— —i ■ ■ . 1 ■ BaeBali ^^^ ~ OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION V3S3 __Entered as Second-Clsss Matter December 12th, 1923 at the Post Office st Cleveland, Ohio, Under the Act of Autust 24, 1912 ^^ ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTA GE PROVIDED FOR ip SECTION 1103, ACT OF 0CT03ER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. Izhaja vssko NASLOV 0{*dniAtvs in upravniitva (117 St. Clsir Ave. Cleveland. O. Telefen: Randolph 628 Leto X.—Vdlume X. CLEVELAND, O., 13 FEBRUARJA (FEBRUARY), 1924. Voditelj suhačev obsojen. Tridesetletnica Jednote je pred durmi! U . X --' Sedaj imamo tako važne čase, da ne sme niti ena številka "Glasila" iziti, v kateri bi vas uradno ne opominjal na važno delo za Jednoto. Še nikdar poprej ni imela naša Jednota, oziroma Bjeno članstvo pred seboj toliko važnega, kakor imamo ravno sedaj; vse je naenkrat pred nami! Zdaj je čas, da se vsi na vseh straneh dvignete in pričnete z delom. , Nič ne čakajte opominov in navodil, ker bi s tem le velika zamudili. NAŠA TRIDESETLETNICA JE PRED DURMI! Na seji glivnega odbora je bilo sklenjeno, da naj se to prvo in redko slavnost vsepovsod kolikor mogoče slovesno obhaja; cerkveno in družabno v dvoranah. Torej je nujno potrebno, da se dela že sedaj tozadevno reklamo v našem "Glasilu." V tej zadevi opozarjam tudi cenjene odbornike in odbornice krajevnih društev na zadnji članek izpod peresa našega sobrata urednika v zadevi sestave in izdaje Spominske knjige K. S. K. Jednote povodom njene 30 letnice. Društveni odbori naj se posvetujejo takoj; ako so društvene seje še daleč, naj to storijo odborniki sami na posebnih sestankih, jin naj ukrenejo vse, kar je potreba za čim bolj pomembno praznovanje 30 letnice K. S. K. Jednote, 6. aprila t. L najjbi bil dan za vse naše članstvo, tako tudi za vse ameriške Slovence. Kateri pa želite za 30 letnico napraviti še kako izvan-redno obhajanje na druge načine, ste prošeni, da se tudi zglasite v javnosti v "Glasilu," da daste s tem zgled še drugim. Lahko to slavnostno praznovanje tudi preložite na kak drugi dan/ali na poznejši mesec* kakor vam bolje kaže, samo da bo prireditev tem bolj uspela. Vendar pa naj bo prva nedelja v meseiu aprilu t. 1. (6. aprila) vseeno vpoštevana kot "Naš Jednotin dan," kajti dne 2. aprila bo poteklo ravno 30xletj kar je bila. K. S. K. Jednota vstan|kjjena. Ker pa padfe ta (Jan letos na sredo, se'je določilo praznovati 30 letni juBHej Jednote n? nedeljo. Ta dan naj se obhaja po vseh cerkvah, kamor spadajo vaša društva s tem, da se društva korporativno vdeležš druŠtvepe sv. maše za žive in pokojne člane naše Jednote. V tem vam bo dal navodila naš duhovni vodja, Rev. L. Qladek, In kaj pa z nadaljevanjem družabnih katoliških sestankov, kakoršne smo že ponekod priredili? Zdaj je čas, da začnete o tem sklepati; to je leto, v katerem naj se s tem nadaljuje. Čitali ste, in še boste, kako se ie tako zborovanje v zadovoljnost vršilo v Pittsburghu in Chicagu. In sedaj se sliši, da se na tak dan pripravlja tudi v Barbertonu, O. Kaj pa druge naselbine? Sedaj je čas. Nič ne odlašajte! Nič se ne obotavljajte! Obrnite se za pojasnila na našega duhovnega vodjo, ki vam bo rad dal vsa potrebna navodila. Tudi jaz vam bom drage volje pomagal do sporazuma in dobre izvršitve; obrnite se torej tudi name. Nikjer nimate boljše in lepše prilike delati in agltirati za našo mater K. S. K. Jednoto, kakor ravno na takih družabnih katoliških sestankih. Ponovno povdarjam, da mi. neobhodno potrebujemo takih sestankov in shodov, kjer se spoznavamo, sporazumimo in navdušujemo za boljšo bodočnost na verskem polju in za večjo rast naše K. S. K. Jednote. In ker imamo sedaj veliko glavnih odbornikov, živečih v rainih državah širom Unije, se vam nudi lepa prilika, da se obrnete na vam najbližje in jih naprosite, da naj se vdeležijo nameravane slične prireditve (shoda), in da naj ondi v imenu Jednote nastopijo in glavni odbor zastopajo. Zakaj ne bi delali vsi? Uradniki niso samo izvoljeni, da čakajo od leta do leta doma, in med tem morda že pozabijo, da so glavni uradniki prve in najstarejše slovenske podporne organizacije v Ameriki, ki vedno bolj in bolj napreduje ter vsled tega potrebuje tudi solidarnega dela na vseh straneh. Poleg tega pa v enakem smislu kličem in apeliram tudi na V9e društvene uradnike in uradnice, da se tudi'vi zavedate svoje dolžnosti in neumornega dela. Stopite skupaj in se posvetujte, kaj bi bilo najbolje, in da kadar bode seja vašega društva, da imate takrat že vse v redu, ni da članom predložite v odobritev. Med tem se pa še obrnite na kateregakoli glavnega uradnika za pojasnilo in nasvete. Ena največja potreba je ta, da začnemo po načinu, kakor to delajo druge katoliške organizacije. Doma med svojimi društvenimi brati in sestrami se takorekoč eden drugega kmalu naveličamo; zelo radi pa imamo in slišimo katerega drugega sobrata ali uradnika, ki prihaja od drugod. S tem se da veliko doseči; veliko navdušenja se s tem pridobi. Vsakdo ima v svojem kraju kaj dobrega, kar nimajo v drugem, in tako se naučimo eden od drugega. V tem oziru bi pisal lahko dolge članke; in ker smo se pa že prepričali, da je to ponekod v resnici lepo in uspešno izpadlo, zatorej upam, da bomo z započetim delom nadaljevali. Kakor slutim bo letošnje poletje v Severni Minnesoti eden izmed največjih sličnih shodov. In ali naj mi, tukaj na izhodu počivamo, ko vedno trdimo, da nas je dosti. Ali naj nas naši Minnesotčani v tem oziru prekosijo? Ne, nikakor ne. Le pogum in korajžo: Cleveland, Lorain, (Novo mesto) Newburg, Collinwood. Bridgeport in zopet Pittsbiirgh, Mi se ne podamo nikomur? Videli bomo, kdo bo najjačiT Anton Grdina, glavni predsednik KSKJ. New York, N. Y., 8. feb.— Wi-lham H. Anderson, predsednik Antisalonske lige je bil dne 29. januarja t 1. pred tukajšnjo sodnijo obsojen na 1 do 2 leti ječe v Sing Singu, ker je ponarejal račune in knjige označene lige; na ta način je družbo ogoljufal za $4000. Na sled so mu prišli, ker je redno plačo nekega suhaškega kolek-torja vpisal tudi med njegove posebne stroške; denar sta si potem polovično razdelila. Vsled te afere je Anderson odstopil kot predsednik Antisalonske lige v New Yorku; naravno, da je ta slučaj zefc> potrl vse apostole suše, ker so imeli tako vzornega (?) voditelja. Andersona je zagovarjal pred sodnijo bivši newyorški guverner Charles S. WhitnHtn, ki bo v imenu obsojenca vlotfl priziv na višje sodišče, toda fHti ne bo dosti pomagal. Državni pravdnik je pred razsodbo o-menil, da naj se ravna z An-dersenom strogo po postavi, ker je ono goljufijo vedoma izvršil. FARAONOV SARKOFAG BO SLOVESNO ODPRT. Luzor, Egipt, 8. feb.Nedav-no izkopana kamenita rakev egipčanskega^faraona Tutheft-karrfria *' bo' ©ftcijelno odprta prihodnji torek, dne 12. februarja.' Tako poroča Howard Carter, ki vodi že več mesecev delo izkopavanja faraonove grobnice v Egiptu. Ko bo sarkofag enkrat odprt, bodo skušali priti še do kraljeve mumije, ki tvori že nad 3500 let stare ostanke bogatega e-gipčanskega vladarja. V tej grobnici so našli razne zlatnine, srebrnine, alabastra in žlahtnih kamnov neprecenljive vrednosti. Ko bo sarkofag enkrat odprt, se bo tudi občinstvu nudila prilika ogledati si krasno grobnico kralja Tuthenkamena. KAKO STOJI SEDAJ KVOTA Večinoma so vse dežele že izčrpale svojo priseljeniško kvoto za tekoče fiskalno leto od 1. julija, 1923 do 30. junija, 1924. Od skupne letne kvote vseh dežel, ki znaša 357,803, je dne 26. januarja preostaja-lo šc 10,098. To je vse, kar sme priti priseljencev do konca junija t. I. Dežele z največjimi kvotami, kot Angleška, Nemška, Italija, Poljska in Rusija, so že izčrpale svojo kvoto. Izmed onih malo držav, ki imajo še nekaj kvote na razpolago, je Jugoslavija. Dne 26. januarja jc preostajalo še 671 od njene letne kvote. Več kot polovica od 10,098 priseljencev, ki smejo še priti, spada pod kvote škandinavskih držav. Francoska je onega dne imela čez 1000 priseljencev še na razpolago, Avstrija čez 700 in par drugih držav še neke manjše ostanke. Tudi Reka je imela še preostanek 10 nedoš-lih priseljencev. tošnji predsedniški kampanji sedanjega predsednika Coo-! lidge za najbolj sposobnega 1 kandidata. — V Wilkesbarre, Pa. so nameravali tamošnji komunisti dne 10. t. m. prirediti velik shod v počast pokojnemu Nikolaj Leninu. Mestni župan D. L. Hart je pa ta shod prepovedal, češ, da ne trpi nobenih komunističnih pridigarjev rdeče revolucije v sredini označenega mesta, škoda da nimajo takega župana tudi v Milwau-kee, Wisconsin! — Te dni je nastal v nekem samostanu na otoku Solvecky ob Belem morju na Ruskem upor, v katerem je bilo ubitih 6 oseb. — Ko se je dne 12. t. m. znani tvorničar avtomobilov Henrv Ford v svojem privatnem vlaku mimo postaje Glencliff N. H. domov peljal so na progi pred vlakom korakafi štirje bratje, neopazdoši prihajajoči vlak. Lokomotiva je na mestu do žmrti povozila tri izmed njih, četrti brat je pa nevarno ranjen. — Zvezni detektivi so prišli na sled zarotnikom, ki so nameravali z dinamitom pognati v zrak okrajno ječo nedaleč od THfta: ^»tej w mt-hajA' Zloglasni'^poftn? repar George R6gt*rs; 1 ki je LvfttT* oropjal p6$fo * TAledo z«;milijon dol. boridov svobode. V to zaroto*'je zapletenih več uglednih oseb iz Chicaga, New Yorka in Clevelanda ki so od Rogersa kupile bonde Svobode za nizko ceno. — V Newarku, N. J. je železničar Charles Coleman v prepiru vsled ljubosumnosti svoji ženi glavo z britvijo do cela odrezal, potem pa njeno nago telo vrgel po stopnicah hiše. Obupan nad tem činom se je hotel zatem s plinom tudi sam usmrtiti; morilcu je pa policija ta načrt še pravočasno prekrižala in ga vtaknila v ječo. — Iz Detroita, Mich. se poroča, da ima znani izdelovalec avtomobilov, Henry Ford vseh skupaj 162.792 uslužbencev zaposljenih. V njegovih raznih ameriških tovarnah jih dela 121.214 pri raznih njegovih ameriških podružnicah je.Zaposlenih 24.323 v inozemstvu pa 1J.028. Poleg tega jih dela pri Fprdovi železnici 2.525 2.282 v njegovem premogovniku, v njegovi obrtni šoli 720; 700 pa v njegovi bolnišnici. Največ delavcev (68.285) je uslužbenih v Fordovi tovarni avtomobilov v Detroitu, Mich. — V Clevelandu živeči Poljaki so započeli akcijo za zgradbo velike javne šole v počast in spomin pok. predsednika Woodrow Wilsonu, ki naj bi se zgradila v glavnem mestu Poljske* K gradbi te šole bodo prispevali vsi ameriški Poljaki. — Iz Rima se poroča, da je italijanska vlada določila grofa Man zoni j a za svojega poslanika v Moskvi na Ruskem. To sc je izvršilo vsled tega, ker je Italija priznala ondotno sovjetsko vlado. — Povodom Bvojega 77. rojstnega dneva dne 11. febr. t. 1. se je znani izumitelj Thomas Edison izjavil da smatra v le- Društvena naznanila iz Jednotinega bolniškega sklada in zaradi tega je gori omenjeni mladenič pristopil v drugo društvo namesto k nam. . , „ ,A .... ... i Na ta način je K. S. K. J. cer ob 7:30 priredijo vsa pitts- ... , .. » . ... . . j • x u zgubila ze na tisoče mladih NAZNANILO IN VABILO. Dne 25. februarja t. 1. zve- burška druStva spadajoča h K. S. K. J. in sicer št. 15, 33, 41, 49, 50, 64, 81, 89, 91, 92, 128, 147 in 163 prvo in skupno maškeradno veselico v Kranjsko Slovenskem Domu 57th St., Pittsburgh, Pa. člani in članice dobijo vstopnice (tickets) vsak pri svojem članov, samo zaradi bolniškega j sistema, ker druge Jednote i imajo večji del skupno bolni- ško centralizacijo. Jaz vam odkritosrčno povem vsem, kateri ste nasprotni ! skupni bolniški centralizaciji, da se vi zelo motite v tej zade- , . . . . .. vi; nekateri ne mislite, da ne društvu, niso pnmorani plačati,;,■ , T, _ T. . » . . j , ... ': bode K. S. K. J. nikdar spreje- ce nočejo iz dobre volje tikete . , , ,, .. . ... . u- um i j i la skupne centralizacije; ona kupiti, vendar bi bilo lepo, da . , , • , • , . _ . j | |o bode sprejela m mora jo vstopnice čim več vsako dru-i . .. , r .J . , . - ~ . - * i sprejeti, ker to je edina pot, za štvo razpeča. Od vsakega društva bode tudi nekaj članov ali članic pomagalo delati na veselici kot je že bilo dano na-znanje vsakemu društvu. Zgodovina pennsylvanskih Slovencev še ne pamti take skupne prireditve kot bo ta z K. S. K. J., ako hoče priti do svojega cilja. Ako bi bila K. S. K. Jednota ie pred 25 leti sprejela skupno bolniško centralizacijo, ona bi danes štela čez 50,000 članov, ;ako jih ne šteje ni 20,000. Kje u) tisti člani? Razkropili so se 13 društvi ene Jednote; mora-, , . ...... . .... ... i oo drugih društvih, katera imate si cenjeni clam m clanice; : .... , . . • i-*- it. l.j 7T"' ' ;o boljši bolniški podporni si-misliti, da bo to nekaj izvan- ' , , . . u - item kakor pa mi. rednega, posebno za nase ime- _ , . * . . Takih slučajev je na tisoče lijake Matije. Od kod pride naenkrat ta sloga, tega vam še zdaj ne moremo reči? Mogoče od z&d-1 njega novembra m. 1.? Ali kaj drugega? Bodočnost nam bo pokazala. * Vse cenjeno občinstvo, gg. trgovce, obrtnike, člane in članice uljudno vabimo, da nas gotovo pose ti j o ta dan, ker bo krasen, za stare in mlade, moške in ženske. Maske dobe tri nagrade, najlepša, srednja