SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LV (49) Štev. (N“) 10
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 28 de maržo - 28. marca 1996
ALOJZ REBULA
Zgodilo	se	je
Naj živi Prešernov duh med nami!
Iz govora na prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku 1996
Zbrati se v imenu Prešerna lahko poceni ljudem, ki jim je to ime kaj drugega Lot konvencionalna šifra, zbrati se ob tem Praizviru naše kulture za to, da ob njegovem vzoru izrečemo trojno pritrditev: pritrditev smislu, pritrditev slovenstvu, pritrditev kulturi.
Pritrditi smislu? To se pravi verjeti — Prevladujočemu nihilizmu stoletja navkljub ~~ v neki temeljni logos v vesolju, v zgodovini našega planeta, v zgodovini narodov in tudi v naši lastni osebni zgodovini.
Danes svojo vero v smisel, humanistič-n' ali religiozni, kaže v ozaveščeni obliki samo manjšina v človeštvu. A ta vera je člove-škemu bitju preveč potrebna, preveč tttu je zrak in kri, da bi mogla biti večina Povsem brez nje. Pod videzom prevladu-Jočega cinizma ta vera v smisel živi najprej v vsakem človeškem bitju, ki vztraja pri živ-'jenju.
In Prešeren? Je mogoče Prešernu člo-Veku in kulturniku pripisati takšno vero v
smisel?
„2ive naj...": tako se začne zadnja, tako tekoč kupolna kitica njegove Zdravljice: klic narodom, vsem narodom, k življenju, Hi naj se jim odvija v neko sicer ne utopič-n° — za utopije je bil Gorenjec Prešeren preveč realen duh —, ampak vendar smiselno, človeka in naroda vredno prihod-nost.
Dovolj znano je, da je v današnjem Syetu smisel za resnico, ki je bila strast antike, srednjega veka in tudi včerajšnje Moderne kulture, zamenjal smisel za nes-Hončno manj žlahtno vrednoto, za Uspešnost. Neko obdobje v slovenski zgodovini, ki je bilo bolj tragično kot epopej-sHo, je pokazalo, kam pripelje opcija za Uspešnost brez resnice.
A ob Prešernu velja podčrtati neko drugo vrednoto, ki jo prav tako izriva Moderni kaos vseenosti: lepoto.
A če ima in bo imela svojo večno aktualnost resnica, seveda ne položajna res-nica, ne resnica režimov in modnih filozofi ampak resnica sama na sebi, jo ima in |° bo imela tudi njena božanska dvojčica, epota. In če priznavamo neko objektivnost ePega v pojavih mrtve narave, od zemelj-skega reliefa do biosfere, kako bi jo mogli Zanikati na področju umetniškega?
Možno je postaviti pod vprašaj Prešernovo vero v smisel osebne usode, nikakor Pa ne njeeove vere v smisel narodove u-sode.
Prešernova vera v slovenstvo! Če so v fonutku, ko se je Slovenija iz brezimnosti poletij povzpela do lastne samostojne države, kakšne slovenske kosti vzdrhtele v P°dzemsko alelujo, so bile to v kranjskem 8robu kosti Franceta Prešerna.
Njegovo vero v bistveni smisel sveta ahko morda najbolje izmerimo z njegovo npcijo za slovenstvo. Samo neka sočasna
ruga opcija ji je enakovredna po svoji ijjčfrriozavesti: opcija Antona Martina Slom-
\V\Cro torej za prešernovskega sprejetja jrenstva: za naravno, ljubeče, nepodkup-
ljivo, samoumevno sprejetje, kakor sprejemamo obzorje dreves in hribov pred lastno hišo. Sprejetje ne glede na to, ali je narod iz dveh milijard, iz dveh milijonov ali iz dvesto ljudi, se pravi onkraj vsake količinske ali prestižne preračunljivosti.
Zdravljica je vsa pretkana z vzpodbudnim, če že ne optimističnim „Bog živi", ki ga kliče slovenskemu svetu, vsem dobrim
— torej najprej dobrim, ne inteligentnim in spretnim — ljudem in vsem narodom. Prešeren v njej nagonsko verjame v prihodnost svojega naroda, „slovenšč'ne cele", v katero bi danes nedvomno vključil vse tri Slovenije, poleg matične še zamejsko in zdomsko, to morda najbolj slovensko od vseh.
Prešernov uvid, uvid „slovenšč'ne cele" je v novi demokratični dobi povzela mogoče najvelikopoteznejša pobuda novega časa
— Svetovni slovenski kongres: ideja, ki naj poveže v enotno kulturno zavest vso slovensko družino, da uporabimo priljubljeno besedo velikega Slovenca. Do te zavesti, do zavesti o čezmejni Sloveniji, o primorsko-koroško-porabski, kanadsko-argentinski-avstralski Sloveniji mora slovenska zavest še dozoreti, kakor mora še dozoreti v svojo državno ozaveščenost, v srečo slovenske neodvisnosti. To je ideja o enostnosti v istem duhu, ki se prepozna v brižinskih spomenikih, v Prešernu in Slomšku, v Cankarju in Plečniku, v slovenskih Alpah in rekah, v Vrbi in na Brezjah... Ideja, ki ne gleda v svet skozi liliputsko lino tolarja ali strankarske značke, ampak skozi duha. Globinski motor zgodovine je namreč duh in ne ekonomija, kakor nas je izučil nauk, ki je malikoval ekonomijo, a ga je prav ekonomija pokopala. — Če ne bi bilo tako, bi moralo na primer slovensko zamejstvo danes cveteti, saj ni še nikdar živelo v tako ugodnih materialnih in razmeroma tudi političnih razmerah: dejansko pa se vsenarodnemu pogledu zarisuje za mejo ena sama nekropol ska panorama, od Monoštra do Trsta.
Prešeren, to je vera v slovenstvo, brez šovinizma odprto drugim narodom. Kako naj bi te vere ne povzel za njim Slovenec, zgodovinsko neizmerno srečnejši od njega, ko zastava njegove suverene države vihra pred palačo Združenih narodov, ko slovenski kulturniki in športniki nosijo slovensko ime v svet?
Samo en strah je na mestu: ne kaj bomo jedli in kaj bomo pili in s čim se bomo oblačili, saj smo bolj pragmatični kot san-jarski narod, ampak, ali se ne bomo bali daru novih življenj v naše domove. Ali bomo znali vzdržati pred poplavo nečlovečnosti, s katero nam grozi novo tisočletje: pred poplavo materializma, cinizma in perverzije. Samo moralnega propadanja se nam je resnično bati: vsega tistega, kar je moralna nekvaliteta življenja.
Naj zaključim to razmišljanje, ki se je hotelo navdihniti ob Prešernovem sporočilu: sporočilu smisla, slovenstva in kulture. Naj povzamem osrednji glagol njegove Zdravljice: glagol živeti. Naj torej živi Prešernov duh med nami. Naj živi Slovenija!
Časnikarji RTV Slovenija so 18. marca začeli stavko zaradi nespoštovanja kolektivne pogodbe, podpisane že leta 1992, ki je veljavna za vse poklicne časnikarje v Sloveniji. Časnikarji zahtevajo spoštovanje določil kolektivne pogodbe, tako v finančnem delu kot pri razvrščanju časnikarjev v posamezne razrede, in ugotavljajo, da vodstvo ni izpolnilo obveznosti iz dogovora, ki ga je stavkovni odbor sklenil z vodstvom februarja letos.
Pozneje so časnikarji RTV Slovenije prekinili stavko in napovedali ponovno stavko za 16. april, če vodstvo RTV ne bo v vsem uresničilo sklenjenega dogovora, je sporočil stavkovni odbor časnikarjev RTV Slovenija. Predsednica stavkovnega odbora časnikarjev RTV Slovenija Alenka Terlep in generalni direktor RTV Slovenije Žarko Petan sta namreč podpisala dogovor o izvajanju nekaterih določil kolektivne pogodbe za poklicne časnikarje, s katerim sta se ob strani dogovorili o ureditvi odprtih vprašanj, zaradi katerih je prišlo do časnikarske stavke na RTV Slovenija.
Odbor državnega zbora za mednarodne opdnose je 22. marca končal razpravo o predlogu zakona o lastninski in drugih stvarnih pravicah. Podprl je predlog stališča za pravno obravnavo zakona v državnem zboru, ki sta ga podpisala poslanca Marjan Šetinc (LDS) in Miroslav Mozetič (SKD).
Omenjeni predlog, ki je sprožil burno razpravo, predvideva, da bi v zakon vgradili rešitve, ki bodo ob pogoju formalne in dejanske vzajemnosti državljanom Evropske zveze omogočale priodobivanje lastninske in drugih stvarnih pravic na nepremičninah, na način, kot je to urejeno v EZ in ob upoštevanju ustave. Pogoj za to naj bi bilo triletno neprekinjeno stalno bivanje na ozemlju Slovenije.
Slovenska vlada je 21. marca sprejela poročilo svoje pogajalske skupine o poteku pogajanj s predstavniki sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides ter ob tem ugotovila, da bi imelo tolikšno povečanje plač negativen učinek in bi ogrozilo že sprejeto makroekonomsko politiko vlade. Zato je po vsej Sloveniji začela splošna stavka zdravnikov in zobozdravnikov, včlanjenih v sindikat Fides. Stavka bo trajala do izpolnitve vseh postavljenih stavkovnih zahtev.
