B in ilustracija- Želimo, da bi ga kolegi šolski knjižničarji glas- mi iz gradiva. Izbrani primeri so predvsem iz benih šol čim bolj uporabljali, dobrodošel pa novejšega gradiva, ki se zelo pogosto pojavlja v bo tudi za vse kolege drugih tipov knjižnic, ki šolskih knjižnicah glasbenih šol. se pri svojem delu srečujejo z glasbenimi viri. Šolska knjižnica, ljubljana, 27 (2018), 4, 46-47 47  REPUBLIIKA SLOVMEINIISJATRSTVO MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, MSLINOIVSETNRISJATVO ZAZ AK UKULTLUTURROO ZNANOST IN ŠPORT Enajsti Kulturni bazar Spoštovani strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju, vljudno vas vabimo, da se nam pridružite v četrtek, 4. aprila 2019, v Cankarjevem domu v Ljubljani. Osrednji temi letošnjega programa sta Ustvarjalnost mladih, s poudarkom na projektih »Mladi za mlade« in Sodobna umetnost. Udeleženci največjega nacionalnega medresorskega strokovnega usposabljanja na področju kulturno-umetnostne vzgoje lahko izbirajo med več kot petdesetimi dogodki ter spoznajo vsa področja kulture in umetnosti. Posebej pa bodo predstavljene možnosti kreativnih povezovanj z drugimi področji skozi medresorske tematske sklope Gozd skozi umetnost in kulturo, Zdravje, šport, gibanje, umetnost in tehnologije ter Arhitektura in prostor. Program in prijavnico najdete na www.kulturnibazar.si Od 9. do 18. ure bodo v Cankarjevem domu urejeni razstavni prostori, na katerih bo svojo bogato ponudbo predstavilo več sto kulturnih ustanov in samostojnih kulturnih ustvarjalcev iz vse Slovenije, na razstavnih prostorih medresorskih partnerjev pa boste spoznali, kako lahko kulturo in umetnost povežemo z drugimi področji. Partnerji  REPUBLIIKA SLOVMEINIIJSATRSTVO MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, MINISTRSTVO ZA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI SMLIONVISETNRISJATVO ZAZ AK UZLDTRUARVOJE GOZDARSTVO IN PREHRANO OKOLJE IN PROSTOR RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO Častna pokroviteljica Slovenska nacionalna komisija 48 Ime in priimek avtorja: Naslov prispevka za UNESCO Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo S KNJIŽNIH POLIC IZ ZALOŽBE ZAVODA RS ZA ŠOLST VO RaIzZš ZiArLjOaŽjmBEo Z AzVnODaAn RjSe Z A Š –5 D Cliff Cunningham opi 0 % –80O %WNOV SINDR–8O0M % in ob–ču5t0k e%, ki jih imajo PRIROčNIk za StaRše IN SkRbNIke kako se družina prilag Cliff Cunningham prenesti diagnozo o D 2016, ISBN 978-961-03-0332-9, Raziskuje čustveni, mo format 16,5 x 23,5 cm, razvoj otrok z Dow obseg 456 strani, cena 37,50 EUR od otroštva in tja d Avtor na sočuten način odgovarja n zastavijo vsi, ki p z Downovim sin vzrokov, značiln 31,40 € 24,40 € 18,80 € 27,s7i0n €droma, kar 15,70 € 4,88 € 3,76 € 13,8p5r i€hodnost ot sprejmejo naj Ugoden Dopolnite svojo strokovno knjižnico z ugodnim Priročnik pri nakup strokovne nakupom. Izbor prek 100 znižanih publikacij informacije literature vzgojiteljem v MARCU najdete na www.zrss.si/zalozba/knjigarnica. Iz knjigv sakdanjem in APRILU do vašiho troki z m učencev razvoju. »Veselim – bodo lah 20 % zagotov dobila v razv prepr koris celo dru v ra nep Omogočajo nam, podvomimo o naših vr naše sočutje in nas spo sposobnosti.« Cliff Cu Naročanje: P Zavod RS za šolstvo, Poljanska c. 28, 1000 Ljubljana T 01 300 51 00 F 01 300 51 99 E zalozba@zrss.si let S www.zrss.si Arhiv revij facebook ZRSŠ twitter ZRSŠ