in naj-' bolj grda. Izvrstna godba za plesače. Kosilo bodo priredile naše vrle sosestre društev 81,.92 in 147, da ne bo nobeden šel praznega želodca domov v torek zjutraj. Noe bode tudi zraven, drugega je pa že preveč. S tem bodo imeli zopet brigo naši skupni natakarji. Vstopnica z " \Var Tax 35c. Zatorej ste še enkrat vsi iskreno vabljeni in dobro došli. dne 25. februarja na sv. Matije večer. Na svidenje v K. S. Domu! Voselični odbor med slovenskim narodom v Ameriki. Ako bi K. S. K. J. jnela skupno bolniško centralizacijo, bi bila večina mladih !judi pri nas in bi bili dobri čla-iii naše Jednote in dobri katoličani. Zaradi tega apeliram na vsa ■erajevna društva K. S. K. Jednote, katera še niste pristopila i skupno bolniški centralizaci- Posebno pa opominjam člane, kateri živijo Izven sedeža društva, da pošljejo denar za asesment vsak mesec, tako, dS jaz dobim denAr najpozneje 20. vsak mesec. Ker je sedsj naše društvo v centralnem bolniškem oddelku in secfaj nimamo društvene blagajne, iz katere bi zalagali člane po eden in več mesecev kakor dosedaj, zaradi tega prosim cenjene člane in članice, goriomenjenega društva, da blagovolijo vpoštevati moj opomin, ker v nasprotnem slučaju se bode proti takemu članu in članici postopalo po pravilih K. S. K. Jednote. Ako se kateremu članu ali članici v tem oziru kaka sitnost pripeti, to naj vsak sebi pripiše pa ne drugemu. S sobratskim pozdravom, Joseph Blatnik, tajnik. Iz urada društva Marij« Pomagaj, št. 78, Chicago, Ul. članicam društva Marije Pomagaj, št. 78 K. S. K. Jednote v Chicagu naznanjam, da je bilo na zadnji seji sklenjeno, mesto tretjo nedeljo, v četrtek da se seja za februar vrši na-dne 21. februarja, ob pol. 8. uri zvečer. To bode zadnja seja pred veselico, za to naj se vsaka članica seje gotovo udeleži. Poravnajte tudi asesment na tej seji, ker takoj drugi dan se bode moral asesment poslati na glavni urad. Opozarjam še enkrat tiste, ki dol- ii, da ako vam je na srcu boljša oodočnost, napredek in previt, . , T . K. S. K. Jednote ležeč in ako *UJ*}° za ve* mesecev' da naj ločete ohraniti našo sv. vero 7p°Stevaj0 °P°T\, kl J® med amerikanskimi SlovencH, ^ji; Posledice si bode mo- rala pac vsaka sama sebi pn- porabite sedaj to priliko in-pristopite k skupni bolniški cen-rslizaciji, ker s tem ne bodete pokazali samo članom K. S. K. f., ampak s tem bodet^ poka-:ali vsem Slovencem-v tej de-:eli in v stari d.omotžni, da ni pisovati. S sosestrskim pozdravom, Mary Blaj, tajnica. SE JE ČAS! PRISTOPITE V BOLNIŠKO CENTRALIZACIJO. Čital sem v poslanici glavnega predsednika K. S. K. J., ki želi in priporoča podaljšanje še za 3 mesece proste pristopnine in zdravniške preiskave v skupno bolniško centralizacijo. Prihodnja igra "Babilon" že v Res je hvale vredno, da se -eku' ter da se ista vprizori v brat glavni predsednik tako za- nedeljo dne 24. februarja t. 1. nima za to idejo, ker v resnici! navadnih društvenih prosto-skupna bolniška centralizacija na 62 St. Marks Plače. Zaje edina pot za boljšo bodoč- , NAZNANILO. Iz urada tajnice društva Malte vi, imeli gesla Banoo na pa- fije čistega Spočetja, št. 80, )irju, ampak da ste imeli vaše So. Chicago, 111., se naznanja reslo tndi v vaših srcih, in*-da j^sem našim članicam, da se vrste v resnici naredili velik« de-15» prihodnja redna mesečna se-o za boljšo bodočnost, napre-1 f« v soboto zvečer, dne 16. feb-iek in procvit K. 8. K. J., in ob 7. uri namesto dne • catero bode popolnoma odgo»'17. februarja. Ker na ta dan /arjalo našemu znanemu geslu (17. februarja) upam, da se 'V3e za vero, dom in narod!" bodo članice vdeležile slavno-Michael Chernich, sti in banketa, ki ga priredijo št. 60 K. S. K. J., i farani cerkve sv. Jurija v So. i *lan dr. Wehona, 111. iz urada društva sv. Frančiška, št. 46 v New Yorku. Naznanjam vsem članom in članicam našega društva, da je Chicagu. S sosestrskim pozdravom, Louise Likovich, tajnica. ZAHVALA. Iz urada društva sv. Genovefe, št. 108, Joliet, 111. Kakor znano, je naše društvo priredilo dne 17. januarja v "Slovenia" dvorani pozdrav-li večer v počast novim glav- nost, napredek in rast K. S. K. Jednote. Žal, da je nekoliko krajevnih društev K. S. K. J., katera mislijo o nas, kateri smo za skupno bolniško centralizacijo, da smo mi sami socialisti, in se boje, da kakor hitro pride do skupne bolniške centralizacije, da bodemo mi kar vdrli v njihove blagajne, in jim pobrali tiste tisočake, katere imajo shranjene v njih. O, ne, tega se vam ni treba jetek točno ob 5. popoldne. To- nim odbornikom K. S. K. J. '•ej dragi mi bratje in sestre, V prijetno dolžnost si šteje-iudf se vam prilika, da pokaže- mo, da se tem potom iskreno e, je li imate vnemo sodelova- zahvalimo vsem cenjenim glav-i v prid društvene blagajne, nim odbornikoimza obilno vde- rr i. J 1- O », t t f, t , . i nQ.st in skrb njih vsakdanji dijeti. Kam neki/ Zopet doli v bve- članice K. S. K. Jednote. preštudirate spioine prehranje tetovo dvorano. Na to nedeljo . George Pavlakovich, ' valne. nairle 11 «reke, vidite takoj,da namreč priredi društvo Vitezi II. tajnik cerkve Kraljice sv. sv. Jurija svojo veselico z igro. Rožnega Venca, Denver, Colo. strogo mieir.o jdieto, kateri se doda po- __zneje žitne proizvode; sadje, ter ne- kaj zelenjave. Povečanje je počasno. Pogovor na cesti. da ne poškoduje prebavnih organov in i i ia ob istem času skrbi za normalni prosi, da to vpošteva. cir." Igra je štiridejanka in ra2VOj Matt Leskovoc, tajnik. je povzeta iz časov, ko so v na- w aukegan in North Chicago. Uličnemu načrtu se sledi skozi celo * --si stari domovini lovili fante v j Frank—"Halo John, kam jo otroiko 4obo,;aj tfkom prvih petih let ______ ^ , , . . i, . . . i,, J' morala biti dijeta omejena na taka VABILO. vojake. Vsebine te igre ne pa tako naglo kolovratis?' živna, ki nudijo vse potrebno xa zdrav Društvo Kraljica Majnika, bom tu opisoval, ker bi se pre(-1 John^—"Veš Frank, danes v° rastja so prilagodena ppjbavsi most. 157 K. S. K. J. v Sheboygan, več zavleklo. Nftj omenim le sem pa 'bizf. Že petkrat sem j&eko^kot V dobi dojenčka, M mo- Wi8. bode priredilo drsmatič- te, da ta igra še ni bila nikdar bil danes v mestu pri Lušnak-ju, i-aio biti ie vedno temelj dijete. Ab- no predstavo v nedeljo, 17. feb-1 in nikjer vprižorjena, ker smo pa bom« moral najbrž še pet- l^^^^^ifTJfŠ^^ ' V rokd- Krat danes iti." i < lirno na Bližnjem iztoku med sirota- ruarja zvečer v-cerkveni dvo- j jo dobil! iz starega še rani. ' i ■ ■ ' ■ ' ' '' ' pisu. •' Ta igri 1 'jte res ndkaj Tem potom vabimo vsa tu- krasnega! "L^pi so vfci prizori, kašnja cenjena društva, 'kot'od začetka do koneft'1« ite bo' ! Frank učiš?'' »■■■: Joh»r~-"0, kaj še. <"Kai se za žnidaria mi Svete ic dosego izvrstne i\aj se t* znmarjK uspehe v boju profi slab^ prehrjni iJ. i i Eagle Brand rf.leko, kadar se ga pri^ Veš, pri- f™80 MPozdravom, Mary Ulastch, tajnica. dve veliki žlici Eagle Mleka, razredčenega v treh četrtinah čaše ledeno mrzle vode. To mleko jim lahko daste dopoldne ali popoldne z drugo hrano. Starejši otroci ga imajo včasih rajše i Cingcr ale-om, sadnimi poki alt nepenim jajcem z začimbami. Čitajte te članke skrbno vsak teden ;n jih imejte za bodočo v£orabo. S pozdravom, Louis 2upec. Naznanilo in vabil«. Tem potom naznanjam članicam društva Marija Pomočnica Kristjanov, št. 165, West A 1^8, Wis., da priredi naše društvo maškeradno veselico dne 16. februarja v Frank Kraljevi dvorani na 5101 Sherman St. v korist društvene blagajne. Torej se opozarja vse člane, da se blagovolite vdeležiti te prireditve. Nadalje prav uljudno vabimo vsa naša bratska društva kakor tudi vse posamezne rojake in rojakinje iz West Alli-sa ter okolice, da nas blagovolite posetiti omenjeni večer in nam s tem pripomagati do boljšega uspeha. S sosestrskim pozdraverm do man. vsega članstva K. S. K. J. se na tihem pripravljajo, da me res skrbi, kdo bo prvi 'prajz' dobil?" Frank—"John, 'prajz mora biti naš! <ae 6- k1""' 1924< lar z gdč. Amalijo Chemas, ro- ni naša naselbina doživela. Mt. Anton Mervar, jeno v Globeville, Colo. Ker Lepe, krasne nagrade so že iz- cievefa^C1 *o ^ je ženin dlje časa živel v Pu- brane za najlepše maske ka- eve *nd' Vukon, Pa. 8. febr. 1924. eblo, Colq., je prišlo iz tega kor tudi za najgrše maske. Cenjeni gospod Mervar:- mesta več njegovih znancev na Vstopnina bode: za ma«ke 75 S^fuL^ ženitovanje, med temi sta bilaicentovj za nemaske 5,0 centov, i ic v dobrem redu. Harmonika mi je tudi dva glavna uradnika K. S. j Kdor se še ni odločil za ta dan, ^ £ p^ToS £ K. J., vrnivši se letnega zboro- naj se hitro odloči ter se pre- tri harmonike drugega izdelka, 4 vrst- vanja v Jolietu, in sicer Mr. skrbi obleko, da bo, če že ne L^tl'i5!S5fnf' r-vno l1^; Jiot, T , _ . ,, -- .. T ; . , ,,.».. ste nareaui. pa niso mč žlahta John Germ m Mr. Matt Jer-|prvo, vsaj drugo ali tretjo na- vasi harmeniki, se "iiher" skrijejo Ves čisti dobi- **e L< vsak Cas Zat0 96 vam u'iud- na veliki ženitovanski gostiji. I ček te veselice še bode porabil, mi £ Marj Mur«n, tajnica. Navzoči so bili tddi drugi so- za prenovljanje in popravo ku- trem 8fsniu. kot sem pričakoval. --rodniki ženina iz Pueblo. Mr. Us, oziroma vsega, kar se tiče VVaukegan, IU.—Bolj redko- John Rus, Mr. in Mrs. Pajk, po-j odra in sploh kar potrebuje za va»e dobro delo, in iclim kdrf5 se kdo oglasi iz te naše leg tega pa še dosti drugih pri- dramatični klub pri svojih na- lepe in velike slovenske našel- jjateljev novoporočencev, da je pravah in igrah, biae; zato sem se jaz namenilhilo njih obširno stanovanje j vsi na plani Torej ta dan vam ie dosti naročnikov. S pozdravom uradni Vam Mike Brandstetter, Box 223, Ynkon, Pa. (Advtrtis.) NAŠ "VELIKI DAN" r V CHICAGU. (NADALJEVANJE) ber zemeljski državljan, spolnoval državne in družabne po-£tave, pridno davke plačeval in v izrednih slučajih svojo glavo v vojno mesnico nesel, bi ime- Takoj po odmoru je g. pred- la država še nekako pravico do sedatelj naznanil, da naslednji šolskega monopola. In ker mo-govornik, ki bo govoril občin- derna država res ne vidi druze-stvu "O katoliški šoli" bo Very v njem »i jo tudi lasti- Pr0" Rev. Hugo Bren, O. F. M. D. D. ** temu njenemu nizkotnemu provincijalni komisar sloven-inaziranju se pa upira ne samo skih frančiškanov v Ameriki, z lučjo vere ožarjen razum, Govornik je nastopil burno ampak tudi zgolj človeški. Saj pozdravljen od občinstva. Nje- SaJ 80 že pagani, ki jim še ni gov govor se je glasil: svetila luč božjega razodetja, "Bratje in sestre v Kristusu! imeli navadno reči, da so filii Ne morem reči bratje in sestte deorum, otroci bogov. Razo-v tistem smislu, kot se kličete deta vera/je to prepričanje le vi, ki ste člani Jednote. Jaz v toliko popravila, da smo otro-nisem, tudi ne mislim biti. A ci bo*.)* ne bogov, od Boga in ne radi tega, ker bi mi Kra- nazaj ustvarjeni, njsko Slovenska Katoliška Jed- "Vsak človek je tudi božji nota ne,bila pri srcu. Kot še državljan in to v prvi vrsti. Za napol Kranjcu mi je vse kranj- i takega ga vzgojiti ni namen sko drago, posebno sevoda vse, svetne države na zemlji, am-kar je pristno kranjsko kato- pak božje. Ta je cerkev. Na liško. Ampak zato nisem in men državne vzgoje je člove-nikoli ne bom član vaše Jedno- ga vzgojiti v poštertega zemelj-te, ker sem bil že večkrat na skega državljana,, namen cer-smrt obsojen. Sicer sem sam kve ga vzgojiti v poštenega prepričan, da kopriva ne po- božjega državljana. Ako si zebe in dakosti delj časa tra- država oboje lasti, in to dela s jajo kot meso, vendar nočem, tem, da si prisvaja monopol šo-da bi Jednotina bolniška pod- lo, tatinsko stega svoje prste po pora moje kosti skupaj vezala, tuji lasti. Tista, ki se ima za ko bi tudi vi hoteli. Zato: zaščitnico pravice, preganja, Dragi bratje in sestre v Kri- lovi in zapira tatove, je sama stusu! Jaz, ki nimam svatov- najtečja tatica, ker krade člo-skega oblačila, bi danes sploh veku najdražje in najsvetejše, ne nastopil, ko bi bila današnja kar mu je Bog dal, dostojan-prireditev zgolj Jednotina. To stvo božjega državljana. Topa ni. Vi ste nas povabili na da kakor nobeden, tako tudi katoliški shod. Izrecno ste država nima pravice krasti, pozivali članstvo in nečlanstvo. More krasti, ker ima moč v ro-naj se ga udeleži. Ker sem kah, a ne sme, ker nima moral-vsaj en majhen kos katoličana ne moči, ker nima pravice, če tudi jaz, me pa kot tacega po- krade tak, ki se izdaja za za-slušajte. ščitnika pravice, je njegova "Poverjeno mi je bilo, naj tatvina večjega obsojenja in govorim o našem šolskem vpra- večje kazni vredna, kpkor če št.nju. Bratje in sestre* to je krade kdo, ki ne nosi znaka silno važno vprašanje, čegar varha pravice. Taka tatica je šola, tega je mladina. In Pod krinko pravice je država, zopet:' čegar je mladina tega ki si prilastuje šolski monopol, je bodočnost. Kakoršna je šo- (Odobravanje.) , la, taka je mladina in kakoršna je mladina, taka bo bodočnost. "Očetje Združenih držav si niso hoteli vtisniti sramotnega Zgodovina, ta nezmotljiva u- pečata tatov. To se je vpiralo čiteljica narodov, je to tako ne- njih naravnemu čutu. Ustav-pobito dokazala, da je vsak u- no so zasigurirali