Približno 3.000 zdravnikov in zobozdravnikov je konec tedna še vedno stavkalo. Za vse urgentne primere je poskrbljeno, saj delo poteka v enakom obsegu kot sicer ob nedeljah v istih zavodih, bolnišnicah in ambulantah. Zdravniška zbornica Slovenije v celoti podpira vsebino zahtev glavnega stavkovnega odbora sindikata zdravnikov in zobozdravnikov.
(po STA)
Konferenca krščanskih demokratov
v soboto, 23. marca, v Mariboru
Pred dnevi so SKD praznovali sedmo obletnico svoje ustanovitve, sedaj pa so na svoji šesti konferenci pregledali lansko delo in si začrtali smernice za naprej.
Ker se je konferenca končala tik pred zaključkom našega lista, lahko danes samo na kratko pregledamo najvažnejše točke, ki jih je obravnavala.
Izstopil je govor predsednika stranke Lojzeta Peterleta. V njem je omenjal, da stranka deluje naprej po svojem programu na krščanskem etosu. Ponuja sredinsko usmerjenost tradicionalnih vrednot, pozornosti do družine, polnopravno članstvo v Evropski zvezi in donosno kmetijstvo.
Predsednik Peterle je v govoru spet ponudil roko Slovenski ljudski stranki (SLS). Pri tem se je pripravljen odpovedati mestu predsednika in imenu stranke; kajti le tako združeni bi bili lahko enakovredni LDS.
Omenil je tudi škandalozne izjave zunanjega ministra.
Za njim so govorili še tajnica stranke
Vida Čadonič Špelič ter njena namestnica Hilda Tovšak, pa tudi vodja poslanske skupine v parlamentu Nace Polajnar.
Končno je spregovoril tudi podpredsednik stranke za zdomce Tine Vivod, ki je zahteval, da slovenski državni organi uradno obsodijo revolucijo in povojne poboje in totalitarni režim. Treba bi bilo bolje določiti pogoje za slovenske državljane v zdomstvu ter določiti njihovim predstavnikom mesto v državnem zboru. Končno je ob kritičnem pogledu na preteklo delo Slovenske izseljenske matice podal pobudo, da se ustanovi Slovenski izseljenski svet v Sloveniji, ki bi ga sestavljali predsedniki zdomskih krovnih organizacij ter visoki člani iz Slovenije, financirala pa bi ga država.
Člani so končno z volitvami potrdili vsa ta poročila ter se izrekli za nadaljnje delovanje stranke v omenjeni smeri.
Podrobnejši opis oziroma odlomke iz govorov ter osebne vtise podpredsednika za zdomce Tineta Vivoda, ki se je udeležil te konference, bomo objavili prihodnjič.
Ker je poštna uprava povišala poštnino za časopise v Argentini za 100%, za inozemnstvo pa do 200%, prosimo vse naročnike, ki prejemajo Svobodno Slovenijo po pošti, da po svojih možnostih prispevajo za tiskovni sklad, drugače bomo prisiljeni naročnino povišati.
UPRAVA SVOBODNE SLOVENIJE
Pobalinstvo
Zunanji	minister	n
I
Tone Mizerit
\jg ^
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Slovenski zunanji minister Zoran Thaler je nadomestil zunanjega ministra Lojzeta Peterleta po posebni intrigi vlade, kako se ga znebiti. In v svojem ministrovanju je dosegel, da je že sprejeti dogovor med Agnellijevo in Peterletom v Ogleju, ki je bil za Slovenijo najboljši, kar smo jih dosegli, odklonil, zamešal ter dosegel, da so sedanji odnosi med Slovenijo in Italijo na najnižji stopnji in da Slovenija ne more nič proti svoji močni sosedi.
Nesposobni zunanji minister pa tudi ne pozna obnašanja, ki pristoja v diplomaciji; saj se tega kot navdušen komunistični mladinec ni učil.
V ljubljanskem Dnevniku 18. marca je bil govor o novih slovenskih diplomatih, ki naj bi zasedli mesta za tistimi, katerim je doba potekla. SKD je protestirala, da njih imena minister kar tako potegne iz žepa — seveda polnega samo njegove lastne — LD stranke; krščanski demokrati pa zahtevajo prej koalicijski dogovor. SKD vztraja pri tem, da po dogovoru dobijo mesto veleposlanika v Bonnu (kandidat dr. Peter Vencelj) in na Dunaju.
Minister Thaler pa je v pogovoru za Dnevnik omenjal, da je pametneje imenovati karierne, poklicne diplomate (ki pa so seveda vsi bivši komunisti iz jugoslovanske diplomacije); pri tem pa je grobo in nesramno ošvrknil SKD:
Za krščanske demokrate je dejal, da bi radi uveljavili načelo „dajte nam določeno število veleposlaništev, mi pa bomo med seboj poiskali ustrezne ljudi". Minister Thaler je dejal, da se bo upiral takšnemu načinu, ne samo zato, ker vodi v situacijo, da za, denimo, Buenos Aires potem dobimo za stranko „zaslužnega" strokov-najaka za prehranjevanje govedi...
Seveda so na to trditev takoj reagirali SKD, ki so bili ogorčeni nad prostaškim izražanjem ministra, ki je žaljiv za Slovenijo, za Argentino, za SKD, za slovensko vlado in za dr. Janeza Žgajnarja, ki ga je
Končno je italijanska vlada javno priznala, da živijo v videmski pokrajini res Slovenci, ki to tudi hočejo ostati, ter da pozna njihove probleme in jim tudi hoče pomagati pri njih reševanju.
Po kul turn o-verskem polmesečniku Beneških Slovencev Dom posnemamo, da je 12. marca italijansko notranje ministrstvo predstavilo knjigo o vseh obmejnih področjih države z naslovom Monitoraggio sulle zone di confine.
V njej je posebno poglavje o slovenski manjšini v Nadiški in Terski dolini ter v Reziji. V vsej provinci, vštevši odseljene v Furlanijo, knjiga našteva 35.000 Slovencev. Tudi ugotavlja, da ti Slovenci žele biti zaščiteni od italijanske države kakor Slovenci v Trstu in Gorici.
Glede tega prinaša knjiga novost, da namreč vlada pripravlja dokument za zaščito, ki ne ločuje več Slovencev v Vidmu od Slovencev na Tržaškem in Goriškem, kar so doslej vedno delali. Seveda je vprašanje, kdaj bo do tega prišlo!
Pred dvema letoma je v podobni knjigi že pisalo, da je 90% prebivalcev občin Rezija, Brdo, Podbonesec, Špeter, Savodnja, Dreka, Praprotno in Podutana slovenskega izvora.
To je velika zmaga beneških Slovencev.
parlament soglasno potrdil za veleposlanika. Na svojem govoru ob zaključku šeste letne konference SKD v Mariboru je predsednik Peterle ostro obsodil tako žalitev:
„Vedenje slovenskega zunanjega ministra Zorana Thalerja dokazuje, da ima velike težave z diplomatskim bontonom", je na konferenci izjavil Lojze Peterle. „Njegov način izražanja o dr. Janezu Žgajnarju, slovenskem veleposlaniku v Argentini, je žaljiv. Gre namreč za človeka, ki ga je za to mesto sam predlagal. S tem vedenjem se roga vladi, predsedniku države, ki je podpisal akreditivno pismo in parlamentu, ki je prek odbora za mednarodne odnose soglasno potrdil Žgaj-narjevo imenovanje. Ministrovo ravnanje v javnem prostoru do zastopnika slovenske države odmeva tudi v tujini, predvsem v Argentini, ki je med prvimi državami južne celine priznala Slovenijo. Takšno pobalinstvo obsojamo in pričakujemo, da bo minister odšel." ^Slovenec", 25. marca 1996)
Te besede so objavili vsi slovenski časopisi. Vidno je, da so se zadnje čase začele gonje proti vsem, kar ima zvezo z Argentino, pa čeprav škodi državi Sloveniji; primerjajmo samo pobalinsko pisanje o postavitvi kipa argentinskega narodnega junaka generala San Martina (glej stran 3).
Kaj je hotel zunanji minister, ne vemo. Vemo samo, da je za konec meseca na vrsti v državnem zboru interpelacija proti ministru Thalerju zaradi njegove nesposobne politike. Levica ga sicer podpira, SLS in Socialdemokrati ga hočejo odstraniti, samo Krščanski demokrati so omahovali ter bili mnenja, da za teh nekaj mesecev do volitev nima smisla spreminjati zunanjega ministra.
Sedaj je stvar drugačna, saj je nesposobni minister vidno navajen na pobalinsko obnašanje in si država Slovenija ne sme dovoliti, da jo pred tujo publiko predstavlja svoji vlogi nedorasli in prostaški Thaler.
Če pomislimo, da so pred več kot sto leti, ko je Benečija prišla izpod Avstrije pod Italijo, v Giornale di Udine zahtevali iztrebljenje vseh Slovencev po Videmski pokrajini. Pod fašizmom se je nadaljevalo preganjanje, pa tudi po II. svetovni vojni Slovenci niso imeli nobenih pravic. V šolah se niso smeli učiti slovenščine, ne je javno uporabljati, včasih so jo celo prepovedali uporabljati v cerkvah. Vedno so jim vtepa-li v glavo, da niso Slovenci, ampak ostalina nekega prehistoričnega slovanskega plemena.
Kot vidimo, se v zadnjih časih začenja položaj boljšati. V cerkvi je jezik bolj enakopraven, imajo privatno šolo v slovenščini, nekateri študentje se šolajo v Ljubljani, njihovo društvo je postalo bolj agilno in si prizadeva za večjo pomoč.
Tudi slovenska zavest domačinov se veča, in je veliko upanje, da bodo s pomočjo italijanske države ali vsaj brez njenega nasprotovanja pa s povezavo vseh drugih Slovencev v Italiji ter s sodelovanjem raznih kulturnih institucij v Republiki Sloveniji končno spet dobili pravice, ki jim gredo po človekovih pravicah in po obljubi italijanske republike pri plebiscitu leta 1866, da so se prebivalci odločili zanjo.
TD
Verjetno je eden najtežjih opravkov objektivno opisovanje polpreteklih dogodkov. Preblizu so, da ne bi vanje polagali osebna čustva, ki nam meglijo pogled, a dovolj daleč, da so nam na razpolago dejstva, ki so nam bila še do nedavnega zakrita. To se te dni dogaja ob spominjanju na državni udar 24. marca 1976, ko je na oblast prišla vojaška vlada takoime-novanega „procesa", katera je tedaj strmoglavila vlado Peronove vdove in pričela delo iztrebitve levičarske gverile. Da, o tej dobi še vedno ni mogoče objektivno pisati.
VČERAJ IN DANES
Ni mogoče razglabljati v dogodkih tiste dobe, če ne upoštevamo posebnosti te dežele in tega kontinenta. Ne moremo zanikati tudi, da je tedaj vojaški udar užival ugled in vsaj tiho podporo številnega dela prebivalstva. Tudi ne smemo pozabiti, da večina naroda vsaj v začetku res ni vedela, kaj se dogaja v senci oblasti, in da je vsa resnica protigverilske vojne le počasi pronicala v zavest ljudi.
Seveda pa tudi ne smemo pozabiti, da se je večini tedaj že do konca uprla poplava atentatov, ubojev in strahovanja, ki so ga zasejala razna gverilska gibanja, število nedolžnih žrtev in takih, ki so padali le ker so drugače mislili ali so bili kamen spotike na poti do oblasti. In še, da je bilo potem mnogo osebnega obračunavanja, da ni bilo ne vesti ne zakonov.
V bistvu je bila to doba, ko sta se z različnimi izgovori („socialna pravičnost" — „red in mir"), med seboj bojevala dva ekstremizma, narod pa je stal v sredi in trpel. „Borili so se za svobodo in pravico," lahko trdijo na eni strani. „Rešili so nas smrti in suženjstva," bodo odgovarjali z druge strani. A dejstvo je, da bi več pravičnosti dosegli brez umorov in rušenja, in da bi pravi red mogli vzpostaviti le v okviru zakonov in prava.
Ker pa zgodovino pišejo zmagovalci in nihče ne ve, kdo je končni zmagovalec, so potrebna dolga desetletja, da se mirno ozremo v preteklost in se zedinimo o tem, kje je resnica in kje pravica. Dvajset let je, zlasti v Argentini, kaj premalo. Vendar je razveseljivo, da se utrjuje prepričanje, da „nikdar več", da zori demokracija in da se čisti pogled. Ne da bi skušali kazati kake vzore le omenimo, kako sedanji poveljnik vojske general Balza odkrito priznava krivdo ustanove nad tedanjimi zločini, po drugi strani pa bivši gverilski vodja Firmenich zapušča državo, ker v sedanji družbi „ne najde mesta".
Paradoks zgodovine ali pa morda naravna posledica dogodkov pa je, da danes vladajo tisti, ki so bili tedaj preganjani (Menem je bil ujetnik na vojaški ladji), njih gospodarski program pa je tisti, ki si ga je začrtal tedanji gospodarski minister Martinez de Hoz, pa si ga ni upal do konca izpeljati. In svet se vrti naprej...
DANES IN JUTRI
A vrti s? ne preveč po željah in upih ljudstva. Tako se je te dni pokazalo, ko so vladni možje, člani gospodarske ekipe morali priznati, kako je v preteklem letu padla notranja proizvodnja. O tem je tekla dolgoročna polemika, saj je opozicija nenehno trdila, kako izreden da je bil padec gospodarske dejavnosti, vlada pa je o kakem padcu komaj bila pripravljena govoriti, priznala je komaj eden ali dva procenta naza-
dovanja. Zlasti za letošnje leto je napovedovala kar 5 odstotkov naraščanja, kar je seveda znova dvignilo srd opozicije, ki napoveduje nadaljevanje recezije.
No, sedaj je vlada sama priznala, da preteklo leto ni bilo ravno pozitivno, številke so silno zgovorne: celotna gospodarska dejavnost je padla za 4.4%, industrijska prozivodnja je padla za 6,5%, trgovsko delovanje za 8,4%, najbolj je napredovalo le rudarstvo. Rudarska dejavnost se je povečala za 4,3%. Dvoje števil je ključnih v vsej tej zadevi. Investicija, ki je temelj gospodarske dejavnosti, je v lanskem letu padla kar za 15,9%. In še druga: gradbena dejavnost, v katero je vlada polagala največ upanja kot temeljno orodje za zmanjšanje brezposelnosti (ker lahko hitro zaposli največ delovne sile), je padla za 11 odstotokov.
Ta padec se je poznal zlasti v zadnjem trimesečju lanskega leta, ko je gradbeno delovanja padlo kar za 22%.
Te številke ostajajo skoraj nespremenjene v prvem trimesečju letošnjega leta, ki kaže nadaljevanje padca gospodarske dejavnosti za 5%. Vendar vlada vztrajno trdi, da bo v celotnem letu rezultat bi! pozitiven kar za 5%. To se zoperstavlja celo mnenju mednarodnih finančnih skupin, ki bodo vesele, če bo dejavnost sploh pozitivna. Porast kakih 2% bi marsikoga veselo pro* senetil. Vendar v vladnih krogih trdijo, da bo prišlo do močnega razmaha takoj p° začetku drugega trimesečja in da bo rast gospodarske dejavnosti odtlej naprej izreden.
Ta vladni optimizem se opira na nekaj dejstev, ki so važna za nemoteno izvedbo gospodarskih načrtov. Po eni strani lastna večina v kongresu zagotavlja (zagotavlja?) hitro potrditev potrebnih zakonov. Obnovljeno premirje med predsednikom in g0-spodarskim ministrom tudi pomirja domače in tuje investicijske skupine. Del prO' duktivne dejavnosti naj bi se močno opo-mogel s pritokom tujega kapitala. Mednarodna podjetja so namreč v zadnjem času kupile veliko tukajšnjih podjetij, da s te odskočne deske zavzamejo močnejše pol°' žaje na tem ogromnem trgu, ki postaja Mer* cosur. Argentinska podjetja pa, ki so pr°' dala vrsto obratov, z izkupičkom ojačijo i° razmahnejo dejavnosti, ki se jim zde bolj ugodne.
V to smer teži tudi sedanje vladno ljU' bimkanje z oslabelo CGT, ki je sicer za t* dni napovedala splošno stavko, pa jo poteU* preklicala spričo vladnega namena, da of ganizira komisijo, v kateri bodo predstavj niki vlade, podjetnikov in sindikatov in & naj začrta smernice za izboljšanje socialni ga stanja. Ob tem se je zanimivo spomni0 Peronove trditve, ko je dejal, da kadar ho& kdo, da se ničesar ne stori, je najboljše organizirati prilično komisijo.
Omenimo še, da je zadnje čase saU* predsednik Menem svojemu nastopanj0 dal nekoliko bolj socialni prizvok. V g05* podarskih krogih se zato boje takoimen0-vane „peronizacije" vladnega gospoda^ kega načrta. Temu se seveda najbolj upi^ sam gospodarski minister, kateremu r mnogo do tega, da se izvedejo še no01	»
kirurški posegi v državni ustroj, ker sntf	p
tra, da je to edini način preprečiti drža'°° I j deficit in doseči nadaljnjo stabilnost eW j | nomije. Proti temu se zoperstavljajo si°	1
dikalne želje, socialne potrebe vlade in	J
bližajoče se volitve v prestolnici, ki pef0 nizmu niso preveč naklonjene.
Čeprav se v vladni palači širokous°F glede izida volitev, je jasno, da bo opoz'0 ja znova slavila dvojno zmago.
Beneškim Slovencem priznavajo pravice
EPOSffiAA
Vprašanja,	ki
ob branju pisma ZZB
Svetemu
Člani Zveze združenja borcev!
Prebral sem vaše spoštljivo pismo, ki ste ga naslovili na Svetega očeta, v pričakovanju njegovega obiska v Sloveniji.
Osem let sem bil star, ko se je končala vojna, živim v Argentini že 47 let in pri-adam slovenski politični emigraciji, eprav se ne posvečam poklicno študiju naše polpretekle zgodovine, so se mi vojne in revolucijske strahote, ki sem jih kot majhen otrok doživljal na Zgornjem Gorenjskem, globoko vtisnile v spomin in dušo. Zato rad segam po branju, ki opisuje dobo in dogodke, ki so me za vedno zaznamovali.