podanikom govor le izgovor. Ta je pa, ka- Unije svobodo vere in svobodo kor pravimo, vsak dober, ma- vzgoje. Država naj sl«rbi, da gari da ga pes na repu prinese. ! bo vzgajala dobre zemeljske Narod, država, ki sta zgubila državljane, vera in cerkev pa, spred oči pravi namen šole, sta I ia bo vzgajala dobre božje dr-s tem vsrkala v se bacil narod- žaljane. Država se nima vti-ne, državne jetike. Zapisana kati v versko-cerkveni delo-sta smrti. Sicer jetični narodi krog, cerkev ne v državni. Ta-in države ne umirajo tako hitro I ko pravi ustava. To ni bilo kakor posamezni, zato tem absolutno najboljše kar so mo: delj hirajo, kar gotovo ni to- gli narediti, a je bilo v danih lažljivo. I razmerah najboljše. Absolut- "šolsko vprašanje je pa tu- no najboljše bi bilo, če bi si dr-di aktualno, dnevno vprašanje, žava in cerkev zavezniško se-če kdo tudi le površna zasledu- gli v roke in zavezniško vzga-je pereča svetovna vprašanja, jali svoje podložne. Ker isti lahko ve, da večinoma vse mo- človek je hkrati zemeljski in dernc države streme za tim, božji državljan. Zato bi bilo da dobe šolo popolnoma v svo- najidealnejše, če bi bi le tudi je roke. Državni šolski mono- obe njegovi vzgojiteljici tako pol to je njih ideal. Državni tesno združeni, kakor da bi bi-monopol tobaka, soli, no to naj la ena sama. Kakor glede žabi že bilo, čeravno ni najbolj- kona, tako tudi tukaj velja: še. A državni monopol šole, Kar je Bog združil, naj. človek to je pa isto, kakor pes, brez ne loči. gospodarja varuh klobas. Kdor "Cerkev in država spadata tega ne uvidi, nima pravega tako skupaj, kot mož in žena, pojma ali o šoli, ali o državi, ki morata drug druzega podpi-ali niti o enem niti o drugem, rati. Toda kakor je -Včasih za "Kak namen pa ima šola? zakonska bolje, da gresta na-T&k kot vzgoja. Saj šolska razen, ker jima nikakor ne gre vzgoja ni druzega, kot nada- skupaj, tako je v gotovih slu-ljevanje domače vzgoje, učite- čajih tudi boljše, da gresta Iji in učiteljice ne druzega, kot Cerkev in država vsaksebi, namestniki starišev. Namena "Graditelji Združenih dr-domače in šolske vzgoje se te- žav so bili v takem položaju, daj krijeta, sta prav za prav Pred seboj so imeli tako pisano eden namen, ki je: Iz otroka, množico ver in cerkva, kakor je ki ima v sebi kal lumpa in po- bila suknja egiptovskega Jože-štenega človeka, vzgojiti pošte- fa. Katero vero in cerkev naj nega človeka, kal lumprf in za- sprejmejo za državno vero in treti. Da to in nič druzega je cerkev? Nobene, to je bilo v namen domače in šolske vzgo- danih razmerah najbolje. In je. Ali more od države mono- tako so storili. Da so prav sto-polizirana šola vzgajati take rili, priča vsa dosedanja ame-vzor ljudi? Ne more jih, če riška zgodovina, bi jih hotela. To tudi njen na- "Toda hudič je bil Ameriki men ni. Država ima pri svoji nevoščljiv njenega vsestran-vzgoji samo človeka zemelj- skega procvita. V hirajočih skega državljana pred očmi, evropskih državah je pobral Vzornega zemeljskega držav- bacil, ki se imenuje monopol ljana vzgojiti, to je njena pravica in dolžnost, če je to dosegla vse, kar spada v njeno šole in zastrupil z njim krepko in ogromno telo unije. Kljub tvoji moči ga njen organizem področje. Ko bi bil človek sa-, ni premagal. V Oregonu ga je mo zato na svetu, da bi bil do- vsrkal v se. Tam je ognjišče in kotišče, tam je začetek jetike za ta doslej tako zdrav organizem Amerike. Ona je danes podobna bolniku pri katerem je zdravnik ugotovil tako-zvani 'Lungenspitzenkatahr.' Ta sicer še ne,pomeni popolnega izbruha jetike, a je njen predhodnik, če se bolnik ne začne hitro zdrav zdraviti in skrbno varovati, jo bo kmalu imel. Tudi Amerika ji bo neizprosno padla v roke in prej ali slej postala njena žrtev, ako se ne bo začela pravočasno zdraviti in zanaprej varovati. A glejte jo, lahkomišljenko! Ali ni podobna lahkoživemu dekletu, ki že zamolklo pokašljuje, pa ko se oglasi okrogla muzi-ka, jo že zopet vidimo na plesišču v noč. Malo sem se pre-hladila, se tolaži, pa bo že minilo. Ni li res taka lahkoživ-ka naša Amerika? Njene 'Lungenspitzen/ skrajni izrastki njenih pljuč, so načeti. Oregon, Nebraska, * Michigan, Ohio, Indiana jo dražijo k pokašljevanju. Ona pa lepo sama sebe 'farba:' Ah saj ni nič, saj ni nobene nevarnosti. "Večkrat vprašam kakega rojenega Amerikanca: 4Ti kaj misliš, bodo li Klani vspeli s svojim programom, katerega ena glavnih točk je državni monopol šole?' Kako me pomilovalno pogleda in pravi: 'Se ti vidi, da si še 'greenhorn.' To niso prvi ameriški pustolovci te vrste, in tudi ne zadnji. En čas bodo rogovilil, potem pa zginili, da se'v drugi obliki zopet pojavijo. Amerika kot taka je prepametna, da bi se za take komedijante brigala.' O, ti blaženi katoliški optimizem! če mi katoličani v ničemer drugem nismo veliki, v optimizmu smo. Oregonci so bili še potem polni optimizma, ko so jo že temeljito po glavi dobili. Neki tamkajšni katoliški list je po porazu pisal, da je najbolj pametno njih trenutno krajevno zmago ignorirati, kakor bi je ne bilo. To je pray pristna katoliška mevžarija. Le žal, da malo predraga mevžarija, ki oregonske mevžarje že sto tisoče stane, pa jih bo še sto tisoče. In morda še vse zabadova, vse zastonj. Malo predrag 'špas' je to, tudi za bogate Amerikance. x "Nekdo drugi, ki položaj malo globlje presoja, kot povprečni površni Amerikanec, je pa zapisal, da kdor je v tem oziru optimist, je podoben tistemu gospodarju, ki vidi da slamnata streha njegove hiše tli, pa se tolaži: Ah pustimo, bo že ugasnilo! Ne, zdaj ni čas za optimizem. Kadar je hudič zadaj, optimizem sploh ni na mestu. In v klanskem boju za monopolizacijo šol je sigurno on zadaj. To se vidi že iz tega, ker ne odjenja. Ponovno jih je že dobil po glavi. A kaj se on zmeni za to. če se je v Kristusa, pri katerem je vendar naletel na tako odločen odpor, zopet in zopet lotil, se bo v lahkomišljene Amerikance še z večjo korajžo, tim bolj, ker mu je v večih državah zmaga že parkrat svitala. Spričo vsega tega sem jaz v tem oziru pesimist, pa naj me ima kdo radi tega tudi za enodnevnega 'greenhorna.' "Vem sicer, da naša država ' 1 kot celota kakor tudi varhi njene ustave klansko komedijat-stvp obsojajo. Ko bi bila Amerika absolutistična država, katere predsednik bi lahko rekel z Ludvikom XIV. francoskim: Država sem jaz, ^otem bi bil tudi jaz optimist. Toda kdo pa je prav za prav ameriška država? Ljudstvo. Njeni kr-milarji so le eksekutivni organi ljudstva. Pa ravno radi tega sem jaz pesimist. Ne bil bi, ko bi se ljudstvo zavedalo svojih vladarskih pravic in jih znalo braniti. A to more le kak optimist trditi. Jaz brez pretiranega pesimizma z mirno vestjo trdim, da ima polovico Amerikancev samo ameriški belež. O bistvu in jedru, o ustavi, njenih pravicah in dolžnostih, ki jim jih nalaga, nima-; jo pojma. Ves njih amerika-nizem obstoji v obeh papirjih, malo angleščine, ki se zanju zahteva po ameriških navadah. Ta milijonska armada papirnatih Amerikancev mi vzbuja bojazen, Klanom pa pogum. Upravičeno. Kdor svojih pravic ne pozna jih tudi braniti ne zna. (Ploskanje.) "Da pa polovico Amerikancev svojih pravic res ne pozna in jih zato lahkomišljeno in pod vsako ceno prodaja je dokaz to, ker se je Klanom po onih državah, kjer so organizirali svoje krtovsko delo, posrečilo nabrati na sto tisoče podpisov za državni monopol šo-.le. Kaj druzega moremo iz tega sklepati kakor to, da se ne zavedajo svojih pravic, ki jih daje ustava. Ko bi se jih zavedali, bi jih ne prodajali, kakor Ezav svoje prvorojen-stvo, za skledico leče. Kot en mož bi vstali in kot pristni A-merikanci iz polne ameriške duše zaklicali vsakemu klanskemu agentu: Poberi se spred mene, zakaj pisano je V ustavi: Svoboda vere, svoboda vzgoje! Da v ameriški u-stavi je tako pisano, ne samo v katoliški, protestantovski ali judovski vesti in veri. Zato bi pa moral vsak Amerikanec že kot zavedni Amerikanec tako spodrepiti klanske agente, ki ga pridejo snubit za državni monopol šole, pa bodi po veri katoličan, protestant, jud, budist, svobodomislec, ateist ali karkoli, da jc le Amerikanec po duhu in ne po papirjih in še kakšen 'bajgali' zraven. (Odobravanje.) "Kdor ima pa še kaj vere, naj bo že te ali one in če je že sam nima, je vsaj'prepričan, i da je vera velikega, da največjega pomena pri vzgoji mladine, ta bi moral še trdneje stisniti pest in se postaviti v bran za svobodo verske vzgoje proti brezverski državni. A niti tir ki nočejo biti-brezverci*, se ne zavedajo svojih pravic in dolžnosti. Kako bi bilo drugače mogoče, da hodi polovico katoliških in še več kot polovico i protestanskih otrok v takozvane publične šole. Res, da niso vsi sami krivi tega. Tisoče starišev to nerado pusti, a morajo, ker jih razmere k temu silijo. Kje so pa oni milijoni starišev, ki bi jim tega ne bilo treba, ker imajo versko šolo na ; razpolago, ali vsaj sredstva si jo postaviti in vzdrževati? "Tudi ti so samo pobeljeni Amerikanci in sicer tako pobeljeni, kakor kaka vlažna stena od katere vse proč leti. Ti naravnost izzivajo Klane: Pridi-| te po naše podpise >za državni monopol šole! Nespametni bi bili s svojega stališča, ko bi tega ne storili. "človek bi mislil, da bo pro-hibicijski dodatek k ustavi, ki je zanjo kurje oko, Amerikan-cem oči odprl. A kakor je videti so od vode še bolj neumni postali, kakor od alkohola. Podobni so prej trdnemu kmetu pijancu. Krava za kravo je šla iz hleva, njiva za njivo, gozd za gozdom od posestva. Nazadnje je ostal hlapec tam, kjer je bil prej gospodar in gospod. Da prav tako delajo papirnati Amerikanci s svojim lepim premoženjem pravic, ki jim jih daje ustava. Za pro-hibicijo pride monopol šole, za monopolom šole kaka plava nedelja. Potem jim znajo še cigare iz ust pobrati. Tako bo nazadnje pre> svobodni Amerikanec podoben restantu, ki mu vse vzamejo, predno ga vtaknejo v luknjo. Prav mu bodi. Kdor svojih pravic ne zna braniti, jih vreden ni. (Ploskanje.) "Kaj naj posnamemo iz vsega tega ? "Prvič to, da je polovica A-merikancev živo potrebna malo več ameriške prosvete. Pa ne take, kakor je širijo naši la-vvendalski Prosvetarji. Ti so idejni zavezniki Klanov, njih naj zadnji trenarji. Prave, resnične prosvete je treba, ki obstoji v poznanju naše ustave in pravic, ki nam jih ena jamči, prirojenih pravic, katerim se nihče odpovedati ne more, ko bi se hotel. Ko bodo te spoznali, spoznali vso njih neprecenljivo vrednost, jih ne bodo tako pod vsako ceno prodajali, kakor nekdaj naši Indijanci zlato in slonovto kost za pobar-vanje črepinje. "Drugič to, da smo mi, ki imamo poleg amerikanizma še kaj vere, prav tako živo potrebni več verske prosvete. Pri vsakem centu, ki ga je treba za zasebne farne šole, se mnogim roka trese. Tja vržen se jim zdi. Ti nimajo o pomenu verskih župnijskih šol veliko več pojma, kot osel o notah. Ne uvidijo, da se bodo pozneje, če ddbimo državni monopol šole, od njih zahtevali ne centi, ampak dolarji za policijski aparat, kaznilnice, poboljševdlniče itd. Že zdaj, ko se vendar še veliko naše mladine po zasebnih, verskih šolah uči, da se je treba Boga bolj bati kot ljudi, že zdaj, pravim, ne more nihče reči, da bo svojo tedensko plačo srečno domov prinesel. Kaj bo šele potem, če se bo vsa mladina v monopoliziranih brezverskih državnih šolah vzgajala, o katerih njih najboljši poznavatelji pravijo, da so ravno radi brezverskega značaja bankerotne. Da več verske prosvete je treba. (Odobravanje.) "Tretjič in slednjič pa sledi iz povedanega za nas katoličane nujna potreba več katoliške prosvete. Naši najvišji voditelji, naši škofje je ne potrebujejo. Zbrani na prvem baltimor-skem cerkvenem zboru 1853. ■;,o vsakemu posameznemu škofu naložili kot sveto dolžnost, naj skrbi za to,. da bo pri vsaki župniji njegove škofije tudi župnijska šola, v katero so sta-[ riši dolžni pošiljati ,svpje otjrp-kq, sicer ..se, w York KUPON Označite kaj želite Navodila i a Obedi za Knjiga za hranjenje otroke otroke -------- (2) Slovenian. GLASILO K.S.K. JEDNOTE Izhaja rsako sredo. Uatnina Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v Združeaih driink ameriških. •117 St Clair Ave. Uredniitvo iu upravništvo: ' Telefon: Randolph 628. CLEVELAND, OHIO. Za Člane, na leto Za nečlane ................................ Za inozemstvo .......................... Naročnina: $0.84 OFFICIAL ORGAN of the CRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOUC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA. Maiatalned by and in the intereet of the Order. Issued every Wednssday. CLEVELAND, OHIO OFFICE: 0117 St. Qslr Av«. Telephone: Randolph 028. 