Ob branju vašega pisma se mi je vzbudilo nekaj vprašanj. Hvaležen vam bom, če mi kdo nanje odgovori.
V pismu omenjate narodnoosvobodilni boj. Še kot otrok se spominjam, da se je takrat veliko več govorilo o revoluciji kot o tem boju. Zakaj ni o njej nobene omembe? Če naj bi bil boj narodnoosvobodilni, zakaj je bilo takrat pobitih le nekaj sto Nemcev in Italijanov, med tem bojem in po njem pa čez 30.000 neoboroženih Slovencev? Če naj bi bil omenjeni boj res boj in se imate vi za borce, zakaj ni bilo v tistih času nobene prave bitke z okupatorjem, ampak le izzivalni napadi, atentati in hitri umiki? Zakaj ste puščali Nemcem in Italijanom proste roke, da so se po vašem izzivanju in hitrem umiku nemoteno in po mili volji maščevali nad nezaščitenim prebivalstvom? Zakaj ste sestavljali Gestapu sezname talcev in mu izročali zavedne in poštene Slovence? Zakaj je bilo interniranih v italijanskih in nemških koncentracijskih taboriščih veliko več zavednih Slovencev, ki pa niso sodelovali z
postavljati spomenike skrbeti za zelenice in otroško igrišče..." „0 njihovem herojskem generalu se mi še sanja ne... naj ostane kar na domačih tleh..." — „Kaj imamo Slovenci z Argentinci takega..., da bi morali tu imeti spomenik njihovemu junaškemu, že zdavnaj mrtvemu generalu..." in podobno. Vidi se, da so pripombe zaničevalne, polne nepoznanja, omalovaževanja preteklosti in zaprtosti v svojo majhnost.
A to še ni vse. Sedaj se pokaže še prava barva vsega pisanja. Člankar Vodovnik trdi, da je vse to le nekaka zahvala za „vse lepo", kar je ljubljanska delegacija pod vodstvom Dimitrija Kovačiča pred leti doživela na obisku v Buenos Airesu. Tam da so zapravili „ogromno" vsoto 10.000 dolarjev, pa so „sodelovali pri postavitvi temeljnega kamna za neki samostan v Rosariu." Ker je sedaj Dimitrij Kovačič postal predsednik mestnega sveta (Concejo Delibe-rante) mesta Ljubljane in je v ostrem političnem nasprotju z županom Dimitrijem Ruplom, tudi ta kulturna gesta prijateljstva z Argentino — kar bi ona zelo cenila, saj vemo, kako spoštujejo tukaj generala San Martina — ni drugega kot predvolilni napad na desnico. Če pri tem trpi vsa gospodarska politika Slovenije, mednarodni ugled mlade države in je užaljena vsa Južna Amerika ni važno, saj je za levičarje vse prav. In če bo predsednik Argentine Menem obiskal konec leta Slovenijo, mu bodo lahko namesto Argentinskega trga s praznim podstavkom za spomenik San Martina lahko pokazali komunistična revolucionarja Kardelja in Kidriča, bodo gotovo Slovenci dosegli, da bodo izgubili ves kontinent Južne Amerike.	TD
OF, kot pa pripadnikov takozvanega osvobodilnega gibanja? Če naj bi bil NOB tako potreben, zakaj je morala sovjetska rdeča armija osvobajati jugoslovanska mesta, kot da domačega osvobodilnega gibanja sploh ne bi bilo? Če ste se res borili za svobodo naroda, kako, da se niste že pred desetletji odrekli privilegijem, ki jih zaradi tega, takozvanega boja uživate?
Iz vašega pisma: „...da so bili v osvobodilni fronti... dejavni številni katoličani in so komunisti predstavljali v njej le manjši del..." Zakaj si je po Dolomitski izjavi komunistična partija lastila pravico, da bo edina vodila tkzv. odpor proti okupatorji in je proglašala za izdajalca in obsojala na smrt vsakogar, ki se ji ni pokoril? Zakaj je Kardelj, eden od ustanoviteljev OF izrecno ukazal, naj se pobije kar največ duhovnikov in vplivnih ljudi, ki bi potencialno lahko nasprotovali načrtom partije? (Ta ukaz se je temeljito izpolnjeval). Če komunizem ni bil važen faktor pri tej takoimenovani osvobodilni borbi, zakaj ste nosili rdečo zvezdo na čepicah, korakali za rdečo zastavo s srpom in kladivom (ne za slovensko) in prepevali božanske hvalnice „očetu narodov" Josipu Stalinu? Zakaj se je načrtovala sov-jetizacija Slovenije? Zakaj je bila po vojni vera izbrisana iz javnega življenja in so bili ukinjeni vsi cerkveni prazniki, z božičem vred in so verniki postali drugorazredni državljani? Morda zato, ker „je v eni od treh škofij Slovenije del duhovščine sodeloval, najprej z italijanskim, potem pa z nemškim okupatorjem? (To po vašem pismu). Zakaj tako tudi v ostalih dveh škofijah, kjer takega sodelovanja niste zasledili? Zakaj je beseda revolucija popolnoma izginila iz vašega žargona? Se morda sramujete vaše resnične borbe?
Zakaj govorite o revanšizmu, saj vendar še nihče ni bil obsojen zaradi „posameznih napak in ekscesov, ki so spremljali izvirne osvobodilne težnje" in zaradi „izvensodnih usmrtitev" (nad desettisoče, op. pisca) „po končani vojni" (po Vašem pismu). Ne samo, da nihče ni bil obsojen, niti en privilegij ni bil ukinjen. Ali pa imenujete revanšizem vse, kar nasprotuje vašim interesom?
Zakaj ste se spomnili na „človekove pravice" in na „resnično demokracijo" šele sedaj — in po razsulu vaše varuhinje, Sovjetske zveze —, ko se je v Sloveniji skozi skoraj 45 let lahko nemoteno morilo, mučilo, metalo v ječe, plenilo, preganjalo, blatilo, itd. in to vsakega, ki se ne bi točno strinjal z edino priznano in dovoljeno ideologijo in ne bi dovolj častil njene glavne oznanjevalce.
Zakaj imenujete netenje sovraštva in delitev naroda vsak poskus poprave storjenih krivic in vsako razlago medvojnih in povojnih dogodkov, ki se ne sklada popolnoma z vašim gledanjem?
Petdeset in toliko že preteklih let res niso mačje solze. Poapnenje žil tudi opravi svoje. Poleg tega se skozi 45 let ni smelo nič zapisati, kar ne bi bilo v skladu z uradno razlago polpreteklih dogodkov. Pa vendar vseeno upam, da mi bo kdo izmed vas le lahko odgovoril na stavljena vprašanja, da si bom lahko jaz, kot tudi vsi tisti, ki so brali vaše pismo, dopolnili sliko takratnih dogodkov.
Še boljše bi pa bilo, da bi res gojili vrline, ki jih v pismu papežu opisujete in bi bilo tako vaše kot moje pisanje nepotrebno.
Franci Markež Buenos Aires, Argentina
ŠKANDAL ca drugačen
Kot vse kaže, se je pričela v Ljubljani organizirana gonja proti namenu argentinskega veleposlaništva v Sloveniji, da postavi v novoimenovanem Argentinskem parku tudi spomenik argentinskemu „očetu domovine" generalu San Martinu.
Kot je znano, imamo v Argentini že nekaj ulic, imenovanih „Republica de Eslove-ma", kakor tudi lepih trgov. Argentina je država, ki je ena Prvih priznala Slovenijo v njeni samostojnosti, slovenska vlada z dr. Drnovškom na čelu kaže izredno zanimanje, da se ekonomsko poveže z Argentino in preko nje z vso Južno Ameriko. Argentina ima tudi drugo največjo emigracijo iz
Zgoraj: Argentinski trg v Ljubljani v snegu.
Levo: Pred spomenikom generala San Martina so se poklonili predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek, zunanji minister Lojze Peterle ter predstavnik slovenske države dr. Janez Žgajnar (na sliki).
Pred spomenikom generala San Martina smo se zbrali Slovenci ob proslavi samostojnosti Republike Slovenije.
Sl
'Ovenije (za ZDA), v njej so živeli in delo-j^i tudi danes doma cenjeni kulturniki j^Ovačan, Debeljak, Jurčec, Kociper, Papež, ernčeva, Brumen, Prešernov nagrajenec 'rnčič in drugi.
Kaj to zanima duhovne pritlikavce sta-miselnosti, ki se raje ozirajo vase, da pač
tam ostajajo stari oblastniki v novih preoblekah, ne pa da bi jim z vstopom v Evropo ali v širni svet demokratična javnost gledala na prste. Zato so se skregali z Italijo, sprijaznili s Srbijo, nočejo v Evropo, sedaj pa še zelo grdo napadajo Argentino in njenega nespornega junaka.
Jasno je, da je vsa gonja popolnoma pripravljena. V Delu z dne 15. marca, Slovenskih novicah 16. marca in spet anketa v Delu 19. marca se pod naslovom „Škandal" norčujejo iz San Martina, kaj da išče njegov kip v Ljubljani!
Omenjajo, da je „že 146 let mrtev", da je „nekje v Evropi umrl", „da bi le s težavo lahko našli... pomnike, ki bi bili postavljeni v čast in slavo tujcem, ki z našo državo niso imeli nikakršne zveze in za Slovenijo še slišali niso!" Anketarji — kot dogovorjeno — so mnenja, da Ljubljančani tako hrabrega argentinskega junaka res ne potrebujemo... naj ga hranijo doma..." — „V parku Ajdovščina je bolj potrebno kot
Partizani so pobijali po vojni
*
GOSPODARSKI V€STNIK
Slovenske Latinskoameriške Trgovske Zbornice
Zveza združenj borcev in udeležencev NOB zdaj ostaja praznih rok. Ljubljansko okrožno sodišče je namreč zavrnilo njihov tožbeni zahtevek, s katerim so od avtorja monografije „Slovenija" Staneta Staniča zahtevali, naj knjigo umaknejo iz prodaje in jo prenehajo razpečevati ali pa plačajo po tri milijone tolarjev.
Trije partizani so v tožbi zapisali, da je Stane Stanič v delu monografije, v katerem naj bi zgoščeno predstavil zgodovino NOB, partizanom podtaknil povojne poboje, saj je med drugim zapisal: „Dobrih deset tisoč takšnih Titovih nasprotnikov, ki so se po kapitulaciji Nemčije na Koroškem predali Britancem, so le-ti takoj brez zadržkov izročili Titovim partizanom. Le malo jih je potem ušlo tragični zablodi zmagovalcev, saj so partizani vse brez predhodnega sojenja postrelili." Tožniki so menili, da gre „za neresnično in zlonamerno klevetanje, ki globoko žali dostojanstvo slehernega borca".
Vendar pa je sodišče pritrdilo odvetniku mag. Dragu Demšarju, ki je utemeljeno opozoril, da tožniki nimajo pravice do tožbe. Monografija namreč ne govori konkretno o tožnikih, temveč o Titovih partizanih. Iz Staničevega pisanja sodišče ni razbralo, da bi v mnonografiji zaničeval tožnike, zato je tričlanski sodnik senata presodil, da ti niso upravičeni zahtevanega pravnega varstva.
Po mnenju sodišča sporni stavek v monografiji ne predstavlja vrednostne sodbe ali mnenja, ampak gre za avtorjevo trditev, ki ji ni mogoče očitati neresničnosti. Zunaj-sodni poboj domobrancev, ki so jih med 27. in 31, majen 1945 vrnile britanske vojaške
oblasti z Vetrinjskega polja, je zgodovinsko dejstvo, ki ga tožniki ne zanikajo.
Kot je sodnica Tadeja Primožič zapisala v obrazložitvi sodbe, zgodovina človeštva kaže, da zmagovalci po vsaki vojni obračunajo s poraženci. Zato lahko logično sklepamo, da so za povojne poboje odgovorni partizani.
Sodišče je tudi poudarilo pooblaščencu avtorja monografije, da je slednji pisal o Titovih partizanih in ne slovenskih partizanih, zato ni pomembno, kdo je odredil poboje in kdo jih je izvršil. Po mnenu sodišča niti ni pomembno, kdaj je partizanska vojska kot organizirana vojaška formacija prenehala delovati, saj je pojem partizan splošen, označuje pa pripadnika oziroma udeleženca NOB. Partizan ostane partizan tudi po končanih vojaških akcijah in razpustitvi vojaške formacije — pa tudi po svoji smrti.
Kot meni sodišče, znanstveno poročilo na katerega se sklicujejo tožniki, ne omenja, kdo je izvrševal poboje, ampak le, kdo je odločal o usodi vrnjenih domobrancih. Ker so takratno oblastno strukturo sestavljali nekdanji partizani, po menju sodišča to pomeni, da je bilo tudi odločanje o usodi vrnjenih domobrancev v rokah ljudi s partizansko preteklostjo.
Z zavrnitvijo neumestne tožbe so morali borci plačati lepe vsote za poravnavo sodnih stroškov.
Ta sodni odlok je za vse protikomunistične in protirevolucionarne borce velika zmaga, saj je od danes naprej tudi sodno ugotovljeno, da so partizani pobili vrnjene domobrance in se tega resničnega očitka ne morejo več ubraniti.
Srečanje znanstvenikov in ljubiteljev Svetega pisma z Vzhoda in Zahoda
18.—20. septembra 1996, Ljubljana
Koordinacijski odbor za nov slovenski prevod Svetega pisma je podal spodbudo, da ob izidu tega prevoda zbere znanstvenike in ljubitelje Svetega pisma z Vzhoda in ^Zahoda in tako omogoči znanstveno in kulturno izmenjavo spoznanj. Slovenska akademija znanosti in umetnosti bo organizirala mednarodni simpozij o interpretaciji Svetega pisma. Zdi se, da bo na simpoziju nastopilo okoli petdeset uglednih predavateljev iz inozemstva: orientalisti, biblicisti, slavisti, literarni kritiki, teologi in filozofi. Med simpozijem bo v Narodni galeriji odprta razstava svetopisemskih rokopisov in tiskov, v Cankarjevem domu bosta razstavljeni dve potujoči razstavi, ob večerih pa bosta v Cankarjevem domu dva koncerta in slovesna predstavitev novega slovenskega prevoda Svetega pisma. Višek vseh slovesnosti bo krstna izvedba češkega skladatelja Petra Ebna.
Nastop najodličnejših strokovnjakov interpretacije Svetega pisma, bogastvo vseh drugih prireditev in simboličen pomen izida novega komentiranega prevoda celotnega Svetega pisma so veliki razlogi za vabilo, naj se ljubitelji Svetega pisma in splošne kulture pridružijo gostom z Vzhoda in Zahoda in delijo veselje nad dokončanjem velikega narodnega projekta.
V finančnem pogledu so odvisni od prispevkov udeležencev in sponzorjev. (Večina velikih slovenskih podjetij se na izrecno prošnjo ni odzvala.) Čast Slovenije bodo torej zopet reševali „majhni".
Prispevek za vse prireditve štirih dni bo znašal 15.000 SIT in ga bo potrebno plačati do dokončnega vpisa. Delna udeležba je mogoča za ustrezno nižjo ceno. Študentje lahko dobijo popust. Organizacijski odbor priporoča komunikacijo predvsem po faksu in po pošti na naslov:
Predstavitev Svetega pisma Organizacijski odbor Dolničarjeva 1 - SL-1000 Ljubljana tel.: (061) 313 329 - faks: (061) 133-0405
ZGODILO SE JE V SLOVENIJI
Predsednik vlade Republike Slovenije Janez Drnovšek se je ob zaključku obiska vatikanske delegacije za pripravo papeževega obiska v Sloveniji, ki jo je vodil pater Roberto Tucci, sestal 21. marca z omenjeno delegacijo. Na pogovoru so sodelovali tudi nadškof in metropolit Alojzij Šuštar, slovenski velposlanik pri Vatikanu Štefan Fa-lež ter papeški nuncij v Sloveniji E. Farhat.
Parlamentarna komisija za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine (Rejčeva komisja) je na seji, ki so se je udeležili ministra za gospodarske dejavnosti ter ekonomske odnose in razvoj Dragonja in Deželak. Obravnavali so problematiko prodaje sredstev družbe Videm Krško v stečaju. Komisija je sklenila, da naj problematiko Vidma obravnava državni zbor na izredni seji. Krško velepod-
ŠTEVILO ZAPOSLENIH MOČNO UPADA. Zlasti je slovenska usnjarska predelovalna industrija v velikih težavah. Tekstilna in usnjarska industrija zaposlujeta več kot 46.000 delavcev, kar je 19 odstotkov zaposlenih v slovenski industriji. Od tega je v tekstilni industriji zaposlenih 36.707 delavcev, v usnjarski dejavnosti pa 9.488. V šestih letih se je število zaposlenih zmanjšalo za 41 odstotkov.
TUDI IZDELOVALCI OBUTVE V KRI-
Javno vprašanje notranjemu ministru Andreju Šteru!
Zadnje dni se v Sloveniji pojavljajo grozilna pisma, namenjena in naperjena proti nekaterim voditeljem stranke slovenske pomladi, cerkvenim dostojanstvenikom in njihovim sodelavcem. Pisma so podpisana z „Odporniški odbor" oziroma „sinovi in hčere pobitih padlih borcev NOB". Že dejstvo, da se predstavljajo kot otroci padlih borcev v NOB dokazuje, da so stari najmanj 52 in več let. V pismih grozijo z likvidacijami, rušenjem kapelic in cerkva in še nekaterimi drugimi terorističnimi dejanji v slogu palestinskega Hamasa. Že same grožnje so kaznivo dejanje, zato upamo, da notranje ministrstvo išče avtorje teh pisem. Bo naša dežela zaradi takih groženj, ki so zvest posnetek medvojnih, obravnavana kot dežela terorizma? Sporočam vam, da smo zaradi varnosti ogroženih Slovencev in s ciljem ohraniti vsaj tisto demokracijo, katero smo si pri-bojevali, prevedli omenjena grozilna pisma v tuje jezike, in jih z razlago poslali merodajnim mednarodnim ustanovam. Hkrati smo navedli tudi nekaj imen naših nekdanjih vodilnih marksistov. Če se kateremu koli tistih, ki so jim grožnje v javnem sporočilu namenjene kaj zgodi, bodo te ustanove sprožile akcijo in poklicale na odgovornost omenjene osebe. Molk, ki je nastal v teh krogih, je preveč značilen. Boste vi, g. notranji minister, ukrepali tako pozno, kot junija lani, ko je Darko Zupan skoraj mesec dni „gladoval", predvsem pa grozil s smrtjo Janezu Janši, pred sedežem SDSS na Komenskega 11? Šprašujem vas, kaj ste in kaj nameravate ukreniti v tem primeru? Naša dežela se pripravlja na obisk Svetega očeta. Ste pomislili, da so te grožnje lahko nevarne tudi zanj? Gospod minister, vi in vaše službe ste odgovorni za red in mir v naši domovini in prepričani smo, da to želite ohraniti tudi v prihodnje. To pa boste dosegli le, če se boste na take in podobne grožnje dosledno in hitro odzivali. Od vas g. notranji minister, ki ste v službi naroda, pričakujemo tudi takšna zagotovila, ki ste jih po pristojnostih ministrstva, ki ga zastopate, dolžni izvajati v prid vseh Slovencev. Zahvaljujem se vam za vaš odgovor.
Marija Vodišek, Ljubljana „Slovenec", 16. marca
jetje Papirnica Videm kaže nove znake umazanosti ekonomskega podzemlja. Za petino vrednosti ga je na stečaju kupilo podjetje iz Češke, pravi lastniki pa bi lahko bili razni prijatelji Združene liste, ki so pomagali k nepotrebnemu stečaju in bi zdaj papirnico radi poceni dobili v roke.
ZI. Med njimi ima težave kar več podjetij kot pri Planiki in tovarni Peko, kjer bodo zmanjšali program in odpustili stotine delavcev.
KORISTNA PREDAVANJA je pripravil v Ljubljani Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje. Predavali so strokovnjaki o sistemih kakovosti kot uspešnem vodenju podjetij in o zahtevah standardov ISO 9001, o certifikacijskem postopku ter najpogostejših neskladjih.
V SLOVENIJI 13.000 TRGOVCEV. Kot kaže statistika se trenutno v Sloveniji ukvarja 13.000 trgovcev (pravnih oseb in zasebnikov), ki zaposlujejo več kot 60.000 ljudi.
ODMEVNA PREDSTAVITEV SLOVENSKIH VIN. V deželi renskega rizlinga, ki je svetovno znana, so pripravili velik sejem Turistika. Na odlični prireditvi v nemškem mestu Wiesbaden, se je poleg drugih bratskih mest pobratenih z Wies-badenom ugodno predstavila Ljubljana z Vinskim sejmom, kjer se mednarodno ocenjujejo vina. Razstava je bila deležna velike pozornosti in zanimanja za uvoz slovenskih vin.
VEČ DOMAČIH GOSTOV so imeli lani v prvih 11 mesecih. Skupaj je bilo 1.483.415 turistov. Domačih turistov je bilo 796.643 oz. 54 odstotkov vseh turistov, tujih pa 686.772, kar znaša 46 odstotkov. Skupaj so ustvarili 5,6 milijona prenočitev. Največ obiska so imeli gorski kraji, največ prenočitev pa zdravilišča.
ŠTEVILO BREZPOSELNIH je bilo decembra lani za 2,6 odstotkov večje kot leto prej. Predvsem se je povečalo število predstavnic ženskega spola ter oseb nad 40 let.	3.
OBSEG INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE je čedalje nižji. Decembra lani je bil kar za 16,5 odstotka manjši kot novembra. Podjetja menijo, da na tako stanje ne vpliva pomanjkanje surovin, temveč pomanjkanja naročil. Zato ni čudno, da so slovenska industrijska podjetja vse leto zmanjševala število zaposelnih.
NEIZKORIŠČENE MOŽNOSTI na stanovanjskem področju. Zanimivo je, da pn vsej stanovanjskih stiski statistika ugotavlja, da je v Sloveniji 25.000 stanovanj praznih (ugotovljeno po potrošnji elektrike). Neka) manj kot 2 milijona prebiva v okoli 640.000 gospodinjstvih. Mnogo stanovanj je nedograjenih, mnogo pa tudi dotrajanih in v slabem stanju. Državni stanovanjski pr°' gram pa predvideva 10.000 stanovanj na leto. Nekateri menijo, da je številka prevelika.
VINOGRADNIKI SO IMELI „V1NAR; SKI DAN". Že dolga leta se na „vinarski dan" zberejo vinogradniki in vinarji. Na glavnem posvetu je sodelovalo 125 udeležencev. Smer sedanjega vinogradništva bo naravnana „eokološko", kar je neločljiv0 povezano z ozelenitvijo tal. Med raznin^ priznanimi enologi je predaval dr. Jul1) Nemanič o kemičnem razkisu mošta 1,1 vina. Slovenski pridelovalci grozdja in vi°a se srečujejo z vedno hujšo svetovn0 konkurenco ponudnikov vina, tako po c®11 kot po kakovosti.
1 dolar 1 marka 100 lir
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
20. marca 1996
133,13 SIT tolarjev 90,47 SIT tolarjev 8,51 SIT tolarjev
NOVICE IZ SLOVENIJE ^ SLOVENCI V ARGENTINI
SKORNO NAD ŠOŠTANJEM — Tri nove zvonove so obesili v zvonik cerkve sv. Antona: največjega, posvečenega sv. Antonu Puščavniku, so dvignili možje in fan-tJe; posvečenega sv. Jožefu Delavcu so dvignili fantje in dekleta. Tretjega so dvignila dekleta in žene, posvečen pa je škofu (sv.?) Antonu Martinu Slomšku. Zvonove je blagoslovil mariborski škof dr. Franc Kramberger.
SPODNJE IN ZGORNJE DANJE — V teh vasicah v bližini Sorice so se po odločitvi loške freisinške gosposke naselili Tirolci iz Pustertala, zato je njihov jezik prepleten z nemškimi izrazi. Starejši ljudje še danes med seboj govorijo „po danjarsko", Ki ga je skoraj nemogoče razumeti. — Vasici sta po drugi vojni izumrli; v Spodnjih Danjah se med leti 1969 in 1991 ni rodil noben otrok. Zadnje čase se je položaj spremenil in se število prebivalcev veča.
PODČETRTEK — Mreža Internet pos-teja zanimiva tudi za slovenska podjetja. V bžno informacijskem programu Marinet je možno prebrati oglase in druge zanimivosti Atomskih toplic, ki so zaenkrat edine to-plice v tej mreži. Predstavljen je kraj in storitve v hotelu in zdravilišču. Pravijo, da Se na ta način seznanjajo s toplicami pred-vsem v Avstriji.
CELJE — Ob odprtju Benettonovega butika v Celju je direktor za vzhodno Ev-topo pri Benettonu napovedal načrtovanje v Sloveniji popolnoma robotizirane tovar-ne< v kateri bi izdelovali po licenci njihove tedelke.
LJUBLJANA — 31-letni Miran Stano-vnik je (zaenkrat) prvi Slovenec, ki je na motorju prevozil rally Granada - Dakar C.559 km). Od 150 motoristov jih je prišlo 113 cilj 50. Bil je eden izmed sedmih motoristov, ki niso imeli s seboj uradnega mehanika, pa je edini dospel. Bolj kot mesto, Ki ga je zasedel (46) in zavesti, da je prišel na cilj, je bil vesel priznanja za fair play, ki s° mu ga podelili. Precej na začetku dirke le pomagal nemški tekmovalki, ki si je izpahnila ramo; skupaj sta vozila nekaj sto Kilometrov do zaključka etape in ga dosegla četrt ure pred začetkom naslednje.
LJUBLJANA — Slovensko bibliofilsko društvo je izdalo slovenski prevod dela dr. J°sipa Felicijana Slovenstvo in prva ustava 2Da (1776), v kateri se avtor posvečuje vPrašanju pogobenega prenosa naravne 'judske suverenosti. Potrjuje tudi dosedanja toziskovanja, da je Jeffersonova ustava ^DA iz leta 1776 predvsem zato tako demokratična, ker se je opiral na delo Šest Knjig o republiki Jeana Bodina iz leta 1576. ^ njej Bodin razvija ideje pogodbene teorije, P° kateri je utemeljeval plebiscit kot najbolj demokratičen prenos narodove oblasti na Sadarja na podlagi poročil o obredu ustoličevanja koroških vojvod. Bodin je celo Opisal, da karantanski vojvodski obred tema para na svetu. Felicijanova knjiga je tešla v izvirniku (angleščini) leta 1967 pri Celovški Mohorjevi družbi.
MARIBOR — Slovenski optični križ |°d Italije do Madžarske in od Avstrije do hrvaške) bo v tem letu imel dokončni prvi 'tel. Do konca leta bo v rov položen optič-te kabel med Mariborom in Mursko Sobote in bo s tem izboljšana hitrost in kakovost telefonskih zvez.
OSILNICA — Osilnica je najmanjša slovenska občina in leži na meji s Hrvaško. amdi njene topografske lege je programi slovenske televizije in radija ne dosežejo. Premljajo lahko le hrvaške programe. Za et°s pa upajo, da sc jim bodo želje izpol-tete, saj jim bodo iz državnih rezerv d odete 150 milijonov tolarjev za gradnjo prednika, s katerem bodo tudi „valovno" povezani z ostalo Slovenijo.