83 Širite naš listi V Ameriki imamo nekaj nad ducat raznih slovenskih listov: tri dnevnike, en list, ki izhaja štirikrat na teden, dva s trikratno tedensko izdajo, štiri tednike, drugi so pa mesečniki. Ako vpoštevamo samo čtivo (brez oglasov) in letno ceno vseh teh listov, moramo priznati, da je dandanes "Glasilo K. S. K. Jednote" v tem oziru najcenejši slovenski list v Ameriki! Letna naročnina je za člane naše Jednote samo S4c; za nečlane pa $1.60. Naš list zavzema sedaj velikost 7 kolon (stolpcev) po 20 palcev. Velikost črk je 10 pt. Oglasov imamo komaj za 1 stran; vse drugo je čtivo — berilo. — Vse to se nudi nečlanom samo za $1.60 na leto, 80c. za pol leta, ali 40c. za če-trtleta. V resnici nam ne more v tem oziru noben drugi slovenski-list v Ameriki delati konkurence. Naša K. S. K. Jednota noče delati pri svojem "Glasilu" nobenih posebnih dobičkov. Zadovoljni smo, da lahko izhajamo, ozir. da nimamo nikake izgube. — Lahko pa tudi smelo trdimo, da nima nobena druga slovenska podporna organizalija v Ameriki svojega, tako velikega lastnega "Glasila" in tako poceni, kakoršnega ima baš naša K. S. K. Jednota. "Kakor znano, plaujejo člani S. N. P. J. $1.20 za svoje obligatno Glasilo. Isto vsebuje samo šest kolon na eni strani; naš list jih ima pa sedem. . plačuje več na leto za nelastno samo pol strani uradnih in pa jše manj. Enako je tudi z Glasilom S. S. P. Z. in z ostalimi. Kako stališče zavzemajo gori označena Glasila raznih podp. organizacij, ne bomo tli navajali, ali celo kritizirali. Rečemo samo to, da "Glasilo K. S. K. Jednote" izhaja že deseto leto na onem stališču in v oni smeri, za kakoršno je bilo ustanovljeno. Pred vsčm se ogiba visoke politike, štfan-karstva in polemike. Dela in piše samo za procvit naše K. S. K. Jednote, koje last je v pravem pomenu. Ni sicer lepo peti lastne hvale v svet, toda na podlagi desetletne izkušenfe to lahko trdimo, oziraje se na druge okoliščine in današnjo konkurenco ter na priznanje od strani našega lanstva. ; »Sleherno sredo v tednu se tiska in razpošlje 13,700 iztisov "Glasila K. S. K. Jednote". — Kdor ga dobi v roke, ima dosti časa, da vse prečita. Člani plačajo z asesmentom za naročnino za 1 številko samo 1.6 centa; nečlani pa 3c. Ker je iskrena želja uredništva "Glasila", da bi se tudi število čitateljcv v vrsti nečlanov pomnožilo, zato s tem apeliramo na vse uradnike (ice) naših krajevnih društev in na vse članstvo, da naj marljivo agitirajo za nove naročnike-nečlane. Če boste marljivo agitirali za večje Število čitateljev nečlanov, boste s tem agitirali tudi za našo prvo in najstarejšo slovensko podporno organizacijo v Ameriki, K. S. K. Jednoto, ki bo začetkom aprila t. 1. obhajala že 30 letnico svojega obstanka! Torej hitite skupno na to delo! Uredništvo "Glasila K. S. K. Jednote.'' to povišanje piae«. nik, Met« 6. Vertlh, jtottdifti ftjfiik, fter. 1 v pretres fh špfešn6 glasoVMije: ^^ $1»0?& na mdS', $ SiKlo^1^ W***,,llk* 8" J' o i&idpis^ <0pW t>Hp0,,<,e,,ffl® čWil.fltrtOftl(.letin), da glasujejo za MattJ^rajaii, j^J^fSds., jto pfavni odkofniki: John De€dum, John Mera, Jetrn Butftt-Glasili" Ivan Eo#ta» t. GLASOVNICA posameznega člana (ce) SS&« vieh; uredflik Ste li ZA to, ali PROTI, da se sedanjemu blagajniku K. S. K. J., br. John Gra-heku poviša mesečno plačo i f 65 na $100. Član (ca) dr. sv....;........ st.............v.................... (Društveni pečat) ZA PROTI • .....dne.............................1924. ..................................................................«. podpis člana (-Ice) cert. štev............... fe i veljavi 40 dni, od 15. februarja do H>. Je Opravičeni«) do glasovanj*. Lahko 'glasu- OPOMBA:—Splošno glasovanje marca t. 1. Vsik član(-ica) |e Optavičen(t) __________ ______ Je na društveni seji, sli pa doma. V slučaju, da bi kateri član-(ica) NE , . ptejcl(a) tozadevne glasovrtice od društvenega tajnlka(ce), naj pred-stoječo glasovnico Izreže is "Glasila", naj glasuje ter to glasovnico takoj odpošlje družtv. tajulku(-ici).^ RESOLUCIJA Dostavek k točki 64 in 83-e Jednotinih pravil (Člen VI. in X.) Ker šc je "na zadnji jtnuarski seji glavnega odbora K. S. K. J. razmotri-valo o izboljšanju nalaganja Jcdnotincga denarja šc v druge razne varne bohde (obveznicc), ki bi lahko donašati več obresti, kar bi bilo v korist naše Tudi članstvo J. S. K.. Glasilo, ki pripbčuje včasi društvenih naznanil, včasi tp tom nastopne RESOLUCIJE inja lahke organizacije, smo prišli podpisani uradniki do zaključka, kojega stavimo po-lastopne RESOLUCIJE članstvu na splošno glasovsnje. K. S. K. Jednota lahko investira (nalaga) svoj deftar potoni svojih nad jvanje. šolnikov poleg državnih, okrajnih ia municifialnih bondov tudi v prvovrstne obveznice javnih zadružnih podjetij, ali takozvane Public Utilities bonde." Ta točka naj stopi takoj v veljavo ako bo sprejeta In sicer "pod staro točko 64. Jednotinih pravil in kot dostavek k točkr 83.-c (CI. VI. in X.) Podpisi: Anten Grdina, gl. predsednik, Mstt Jerman, I. podpreds., Anton Skubic, II. podpreds., Mrs. Marj Prisland, 111. podpreds., Josip Zalar, glav. tajnik, Steve G. Vertin, pomožni tajnik, Rev. Luka Gladek, duh. vodja, Dr. Joe. V. Grahek, vrh. zdravnik; nadzorni odborniki: Frank Opeka, John Jerich, John Germ, John Zulich, Martin Shuklje; porotna odbornika: John R. Ster-bea*, Martin Kreme***; pravni odborniki: John Detman, John Mani, John Butfcovieh; urednik "Glasila" Ivan Zupan. U. GLASOVNICA posameznega člana (ce) Ste li ZA ali PROTI dveljavi zgoraj-omenjene točke? Član (ca) dr. sv............................................. Št.............V.............;............................. ■ »ji dne........................................................1924. (Društveni pečat) ........................ Naredile X e more ni Soben Stčin najemati kakega pomočnika, da bi mu pomagal in celo istegs ddto iz (Kftiega lastnega ž*pa plačeval. Brat blagajnik dalje izrecno izjavlja, da-li Št kil na minuli konvenciji zopet prevzel tega urada, če bi bil žs tedaj zittl, da se mu bo nalagalo vedno več dela. Ker »m« sc pa na tej seji navzoči in zdolej podpisani gl. ufSdnikl jasno prepričali, da ima sedaj br. blsgajnik v resnici veliko in vedno *eč dela, Ker priznavamo, da jc njegova sedanja plača ($65.00 msMčno) za to ogromno delo PRENIZKA in vredna povišanja, inv Ker je naša želja, da naj bi naš dosedanji, že 22 let službujoči blagajnik vsled tega ne odstopi!, zato stavimo cenj. članstvu predsISječo RESOLUCIJO] ZADEVA GLEDE 70 LET STARIH ČLANOV IN CLANIC. Pri minuli (petnajsti) konvenciji je bila sprejeta točka glede 70 let starih članov in članic, ki se glasi: "Zadeva ali točka glede 70 let starih članov: "Gospodami odbor priporoča, da naj se. kaj ukrene za člane, ki so dovršili 70 leto. Taki člani prenehajo plačevati posmrtninski asesment, ko dosežejo to starost. Taki člani naj vložijo prošnjo na glavni urad za starostne certifikate. Takim članom se še isto leto na račun posmrtnine izplača $100, zat<»m pa vsako leto po f 100 tako dolgo, dokler se cela posmrtnina ne ižplača. Starostna podpora se nanaša na znesek zavarovalnine; Član, ki je Zavarovan za $1000, dobi $100; za $900 zavarovalnine, $50 in za $250, $25 na leto. Ako tak član prej umre, se ostanek izplača dedičem. V slučaju, da nima tak član nobenega človeka za oskrbo pogreba, se lahko določi svoto $200 aa pogrebne Stroške, ki je narasti« od obresti. Taki člani morajo pa vseeno Še plačevati Jednoti stroškovni ali kupravrii asesment. Starostna podpora 70 letnih članov se pla-čuje iz posmrtninskega sklada." Vsled omenjene točke je več društvenih tajnikov in tajnic odštelo asesment za one člane ali članice, ki so že 70 ali več let stari. Ravno tako so nekateri, nad 70 let stari člani naprosili glavni urad Jednote, da bi se jim izplačalo $100.00 od njih zavarovalnine, kakor v zgoraj omenjani točki oShače-no. Da bo pa stvar vsem dovolj pojasnjena, navajam sledeče: Ko se je zadeva pojasnila aktuarju, je aktuar takoj ob-' vestil glavni urad Jednote, da točka kakor sprejeta pri konvenciji, se ne more, oziroma M ne stne Uveljaviti, kajti ako ee tf»elja*i, bo sedanja eolvehtnost Jednote padla a 100 odstotkov taa 90 odstotkov. Dalje je aktUar omenil, da če ee sklep konvencije, kakor je bil odobren Uveljavi in uvrsti v pravila, bo Jednota Vsled tega v marsikateri državi zgubila poslovnico ali licenco aa poslovanje. Na izjavo aktuarja obrnil sem ae pismenim potom na zavarovalninske oddelke ter jim poslal prestavo omenjene resolucije ali sklepa konvencije. Nekateri načelniki zavarovalniškega oddelka so se izjavili, da, ako se sklep uveljavi, nam bo sigurno odvzeta pravica poslovanja v 4 5.....................;......... 4 6.................................. 4 7................................. 4 8................;................ 49...^......................... 50.................468.29....... 51.................................. 496.92 .. ,.. 62............................... 444.82....... 5 3.................................. 431.91....... 5 4.................................. 418.14.............................L 593.00 5 5.................................. 403.45.....................;.......... 572.00 664.00 648.00 631.00 612.00 oni državi ________ Obrnil Sem do aktuarja s prošnjo, da naj preuredi točko; prisiljen podati svojo obaodbo iif iZjavoT v toliko, da bo odgovarjala državnim zakonom in predpisom. Aktuar je pripravil točko, ki se glasi: "70 let starostna podpora razredov 'A' lo pripedajoea Člinotn, ki inajd dosnirtfii&ske Certifikate." Jaz sem predsotječe aktuarjevo poročilo predložil pravnemu odboru Jednote, ko je sestavljal pravila. Pravni odbor je točko, odobrenb na konvenciji nadomestil s točko sestavljena po aktuarju, da je tako zadostil državnim predpisom, ter na ta način obvaroval solventnost Jednote, na podlagi Jednotinih pravil. Da bo vsakteremu predstoječa tabelica razumljiva, omenim naslednje: Na primer, da član pristopi v Jednoto med 16. in 20. letom, ko postane 70 let star, lahko napravi prošnjo na Jednoto za izplačilo podpore. Takemu Članu se izplača v gotovini znesek $629.93. Omenjeni znesek se članu izplača v celoti ali vse skupaj na enkrat. Ako tega noče sprejeti, in želi prenehati plačevati smrtnlnskl asesment lahko zahteva "paid up certificate" za $888.00, kateri znesek se izplača dedičem ob času članove smrti. Recimo, da je bil član ob času pristopa 40 let star. Ko dopolni 70. leto, lahko prejme od Jednote v gotovini $551.05 ali pa si lahko izbere "paid up certificate" ta $781.00. Članu, ki je bil ob Času pristopa v Jednoto 50 let star, se ižplača ob 70 letni starosti $468.29 ali pa lahko zahteva paid ui> certificate ža $664.00, itd. Pripomniti pa moram, da to »o pogoji, ki so vsakemu članu dani na prosto volje. Ako član note ne enega, ne drugega, lahko plačuje smrtninski asesment kakor do sedaj in Ico umrje, ae dedičem izplača polno svoto označeno v certifikatu. Vse tajnike in tajnice krajevnih društev se tem potom opožarja in prosi, da članstvu na sejah to Uojasnijo in kolek-tajo asesment od članov in članic, ki so tO aH več let stari, ravno tako, kakor je bil raaplsan s 1. jan. t. 1. Taki člani ali članice morajo plačati asesment toliko Časa, dokler ne vložijo proinje na urad Jednote, aa ižplačilo "Starostne podpore". Ko se podpora Člana la plača, preneha hiti član Jednote in istočasno preneha s plačevanjem asesmentov. Ali pa, ako član zahteva "Paid up certifieate", kakor hitro se Članu izda omenjeni certificat« preneha plačevati smrtninski asesment. Za glavni urad K. S. K. Jednote: Jesip Zalar, gl. tajnik, j Po 25c: Miss Kcyston. mike Mstja-, ' —--John Bfck. Mike Ofak. Jože Zvo- ZADNJI POfflV NA "AMERIKANSKEGA SLOVENCA." "Amerikinaki Slovenec" te do d.nes ni tadostno po- K" - * """"" sn!rX'kHf i? "krivii "»p™ 8iav- u «5 ntffi uradnikom K. a. A. Jednota. banka » pošiljatev si.oo. Toraj vse- Na nelogične zagovora drugih se ne moremo ozirati, *VneUpfi T^h« ,q>, ,, Wla kar ne odgovarjajo temu, kar je bilo vprvic pisano. : svSn.e £ »uJL 'mesto V to odločeni las bode kmalu ...... RAZNE STVARI. Gostilničar t odi po smrti. V CharlevillU je nedavno umrl v visoki starosti gostilničar Tri-stan Huon, ki je tako zelo ljubil svoj poklic, da je že v svoji opproki poskrbel za dobrobit svojih gostov. Določil Je, da mora vsak vojak v njegovem okraju dobiti po njegovi smrti steklenico šampanjca kot spomin na njega. Poleg tega je določil, da morajo vsi občinski reveži dobiti vsak petek v njegovi gostilni brezplačno kosilo in sicer biftek, vino in kruh. Ker Je pač dobro poznal svoj itah, je v oporoki natanko določil, kako velike motajo biti porcije. Kakor da bi hotel Izvršitev svoje oporoke sam kontrolirati, je h koncu še določil, naj ga pokopljejo na vrtu pred gostilno tako, da bo gledal na vhod v gostilno. RoHko ljudi lahke prehra-nja zemlja? Suha zemlja zavzema 130 milijonov kvadratnih kilometrov, toda od te ogromne površine je dobre za obdelavo samo- 50 milijonov.. Od teh 50 milijonov pa raste na približno polovici trava, bombaž, gozdovi in podobno. A komaj 300 milijonov hektarjev zemlje je na razpolago za pridelavo hrane. V Nemčiji pride na vsako osebo 0.3 hektarja zemlje za obdelavo, do-:im pi bilo potrebno za vsako ^sebo 0.5. V Ameriki pride na vsakega prebivalca nekako 1 hektar. Na podlagi teh številk bi smelo prebivalstvo zemlje kvečjemu narasti na 2500 milijonov. Ker je že danes na zemlji 1800 milijonov prebivalcev, je razvidno, da se lahko kmalu doseže mera. Z intenzivnim obdelovanjem zem-tje bi se lahko prehranjevalo le enkrat toliko ljudi, zlasti še, qp bi se ljudje bolj poprijeli rastlinske hrane. , Ponižnost. Slikarja Lieber-manna je obiskala neka gospa jn je polna občudovanja vzklik Mojster, vi ste velik, edihi! Jaz poznam sploh samo dva slikarja, Velazqueza in vas, ljubi gospod profesor!" —Velozquez je bil slaven španski slikar. Liebermann jo pogleda malo postrani in reče odurno: "Mene in Velazqueza? Zakaj pa tega?" — V Carbondalle, 111. so se te dni otroCi vračali iz-šole domov. Na nekem dvorišču so opazili 38 letnega Fred Nella ležečega v snegu. Misleči, da je navedeni mož pijan, so ga začeli močno kepati. Kmalu zatem so pa pronašli, da je mrtev, ker se je zastrupil. SRČNA ZAHVALA. Podpisana nabiralca izrekava tem potom prisrčno zahvalo vsem darovalcem, ki so kaj prispevali za nove zvonove cerkve sv. Urbana v Grabrovcu na Dolenjskem. Hvdla Vam v imenu vse naše vasi Grabrovec. oftstran oceana. Ker Vam tega dobrega dela midva rte moreva povrniti, naj .Vam isto obilno poplača Večni Bog v nebesih! Imena darovalcev v Steel tonu. Pa.: Po $5.00 Martin černugel, Matija čer-"nugel, Marko Gornik, Rev. L. Gladek. Pp $2.00: Dr. M. Kočevar. Marko 2lo-gar, John Slivanac. — $1.50 daroval Jure Dragovan. Po $1.00 Martin Boš-Sjak, John Lopatic, Ant.m Papič, Ant. Težak, Martin Težak, Anton Maleiič, Josip šuklje, Jožef Kambič, Fabijtn Bratina, Mr. Prowell, Louis Leščanec, Cilika Tomašič. John Beličič, John Bal-kovec, John Simtfnič, Ivan Petrašič, Frank Benec, John černugel, Anton fclogar, Frank Gorie, John Kraševec, Martin Jelšcvcc, Jože Stublar (Johns-burg. Pa.) Po 30c: Anton Hren. Martin Malešič Pelcr žujič, Josip Kiselič. Martin Nemec, John Plut, Mike Kostelec, Ne-menovani, Štefan Benc, Tomo Matič, Louis Bratina, Miko Kozjan, John Kočevar, Martin Kraševec, Viktor 01»avsky, Rotnsn 01šavsky st. John Škof. — It Bressler. Pa: Martin Mat-iašič, Martin PefHč, Geo. Gršič st. Mato Maholič. Anton Grdina, glavni predsednik K. S. K. J. Cleveland, O«, 13. februarja, 1W4. o*- potekel in potem sem J" ^SS^^,^ dinarjev 5363 in ših jugoslovanskih v redu prt-: v t i K sklepu izrekava še enkrat prav Eriarčno zahvalo vsem darovalcem! lartin čeniugsl in Matija čeraagel, selektorja. V Steeltotvu. Pa. febr. 1824. GLASILA" K. S. K. JEDNOTE, 13. FEBRUARJA, 1924 Fannie Vrcn, 313 W. Poplar St. Tajnica Mary Champa, 311 W. Poplar St. Blagajn. Carolina Baraga, 326 W. Poplar St. Rear.a mesečna seja se vrti ! vsako prvo nedeljo v Ljudski čitalnici. St. 1»7.- DRUŠTVO KRALJICE MAJNIKA, SlIEfcOtGAN, WI8. — Predsednica Ivanka Mohar, 110 Ky. Ave. Tajnica Mary Prisiand, 723 Ge. orgia Ave. Bligajn. Louise Bovhan,-208 N. Water St. Redna mesečna seja se vrti vsako drugo sredo v mesecu v cerkveni dvorani. St. 158.. DBUiTVO SV. ANTONA PADOV. HOSTETTER, Pa. — Preds John Mikec, Box 42 Pleasant Unity, Pa. Tajnik Jakob Povie, Box 41, Hos-: 'etter, Pa. Blagajnik Joe Zakrajiek, Box 12, Pleasant Unity, Pa. Redna mesečna seja se vrti vsako prvo nedeljo v Slov. Nar. Domu. St. 160.- DRUŠTVO MARIJE ČIST. SPOČ. KANSAS C ITT, KANS. — Predsedniea Theresa Cvitkovič, 518 Dugarro St. Tajnica Ivana Bratkovič, 418 N. 5th St. Blagajn. Agnes Za-kratek, 526 Sendusky Ave. Seji se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v Šolskem poslopju. St. IIL- DRUŠTVO SV. ALOJZIJA. GILBERT, MINN. — Predsednik Alois Verbič, Box 822. Tajnik Mike Seme-ia, Box 353. Gilbert. Minn. Blagajnik Mike Sterniia, Box 724. Redna mesečna seja se vrti vsako tretjo nedeljo v prostorih sobr. Louis Verbich, ob 4. uri popoldne. St. 162- DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, CLEVELAND, OHIO. — Predsednica Helena Mally, 1106 E. 53rd St. Tajnica Josephine Menart, 1277 Norwood Rd. Blagajničarka Franccs Debevec, 6022 Glass Ave. Redna seja se vrši vsaki prvi. pondeljek v mesecu v stari dvorani Sole sv. Vida. St. 163.- DRUŠTVO SV. MIHAELA, PITTSBURGH, PA. — Predsednik Tomo Belanič, U Troy St. Milvale, Pa. Tajnik Mate Brozenič, 95—44th St. Pittsburgh, Pa. Blagajnik Matt Gra isn, 5215 Natrons Wav. Predsednik odbora bolesti: za člane: Juraj Gunja, 95—44th St. Pittsburgh, Pa. predsednica odbora bolesti za članice: Eliza Cestarič, 4621 Blackberry W«y, Pbgh. Pa.^Rcdna mesečna seja se vrii vsako drugo nedeljo v Ameriško-Hrvatskem Domu, 10. Md. Ave. Milvale, Pa. Št 164.- DftUSTVO MARIJE POMAGAJ, EVELETH, MINN. — Preds. Lucillc Kapsli, 806 Adams Ave. Tajnica Marv Ulasich, 614 Adams Ave. 31agaJ*n. Frances Kvaternik, 610 Summit St. Redna seja se vrii vsako tretjo nedeljo v mesecu v Cerkveni dvorani. St 165.- DRUŠTVO M ARU A. POMOČ KRISTJ., WEST ALLIS, WIS.— Predsednica Mary Marcec, R. 2. Bo» 342 Ha»'ley Rd. Wauwatoosa, Wis. Tajnica Mary Muren, 508—50th Ave. Wcst Ailis, Wis. Blagajn. Rose Bizjak, i69-51st Ave. Wcst Allis, Wis. Seja se vrSi vsako drugo nedeljo v mesecu 7 Cerkveni dvorani. St. 166. DRUSTfO PRfcSV. SRCA IEZUSOVEGA, SO. CHICAGO. IU__ Preds. Petar Wui£, 9732 Houston Ave. Tajnik Frank Pleša, 9732 Houston A Ve. Blagajnik Nikola Grahovac, 9732 Houston Ave. Seja se vrti vsako tretjo nedeljo v mcscca v Cerkveni dvorani na 96. cesti. St. 167.- DRUŠTVO KRALJICA MIRI, THOMAS, W. VA. — Predsednica Ana Kaltnikar. Box 215. Tajaik ii Nag. John Lahainer. Bok 215 Seja sc ► rti vsako pifro nedeljo v mesecu v J. Lahajnarjevem prostoru. St. 168.- DRUŠTVO SV. JOŽEFA. BETLEHEM. PA. — Predsednik Josip Skrabaa, 616 Picrce St. Tajnik Char-•es M. Kuhar. 513 Ont. St Blagajn. Math Rogan, 427 Picrce St. Seja se vrti vsako zadnjo nedeljo v mesecu r Cerkveni dvorani. St. 169.- DRUŠTVO SV. JOtEFA. CLEVELAND, (Collinirood), OHIO.— Preds. - Anton Leskovec, st. 663 E. I60th St. Tajnik Lawrence Leskovec, 663 E. lOOth St. Blagajnik Jos. Ster-molc, Cor. Saranac Rd. & E. I56th St. Seja sc vrti vsak drugi tor«k v mesecu v Cerkveni dvorani. St 170.- DRUŠTVO SV. ANE, CHICAGO, ILL. — Predsednica Veronika Kolcnko, 2002 W. 23rd St. Tajnica Agnes Horwath. 1844 W. 22nd Plače. Blagajn. Rose Hor*ath, 1844 W. 22. PI. Rcd.ic mesečne seje se vrtijo v slovenski cerkveni dvorani vsako prvo nedeljo. SL 171.- DRUŠTVO SV. ELIZABETE, DULUTH. MINN. — Predsednik Ptank Gimrel, 1315—101 Ave. W. Tajnik Frank Vesel, 219^-101 Ave. W. Rlagajnik Anton Ccrnich, 9721 —98. Ave. W. Redna seja se vrti vsako tretio nedeljo v mesecu v zakristiji ccrkvc po prvi sv. ma»i. St. 172.- DRUŠTVO PRESV. SRCA JEZUSOVEGA. WEST PARK. O. — Prgdj. John Porelnik, 12625 Kirton Ave. Tajnik Joseph Grdina, 13404 Astor Ave. Blagajnik Mike Wciss, 12619 Kirton Ave. Seja se vrti vsako prvo nedeljo v mesccu ob drugi uri pop. v Jug. Del. Narod. Domu. SI. 173.- DRUŠTVO SV. ANE, MILVVAUKEE. WIS. — Predsedniea Arta Spende. 473 Virginia St. Tajnica Kristina Rcbernisck. 222 Reed St. Blagaj. ničarka Mary Žagar, 676—27th St. Redna seja se vrti vsako tretjo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani na 4th Ave. St. 174,- DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ, WILLARD, W1S. — Preds. M=ry Zupan, P. O. VVillard, Wls. Tajnica Mary Gocar, R. 5. Box 39 Creenuood, Wis. blagajničarka Ivana Aftach, Box VViltard. Wls. Seja še vrii vsako drugo toedeljo v mesecu v pritličju iupniiča. st. 175.- DRUŠTVO SV. JOtEFA, FUMMIT. ILL. — Predsednik Joseph Kerzich, Box 423 Argo, III. Tajnik Fr Pelko. Box 63, Summit, IU. Blagajnik Florijan Pelko, Box 86, Summit, HI. Seje se vrie ? ? St. 17S.-DRUSTVO MARIJE POMAGAJ, DETROrr, MICH. — (Imena uradnikov objavimo prih.) OPOMBA. Sobr. druitveni tajniki (-ice) ss nt-proieni, dl takoj poročajo vsako pre membo naslova svojih uradnikov(ic) iti sicer glav. tajnika Jednote ter -lpravniimi "Glasila K. S. K. Jedno Jednota Imenik krajevnih dr. K. S. K. J. in njih uradnikov, Agitirajtc za K. 1. K. Jednoto! 0 ljubezni. plačan prav zato, ker je pritr- ne boš tega storil? Ali ne boš . gan. Toda, ali izpolnujejo u- še) in dal od sebe vse, kar i- Dvanajst samaritanskih kaz svojega srca in pozitivni u- maš preveč, da boš vsaj nekaj govorov kaz božji in povelje zgleda bolnikom postregel, vsaj nekaj V Stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljublja- Kristusovega vsaj tisti, ki ima- brezposelnih preživil? Sv. ni govoril Dr. Mihael Opeka. ' . .... . . » . jo vsega v preobilju, vsega na Frančišek Asiški je nekoč vi- (Nadaljevanje) ostajanje, vsega nad vse potre- del bedno ženo; da bi ji smel --be življenja? dati plašč in 12 kruhov—kar se Prav posebno še pa dviga naš Tisti, ki se v srebru in zlatu mu je zdelo preveliko bogastvo Bog iz prahu ubogega, kakor leskecejo njihove ekvipaže; ki pri hiši—je dejal svojemu poje prelepa pesem Magnifi- ?e šibe od preobloženja njiho- gvardijanu: "Brat gvardijan, kat; in je Oče brezočetnih in ve mize; ki se že komaj zapi- tuje blago moramo dati na- dom brezdomnih; v višavi pre- rajo njihove prenapolnjene zaj." Koliko bolj moraš tako biva in se na nizke ozira, ka- blagajne? Ah, kako so veli- misliti ti, ki se v bogastvu kop- kor govore o njem d.uge bib- kokrat trda njihova srca, kako Iješ. liške pesmi. 30 velikokrat stisnjene njihove * Zato pa hoče Bog, da se tudi roke. Vržejo tuintam kake Telesna dela usmiljenja—O mi njegove skrbne ljubezni, novce, češ, da ne bodo ljudje da bi jih obilno delali vsi, ki njegovega dela za človeštvo godrnjali, da se ne bodo ljud- morejo. Zakaj vsi, ki more- udcležujcmo; da izkazujemo sl:e mase razburjale, da ne bo- jo, so tudi dolžni po dolžnosti dela usmiljenja tem, ki so jih do zamerili na visokih mestih, ljifbezni. Priložnosti pa je do- potrebni. Poslušajte, kako to Toda, prijatelji, to ni ljubezen volj vsak dan. Vsak dan hodi- pozitivno ukazuje! Moj sin, do bližnjega—to je le straho- jo med nami lačni in nagi in govori pri Gkleziastiku, miloščine ne odteguj ubogemu in petnost, ki se boji zase. bosi. Vsak dan kličejo do nas Ali pa se socialna vest včasih vdove in sirote in taki, ki so svojih oči ne obračaj od siro- vendar le zbudi, kakor če se n. brez strehe in brez varstva. maka! Ne zaničuj lačnega človeka in ne jezi reveža V njegovi potrebi (namesto dc bi mu pomagali). Nc žali srca reVnega človeka (s tem, dt mu ne priskočiš na pomoč) in ne odlašaj daru njemu, ki je \ stiski: Ne odrekaj prošnje sti-skanemu in ne obračaj svojega obraza od reveža. (Sir. 4, 1-4.) To so jasne besede, moji častiti poslušavci, in dovolj po udarjene. A še jasnejše je razodeta zapoved božja v bni sliki, ki nam jo je podal Sil božji o poslednji rodbi, v ii stem strašnem prekletstvu, ki bo takrat izrečeno nad njimi ki bodo prišli pred sodbo brc? del usmiljene ljubezni: Pobe rite se izpred mene, vi prekleti ^ večni ogenj . . . Zakaj lačen sem bil, in mi niste dali jesti: žejen sem bil, in mi niste dal; piti; tuj sem bil, in me nist« pod streho vzeli; nag sem bil in me niste oblekli; bolan in v ječi. in me niste obiskali . . . Kar niste storili kateremu teh manjših, tudi meni niste storili. ( Mat. 25, 11-45.) Al pač res. predragi, če veruje mo v Boga nc moremo živeti brez del k ' anske ljubezni dt bližnjega Zveza med vero v Boga in životvorno lju^eznijt do ljudi je tako tesna in or Kanična. da je zmerom, kjer je ginila vera v Boga, ginilr tudi resnična ljubezen do bližnjega. In če je danes tako malo delavno ljubezni do so-brata na zemlji, ali ni to zato, ker je tako malo žive vere v Boga? pr. junakinja v modernem ro- Vsak dan čujemo vzdihovanje manu vpraša: "Kaj dela na bolnikov in plakanje zapušče- jtotine in stotine žena in deklet nih. Vsak dan je priložnost za / tovarni njenega očeta od ju- ljubezen in njena dela. SajnO tra do večera, dan na dan?" in en dan ne bo več priložnosti; si mora odgovoriti: "Tvojo tisti dan, ki se mu pravi dies poročno obleko delajo," zbudi irae, dan jeze in sodbe. Tisti e jim—pravim—očitanje, da dan se bo samo za vekomaj jni šume v svili, ko drugi ko- razklal prepad med teipi, ki maj s cunjami pokrivajo golo- bodo v naročju Abrahamovem, o; da se oni—svetopisemski in temi, ki bodo pokopani v pe- >ogatini — prenauživajo pri klu. In potem bo zastonj: Ni- -azkošnih mizah ko se mnogim koli več ne bo mogel zveličani ibogim Lazarjem sveti lakota Ubogi Lazar tudi le s kaljico z oči, zbudi se to včasih v pr- vode pogasiti žeje zavrženega ;ih—in tedaj zopet nekaj vi-larjev miloščine. Toda, prijatelj, tudi to ni ljubezen, tudi to (e le plašljivost pred svojo astno vestjo. In kaj bodo tisti vinarji in :ovci. Kaplje v morje. O, kačo pozabljajo ljudje, zakopani / milijone, da niso absolutni ro^podarji svojega brezsrčnega bogatina. (Dalje sledi) o Amen. Slike iz Belokrajine. Spisal dr. Franjp Ogrin. (Konec.) In vrstil se je še govor za premože- govorom. Skoro vsak navzo-;ja, marveč le užitkarji in od čih je govoril, nekateri po dva->oga zaznamenovani rfzdelje- krat in vsak je povedal kaj no-/alci tega, kar imajo preveč, vega. Eden je omenjal vese-^akaj, kdor ima preveč blaga, lje, da smo se našli enaki po diče sveti Avguštin, ta ima tu- duhu, drugi je bodril k vztraj-e blago; Bog ti da, kar potre- nosti v samozatajevanju in trp-juješ; če ti da več, ti da zailjenju, češ, tem lepši bo potem lruge. Nc tako, kakor bi zo- j dan svobode, ki mora priti in >et drugi imeli do preobilja ki ni daleč. k 2nih absolutno pravico, da bi Izvirno misel j« povedal dr., ahko prišli in bogatinom po- Schaubach, ko je rekel, da mo-brali, nc, zakaj pisano je: Ne ramo odpraviti vse meje med kradi. Toda