IDRIJA — V palači narodov v Ženevi
so odprli razstvo idrijske čipke. Po Ženevi bo razstava potovala po vsej Evropi. Dela klekljaric iz Idrije, Cerknega, Žiri in Železnikov je zbral idrijski Mestni muzej in jim dodal večjezično zgibanko o čipki.
LJUBLJANA — Ob priliki Prešernovega praznika je več založb izdalo razna dela največjega slovenskega pesnika. Založba Ethno je izdala bibliofilsko izdajo Krsta pri Savici s spremno besedo dr. Borisa Paternuja. Izdaja je posnetek rokopisa Stanka Gladnika iz leta 1936; ker so natisnili le 150 izvodov, v katere kaligrafsko vpišejo kupčevo ime, stane vsak izvod tisoč nemških mark. — Založba Humar izdaja Krst v sedmih jezikih — vsak v svoji knjigi! Poleg slovenskega izvirnika izide še v angleščini, nemščini, italijanščini, hrvaščini, ruščini in francoščini. V vsakem jeziku bo možno izbirati: v navadni izdaji za 16.000 SIT, v razkošni s posebno šatuljo po 40.000 tolarjev. — Poleg njih so že napovedali razna dela še Mladinska knjiga, Državna založba Slovenije in Mihelač.
LJUBLJANA — Edinost, sreča, sprava je naslov knjige Dimitrija Rupla, v kateri so njegovi članki iz Republike o dogodih med marcem '93 in majem '95 in premišljevanja o slovenskem razvoju v zadnjih letih.
LJUBLJANA — Lani je ministrstvo za zdravje izvedlo med dijaki prvih razredov srednjih šol (15-16 let) anketo o uživanju drog. Samo deset odstotokovod vprašanih še ni zaužilo katere od dovoljenih ali nedovoljenih mamil. Največ jih sega najprej po alkoholu in tobaku; marihuano ali hašiš je poskusilo 14% vprašanih, 2% je poskusilo katero od amfetamin, LSD, kokain, ekstazi ali heroin. Zdravniško nepredpisanih pomirjevalnih sredstev je jemalo že 7,6% mladostnikov. Kljub vsemu raziskovalce skrbi porastek kajenja (v zadnjih petih letih je število mladih kadilcev naraslo za deset odstotkov) in dejstvo, da se mladi ne zavedajo škode, ki jo povzročajo alkoholne pijače.
LJUBLJANA —■ V prostorih Gospodarskega razstavišča je 31 podjetij razstavljalo svoje produkte pod skupnim naslovom Slovshovv '96. Pojasniti pa moramo, da je pod „Slov" mišljena Slovaška in so podjetniki predstavljali slovaške prozivode. Slovenija izvaža v Republikko Slovaško največ zdravil, potem vozila za javni prevoz, stole, smole in poliuretane, električne akumulatorje, iz Slovaške pa uvaža ploščate valjane izdelke iz železa in jekla, žagani les, lesno celulozo, nepremazan papir in karton (Kar nekaj podobnosti je med obema država: Slovaki sami sebe nazivajo „Slovenci", nam pa pravijo „Slovinci". Slovaška in Slovenija imata enako razporedite barv pri zastavi in na istem mestu postavljen zelo podoben grb —- s to malo razliko, da je slovaški malo daljši. Op. ur.)
LJUBLJANA — Lovska zveza Slovenija je lansko leto štela 22.734 članov, ki premorejo okoli 77.000 pušk. Z odstrelom divjadi so „zaslužili" 420 milijonov tolarjev prihoda. Zadnje čase se morajo lovci potegovati za svoje pravice in si nadevajo med drugim tudi naslov naravovarstveniki.
NOVICE S PRIMORSKE
IZBOR VALVASORJEVIH tekstov in slik je v italijanščini izdala založba Mladika z naslovom 1689 Trieste, Lubiana e la Carsia di Johann VVeichard Valvasor. Knjigo sta pripravila Paolo Parovel in Ariella Tasso-Jasbitz. Z izdajo hočejo tako avtorja
Rojstvo: 26. februarja 1996 se je rodil Marko Aleksander Šenk v družini Stanka Štefana in Kristine roj. Skvarča.
Čestitamo!
Krsti: V nedeljo, 17. marca, je bila krščena v farni cerkvi v Haedu Valerija Zofija Fernandez, hčerka Raula in Danijele roj. Smole. Botra sta bila Marta Koželnik-Smole in Ricardo Fernandez.
V soboto, 23. marca, sta bil krščena v cerkvi Marije Pomagaj Pavel Andrej in
Diana Lucija Smole, dvojčka inž. Stanka in cont. Marte roj. Koželnik; botri so Janko Koželnik in ga. Monika Vitrih Koželnih ter Ivko Kokalj in prof. Anka Smole Kokalj, krstil pa je delegat Jože Škerbec.
V nedeljo, 24. marca, je bil krščen v cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi German Iglič, sin Nikolaja in Slavke roj. Levstek. Botrovala sta Dani Iglič in Marija Levstek por. Glinšek. Krstil je Jaka Barle CM.
V San Justo pa je bila krščena Milena Kristina Petkovšek, hčerka Francija in Magde roj. Zupanc.
Srečnim staršem iskrene čestitke!
Pravkar umrla gospa Zofija Benedičič je v času, ko je tekla slovenska kri v potokih in je padala mlada slovenska generacija v podzemska brezna, organizirala za svojega moža, znanega organizatorja in končno aktivnega udeleženca v Slovenski legiji in pozneje v domobranstvu, odhod izpod Gorjancev, iz Šenjernejske doline, preko Novega mesta, Ljubljane, Celja v Slovenske gorice, kjer je končno prestopil avstrijsko mejo.
To se je zgodilo proti koncu leta 1945.
O njegovem odhodu se je takoj zvedelo. Njo so zaprli v Novem mestu in od nje zahtevali, da pove imena oseb, ki so sodelovale pri tej „nezaslišani" akciji. Ona je dejanje priznala in izjavila, da oseb ne izda tudi za ceno življenja, ker so ji storili dobro. Določena je bila za ustrelitev!
Nekega večera jo je vzel komisar in jo odvedel na dvorišče Okrožnega sodišča v Novem mestu. S seboj je vzel vojaka, da jo strelja. Postavili so jo ob steno. Na zanikanje, da ne izda oseb, ki so ji pomagale pri rešitvi moža, je padel prvi strel. Oplazil ji je glavo po levi strani. Ker pa ni imel vojak brzostrelke, je nastal majhen premor. Tega je gospa Zofija izrabila in je vprašala komisarja, ali lahko še kaj pripomni. Na pritrdilo je postavila komisarju sledeče vprašanje: Kakšno mnenje in oceno bi imeli o svoji ženi, če bi se znašel v taki situaciji, kot se je njen mož — ali bi jo cenil, če ga izda in sigurno pogubi, ali pa bi jo višje cenil, če mu pomaga, da se reši — pa četu-
di izgubi svoje lastno življenje. Komisar je onemel in se čez nekaj časa zadrl: Nazaj v celico. Isti komisar je šel potem gledat dva mala njena otročička na stanovanje v Šen-jernej in jo čez teden spustil na svobodo.
Zadeva je pa leta 1947 bila nekje izdana, kar mnogi ljudje, ki sodelujejo v takih kočljivih zadevah ne znajo molčati kot grob, zlasti v takih izrednih časih. Gospa Zofija je bila proti koncu leta 1947 sojena pred. posebnim sodiščem, ki je prišlo iz Ljubljane — v Celju, skupno s še tremi soobtoženimi. Obsojena je bila na 7 let težkega zapora.
Nastaja vprašanje, zakaj na tako visoko kazen, saj je bila vendar najbližji sorodnik iskanega moža in so vse evropske zakonodaje priznavale pravico zaščititi storilca, če gre za bližnjega sorodnika. Tukaj je seveda vse odpadlo — komunistična justica!
Na zadnje vprašanje predsednika sodišča: ali se kesa svojega zločina in prosi za milostno sodbo, je jasno odgovorila, da bi v enakem primeru storila isto, saj je bil v vprašanju njen mož in oče njenih otrok. Brez vsakega dvoma: „Ljubezen, ki prestavlja gore." Nabita sodna dvorana se je pogreznila v molk.
Leta 1957 —16. februarja — je prišla v Argentino z otrokoma in padla v objem moža, ki je že imel pripravljeno hišo za skupno družinsko življenje. Hvala Bogu — celih 39 let skupnega življenja! Končno jo je premagala Alzheimerjeva bolezen.
Naj ji bo Bog obilen plačnik za vse dobro!
Slavje v Bariločah
Včeraj, če je šlo vse tako, kot so načrtovali, je bilo v daljni Argentini veliko planinsko slavje. Nad Bariločami (San Carlos de Bariloche, znan turistični kraj v Patagoniji, z izjemno aktivno slovensko kolonijo), pod Cerro Capilla, so odprli bivak Slovenia. Bilo je to v okviru proslav ob 45-letnici Slovenskega planinskega društva, ki se jih udeležuje tudi skupina planincev iz Slovenije. Ob izletu na Tronador in Cate-dral, je na programu še srečanje na cerro Campanario s kulturnim programom, v
kot založniki predstaviti italijanski publiki že takratno Valvasorjevo sporočilo, da Trst ne more živeti brez normalnih odnosov z zaledjem.