tako pač, da bo- Hrvati in Slovenci, ter če treba lo bogatini Bogu, ki je edini tudi Kolpo izpiti v ta namen. )ravi gospodar vsega, kar je, Da, vse meje med vsemi tre-ežak odgovor dajali, če tega, mi jugoslovanskimi plemeni, car jim je Bog dal odveč, ne azdele v bogato miloščino re- /ežem. In naj tudi nihče ne vstane pozdravljali v svoji sredi sa-V Boga, predragi, in v Kri- n ne govori s tistimi, ki napak mega Pašiča, če ne v Zeieniki, meni Vrankovič, kajti vsi že komaj čakamo, da doživimo dan ujedinjenja, dan, ko bomo stusa našega. V Kristusa, ki nam je kot Bog-človek zapusti! tako eijajen zgled te ljubezni. Povejte, ali ni bilo celo življenje Krisucovo kakor velikan ska panorama usmiljene, de- -azumejo in napak rešujejo so- Pa v Črnomlju in na Vrbov- nalno vprašanje, naj namreč skem. Silno, bučno pritrjeva- lihče ne pravi: Miloščina je nje. • • sramota, miloščina ponižuje Le prehitro je minil dan in ega, kdor jo prejema. Res, mrak je že razprostrl svoja noji častiti poslušalci, korist- krila nad šumo in družbo. Ta lavne ljubezni do bližnjega?4"iejši in plemenitejši način, po- 32 je poslavljala. Okoli je hodil dobrote deleč pravi o njem sveti Peter. (Dej. ap. 10, 38.) Vsak klic potrebe je slišal. Z obrazov jc bral u-bogim njihove prošnje. Žalostne je tolažil. Lačnim js lomil kruh. Slepim je vračal pogled. Bolne vseh vrst je o-zdravljal. Mrtve je obujal— in potem, ko jc na koncu svojega zemeljskega življenja, pre- magati v potrebi, je ta: dati Z Bogom, brača Hrvati! z jrezdelnemu dela, zbuditi v I Bogom, mili Slovenci! Na svi-ielamržnem veselje do* dela, denjo! Jati delavcu primerno, zadost- In zapeketali so,konji na tri .io plačilo. Toda, prijatelji, če strani z gosti dragimi, pa dela ni in ni, ali če leže de- Drugi dan so bili vsi izletniki .avr.e moči strte na tleh, ali če polni hvale na včerajšnji izlet zaslužek pri vsi pravičnosti in duša jim je še plavala nnd plačila nc zadostuje? Kaj po- Zelcniko.. Mučila je nekotfd ;em? O, potem ni drugače, edina skrb, kaj, ko bi kdo vse lego da pride bogatin k siro- izdal—pa ni ga bilo takega grskih narodov, za rešitev na-fni v Črnomlju srbofili, me ni- j ? yik, pa 'iflik' od kosila na po- *odov izpod turškega jarma, sta prestrašila." ito. Za dobršen del Lackner | Ti pa si že odhitel, prevzet "Pst! Ali ne vidiš, da gre-i ievega dvorišča nas je. In du-, e novicc, ven na piano, da si $ta tam X, Y," opominja p6ti-, *e pred rajem se ne'razvesele, JstvariŠ jasno sliko o njenem ho špiro. "Glej vraga! Ti in jaz sva prej parkrat pogledala, če morda kdo za mejo prisluškuje, pa ti pride zlomek ravno od nasprotne strani," potihuje enako Francelj. In predno sta došleca, o kojih političnem mišljenju naša družba še ni bila popolnoma na jasnem, prišla tik do nje, je ta živahno komentirala letino, vreme, prihodnji izlet itd. Na ta ijačin in politike se bolj izogibajoč se je govor sukal dalje, dokler ni stopila rosica na trato in opominjala k odhodu in k večerji. . . II. Tako je bilo dan za dnevom, vsa vojna leta, od spomladi do jeseni. In prav redki so bili dnevi, da bi Starihova trata ne bila vsaj enemu izmed našega trifolija zatočišče in sanjališče. Vsak politični pojav, vsako fazo svetovne vojne, uspeh Nemčije in Avstrije, vsak poraz entente—saj dolgo, dolgo niso hotele priti očitne ententine zmage—je naša trojica prerešetala na vse strani. i ako, ko pride sv. Peter odpirat. )otnenu.' lebeška vrata,, kakor mi, ka- "In popoldne smo krenili po lar se poštna odpro. Kot v če- ,poti skozi mestno ložo, da se bclnjaku zašumi in vse hiti k lomenimo, pogovorimo in nav-časopisnim kupom in preda- j iijemo v prostem zraku sladke lom. Malokdo pa se napoti ibljube o prostos'ti." lomov, ampak vse bere na dvo- j "Res," odgovarja Francelj, rišču in pred pošto, seveda 'v spominu mi je vse, v spomi-vsak z drugim občutkom. Ta iu tudi špirove besede: 'Daje razveseli, oni se zgrozi in nes plapola ogenj radosti in zamisli in vede ali nevede iz- apa v slovanski duši od Krko-raža svojo notranjost. lošev pa do Adrije, od Belta Sploh ako se Človek malo za- pa do Ponta.' " mudi in pride pred pošto šele,; "In danes stvar dozoreva, ko že drugi bero, tedaj treba Pred kratkim izvršeni trium-le pogledati po raznih obrazih, j falni pohod v št. Janž in ta-pa si lahko takoj ustvari pri-. mošnje veličastno slavlje, ki so bližni komunike oziroma sod- Ue ga udeležili zastopniki skoro bo, ali Avstrija zmaguje ali je vseh Slovanov, se mi zdi kakor tepena . . . simbol bližajoče se osvobodi- Po nekaj dneh. Naši znanci tve, kakor zastava že prihaja-zopet na starem počivališču.' joče Jugoslavije." Veselje in vzhičenost jim sije "Ali ne veš, Janez, kako je z obrazov. Vse križem govo- bilo? Pred čitalnico sva sede-re: Saj sem rekel—saj sem Ia- Ti pa si strmel v ona baj-vedel—to je zadnji veliki na- na poročila, kako je pozdrav-vsak | por in zadnja silna akcija ljalo naše ljudstvo, v narod-nemškega orožja—končano nih nošah in prazničnih oble- kah, enodušno in oduševljeno slovanske goste od Ljubljane do št. Janža. Ti pa So od- "Pa mislita," veli Janez, '"da sc bodo zdaj tudi zadnji zakrknjenci spreobrnili? Ne in .stokrat ne!" "še vedno jim zdravljali, izstopali in se divili. Najhujši porazi ententinega | bo tlela iskra v dnu srca, da Vse to in pomenljivi govori, ki orožja pa niso omajali v njej zmagajo osrednje sile, še ved- so se govorili v št. Janžu ob upanja in prepričanja, da kon- no ostanejo stari Avstrijci," polaganju spominske plošče dr. Čno izvojujejo zmago zapadne; meni špiro. "O še vedno," se Kreku, so te ganili, da nisi velesile, kojih hrabre, požrtvo valne čete bodo takrat vdrle liki orkan v germanske zemlje. . . Leta 1918. Velika nemška marčna ofenziva. Vsak dan zmagovalni komunikeji.. oglasi Francelj in nadaljuje: vzdržal. Solza ti je kanila na "Najhujše za človeka je danes žareče lice." ^hinavščina^ki jo vidimo vsena- "Ko sem tudi jaz vzel časo- okoli. Venomer se zatrjuje, pis v roke, sem zaman posku- da bomo zmagali, da moramo šal, biti pogumnejši." zmagati; v resnici pa nam je, Da, ljuba, mila trata, osta- zaprtim že leta kakor v trd- neš nam nepozabna! Nikdar "Ajdimo, ajdimol" priganja n javi, zmanjkalo že vsega in ne pozabimo na one urice da- f špiro svoja sodruga na velikem čete trpe silno pomanjkanje, i .nes tesnobnega, jutri radostne- ' A črnomaljskem mostu, v naše V avstrijski armadi, nekdaj ga in upapolnega razpolože- departmaje—tako je krstil on tako disciplirani, se pojavlja- nja. Nikdar! shajališče na Starihovi trati— jo upori in dezertacjje. Ubež- "meni te nemške zmage tukaj niki pa se zbirajo v krdela 0- kar dihati ne dajo." In naglo zavijejo na viniško (zeleni kader v Liki, v Bosni) 'In ta negotovost, ko dosti- cesto in so že pred prvo ste- krat ne vemo, ali imamo oprav-zico, ki zavije na levo. ka s poštenim človeko mali z Glej jih, glej naše žene, vohunom," se razburja Janez. štiri tisoč let staro pienično zrnje. V grobu egiptovskega faraona Tutankamena so med drugim našli tudi nekaj pšeni-čnega zrnja. Poskusili so, ali kako se solnčijo na panjih" ! "Sicer pa iz Črnomlja res ni bi to zrnje, ki je staro že nad ABRAHAM LINCOLN. Abraham Lincoln, šestnajsti predsednik Združenih Držav, je bil rojen v Kentucky dne 12. februarja, 1809. Njegov rojstni dan proslavljamo vsako leto po vseh Združenih Državah kot narodni praznik v spomin velikega predsednika. Njegov 115 rojstni dan smo obhajali včeraj. Živel je kot deček in še kot odrasli mož, tedanje trdo, 1 naprej naj le njemu naznanijo, ako še jednak? pomoči potrebujejo, tfa bode kompanija skrbela ea pomoč. To dekle je bilo poslano od Goodrich zavoda. Miss Dorothy Mayers, in poslovodja je bil Mr. Jim Mayers od Cleveland Graphite Bronze Co., z jednakim imenom, vendar nič v sorodu. Mrs. Smičiklas je bila že v večih bolnicah, sedaj se pa počuti bolje, da bo polagoma okrevala. Saartna kota. V soboto dne 9. t. m. je padel po stopnicah na 1885 E. 55. cesti živeči rojak John Petkov-šek tako nesrečno, da si je pri tem zlomil tilnik in kmalu umrl. Omenjeni je samec doma iz Cerknice in star 47 let; v Ameriki je živel 33 let. Bil je skromno in borno življenje pi-; sprva 18 let v Braziliji, kjer za-jonirskega gozdarja, farmerja pušča eno sestro; v Združenih in porečnega čolnarja, in kon-; državah je pa živel 20 let. čno s silo svojega značaja in s Njegovo trupjo ima v oskrbi pridno samoizobrazbo je postal; pogrebniški zavod A. Grdina. tak znamenit pojav v ameriški zgodovini. Malo je imel šolanja, malo knjig na razpolago; svoje pravniške študije je o-pravljal po noči po trdem po-dnevnem delu. . V starosti 25 let je bil izvoljen v legislaturo države Illi-noisa. Vsakdo v Springfieldu je znal pripovedko, kako je novoizvoljeni poslanec prišel iz Salema v glavno mesto države; prijahal je na izposojeni kobili z dvema žakljtema ob sedlu, dvema ali tremi pravnimi knjigami in sedmimi dolarji v žepu. Leta 1847 je prvič prišel v Kongres; kot nasprotnik Douglasa za senatorstvo je že tedaj izjavil:, "Ta Unija ne more trajno obstajati na pol svobodna, na pol suženjska." Pozornost dežele je bija nanj .obrnjena, in leta 18i>l. je bil izvoljen za predsednika Združenih Držav. 'Njegova izvolitev je bila znamenje za odpad južnih držav, ki so sprejele svojo posebno konstitUcijo, naslanjajoče se na idejo, 'da so črnci suženjsko pleme in da je suženjstvo vpravičeno. Civilna vojna je rešila Unijo ih odpravila suženjstvp. Lincoln je bil raVno zaposlen z načrti za rekonstrukcijo, ko1 ga je morilec ustrelil dne 14. aprila, 1865. Dan kasneje je izdihnil. Lincoln je najznačilnejši predstavitelj Amerike; njegov uspeh pomenja, da ameriški državljan se more povspeti iz najnižjih slojev do najvišjega položaja v Združenih Državah. Slava njegovemu spominu! N. v. m. p. — V Euclid, O. v bližini Louis Reharja je umrl 12. t. m. rojak Mihael Maver, doma iz Kočevja. Zapušča ženo in več otrok. R. I. P. — Dne 12. t. m. je umrl pri družini Luznar na 6414 St. Clair ave. stanujoči samski Nemec John Draksler, star 58 let, ki je bil tudi med našimi rojaki dobro znan. Zadel ga je mrtvoud in je ležal v svoji sobi že več ur mrtev ko so ga našli. Svoji k svojim! Cenj. rojake in občinstvo opozarjamo na današnji oglas znane velike zlatarske trgovine £r. černeta na St. Clair ave. Držite se gesla: Svoji k svojim. -o- ' Čudno praznovanje na Japonskem. Na Japonskem vlada še mnogo praznoverja. Tako se med drugim vsak pazi, da ne sede na Še topli sedel, kjer je sedel prej kdo drugi. Tam 30 namreč prepričani, da bi prešle vse skrbi in nevolje, ki jih ima oni, kf je prej sedel na stolu, na tistega, ki bi se vse-del še na Jtopli stol. Zato vsak Japonec najprej brcne stol z nogo, da na ta način uniči čarovnijo in še le potem sede. t NAZNANILO IN ZAHVALA Tem potom naznanjamo prijateljem, znancem in sorodnikom prežalostno vest, da je v četrtek dne 24. januarja, 1924 v najlepši moški dobi umrl naš preljubljeni soprog, oziroma oče John Varšek, Pokojni je bil rojen na Verdu pri Vrhniki na Kranjskem, kjer zapušča mater, 2 brata in 1 sestro, tukaj v North Chicagu pa zapušča mene, žalujočo vdovo, S otroka, brata in sestro. Rajni John Varšek je bil ob •času smrti član društva Marija Pomagaj, št. 79, K. S. K. J. in društva sv. Družine, št. 6, D. S^ D., katera sta mu priredila tudi lep pogreb. \ >. • - Tem potom se naj prisrčne j-še zahvaljujem Mrs. Frank Cvetlič, ki mi je ob času smrti stala na strani in me tolažila. Dalje hvala Mr. Frank Urhu za vse dobrote, ki jih je storil mojemu možu, v bolezni, ob smrti in pogrebu. Mr. John Rep-u in Frank Grom-u, ki sta se trudila in mi pomagala urediti tako lep pogreb. Dalje se naj prisrčne jše zahvaljujem vsem darovalcem vencev in cvetlic, med drugimi tudi dru-' štvom Marije Pomagaj, 79, K. S. K. J., sv. Družina, 6, D. S. D. ter Slov. Samost. društvu Vitezi sv. Jurija. Zahvaljujem se tudi vsem, ki so pokojnika obiskali na mrtvaškem o-, dru ali ga spremili na pokopa-! lišče. Lepo se zahvaljujem tu-| di Rev. J. F. Ažbetu, ki so o-pravili zairanjkim mrtvaške obrede* . Tem potem bodi vsem skupaj .izrečena naj prisrčne jsa zahvala. Ranjkega priporočamo v molitev ,in blag spomin. >, • Žalujoči ostali: ;,i v nfr*«Ttr rxq * Mary Varsek, sojproga n . Štefanija in John, otroci. V North Chicago, 111., 2. februarja, 1924. Hripavoet , ia kašelj sta wlo n«prH«tna simptoma. Da p rt preči t« tsije posljedice VZMBlte Severa'« -Cough Babam, ki prinala zaželjeno in hitro pomot. I maj te ga pri roki v hiii za zimska mesece. Cena 25 in 50 centov. : Vpraiajte po lekarnah. Severov Almanah M leto 1934 ja natisnjen. Dob« s« po vseh lekarnah zastonj, »li pišite nam. F. SEVLHA CO. CK0A9 KAPSDS, IOvVA Vsakega člana geslo nAj bo.:' ZA 30letnic» —30 novih članov.' ..••} IMAM V ZALOGI I* LET ŽE NAD PRAVE LUBASOVE tri in itiri-vrstae, dva, tri in štirikrat, nemško in kranjsko uglašene kakor tudi kromatične ia pa hovčeke. Harmonike so najboljšega dela in opremljeno s zaporo ta upreti. ALOJS SKULJ, S2S EpeHoe PL, Brooklja, N. T. ZASTONJ dobite lepi stenski koledar, na katerem so označeni cerkveni in državni prazniki, posti, svetniki celega leta, itd. NaroČite si ga takoj, predno nam zalog« pqkie. Pošljite samo 5c za pošfnino. Naslov: "EDINOSr 1849 W. 22nd St. CHICAGO, ILL. »SS domaČa zdravila. V zalogi imam jedilne dilave, Knajpovo ječmenovo kavo in importirana domača zdravila, katera priporoča Mgr. Knajp v knjigi . DOMAČI . ZDRAVNIK Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana ' ▼taka rastlina za kaj aa rabi. Brinjeve jagode,' vtet* 130 'funv i tov----------f—$e.$q , Malo črno grozdje, baksa 50 fu- toV ................................... $6.50 Muškatel grozdje, baksa 50 funt po ...............!2......$5-25 . Ekspress tal vračunjen. SEMENA. V zalogi imam najboljša in zanesljiva poljska, vrtna in cvetlična semena. Pišite po brezplačni -cenik. Blago pošiljam poštnine prosto. MATH. PEZDIR Box 772. t s City Hali Sta. New York, N. Y. CZ Lično in poceni! Cenjena društva, trgovci in posamezniki, kadar potrebujete kakoršnekoli vrste tiskovine, obrnite se vselej na najve-jo slovensko unijsko tiskarno v Ameriki "AMERIŠKA DOMOVINA" «117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Pri nas ste sigurni, da dobite jako lične tiskovine, po niž-jih cenah kot drugje ter točno postrežbo. V aaši tiskarni ee tiska "Glasile L 8. K. Jednote ". POZOR SLOVENSKI FARMARJI! ' Ako hoče kdo «voje farmo prodali. *»j mi piše podrobnosti in zadnjo ceno. JOHN J. BLACK, Chippefca Falls, Wisconsin. i CLEVELANDSKE NOVICE. Važna seja. Jutri večer, (v četrtek) dne 14. februarja ob pol 8. uri se vrši v mali Knausovi dvorani posvetovalna seja uradnikov ZAHVALA. Zadnje čase sem prejel več zahvalnih pisem iz stare domovine, da so prejeli moje koledarje, eden pa je bil vrnjen, ker ni bil'pravi naslov. Tako vidite, da je pošta natančna, če je pošijjatev prvega razreda; ako koledar ne dospe na mesto, je vrnjen nazaj. Zadnje leto sta bila vrnjena dva, eden ia Ljubljane in drugi od drugod; to leto pa je bil vrnjen le eden, ki je bil naslovljen na Frane dr. sv. Vida in dr. Marije Mag-! Tomažič, P. Prem, Juliska Ve-dalene ter v Clevelandu žive- nezia, Italija (Janeževo Brdo), čih glasnih uradnikov K. S. K. P™ zanimivo pa je pismo J. v svrho primernega nastopa od 71 le.tne Elizabeth Košir, in skupnega praznovanja Jed- katera piše sledeče: notnega dneva dne 6. aprila "P™ leP° se zahvalim za t. 1. povodom 30 letnice njenem poslane mi koledarje in njemu, ga obstanka. O uspehih in kater» ie vam dal m°j naslov' sklepih te ^eje poročamo.pri.|W veste, da sem bila vesela; hodnjič saj veste, da stari človek nima Višek človekoljubja. tako nobenega veselja na sve-V našem mestu živeči Tomo tu. Smičiklas, rodom Hrvat oče 8 , "Stara sem že nad 71 let in otrok ima že dlje časa svojo se mi čndno zdi, kdo se je na ženo bolano v Lakeside bolni- mene še spomnil. Menila sem, Navedenec pripoveduje da so že vsi na mene pozabili. Prisrčne snici. o še vedno dobrih ljudeh sledeče: "Zdravniki so izjavili, da bi bilo treba moji slabotni ženi vbrizgati krvi kake zdrave osebe potom transfuzije. Kdo bi to storil, nisem vedel in si nisem upal nobenega prositi. Ko pa pridem v bolnišnico, vidim sedeti poleg postelje moje so- Moliti hočem za vas. vam pozdrave." Med drugimi piše tudi John inidaršič iz Sevnice, on mi Je bil poslal denar iz domovine, da sem mu poslal nekaj koledarjev, in piše sledeče: "Z veseljem sem prejel od vas poslanih 6 koledarjev ?a kar se vam iskreno zahvalju- proge mlado damo, okrog 18 jem, sprejmite iskrene pozdra- let staro, in z menoj je bil moj gospodar za katerega delam že vrsto let. On je vprašal dekleta: "Ali bodeš ti storila to uslugo in žrtvovala kri za to ženo?" Dekle je pritrdila da. Gospodar je bil tako ginjen,! to tudi v bodoče.—Anton* da je takoj izročil dekletu ček.*a, 1063 E. 62*4 St, C za 150.00 in rekel, da od tedaj jtand, OM©. ve. John 2nidaršič, Brezovo, Sevnica." S tem se vidi, da ste z malimi centi naredili svojim v domovini celoletno veselje in • tem ohranili lep spomin, storite Grdi-leve-( Advertis.) JOS. KLEPEC Insurance, Real Estate, 218 N. Chicago St. (Nad Woeiw«rtli 5 & lligo 'domov ter ga!nosijo in'lašrtijejo, Skonam plačajo' fakofiamo l EN DOLAR. Tdkom naSegi tiolgoga štirinajstletnega pdsloManja smo .s 4 pridobili zaupanje;iti spoštovanje od ljudi s tem, 4a smo pqkaz.ali> ju zaupanje našim ljudem. poznajo d* j>o$teao dolam? i .^jemalci., , i >i >•/* o I o* aH JU' .1 'J ( in»» tm (t. uiti{ aiatu i* iMK^ 4-'.s it a •mtt < > 1 v » • f I/S SO'.; -0 T" • * m na Kredit M >■! >/■} r- 1 .00 TAKOJ 1 dolar na teden EN DOLAR NA TEDEN. Trije prstani, ki jih vidite ta tej sliki so krasni vzorci krasnih prstanov $35 vrednoeti. Dcmanti so belo-modri in jako briljantni ... 35 2enske zapestne urice POSEBNOST: Te ljubice urice izvinreihe vrednosti. Imajo'15 1 kamehov ter so garantiran« 14K žtete. 1 >r- ' $l.p0 takoj in $1 na teden , ILLINOIS ALI' n* ELGIN URE Japje8 A- Garfield modela, f7 dragih kame-nov, fino adjustirane in Kar*atir%ne za £0 let Clede fTn« kakovosti zlata. vorit -»'E '35-00 $1.0« takoj in $1.00 na te«ee. FRANK CERNE SLOVENSKA ZLATARSKA TRGOVINA IN TRGOVINA Z MUZIKALIJAMI. 6033 St. Clair Ave. Podružnica t 922 E. 79th St. clevelAnp; o. Ako ste tudi Vi med onimi rojaki, ki so 'namenjeni v stari kraj na pomlad, jc v vašo korist, da -pipete naši tvrdki za pojasnila in ji poverite vse tozadevne posle. To bo za vas pomenilo najboljšo postrežbo, zaradi ketere je na£a tvrdka splošno znana in priporočana! Imejte to Ma umu! * RAVNO TAKO JE V VASO KORIST, ako nam poverite vse posle, ki so v zvezi z dobavo vaših sorodnikov in prijateljev iz starega kraja. Naša tvrdka vam bo izdelala potrebne izjave (affidavite), poslala karto, nudila pomoč ob prihodu v New Ycrk itd:, kakor jc to storila že za ??evilic druge rojake, od katerih so sc mnogi javno zahvalili za točno postrežbo! POŠILJANJE DENARJA. Naža banka ima svoje lastne zveze z pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju ia paše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali zadnjo po^to brez vsakega odbitka. Naše cene so vedno med najnižjimi. Vse pošiljatve se nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar. Denar pogiljamo ali po pošti, ali potom brzojavnega pisma, afi pa direktnem brzojavu. , • . Mi pošiljamo dolarje v Jugoslavijo in druge dežele po pošti in brzojavno. * .; - Za obilna narojila sc v£m priporoča " < SLOVENSKA BANKA • • ^ i < S i / J i'! * . 1 T J t 1 I t - * i _ ^ Zakrajšek & Cešark, 70- Sth Ave. > niNaw York, N. Y. >>/iii{ ^i OM:fc! < i Ur. lil- Išče se učitelja dramatike in petja. Osebi, zmožna učetaja dramatike, iger. petja, itd. ?e nudi prilika jio iepega postranskega zaslužka z učcnicm ob večerih. Ponudbe, zmožnosti in pegoji naj sc naslovijo na: SLOVENSKI DOM, Ročk Springs, ^ voir.ing. Efftablished 1857 A ? i ' 9'1 ' i»1 -V'v 5 ? ■ » M Kadar pošiljate denar v Evropo boste pronašli da je naša svetovno-znana zveza te banke velike vrednosti za vas. Mi lahko izposlujemo, da bo poslan denar vaš sorodnik ali prijatelj prejel prav na domu. Ko torej pošiljate denar v Evropo, ne pozabite nas najprvo vprašati za cene. Mi vam bomo ponudili najnižjo ceno pri poši-ljatvi denarja. Premoženje te banke znaša $12.000.000.00 mš I lilMiiMlilif — OTOK ZAKLADOV Angleško spisal R. L. Stevenson. Poslovenil J. M. | je začul Silverjev glas za na-.flialo časa zopet pogledal iaza prijetnost na drugem svetu je, ma. \ nje, jih ni bilo več na svojem i bilo zelo skromno. Povedati moram, da se je mestu in peščen pomol nam je Srebro v palicah in orožje se Silver popolnoma svobodno gi- v naraščajoči daljavi km«V še vedno nahaja tam, kjer ga bal, in kljub vsakdanjemu zba- izginil izpred oči. Š tem je lil je zakopal Flint, vsaj kolikor danju se je zdelo, da se zopet konec vsemu in proti poldnevu je meni znano, in bo radi mene čuti popolnoma domačega in se je v moje nepopisljivo ve- ležalo tam na vekov veke. Ni- prijateljskega služabnika. In selje pogreznil tudi najvišji ti z voli niti z najmočnejšimi i v resnici je bilo znamenito, ka- vrh Otoka zakladov v modro vrvmi bi me ne mogel privesti ko dobro je prenašal naše pre- morje. nazaj na prokleti otok, in naj-j ziranje in s kako neutrudljivo j Nam je tako zelo primanj- hujše sanje, ki jih kedaj imam, vljudnostjo se je skušal spri- kovalo mož, da je moral vsak so one, ko čujem, kako se mor- jazniti z vsemi. Vendar mis- na krovu pomagati—samo ka- zaganja v njegovo obrežje, ali lim, da nihče ni ravnal ž njim pitan je ležal na zadnjem de-, pa kadar v spanju nenadno bil HaVvkinš tukaj. VI bi goto- stari Morgan"in Ben Gunn—ki bo,je kot 8 psom; le Ben Gunn lu ladje in daJal 8Voja P°vel»a i kviško Plamen ter mi doni po vo pustili, zdravnik, da bi raz- so bili udeleženi pri teh zloči- se ga Je še vedno močno bal in četudl mu Je bil° že prece-» bo" ušesih ostri *las kapitana trgali starega Johna na kosce nih, za katere se je vsak nade- Jaz' ki senl mu moral biti v res" We» vseeno še Potreboval I Flinta: in se prav nič ne zmenili za to." jal, da dobi svoj delež nagrade. | nici nekollko hvaležen, čerav- miru. Obrnili smo se proti naj "Niti najmanj," je odgovo- "Pojdi semkaj, Jakec," je no sem lmel cel° vzrok še slab" bližnjemu pristanišču španske ril dr. Livesey veselo. Konec. "Oh," je rekel Silver, '*veli- dati. In vendar so se nahajali ka sreča je bila zame, da je še trije na tem otoku—Silver, 'Pijastri! Pijastri!' rekel kapitan "Ti si pravza- še misliti 0 njem, ker sem ga Amerike, kajti brez novih Kmalu na to smo dospeli do prav prav dober dečko, Jakec ?! videI\kako Je na Planoti koval mornarjev si nismo upali voziti Čolnov. Zdravnik je razbil s vendar mislim, da ti in jaz ne, novo izdajstv<>- Zdravnik mu krampom enega, potem pa smo pojdeva več na morje. Jaz te ^e4pr.®ceJ osornp odgovoril: stopili v drugega in odrinili, da imam preveč rad. Ali ste vi, Pijani so, ali nori. bi prišli po morju v Severni za- John Silver? Kaj vas pripelje i "Prav imate' S°spod," je odliv. semkaj, človek?" j vrnil Silver, ''in je prav vseeno To je bila pot kakih osem do "Vračam se na svoje mesto, vam in mem-deset milj. Akoravno je bil gospod," je rekel Silver. "Mislim, da skoro ne zahte- Silver ^koro do smrti utrujen "Oh!" je rekel kapitan in to ! vate.|od mene, da vas imenujem od hoje, je moral vseeno vzeti je bilo vse, kar je rekel, veslo v roke kakor mi ostali in Kakšno večerjo sem imel kmalu smo urno drčali po mir- onega večera, ko so bili vsi mo-ni morski gladini. Kmalu smo ji prijatelji okoli mene, in kak-imeli zaliv za seboj in zavili sna pojedina je bila z Gur.no-okoli jugovzhodnega dela oto- vo osoljeno kozlovino ir. neko-ka. okoli katerega smo pred lifo slaščicami ter steklenico prepričan, da ima eden mrzlico štirimi dnevi vodili Hispaniolo. starega, dobrega vina iz His- ~bi takoj zapustil ta kraj in usmiljenega človeka," je odgovoril porogljivo zdravnik, "in radi tega bi vas utegnila moja čuvstva nekoliko presenititi, gospod Silver. Kajti če bi bil prepričan, da nore-^-kakor sem Vozeč se okoli gore z dvema paniole! Prepričan sem, da vrhoma, smo videli črni vhod v nikdar niso bili bolj veseli in (lunnovo jamo in neko postavo, srečni! In tam zadaj je sede! ki je : lonec ob puški stala po- John Silver, skoraj izven svita leg. Bil je sodnik; mahali smo ognja, vendar je jedel veselo, mu z robcem in zaklicali tri- vedno pripravljen priskočiti na kratni živijo, kateremu se je pomoč, če se je kaj potrebova-pridružil tudi Silver ravno ta- lo, in se je še celo pridruževal ko prisrčno kakor vsi ostali. našemu smejanju—isti prijaz-Tri milje dalje ravno ob vho- ni, vljudni, poslušni mornar, du v Severni zaliv smo našli kakor je bil na potu semkaj. I!i ;paniolo, ki je križarila po XXXIV. POGLAVJE, morju sama od sebe! Posled- Drugo jutro smo šli zgodaj nji pritok jo je bil vzdignil in, na delo, kajti prenos te velike če bi bil veter močan ali pritok množine zlata po skoro miljo tako silen kakor v južnem si- dolgi poti do obrežja in odtod drišču, pa bi je ne bil nikdar tri milje po čolnu do Hispanio-več našli ali pa v takem stanu, le, je bila velika naloga za ta-da nc bi bila več za rabo. Se- ko majhno število delavcev, daj pa je bilo razen nesreče z Oni trije mornarji, ki so se šg glavnim jadrom le malo poško-1 nahajali na otoku, nam niso de-dovana. Pripravili smo drugo lali skrbi; ena straža vrh gore sidro in jo vrgli v morje v glo- je zadostovala, da smo bili za-bini ene in pol niti. Nato smo varovani proti vsakemu nenad-veslali zopet nazaj do Run nemu napadu, in boja smo ime-Cove, odkoder je bila najbliž- ii ySi več kot dovolj, ja pot do Gunnove zakladnice; Delo je hitro napredovalo, nato se je vrnil Gray sam na- Grav in Ben Gunn sta s čolnom zaj na ladjo, da jo straži čez odhajala in prihajala, ostali pa noč. so za časa njune odsotnosti Pot od obrežja do jame je znašali zlato na obrežje. Dve vodila polagoma navkreber, zvezani palici srebra sta bil Na vrhu nas je čakal sodnik, dovolj za odraščenega člove Nasproti meni je bil zelo pri- ka; vesel je bil, če je mogel po srčen in prijazen ter ni niti z časi hoditi s tovorom. Ker ni besedico graje ali hvale ome- sem mogel kot nosač pomagati nil mojega bega. Pri vljud- sem imel cel dan opraviti v ja nem pozdravu Silverja