ITALIJANSKO USTAVNO SODIŠČE je ponovno izjavilo, da je uporaba materinščine kot jamstvo posameznikov kulturne identitete dovoljena v celotnem civilnem postopku pripadnika manjšine. Ker je po mnenju sodišča zaščita manjšin ena izmed temeljnih načel italijanske družbe,
nedeljo pa Aljažev planinski večer v Buenos Airesu.
Kaj pomenijo slovenski planinci v bariloški pokrajini, lepo ilustrira tudi podatek, da so lani kar dve cesti v smučarskem centru poimenovali po naših, po Francetu Jermanu in Davorinu Jerebu. O tem pričajo kažipoti, njih označitev je prikazala TV. O njihovi vlogi v argentinskem andinizmu, še posebej od sredine petdesetih pa tja do sedemdesetih let, pa smo tudi že večkrat pisali. SPD in njegovi člani pa so ob tem odigrali tudi izjemno kulturno poslanstvo.
Franci Savenc „Delo", 26. februarja 1996
slovenska skupnost pa je v Italiji priznana manjšina", ima pravico do uporabe materinščine v odnosih s sodnimi oblastmi. Ponovno izjavo in zavrnitev vprašanja (ne)uporabe slovenščine je izzval tržaški pretor, ki je pred časom trdil, da je po čl. 122 o civilnem postopku na sodišču možna uporaba le italijanskega jezika.
wgraKgs»»5
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo
- Tel.: 651-2500 / 651-2335
PSIHOLOGIJA Lic. Jelka Oman, psihologinja. Psihološka pomoč pri učenju in vedenju, orientacija pri izbiri poklica in v njem, ter za starše in vzgojitelje. Finocchietto 1949, Hurlingham, Tel.: 665-0268
Psihoanalitični konzultorij; lic psih. Marko Mustar; Santa Fe 3228,3Q „M" — Capital —Tel: 831-3546.
ZOBOZDRAVNIKI Viktor Leber - splošna odontologija, implantes oseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826
- 7. nadstr. „B" - San Martin - Tel.: 755-1353.
TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Senk - Tel.: 762-2840.
1um
LEGAJO N® 3545-82
Tel. 441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu . Yrigoyen 2742 - San Justo
SLOGA SVETUJE
Ne stojte v vrstah za plačevanje davkov in drugih uslug! Ne izgubljajte časa z iskanjem raznih naložb!
Ne sprašujte sosedov, kje bi dobili ugodno posojilo!
SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ!
ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" - Capital - Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 ZA DOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Moron - Tel.: 489-3319.
FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 7308 - (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 -1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejfa - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejfa - Tel.: 658-6574 /654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.-
Poravnajte naročnino
Cooperativa de Consumo y Vivienda "CASTELLI" Ltda.
Castelli 28
Matricula I.N.A.C. N° 6932
CONVOCATORIA
1704 Ramos Mejfa
De conformidad con lo dispuesto por el art. 22 de los Estatutos Sociales, el Consejo de Administracion de la Cooperativa de Consumo y Vivienda "CASTELLI" Ltda. convoca a los asociados a la Asamblea General Ordinaria que se realizara el dfa 28 de Abril de 1996 a las 10 horas en la sede social, Castelli 28, Ramos Mejia, Partido de La Matanza, Pda. de Buenos Aires, para tratar el siguiente
ORDEN DEL DIA
1) Designacion de dos asamblefstas para suscribir el Acta de la Asamblea, se-gun los Estatutos Sociales.
2) Eleccion de la Comision Escutadora de tres miembros.
3) Consideracion de la Memoria, Inventario, Balance General, Estado de Re-sultados, Anexos I y II e Informe del Sindico y del Auditor, correspondientes al Ejercicio N2 25 iniciado al l2 de Enero de 1995 y finalizado el 31 de Diciembre de 1995.
4) Eleccion de los miembros del Consejo de Administracion segun lo determi-nado por los arts. 18 y 27 de los Estatutos Sociales: por 3 anos: 5 vocales titulares; por 1 ano: 5 vocales suplentes.
Ramos Mejia, 15 de Maržo de 1996
EL CONSEJO DE ADMINISTRACION
Art. 31: Trascurrida una hora despues de la fijada para la reunion sin conseguir el quorum, la Asamblea se realizara con la presencia de cualquier numero de socios, siendo validas sus decisiones.
Art. 41: Toda deliberation o resolution sobre asuntos no incluidos en el Orden del Dia sera nula.
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redaction y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARCENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7'	FRANQUEO PAGADO Concesion N° 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesion N° 3824
Registro Nac. de la Propicdad Intelectual N° 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 60; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
D
Čeke na ime „Eslovenia Libre
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L-
Estados Unidos 425 - Tel/Fax: 307-1044 (1101) Buenos Aires
Mogoče vas bo zanimalo...
— da Šentjur pri Celju, mesto skladateljev in zdravnikov Ipavcev, praznuje stoletnico rojstva šentjurskega rojaka, nadporočnika Franja Malgaja, junaka iz bojev za severno mejo po prvi svetovni vojni...
— da imamo Slovenci relativno več vikendov in jaht kot zahodni Nemci...
V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena so darovali v spomin rajnih namesto cvetja na grob: ga. Linča Dobovšek: $ 50 v spom. na raj. Alojzijo Zrimšek, $ 50 za raj. Sonjo Virnik, $ 100 svojim dragim pokojnim, $ 50 za raj. Zofijo Benedičič.
Bog povrni!
SLOVENSKO GLEDALIŠČE BUENOS AIRES
A. P. Čehov
v
,,Češnjev vrt"
Predstave: sobota, 30. marca, ob 18. in 20.45 nedelja, 31. marca, ob 17. uri
Začetek točno ob napovedani uri.
SOBOTA, 30. marca:
Slovensko gledališče: Čehov - Češnjev vrt, v Slovenski hiši ob 18. in 20.45.
NEDELJA, 31. marca:
Slovensko gledališče: Čehov - Češnjev vrt, v Slovenski hiši ob 17.
V Rožmanovem domu, na cvetno ne" deljo ob 11.30 sv. maša z blagoslovom butaric, nato kosilo.
VELIKI ČETRTEK, 4. aprila:
V Slovenski hiši obredi ob 19.
VELIKI PETEK, 5. aprila:
V Slovenski hiši obredi ob 19.
VELIKA SOBOTA, 6. aprila:
V Slovenski hiši velikonočni obredi ob 21. uri.
ZGODILO SE JE V SLOVENIJI
Zapustila nas je mati in sestra, gospa
Marjeta Kos roj. Tome
Naj počiva v miru!
Žalujejo: hčerka Marjeta, sin Stanko ter brat Tine
Ustavno sodišče je v postopku ustavne pritožbe Socialdemokratske stranke Slovenije (SDSS) sklenilo, da se ustavna pritožba stranke sprejme. Za sprejem pritožbe so se izrekli sodniki Peter jambrek, Tone Jerovšek in Lovro Šturm; odklonilno ločeno mnenje k izjemnemu sprejetju ustavne pritožbe pa je imel sodnik Matevž Krivic. Socialdemokratska stranka Slovenije je v ustavni pritožbi — ki jo je vložila na ustavnem sodišču 11. marca — predsedniku državnega zbora Jožefu Školču očitala kršitev človekovih pravic in svoboščin, ki jih določa ustava RŠ ker ni dovolila pobude za zbiranje podpisov za referendum o novem večinskem volilnem sistemu. Školč vztraja, da je trenutno v Državnem zboru podoben zakonski predlog, (ki ga je podpisala tudi SDSS) in dokler ta ni sprejet ali
ovržen, se o drugačnem predlogu ne more razpravljati.
Slovenski krščanski demokrati so ob sedmi obletnici delovanja stranke na Bledu pripravili delovno srečanje z naslovom Sedem let dela. Predsednik stranke Lojze Peterle je med drugim dejal, da so SKD z vstopom v vlado pred tremi leti preprečili hudo polarizacijo v državi, prav tako pa bi bili v primeru, da ne bi sprejeli odgovornosti za razvoj Slovenije, prikrajšani za bogate izkušnje, ki jih je stranka pridobila z delom v vladi. Peterle je menil, da so SKD edina stranka, ki raste od volitev do volitev in ima tako doma kot v tujini vse večji pomen. Na volitvah konec leta krščanski demokrati pričakujejo zmago.
t
Dne 8. februarja je v 73. letu odšla h Gospodu naša draga žena, mati, sestra, sestrična in teta, gospa
Slavka Zrimšek roj. Marolt
Zahvaljujemo se duhovnikoma delegatu Jožetu Škerbcu za vse obiske in duhovno pripravo, Jožetu Guštinu za molitve ob krsti, sveto mašo in vodstvo pogreba. Zahvala tudi vsem znancem in prijateljem za tolažbo in molitve.
Žalujoči: mož Tone, sin Toni, sestra Tončka Rožanec z družino, brat Jože z družino, brat Svetozar z družino, svak Ivan Zrimšek z družino in ostalo sorodstvo
Buenos Aires, Škocijan, Grosuplje, Srednja vas, Ljubljana 8. februarja 1996