je pa mi s tem, da sem zlagal kovani nekoliko zardel. denar v vrečicah na kup. "John Silver," je rekel, "vi čudna zbirka je bila to, ka ste velikanski lopov in sle- kor v skrinji Billyja Bonesa par. Dejali smo mi, naj vas ne kar se tiče raznovrstnosti ko zasledujemo sodnijsko. No, va. Bili so angleški, franco torej vas ne bom. Toda možje, ski, španski, portugalski zlati, ki so poginili tukaj, naj vam Jurjevi tolarji, luisdorji, du-vise na vratu kakor mlinski ka- bloni, dvojne gineje, moidori ir meni." ' cekini, podobe vseh evropskih "Lepa hvala, gospod," je od- vladarjev poslednjih sto let govoril Dolgi John in zopet po- čudni orijentalski denarji, ka-zdravil. i lerih napisi so bili podobn: cmešanim vrvicam ali pajčevi-aam, okrogli in štirioglati de "Ne dovoljujem, da bi se mi zahvaljevali!" se je razjezi) sodnik. "Veliko kršenje moje larji, v sredi preluknjani, da s dolžnosti je to. Stopite na- jih mogel nositi okoli vratu— zaj!" I skratka denar celega sveta si Nato smo stopili v jamo. Bi- je nahajal v tej zbirki; in kai Ia je precej velika in prostorni je tiče števila, sem prepričan, z majhnim studencem in tol- j da ga je bilo kot listja jeseni, munom čiste vode, preko kate- tako da mfe je bolel hrbet vsled rega je visela praprot. Po tleh pripogibanja in prsti vsled zbi-se je nahajal pesek. Pred ve- ranja. likim ognjem je ležal kapitan To delo se je nadaljevalo Smolett v dalnjem kotu pa sem več dni; vsak večer smo pri-opazil velike kupe zlata in šti- peljali na krov celo bogastvo ir. rioglate kopice, zgrajene iz • drugega dne nas je čakalo no-srebra v palčicah. To je bil vo. Ves ta čas nismo ničesai Flintov zaklad, po katerega čuli o preostalih treh mornar-smo prišli tako daleč in ki je jih. veljal še sedemnajst mož iz Tretjo noč sva se sprehajala Hispaniole življenje. Koliko zdravnik in jaz po gorskem življenj ga je veljalo, da so ga grebenu, odkoder se vidi ves nagrabili skupaj, koliko krvi otok, in sva začula iz goate te-in žalosti, koliko dobrih ladij me neke glasove, ki so bili po-pogreznjenih, koliko pogum-J dobni vpitju in petju. Samo nih mož, ki so morali preko o-f za trenotek sva jih čula, potem graje v morje, koliko topovih pa je zopet zavladala tišina, krogelj, koliko sramote in laži "Bog jim odpusti," je reke! in krvoločnosti, tega najbrže zdravnik, "uporniki so." noben živ človek ne more pove- "In vsi so pijani, gospod," se jim ne glede na vsako nevarnost prinesel pomoč svoje vednosti." "Oprostite prosim, gospod, to bi bilo zelo napačno," je dejal Silver. "Izgubili bi svoje dragoceno življenje, zanesite ?e na to. Jaz sem sedaj popolnoma na vaši strani in ne bi rad videl, da bi se družbi zmanjšala, ko vidim, koliko /am moram biti hvaležen. Toda tim ožje tam bi ne mogli držati besede—ne, niti če b:' hoteli, in kar je več, oni bi mo-?li zaupati, kot vi." "No," je rekel zdravnik, "ste pa vi možak, ki zna držati be edo, da, vsi vemo kako." ' ' Potem nismo mnogo več čul: > teh treh roparjih; enkrat ■mo še slišali strelMž puške in ;mo mislili, da' so na lovu. meli smo posvetovanje glede njih in smo sklenili, da jih moramo pustiti na otoku v velike /eselje Bena Gunna. Pustili ;mo jim streljiva in smodnika; voljene kozlovine, nekoliko zdravili in drugih potrebščin 3rodja, obleke, jadro, ki snu imeli odveč, dve tri vrvi ir. ia posebno zdravnikovo željo precejšnjo mero tobaka. To je bilo nekako naše zad lje dejanje na otoku. Zaklad e bil že ves na ladji, vzeli smo jrecej vode in ostanek kozlovi ne za slučaj kake nesreče. Taco smo nekega lepega jutra lvignili sidro in odrinili iz Se /ernega zaliva; vrh jambore •.e je vila ista zastava, katere Je kapitan razvil v ostrogu ir. >od katero smo se bojevali. Izpostavljenci so nas moral, pozorneje opazovati, kot snu nislili. Na potu skozi ožim .mo se morlai držati zelo blizi užnega brega in tam smo vi ieli vse tri, ko so klečali sku jaj na nekem peščenem pomo u in milo proseče dvigali svo e roke. Nas je močno ganilo ;er smo jih pustili v tej nesreči; vendar nismo mogli prenesti še enega upora in jih vzet: lomov, kjer so jih čakale vis ice. Zdravnik jih je nagovoril er jim povedal o zalogi, ki imo jo pustili zanje in kje jc morejo najti. Oni so nas pa še ladalje klicali po imenih ter las v božjem imenu prosili, da laj bi imeli usmiljenje ž njimi ;er jih ne pustili umreti v talcem kraju. Ko so videli, da je vozilt ladja svojo pot dalje in se jt /edno oddaljevala iz slišne daljave, je eden izmed njih—ne /em, kdo je bil—skočil s hripa-/im krikom na noge, potegnil puško k rami ter uatrelil, krog Ija je žvižgala mimo Sirverje-ve glave in predrla glavno jadro. Po tem dogodku smo stopili v zavetje ograje, in ko sem čez naravnost domov, in zato smo bili vsled nasprotnih vetrov in nekoliko večjih viharjev popolnoma izčrpani, ko smo dospeli tja. Solnce je ravno zahajalo, ko smo vrgli sidro v zelo lepem, okoli in okoli od zemlje obda-.iem pristanišču; na mestu so .ias obdali čolni polni zamorcev, mehikanskih Indijancev in mulatov, ki so prodajali sadje in zelenjavo in se ponujali, da je potalpljajo za mal denar. Zdravnik in sodnik sta stopila .ia suho, da prebijeta tam ve-ier, ter sta vzela mene s seboj. Kmalu sta se seznanila s kapitanom neke angleške ladje, ie začela pogovarjati, šla ž | ljim na njegovo ladjo in se, Ja povem na kratko, tako do-oro zabavala, da se je že svital lan, ko sta se zopet vrnila na Hispaniolo. Ben Gunn je bil na krovu in itakor hitro nas je zagledal, lam je začel s čudovitimi obrali pripovedovati hovo zgodbo. Silver je popihal! Izpostavljeni je pripustil, da je v ma-em čolnu pred nekoliko urami ;krivaj odšel; in sedaj nam je zagotavljal, da je storil radi te- V JUGOSLAVIJO V 9 DNEH na morskih velikanih, Id vozijo vsako soboto QUITANIA --------_....,.... 45.647 ton MAURETANIA ............. 30.704 ton BERENNGARIA -.i........ 52.022 ton Luksuriozne kabine tretjega raz-reda s 2-4-6 posteljami. Krasne jedilnice, kadihiice in počivališča. Pokrit krov. Izvrstna hrana. Domača ugodnost. Nobenih skrbi. Cunard denarne nakaznice izplač-Ijive v Jugoslaviji. Hitro, varno, zanesljivo. Za vozne listke in druge informacije obrnite se do najbližnega zastopnika. CUNARD, LINE Hotel Cleveland Bldg. Cleveland, ra, da nam ohfani naše življe- ih&R&SSrT3an .ije, ki bi bilo ,gotovo izgubi je io, če bi ta "ipož z eno nogo" stal na kravur Vendar to ni jilo vse. Pomorski ropar ni od-el praznih rok. Neopaženo je prežagal steno ter vzel eno iz-ned vrečic zlata, vredno morebiti tri ali štiristo ginej, da si pomaga na svojih nadaljnih potovanjih. pri< jugoslovanskem generalnem konzulatu. Pišite ali pridite osebno. Prva slovenskoJirvatska MLEKARNA F. GRILL'S DAIRY 1818 22nd St., Chicago. HI. Pozor gospodinje! gospodinjstvu aveie ; zirano; dobivam ga naravnost od far-svojo po- marjev. Mleko je preje natančno pre-M . i m skušeno in pregledano od Mestnega /est! Najeli smo nekoliko ' zdravstv*nega urada (Health Depart-imeli ugodno vož-! ment) predno gre iz mlekarne; torej garantiram ali jamčim, da je naravno. mornarjev ljo in Hispaniola je dospela v 3ristol ravno, ko je gospod BIandly začel misliti^ da bi pripravil pomožno ladjo. Samo jet mož se je vrnilo od onih, ki jo odrinili na morje. "Pijača in vrag sta pobrala ostale," in ie celo prav imenitno, čeravno ;e nam ni godilo tako slabo, cakor oni ladji, o kateri so pre-pevali, da se je od petinsedem-lesetih mornarjev vrnil samo ;den! Vsakdo je dobil bogat delež naklada ter ga vporabljal mo-Iro ali nespametno, kakpr je ,)ila ravno njegova narava. Capitan Smolett ne vozi več po norju. Gray ima denar in je /stopil v pomorsko šolo. Se-laj je podčastnik in deloma astnik lepe ladje; poleg tega ,e oženjen in družinski oče. .Car se tiče Bena Gunna, je doni tisoč funtov šterlingov, ka-ere je ali zapravil ali zgubil v .reh tednih, ali bolj natančno povedano v devetnajstih dneh, tajti dvajsetega je že zopet prišel prosit. Dali so mu mesto vrtnarja, prav ono, česar se ie na otoku tako zelo otresal; .e vedno je živ in zelo priljub-jen pri dečkih, čeravno le kot lekak norček, in je v nedeljah n praznikih imeniten pevec v ;erkvi. O Silver ju nismo več čuli. Ta strašni enonogi mornar je zginil; mislim, da je našel svojo staro ženko in živi mogoče prijetno ob strani nje in kapitana Flinta. Upajmo, da je tako, kajti njegovo upanje na Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom rejencem. — Mleko razvažam po hišah točno vsak dan o pravem času. Za obilna naročila te toplo priporočam FRANK GRILL, •loven.ko-hrvatslri mlekar 1818 W. 22nd St., Chicago, nt PRISELJEVANJE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO je aopet odprto. i Pilite meni da Vam naredim pravilne in dobro proinje Ce oseba ne pride po»«ueat denar. | Ne odlaiajte da ne bo kvota j , j zopet izčrpana. j MATIJA SKENDEB i Javni notar za Ameriko in itui kraj 5227 Bntler St Pittaburgh, Pa. PRIPOROČILO. Vsem cenj. slovenskim gospodinjam toplo priporočam moje sveže GROCE-RLJSKO BLAGO. Cene zmerne, postrežba točna. V zalogi imam tudi vsakovrstno kuhinjsko posodo, nože za meso rezati in klobase delati, ter "ringerje" za perilo ovijati in vse to po znižani ceni. Se uljudno priporočam FRANK LESKOVIC 6303 Glasa Ave., Cleveland, O. SVOJI K SVOJIM! Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo. avojo trgovino a obleko aa moške in otroke; v zalogi imam tudi veliko izbero čevljev za ženske, sprejmem tudi naročila aa nove moške obleke po meri. JOHN GERM, Slovenski trgovec. 817 East C. St. Pueblo, Colo, ZASTAVE, BANDERA, REGA LI JE in zlate znake za društva ter člane K. S. K. J. izdeluje EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, IIL ANTON ZBAŠNIK Javni notar, 206 Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa. (Nasproti aoflnlje) Ako rabite pri' _ sspodinjstvu sveže mleko, dobro i i*• i* 1 • „ |• I sladko, ali kislo smetano, (Cresm) ali Mislim, da smo bili vsi veseli, oku$no dom, nan.Jeno .^lo, Butter,' ia smo se ga tako po ceni iz- oglasite se v moji mlekarni, »lebili | Jaz prodajam mleko, ki je pasterili- No, naj končam VABILO NA MAŠKERADNO VESELICO in PLES KATEREGA PRIREDI Slovenski Dramatični klub, Waukegan in N. Chicago ,111. V NEDELJO, 24. FEBRUARJA 1924. V FRANK SVETETOVI DVORANI NA 10. CESTI Pricetek plesa Ob 7;30 zveCer. Grand March ob 9:30 zveCer. Vstopnina 75c in 50c. tfljivipo vabimo vse rojak« in rojakinje ,iz Waukegana, No. Chiqhga in okolice, da se te sstfe zanimivp prireditve B.nogošte-vilnA vdeleie. čisti dobiček je namenjen za popravo in preslikanje odra. Na voselo svidenje — vam kliče VfiSEfjeM OD^OR. F/. I. Naš zavod, kojega glavni posel je pošiljatev denarja in prejemanje vlog na obresti, ne bavi se samo s tem poslom, kakor bi mnogi mislili. Pri nas izvršujemo vse javno-notarske posle, kakor: Affida-vite, pooblastila, dolžna pisma, pobotnice, kakor tudi druge dokumente v katerem jeziku želite. Za vsa taka dela računamo samo naše lastne stroške. Odnosna navodila dajemo vsakemu BREZPLAČNO. Za mnoge, katerim smo poslali "affidavite" preteklo leto in kaferim ni bilo možno priti v to deželo, treba bo za prišlo kvoto izstaviti nove. ker ameriške oblasti ne pripoznajo takih, nad eno leto starih izjav. V vseh gori 'navedenih zadevah biti hoče za Vas najbolje in najceneje, ako se poslužite poznate Frank SaJcser State Bank* 82 Cortlandt St. H New York, N. Y. ( GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE. (| o Pred ognjem in tatovi so naše varnostne škrinjice vedno varne. V njih lahko hranite one svoje vrednostne papirje, zavarovalne police, zemljiške prepise, bonde in sploh vse, kar je vredno hraniti. Iste so vam vedno dostopne med Uradnimi urami od 9. dop. ^o 3. «pop. proti mali najemsint zs S3 na leto. Ključe hranite vi, tako da brez vašega ključa škrinjice nikdo ne more odpreti. Tudi so vam na razpolago brezplačno privatne sobice, kjer lahko brez motenja in vmešavanja od strani drugih pregledate svoje papirje ali | pa odstrižete obrestne kupone na svojih bondih. Naši uradniki so vam z veseljem na razpolago pri posvetovanju radi nakupa vrednostnih papirjev, kojih obrestna mera je viija od na-vad-nlh vlog in kojih varnost vam ne bo nikdar delala skrBi. V vseh denarnih zadevah obrnite se z zaupanjem do nas. Ns« kapital in rezervni sklad znaša več kot $740.000.00. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO IN CLINTON STS. JOLIET, ILL. Wm. Redmond, preds. Chas. G. Pearce, kasir. Joseph Dunds, pomož. kasir. Važno, pametno in pravilno ravna oni, ko svojega denarja ne drži doma brez obresti, ampak ga najUtga v varne, državne, okrajne, mestne (municipalne) ter šolske bonde In bonde občezna-nih korporacij, ki mu donašajo od 5% do 6% obresti na leto. Te obreati se lahko z odstriženimi kuponi lahko zamenjajo vsakih 6 mesecev. Ce rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate! Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom. Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. J. smo jih MI prodali v popolno zadoroljnost. Pišite nam za pojaanila, da vam dopošljem ponudbene cirkularje. A. C. ALLYN & CO. 71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL.